245. številka. Ljubljana, v torek 27. oktobra. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan ive*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa fedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po • 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankovati. - Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Eirbiša hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 ,, 30 ,, „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. k pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravtii&tvo „8lov. Naroda", Ruska politika na Balkanu. Ko se je bilo izvedelo, da sta se nepričakovano zjedinili Severna in Južna Bolgarska, sodil je svet, da je to delo ruskih diplomatov. S časom se je pa poizvedelo, da Be je ta prevrat zgodil proti volji Rusije. Pa kljubu temu smo pričakovali, da se bode Rusija, kot prva slovanska država potegnila za Bolgare. Saj je znano, koliko je storila za osvobojenje bolgarskega življa v poslednjej vojni. Koliko ruskih vojakov je palo na bolgarskih tleh in koliko rusko 1 vvi je rosilo bolgarske dobrave. Toda prišlo je drugače. Rusija se odločno, odločneje nego katera koli država, poteguje zato, da se ustanove popolnem prejšnje razmere na Balkanu. Zato ima gotovo važen uzrok, brez tega bi tako odločno ne postopala, vsaj je prevrat v Plovdivu le to uresničil, kar so Rusi želeli. Saj Sanštefanski dogovor, ki je delo Rusov, ustanavlja ravno tako zjedinjeno Bolgarijo samo še v večjem obsegu. Toda, če stvar natančneje promotrimo, se nam to ne bode čudno zdelo. Zadosti je, če pomislimo, da angleški konservativci simpatizujejo za združenje Bolgarov. Salisburv in tovariši gotovo neso prijatelji Rusije in slovanstva. To je jasno, ko beli dan. Ti državniki morajo že imeti kak važen povod, da zagovarjajo združenje. Na Angleškem se nadejajo, da bode združena Bolgarska močan plot proti ruskemu uplivu na Balkanu. Ko bi se Bolgarija zjedinila popolnem sama, vsaj na videz brez pomoči Rusije, bi potem se nič yeč ne ozirala na Rusijo. Saj smo boš sedaj to videli. Bolgarski listi so takoj zatrjevali, da so Bolgari najprej Bolgari, potem pa še le Slovani. Pravi prouzročitelji tega prevrata v Plovdivu bili so Angleži, kateri so vsaj neposredno spodbujali Bolgare k temu prevratu. Njih namen bil je na ta način bolj utrditi angleški upliv v Bolgarskej. Na Angleškem se posebno boje, da ne bi Rusija kedaj posegla po Carigradu. Zategadelj bi radi ustanovili močno Rusiji neprijazno Bolgarijo, ki naj bi z Rumunijo Vred zabranjevala za vselej uhod ruskim četam v Carigrad. Rusi sicer ne nameravajo Carigrada neposredno prisvojiti, kajti to bi škodovalo Rusiji samej. Prej ali slej bi morali prestolnico prestaviti na bregove Bospora. K temu bi jih silila vabljivost tega kraja, milo podnebje, prirodne krasote, poleg tega pa še veliki zgodovinski pomen tega mesta, zlasti za pra-voslavje. Navstalo bi v Rusiji neko gibanje proti jugu, katero bi razvoj države, zlasti severnih krajev oviralo. Rusija je pravoslavna država in zanjo kot tako ima silno velik pomen starodavni Bizanc. Zategadelj si prizadeva, da bi prej ali slej v tem mestu ustanovila tako upravo, ki bi bila bolj ali manj zavisna oo nje. Zaradi tega Rusija nikakor ne moro dopuščati, da bi jej kdo zogradil pot do tega mesta. Slišali smo takoj, ko se je govorilo, da bi vlasti zajamčile neutralnost Rumunijc, kako so se odločno izjavili ob Nevi, da Rusijo v to ne moro dovolili, ker bi tako bila ločena od Balkana. Pa tudi še druge važne uzroke imajo v Rusiji proti združenju Bolgarov. Rusija je prva slovanska in prva pravoslavna država. Zato jej je na tem, da prepreči mejsebojne prepire mej posamičnimi slovanskimi in pravoslavnimi narodi. Ko se je pa zaznalo, da so se Bolgari zjedinili, oglasili so se takoj Srbi in Grki proti temu, in nevarnost je navstala, da ne navstano kak boj mej temi narodi. Tak boj bi pa utegnil pravoslavju in slovanstvu mnogo škodovati, zabraniti se pa lahko ne da drugače, kakor, da se ustanovi status quo ante. Tak boj bi utegnil usekati krvave rane v slovansko meso, in preteklo bi mnogo Časa, predno bi se zacelile. Mej srbskim in bolgarskim narodom utegnil bi na vstati jednak spor, kakor je mej Rusi in Poljaki, kije že toliko škodoval slovanstvu in še sedaj ni poravnan. Da je temu tako, nam spričuje poleg izjav ruskih vladnih listov to, da Rusija sprva ni tako odločno bila proti združenju, kakor je sedaj, ko je izvedela, da se Srbija pripravlja na boj proti Bolgarom. Car je v Kodanji celo prijazno bil vsprejel bolgarsko deputacijo. Res bi se morda posrečilo Rusiji odvrniti boj mej Bolgari in Srbi, ko bi Stara Srbija pridružila se Srbiji. Toda to bi težko šlo, kajti Turčija bi morda branila to provincijo. To bi pa okrepčalo sedanjo vlado v Srbiji, ki je Rusom naravnost nasprotna in nikakor ne goji pravega slovanskega duha, ampak duh zapadne Evrope. Slovanska Rusija zaradi tega ne mara sedaj povokšati Srbijo Ko bi se pa razmere v Srbije spremenile, bode pa v to jako rada privolila. Povekšana Srbija bi pozneje tudi utegnila služiti za dobro orodje sovražnikom slovanstva proti ruskemu uplivu na Balkanu. Pa še jako važen verski pomislek ima Rusija proti povekšanju Srbije in Bolgarijo. Kakor je znano baš slovanska stranka v Rusiji visoko ceni piavo-slavje. Ko bi pa Bolgari zjedinili se s pomočjo zapadnih držav in bi Srbija se povekšala vsled avstrijskega upliva, utegnili bi ti dve državi prestopiti h katoličanstvu. V Srbiji je vlada že tako marsikaj storila, kar se ne strinja prav s pravoslavjem. To so uzroki, da Rusi sedaj neso za zjedi-nenje Bolgarov. S tem pa ni rečeno, da no bi Rusi kdaj pospeševali zjedinenja tega naroda. To se bodo prav gotovo zgodilo. Toda Rusija hoče zjediniti Bolgare s svojo pomočjo, in v zjedinjencj Bolgarski pridobiti prijateljico, katera bode podpirala njene namere na Balkanu. Pa tudi Srbom Rusija ne bode odrekala svoje pomoči, ako nastopijo buli slovansko politiko. Rusi želo, da bi spremembe na Balkanu LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Eumoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Occh.) (Dalje.) XVI. KoneČno dvigne se Stoklasa in reče: Ne rad, ne rad ločim se od tega povabnega mesta, toda morava iti. Vedite, da ni naša pot brez namena. Hočem danes priti do neke vasi, kamor sem naznanil svoj prihod žo pismeno znanemu imovitemu kmetu, pod kojega streho bodeva stanovala nekaj časa. Odideta iz lesa. Solnce je pražilo že z najviše točke obzorja in brzo pokrijo njiju čeli potne kaplje. A po kratki boji dospeta do hiše s sivo leseno streho, pod kojo je razkladalo nekoliko košatih dreves žarivi sneg svojega cvetja. Očrneli slamnati venec pod desko oglašal jima jo krčmo. Unideta. Postavni krčmar, s temnim, grdo obritim obrazom, pozdravi ju z nemim premaknenjem gobaste baržunaste čepice in se vzdali po pivo. Tu je bilo za BtoklaSO kakor navlašč. Upo- zori sodruga na okajene tramove na nizkem stropu, na surovo nebarvavo mizo in stol, na veliko iz koškov barvanega stekla sestavljeno podobo Bogorodice, na iz prediva spleteno šibo od zad in sosebno na vitko pepelnasto kokoš, ki je šetala po umazanem tlaku, počasno tolčeč s kljunom. Ko se krčmar vrne s pivom, hoče kuro odgnati; a Stoklasa mu zabrani: „Ah, ne odganjajte te prijazne živalice! Saj dava baš njena prisotnost največi povab tej izbi. A dovolite, prijatelj, s katero besedo ste odgnali to putko?" Krčmar izbuli oči na Stoklaso, kakor bi ne razumel njegovega vprašanja. „Morda me ne razumete?" ponovi profesor. „Iločem vedeti, kak izraz ste rabili odpodivši to živalico?" Krčmar navali iz nova oči na vprašatelja, po< gleda Vojteba in na strop ter si mane prste. „Kako ste klicali na njo, da bi ostavila izbo? ponovi razumneje Stoklasa. „Ali to vender —" zakliče krčmar v zadregi, res nevede, ali naj dvomi o pameti tujega gospoda ali naj se smeji dovtipu, kojega ni razumel. „Niste li klicali: „Kš! KsT „No, klical sem!" potrdi krčmar premišljeno in temni njegovi obraz se razjasni k usmeliu. „Tako so vender odganjajo kuro." „In drugače jih ne odganjate pri vas V" „No, tudi drugače — z nogo, s krepelcem — vsakojako!" In krčmar se smejo pri tem s celim obrazom. „Prvo zrnce!" obrne se Stoklasa k Vojtehu* „Zapišite si onomatopoe: Kš! Kš! pri odganjanji kir. O, ti izrazi so nad mero važni in za duha besede znameniti. Običajno se ne opažajo sosebno. „Mili prijatelj!" pokliče na to gostilničarja, ki se jo po razgovoru z njim usedel na klop pri peči, vrte glavo in z raziskajočim pogledom po gostih bo naslanjal na brado. „Nimate nič jedila?" „Morila bi lahko moja žena kaj pripravila. Narejenih jajc, kur —■ „Gotovo ni nič?" „Ni. Morda bi mogel poslužiti s kruhom, maslom in sirom ?* „Ah, da. To nam prinesite. Iim-ue domači kruh, to se razume. In surovo maslo?" „Baš natolčeuo." 69 koristile vsemu slovanstvu, }nx utrdile prijateljstvo mej slovanskimi rodovi, ne pa bile kal mejsebojnega sovraštva. Iz banovine. V Zagrebu 24. oktobra. Zopet nov junaški čin bana grofa rvhuen-lle-dervary-ja! Danes bi imela biti volitev naroduega zastopnika za I. izborni kotar v Zagrebu. A zjutraj pred 8. uro, tedaj malone tik pml volitvijo, nabil se je po voglih oglas gradskega poglavarstva, da je volitev denašnja ustavljena. Lahko si je misliti, da je meščanstvo bilo vzburjeno, zlasti, ker se je del meščanstva že napotil bil iz najbolj odmaknenih krajev v mestu na volišče. Pred poludnem izdalo je gradsko glavarstvo Še drug ogla-*, v katerem ban grof Khuen-Hedervary pravi, da je zategadelj obu-stavil denašnjo volitev, ker gradsko poglavarstvo ni najmanj deset dn i j pred dnevom volitve razpisalo mosta in začetka volitve. Jalov razlog, ki se mora smešan zdeti zadnjemu črevljarskemu učencu! Banov oglas namreč .sam trdi, da je gradsko poglavarstvo volitev razpisalo dne 14. oktobra; oglas, da ima volitev v I. kotaru Zagreba biti 2 4. oktobra, bil je uvrščen v službene novine od 14. t. m. in istega dne je isti oglas bil pribit za vsakega povsod v voiitvenem kotari. Kako torej, da bi volitev ne bila oglašena deset dnij pred tistim dnem, kadar se je zvršiti imela? Kako se tedaj more kaj krivnje podtikati gradskemu poglavarstvu, kakor to zelo odkrito stori banova prepoved? A ne samo to. Vlada je sama dan volitve določila na 24. t. m., naznanila pa je to gradskemu poglavarstvu še-le 13. t, m. Vlada je torej morala znati, da se volitev po gradskem poglavarstvu ne bo razpisati mogla pred 14. dnem t. m. In ta ista vlada je ta, prav za prav svoj nedostatek, baje opazila šele sinoč, kasno ob 10. uri zvečer! To ljudem oči odpira! Razlog, da se je preložila volitev, je v tem, da vladna stranka, rectius ban še nema svojega kandidata Prvi volilni okraj Zagrebški je zelo važen, ker v njem volijo inteligentni, svobodni pa tudi vezani volilci. Do 1871. leta je volil ta kotar vladnega privrženca, 1871. in 1872. leta pa je prodrl kandidat opozicije. Od tega leta pa do pred kratkim, ko se je odpovedal, zastopal je ta okraj Nikola Krestie, pristan vladne stranke. Vlani ni veliko manjkalo, da je bil zmogel opo/ici-jonalec pl. Pogledić, a letos, ko je vlada tako da-Iječ zabredla, bi bilo uprav čudo, da bi v sabor bil poslan kandidat, ki bi viado podpiral. Če je naj-konservativniši političar Krestić izjavil, da ne more več hoditi z današnjo saborsko večino, potem je pač več ko verjetno, da se je javno mnenje zelo prerodih) protivp vladni hoji. V vsem tem si je gradjan-stvo izbralo kandidatom učenega in izkušenega opo-zicijonalca dra. Derenčina, čegar zmaga je tedaj gotova. Odbor vladine stranke je te dni sedel permanentno, sedel do sinoč, a ni mogel dobiti kandidata. Prišla pa je druga pomoč, ban se je menda sinoč vrnil, in danes zjutraj smo — čitali po voglih. Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 9. oktobra 1885 svojo redno sejo, kateri je predsedoval nje predsednik g. Josip Kušar v navzočnosti vladinega zastopnika g. c. kr. dvornega svetnika Rudolfa grofa Choriuskega. i Seje so se^ udeležili sledeči gg. zb^priučni svetniki : Ivan Dogan, Oroslav bnlenec, Ivan Nep. Korali [potlpredserirjllt Pongrac Eibelter, 'Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Kar\ Luekmann, ( France. Omersa, Mihael PakiČ, Ivan Perijan, Josip' jliFič, Fran Ks. S. m van, Filip Sujjančič in .tarno j Eithifc, Predsednik |pnstahije. da je v sklepčnost dovoljno število zbornikov navzočnih, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika denašnjo seje gospoda Karola Luckmanna in Frana Ks. Souvana. Potem poroča zbornični predsednik, da je prejel od gosp. c. kr. deželnega predsednika barona "VVinklerja sledeče pismo: „Vaša blagorodnosti Vsled brzojava gosp. vrhovnega pobočnika Nj Veličastva g. m. barona Popp-a blagovolilo je najmilostneje Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se Vašej blagorodnosti za čestitanje na najviši imendan, katero ste sporočili v imenu trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. Čast mi je, da to Vašej blagorodnosti dam na znanje." Zbornica je to poročilo radostno na vedo vzela. I. Zapisnika z dne 19. junija in 28. avg. 1885 se potrdita in na znanje vzameta. II. Zbornični tajnik poroča v imenu odseka o nekaterih prenaredbah čolne tarife z dne 25. maja 1882. leta. Odsek je radostno vsprejel namero vis. c. kr. vlade, da hoče uvesti one gospodarstvene naredbe, ki bi utegnile preteče oškodovanje domačih proizvodov in rušeča trgovinska razmerja najprej kolikor možno vspešno olajševati, polagoma pa tudi odpraviti jih. Odsek pripoznava tudi, da je v to svrlio pred vsem najnujnejše sredstvo čolna novela in se vjerna z razlogi, kateri so vis. c. kr. vlado vodili, da poviša eolnino. Avstro-ogerske obrti, kakor tudi kmetijstvo in gozdarstvo imajo pravico zahtevati zaščita, ki ga po trebujejo v ovoj obstanek in razvoj. Carina naj bi pa ludi zravnala nejednakosti obdavčenja. Bremena, ki jih nosi domači proi/vodnik v neposrednih in posrednih davkih, v občinskih in deželskih dokladab, so mnogo veči nego jih ima inozemee. Poleg teb ima inozemee ceneji denar in nižje prevozne tarife; ne glede na to, da morajo mnoge obrti v Avstro-Ogerskem še razne neprilike premagovati, ki jih inozemee niti ne pozna, tako na primer obrt za železo. Držeč se teh načel priporočil je odsek v vzpre-jem vis. c kr. trgovinskemu ministerstvu o nekaterih tarifnih točk ali splošne čolne tarife z ozirom na eolno novelo sledeče poročilo. 1. Za tarif. štev. 58. „ Vosek, bel, rumen in barvan (tudi rastlinski vosek)". V voskini obrti je izdelovanje obeljenega če-belinega voska važen zaslužek, katerega korist sedanja carinska tarifa ne ščiti. Ubeljen čebelin vosek je vender prav gotovo izdelek, vkljub temu je stavljen v jedno vrsto z rumenim čebelinim voskom, kajti od obeh od izdelka in surovine se pobira po tarif. štev. 58 jednaka uvoznina s 5 gld. na 100 gd. in vender je cena surovega rumenega čebelinega voska le 130 do IGO gld. nasproti onej belega (ubo-ljenega) čebelinega voska s 2O0 do 250 gold. za 100 kg. Omenjena carina 5 gld. pristja izdelku s 2—2I/a°/0 vrednosti, kar je z ozirom na njegovo ceno vender le premalo. Belo ubeljeni čeb«3lmi vosek uporablja^ se prav mnogovrstno v obrti in lekarstvu kakor tudi v domačem gosji"Jinstvu; posebno pa'ihesto DuriSj #a na leto prav veliko porabi. Toda, žal! ni avstrijski voskini belivec, ki oskrbuje to potrebo, nego Nem-čija je', katera s svojimi Izdelki preplavuje naše domaČe ,trge. Ilanoveransko, ki po. luneburškem vrešji prav močno in po najnovejših sUšnjah in napreolku čebe-lorejo goji, inia tudi velikanska helišea Zil vosek, ki se izključno le z ubeljevanjem čebelinega voska havijo, in ker doma ceni surov vosek dobiva more tudi izdelek ceno dajati. Vsled: tega, potem radi nizke niti uštevne avstrijske uvoznine in pa radi cene razpošiljatve v skupnih vozovih z ofieijalnimi železniškimi tarifami gospodujejo nemška voskina belišča avstrijskej trgovini, posebno Dunajski, tako da se avstrijski obrtnik, ki kupuje drago surovino, imajoč večo upravnino in plačujoč visoko prevožnjo, mora umakniti. V zaščito avstrijske voskine obrti uvidi odsek za nujno potrebo, da se „beli, ubeljeni čebelini vosek'1 izloči iz dosedanje tarifine štev. 58, se postavi kot taritina točka ter obteži z uvoznino najmanje 25 gld. na 100 kg. Druge stvari v tarifini štev. 58 pa naj bi ostale, ker so, kakor rumeni čebelini vosek surovine, ki jih obrtniki deloma tudi iz inozemstva dobivati morajo. 2. Za taritino štev. 103. — „Prsti ali Zemljine in rudninske tvarine;* b) ,.žgane, promite ali zmlete". Poleg pogodbe je sedaj uvoznina prstenih barv, žganih, zmletih ali izpranih (promite), prosta, in se je zadnji čas uvoz močno pomnožil, v p. 1. 1884 čez 384 381 metričnih centov; radi tega pretr po inozemskem tekmovanji velika nevarnost obrti prstenih barv. Nemčija s tem ne gospoduje le severnim pokrajinam avstrijskim, marveč je dandanes že na Dunaj! tako mogočna, da narekuje tej obrti cene; pa tudi v Ogersko in podunavske kneževine je zmagovito prodrla Nemčija s to obrtjo. Nemčija ima v Avstro-Ogersko in posebno v Srbijo in Rumunsko prav ugodne prevozne pogoje in nemška prevozna društva podpirajo obrt še z vedno h.isnjivejšimi pogoji. Italija in Francoska imate v tej stroki tudi veliko prednost nad Avstro-Ogerskim, ker se ondi surovina prirodno v tako lepi kakovosti nahaja, da se v Avstro-Ogerskem tako komaj le po zelo dragem izmivanji doseči da. Ker je tedaj inozemstvo tej avstrijski obrti nasproti po navedenih obstojnostih toliko na boljšem, morala bode v kratkem podleči inozemskemu tekmovanju, ako se to vrsto obrti ne zaščiti s primerno eolnino. Primerna zaščitna eolnina za prstene barve, žgane, izmite in zmlete, je toraj silna potreba, ako naj obstoji ta obrt v Avstriji, in tembolj opravičena, ker se je v novejšem času tudi sosedna država, Nemčija, obkolila proti tuji uvožnji z zaščitnimi carinami. Odsek nasvetuje tedaj za taritino štev. 103 b) carino najmanje 50 kr., ki naj bi se tudi v pogodbah ne zniževala. (Dalje i>rih.) --------- PolitiČBii razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. oktobra. Hrvatskemu saboru se bode predložil načrt zakona o reformi uprave in budget. Ko bode Pri fmgalnem tem obedu govoril je Stoklasa Vojtehu: „Opazili ste, da ni položil na mizo črne kure! To bi prinesla silo v hišo. Kako lepo poro-šeno in zlato cvelo je to maslo, kaka vonjava — čutite iz njega vonjavo vseh vzpomlaunih cvetov. Vam ni li ta priprosti obed stokrat ljubši, nego ti večni praški beafsteaki, pražule in kotleti!" Vojteh se sicer ni prejedel teh na zadnje ome-nenih jedil, vendar je moral priznati, da je kruh, maslo in sir izboren. Po obedu vpraša profesor gostilničarja: „Dobri mož, ste res srečni?" „No, ni li dobro —u „Imate najbrž dobro ženko in lepe otroke?" „Prav dobre. Imam jednega sina in ta sedi v kriminalu." Stoklasa spusti ustrašen nož iz roke. „In kaj je storil?" ,,Oropal je Žida. Čemu o tem praviti? Sem vesel, da sedi ta potepuh za mrežo." Ni čuda, da se je vnetost profesorjeva po tem razgovoru znatno ohladila. Čez nekaj časa so je v duhu pomiril s krčmarjem. Kaj more za malo- pridnega sina? Sedela sta dolgo, dolgo v krčmi in njijino stanje se je najedenkrat poživilo. Stoklasa se je trudil, da bi izvlekel iz krčmarja kake narodne pesni ali pripovesti, in Vojteh se je razgovarjal z njim o literaturi in umetalnosti. Pri tem so izpili dosti piva, jeli pozneje i narejena jajca in na konec tudi vitko kokoš, ki se je šetala tako prijazno po umazanem tlaku. Vojteh opozori konečno Stoklaso, da se že temni in da je že čas, da od:deta na daljno pot. A profesor je rekel na to, da bi peš danes ne dosegli svojega namena, da bi jima krčmar posodil ali od katerega soseda na posodo vzel navadni voz, s slamnatimi otepi počez. Ko je bilo napreženo, izrazi Stoklasa željo, ki se pa ni uresničila, da bi se voz okrasil z nekolikimi venci iz travniških cvetic. V diru so se peljali po sivi pokrajini. R-r-r-raz-koš-na vožnja!" zaklical je za časa profesor, pri čemer je često pretrgaval kak objemnejši kamen polna ceste njegovi navdušeni vzklik. Nekolikokrat je poprosil tudi Vojteha, da si izmenita prostore. Tako se pripeljeta utrujena v vas k znanemu kmetu, ki ju je s svojo ženo vzprejel najsrčneje. Bila je to dvojica starih, dobrih ljudij, živečih v bogatstvu in miru. Uvela sta gosta v izbo, ki je bila podobna v svoji opravi popolnem obični meščanski sobi in v koji je le tu pa tam zrl skromno kak ostanek ginočega staročeskega sveta. Prišla je bila baš v vas mati mlinarica s svojo hčerjo. Ta bila je res zalo dekle iz mlina, polno živenja, z očmi kakor ogenj in z ustnicami kakor polna črešnja v času, ko jo obletujo sneder« vrabci. To črešnjo obletaval je samo nerazločni veseli usmev. V radost profesorjevo se je pri tej sveži dekliški prikazni mešala samo užaljenost, da na njej pogreša snežnobele rese okrog grla, rdeči oprsnik cekine na nedrih in kratko krilce, polno gub. Bila je odeta sicer s prostim, toda meščanskim krojem. Hotela se je z materjo oddaljiti, a dvorljivi Stoki; sa jo je zadržal. Dasi sta gosta proglasila, da sta popolnem sita., pokrila se je vendar miza v kratkem s snežno-belim prtom, porcelanasto opravo, brisačo in srebrnim nožem in vilicami. sabor rešil ti predlogi, bode se zborovanje odložilo. Prvemu zakonu fee bode upirala opozicija, ker ima samo namen povekšati upliv vlade. Ogrov ni zadovolil govor, s katerim je cesar nagovoril delegate. Prijateljstvo Rusije njim ne ugaja. Razni listi bolj ali manj odkrito izražajo svojo nezadovoljnost zaradi tega prijateljstva. Viiaiije tfraaf& Rusija bode na konferenci odločno zahtevala, da se ustanovi popolni status quo ante. Predlagala bode, kakor nNord" piše, da se odpošlje v Plovdiv mejnarodna komisija, katera bode imela pravico, poklicati turške čete na pomoč, ko bi vse drugo prizadevanje vlastij, Bolgare pripraviti k pokorščini, ostalo brez vspeha. Da Rusija res misli Bolgarom odtegniti vsako pomoč, kaže to, da so ruski častniki, ki so bili v bolgarski službi, začeli odhajati v Rusijo. Sprva jim je bila Rusija zauka-zala, da imajo čakati v Sredci daljših povelj, sedaj se je pa že moralo ukazati, da naj se vrnejo v domovino. llolfrnr.skii vlada odpoklicala je neki poslednje čete iz Skoplja, da je pošlje v tabor pri Slivnici. Na ta način bi bili Bolgari srbskim četam prepustili okraje Trn, Breznik in Skoplje. Iz Vzhod-nje Rumelije prihajajo slednji dan nove čete, katere takoj odpošljejo proti Srbom. K arl>.skej vojski v Niš odposlalo se je več vojnih telegrafistov. — Srbski kralj neki hoče rajši odpovedati se prestolu, kakor bi pa dovolil kaj, kar bi utegnilo ponižati ali pa škodovati Srbiji. In tako ponižanje Srbije zmatral bi neki tudi imenovanje bolgarskega kneza vzhodnjerumelijskim guvernerjem. S tem hoče najbrž Srbija samo uplivati na sklepe velevlasti)'. Da mej vlastmi ni prave jedinosti, kaže to, da so se minuli teden dvakrat posvetovali zastopniki velevlastijv Belem gradu o skupnih korakih pri srbskej vladi, pa vselej so njih posvetovanja ostala brez vspeha. — „Pol. Corr." je dobila od srbske strani dopis, s katerim se poudarja, da je Srbija vedno zmatrala za narodno nalogo pospeševati osvobojenje Bolgarov. Dogodki so pa pokazali, da Bolgari ne marajo za prijateljstvo Srbije, kajti dali so zavetje vsem srbskim puntarjem. Povekšana Bolgarska bila bi še večja nevarnost za Srbijo, ako se tudi slednja ne povekša. Zategadelj Srbija zahteva povrat k Berolinskej pogodbi po besedi in duhu ali pa okropčanje srbstva. — Proti vsakemu povekšanju Srbije se bode Rusija odločno upirala, kakor se da posneti iz „Peterburgskih Vjedomstij". Ta list odgovarja „N. fr. Pr.u, katera je izjavila misel, da bi se par bolgarskih okrajev priklopilo Srbiji da je predrzno govoriti, da bi Rusija v tako povekšanja privolila, nuj na Dunaji o tem sodijo, kakor hočejo. Prijateljstvo Avstrije je Rusiji dragoceno, kakor hitro bode pa nasprotovalo njenim najvi-talnejšim interesom, bode Rusija že našla nadomestilo. Rusija jn Rusija ostala in napačno je misliti, da bi prišla na konferenco s programom, ki bi bil njen samomor, in se tam razgovarjala o kosu Bolgarske, katerega bi žrtvovala avstrijskemu prijateljstvu. <*i'ški ministarski predsednik se je izjavil, da je program vlade, braniti pravice belenstva, kateremu je škodovala ustaja v Plovdivu. V imenu opozicije izjavil je Lombordos, da se strinja z vladno izjavo. Povedali smo že, da so pri poslednjih volitvah na Francoskem nekateri uradniki hudo agito-vali proti republiki. Samo temu se imajo monarhisti zahvaliti, da so dobili tako veliko število glasov. Vlada je sedaj sklenila s takimi uradniki jako ostro postopati. Minister vnanjih zadev ustavil jo plačo dvema poslanikoma v disponihiliteti, ker sta s preveliko gorečnostjo delala za monarhiste. Ravno tako mislijo drugi ministri postopati. Več prelektov in merov bode gotovo še odstavljenih, prvih tudi prestavljenih. Republikanska stranka na Spanj k k o ni se zopet močno giblje. Minuli teden so se po Madridu širili republikanski oklici. t)ve osobi, ki sta je širili, so zaprli. Angleški minister za Indijo, lord Churchill, govoril je na nekem shodu o birmanskem vprašanji. Rekel je, da bode Anglija najbrž morala si prisvojiti to deželo, kajti tam ima jako velike interese. — Parlament se bode razpustil 18. dan novembra. Papež pisal je pismo japonskemu cesarju in mu čestital k napredku v njegovej državi in ga prosil za varstvo kristijanov. Apostolski vikar južno-japonski izročil je 12. dan septembra to pismo cesarju. Cesar mu je zagotovil, da bode skrbel, da I bodo uživali v njegovi državi kristijani iste svobod-ščine, kakor drugi državljani. Cesar odpošlje v Rim izrednega poslanika, da izroči papežu pismo, v katerem se mu bode zahvalil za njegovo pismo in skazano zaupanje. Domače stvari, — (Presvetli cesar) podaril je prebivalcem v Beli peči, Ratečah, Kranjski gori in na Dovjem, po zadnji povodnji poškodovanim, 2 00 0 gld. —- (Premeščenje.) Gospod M. Kert, stotnik v domačem pešpolku št. 17. premeščen je k 18. pešpolku v Kraljevi Gradec. Ne glede na to, da je bil gosp. Kert obče priljubljena oseba, nam njegovo premeščenje tudi zaradi tega ni ljubo, ker se v domačem polku število častnikov, ki bi bili popolnem zmožni slovenščine, vedno bolj krči. — (Za četrto zasedanje) porotnega sodišča v Ljubljani določeni so: deželne sodnije predsednik g. Fran K očeva r prvomestnikom, gg. deželne sodnije svetnika Ludovik Ravnikar in Julij L e d e n i g njegovima namestnikoma. — (Francoska akademija) je sklenila Volnev jevo darilo za linguistiko, zlato svetinjo vredno 1500 frankov, podeliti Graškemu prof. Ii. Schuchardtu za njegov: »Slovansko nemški in slovansko i ta lij ud s k i slovar." — (Državni železniški svet.) Za jesensko zborovanje državnega železniškega sveta, katero pričelo se je danes na Dunaji, predlagal je član g. Luckmann iz Ljubljane, a) da bi se pre-drugačil zimski vožnji red na progi od Trbiža do Ljubljane; b) da bi se uvedle direktne tarife za postajo Ljubljansko ter c) da bi se razširil, oziroma premestil kolodvor Ljubljanski. — („Slovensko del. pevsko društvo Slavec'') priredi do konca t. 1. še dve veselici in sicer prvo 15 novembra t. j. Martinovo nedeljo s plesom v tukajšnji čitalniški restavraciji, drugo na Silvestrov večer. Natančueji spored naznanil se bode po plakatih in slovenskih časopisih. — Ob jed-nem smo naprošeni naznanjati, da se početkom meseca novembra prične zopet pevska šola za začetnike. Taisti, ki žele v to šolo ustopiti, oglasijo naj se pri društvenem pevovodji g- S. Ste gn ar j i v pevskih vajah, katere so vsak ponedeljek in vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer v Gospodskih ulicah št. 8. I. nadstropje. — Prihodnjo nedeljo 1. novembra t. j. v praznik Vseh Svetnikov bode pa društvo „Slavec" popoludne ob 4. uri pelo žalostinke na Bieivveisovi in Jurčičevi gomili na tukajšnjem i pokopališči. — (Na vinarski in sadjarski šoli na ; Slapu) bode v četrtek, 20. dan t. m. zjutraj od 9—12. ure javna preskušnja. — (Protisemitsko društvo) na Duna (OesferteichiseheT Reiormvetem) razpošilja obrtnikom v podpis neko peticijo z naslednjo okrožnico: Geehrter llerr! Unser Sonntag ist in Gefahr! Der JudengenosBe Dr. Menger vili ihn uns nehmeu! Sorgen Sie bei allen Ihren Bekannten, dass die beifolgende Petition zahlreich unterBchrieben werde. — Wohnung und Sfcand ist beizusetzen, damit man nicht glaubt, es seien Strohniamier. Auch Gehilfen konnCh uritetschreiben. \Vir envarten von Ihnen vvenigstens zvveihun-dert Unterscbriften! Die Agitation muss grossartig vverden. Binnen l&ngstons acht Tagen belieben Sie die Petition an Dr. Pattai, Mariahilferstrasse 70, zu senden, der sie im Reichsrathe iiberreicheu \vird. Rasten Sie nicht — es liegt jetzt an uns, deh Sonntag zu vertheidigen. Kolikor so nam nazori naših rokodelcev znani, ostali bodo tej bombastični okrožnici nasproti hladni do dna srca. — (Za Ilrpeljsko železnico) pričelo se je včeraj prvo delo v občini Boršt pri Trstu. — (Jurijev koledar za leto 188 6) je dotiskan. Ker je pa došlo mnogo oglasov, zakasnilo se je razpošiljanje za nekoliko dnij. Uredništvo in upravništvo koledarja prosi torej p. n naročnike za malo potrpljenja. — (Mej Čakovcem in Varaždinom) šo 23. dati t. m. promet ustavili, ker je most čez Dravo poškodovan. Temelj mostu, ki je pri normalnem stanji sedem metrov pod vodo, je močno pod-kopan in gnil, tako da se deloma v vodi premika. Ker je Drava sedaj jako velika in deroča, se jo bati, da se most podere. Najnovejše vesti. Sofija 2G. oktobra. Tukajšnja vlada meni, da konferenca ne bode sklenila „status quo ahto". Vse naredbe vlade naperjene so proti Srbiji. V soboto po noči odpotoval je knez na mejo, včeraj opoludne vrnil se je nazaj. Tukaj bo govori, da so se Bolgari s Srbi že spoprijeli. Včeraj popoludne dospel je zopet jeden polk iz Jambolija. Knez pozdravil je vojake z besedami: „Pozdravljeni bratje v prvostolnici zjedinjene Bolgarske! Naši bratje, Srbi, postali so naši sovražniki. Vi ste poklicani, da Bolgarsko pred njimi branite." Zdravje mej vojaki izvrstno. Vse je močno razkačeno na Srbe. Iz Rumelije dohajajoče čete pevajo bojne pesmi, v katerih se naglasa boj s Srbi. Pariz 26. oktobra. Kamnolomi v Chaucelade pri Perigni'ux bo se zrušili, z njimi pa na griči stoječa vas. Dva niimoidoča ubita, /eliko obod zasutih. Hm.nv. vesti, * (Mlad domoljub.) V Kraljevem Gradci obiskoval je IG letni Bolgar 4 razred tamošnje realke. Ime mu je Vladislav Konstantin, ter je sin nekega državnega uradnika. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo v njegovej domovini, pisal je takoj svojim starišem, da mu pošljejo denarje, da odpotuje domov, ter ustopi kot prostovoljec v bolgarsko vojsko. Ker ni dobil od doma na svoje pismo mkakega odgovora, je zblaznel in morali so ga dati v bolnico. Upanje je, da ozdravi. „A čemu vse to!" pravi Stoklasa. „Čemu potrebujemo prt, pladnike in brisače V!" ,Morda mislite, da bodemo jeli vsi iz jedne sklede in brisali si usta z rokavom," smeji se Pro-haska, kakor so klicali starega krčmarja. »Seveda, da sem tega pričakoval. Kolikor vem, je tak način večerjanja na kmetih hvalui običaj. In kaj bodemo še čez potrebo použili?" „Pripravila sem juho in rezko," odgovori gospodinja. „Rezke! Tako! To je venec vsega. Rezki, pred kojimi bežim iz Prage. Ah, s tem ste nevede dragi prijatelji, izgnali iz svoje domačnosti novi kos prostega nimba, od kojega sem obklopoval že v duhu. Pričakoval sem zares krop in s poprom posipano kašo." Dobri ti ljudje gledali so početkom na profesorja z začudenimi očmi, vendar vedno bolj z od-kritosrčnejšim smehom. Nevrlo je jedel učeni gospod juho, rezaje pri tem usta z ostro kositarjevo žlico, ki si jo je vendar izprosil za se in za Vojteha. Prochazka in obe materi so nanesli besedo na stvari, njemu jako drage, in pripovedovali dosti veliko zalogo vraž, povestij, recil in bivših narodnih običajev, kojih so se spo-minali iz nežne mladosti. Gost jim je pravil o Ježi-babi iu Velesu, o Lelu in Polelu in drugih podobnih stvareh, ki so slušatelje ne malo zanimale. Kmalu se spoji z njimi ožje in povzdigne časo dobrega meluiškega vina, pevaje: „Daj nam gospod Bog zdravje v tem našem kraji, daj nam gospod Bog zdravje, daj!" Vojteh je gledal za tem zalo dekle iz mlina. Ko jo prvi pot pogleda v iskre oči, zganilo ju je to kakor elektriška iskra, in zdelo se mu je, kakor bi ga duša njegova vlekla za vrat v njeno usmelo, žarljivo globino. Pozneje so ji pridruži in zve od nje mej drugim, da ne ve nič o Bvronu in Mussetu, da je bila nekaj časa v Nemcih na ;zgoji iu da je doma vendar najboljše. Ko pozneje mlinarica s hčerjo odide, pokažeta gosta naklonjenost k spanju in Prochazka odpre bližnjo sobo, kjer so že plule zapeljivo snežnobelc rjuhe odgrnenih postelj. „Memla ne mislite, prijatelji!" oglasi se Stoklasa, „da sem prišel zato na kmete, (da bi ležal na praŠnatih pernicah?! Če se nama hočete prikupiti, peljite naju na pod, — saj seno imate tam?" „Ali, ali, kake so te šale?" zakliče gospodinja, „Memla si ne domišljate, da bi dopustili, da bi tako imenitna in priljubljena gosta —" Profesor pa je ostal pri svojem. Nastal je dolg prepir mej njim in mej materjo, koji je končal Prochazka s smehom rekoč: „No, pusti ju, ako že vsekako hočeta! Za jedno noč ne bode nič hudega. Naj jima Jože tja posveti." Kmalu na to sta stopala oba Pražana po be-raški na pod za svetečim iu svoja široka usta za-krivajočim .ložem. Tam ju vede hlapec v seno. Ugasnili so rad' opreznosti luč in se ulegli v seno. „Si li morete predstaviti posteljo Salomonovo ?tt vpraša čez nekaj časa starejši. Mlajši molči. „No, ne menjal bi z njim. Vse dišave Arabije so ne mogo primerjati nebeški vonjavi tega sena." Vojteh upiral je molče vzdigaje oči na veliko belo luno, zrečo skozi špranje desk na slemeui/, (U.ilju prih.) * (Kraljedvorski izgredi.) Včeraj začela je pred okrožnim sodiščem v Kraljevem Gradci konečna obravnava o izgredih, o katerih se je zadnji čas po vseh avstrijskih listih toliko pisalo. Zatože-nih je 51 osol\ izmej katerih jih je 5 nemške narodnosti. O izidu boilemo poročali. * (Pri zadnjih volitvah na Francoskem) bilo je oddanih okrog 8 milijonov glasov. Od teh dobili so monarhisti 8!/i milijona, zmerni republikanci 2,100.000, radikalci skoraj 2 milijona, neodvisni pa 400.000 glasov. Pri volitvah leta 1881 so pa dobili od oddanih 7 milijonov glasov republikanci 5.400.000, monarhisti pa le 1,600.000 glasov. * (Ruskemu komunikacijskemu mi-nisterstvu) došli so novi predlogi zaradi sibirske železnice in vsled tega bodo bržkone pre-menili nekoliko že odobreni projekt, tako, da ta železnica ne pojde, kakor poprej določeno, v Samaro, temveč v Muran in Ufe, in postala bi tedaj Moskva središče, iz katerega bi se vila sibirska železnica. * (Psa cesarjevica Rudolfa) zadela je tragična osoda. Žival se je bila poslala v Stocke-rau gozdarju Rottnerju, da je izvežba za lov. Pes je pa gozdarju ušel. Čez nekaj časa se je zvedelo, da je psa ujel sin nekega železniškega stražnika. Ta ga je ubil in delavci so meso pojeli, kožo je pobil nek drug stražnik. Omenjeni morali se bodo sedaj zagovarjati pred Stockerauskim okrožnim sodiščem. * (Madame Cordier.) Nedavno je umrla v Parizu jedna prvih lepot druzega cesarstva, ma-dame Cordier, sestra manmisa de Galliffet. Pripadala je spremstvu cesarice Evgenije. Na Napoleonovem dvoru se je odlikovala ne le s svojo lepoto, ampak tudi z razuzdanostjo. Več tujih knezov in diplomatov je bila zamotala v svoje mreže. Mnogim slikarjem bila je za model, in večina podob nagih žensk, ki so krasile sobo cesarice, bilo je po njenem telesu slikanih. Nekdaj je bila obrnila nase pozornost tudi nekega ruskega velikega kneza, ko je bil ta obiskal Pariz. To je opazila cesarica in hotela je porabiti iz političnih ozirov to slabost velikega kneza. Na dvornem plesu vprašala je cesarica velikega kneza, katera dama da mu najbolj dopada. Veliki knez je najbrž slutil, kaj cesarica namerava in je odgovoril hladno: »Odpustite gospa, jaz sein barbar, zategadelj mi nobena druga dama ne dopada, kakor moja soproga." Od tistega dne se knez za madame Cordier ni več brigal. * (Tekoča ogljenčeva kislina) se v novejšem času izdeluje v velikih množinah v tovarnah. Vsak mesec se je izdela 35.000 do 60.000 kilo. Njena poraba se vekša od dne do dne in vedno se še najde kaka nova poraba. Tovarne za izdelovanje tekoče ogljenčeve kisline so v Berolinu, na Heni, v Essenu in na Švicarskem. Prodaja se v ozkih, hermetično zaprtih cilindrih, v vsakem po osem kilo tekoče ogljenčeve kisline, zgoščene pri 30 atmosferah in temperaturi 0° C. Kilo ogljenčeve kisline velja lVi—2 mark, samo posoda se posebej zaračuni. Ta kislina se potrebuje za penenie piva v gostilnah in fabrikacijo mineralnih vod, pri čemer jeden kilo kisline zadostuje za 400 malih steklenic. Razen tega se potrebuje po plavžih, da se dobiva trdnejša kovina, nadalje za napravo torped, kakor dvigajoča sila, in za gašenje požarov. Nek Herbert je uporabil to kislino za gonenje uličnih lokomotiv. Posebno veliko ogljenčeve kisline se potrebuje za umetno napravo ledu. S to kislino se tudi lahko hladi zrak po gledališčih, koncertnih dvoranah, in druzih taclh prostorih. Ravno tako se rabi po umetnih ledenicah, pri prevažanji svežega mesa, rib in druzega tacega blaga. Zain-.lji\ o zdravilno sit«InI yo. Osobe, ki bolehajo za želodfevinj katarom in krčem, 8e hitro ozdravijo s pristnim „ Mol l-o vim S eidlitz-praškoraSkatUtoa stane 1 gld. Vsak dim razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zalofnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (11-7) I ............. ........~........... i Velika partija (po 3—4 metre/, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Storcli t Urnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poiiljatvi marke za 10 kr. >f—cx2iiicr3gg astna skušnja Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatlzmu ali bolečemu trganji po udih, kupi naj za 40 kr. steklenico L sesa PAIN-EXPELLE z morskim mačkom. 1 Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi so skoraj v vseli lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pil Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. E * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. W. Konig, lekar. (613-4) Izdat dj in odgovorni urednik ■ Ivan deležnika r. Lastnina, in tisk ,Nnralne Tinkaro*' AX