SVOBODNA SLOVEN IJA LETO (ANO) XLVIII (42) štev. (No.) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 25 de mayo — 25. maja 1989 LIC. ANDREJ ROT Domovina in eksil GOVOR PRI OKROGLI MIZI PEN-KLUBA NA Mihaj! „Osvoboditelj" 'To leto je v Evropi leto Gorbačova. Mihaj1 „Prijazni“ ima v načrtih Slovenski odsek mednarodnega PEN-kluba (Poezija, Esej, Novela) je po svojem, predsedniku Dragu Jančarju povabil predsednika SKA lic. Andreja flota, da se udeleži letošnjega mednarodnega srečanja PEN-kluba na ¡Bledu, posvečenega problemom med Vzhodom in Zahodom. Kot predavatelj pri (1. Okrogli mizi je lic. Rot v sredo, 17. maja podal referat 'Domovina in eksil, ki ga v celoti objavljamo.. Njegovo odmevno predavanje je doživelo velik uspeh. Značilnost našega časa je iskanje novih in polnejših življenjskih možnosti. Hkrati pa se ponavjajo stare oblike bivanja, ki ohranjanjo vezi med preteklostjo in sedanjostjo. Zanimivo je, da vrednosti, ki so po svojem bistvu negativne, postajajo modne in prestižne. Pomilujemo tistega, ki je izgubil življenja na Golem o-toku, a tisti, ki je preživel, je vreden občudovanja. Koliko je takih herojev, ki je prestalo razna nacistična in fašistična taborišča, represijo vojaške „hunte“ v Argentini ali kakšni drugi južnoameriški deželi, ali so se vrnili izčrpani in obenem zmagoslavni iz matičnih zaporov v Sibiriji. Podobno je z eksilom, s prisilnim bivanjem zunaj domovine. Tisti, ki je doživel eksil, je danes deležen mnogih pozornosti. Vse kaže, da eksil povzročajo nestrpni politični sistemi. Zato eksil sam na sebi ni problem pregnanca, temveč tistih v represivnem zoženem političnem sistemu. Eksil je pravica ali nuja, s katero se mora soočiti posameznik in zaradi katere se je izselil iz domovine. Vendar ni nujno, da se izseljenec odtuji od domovine, saj je lahko žrtev fizične ekspatriacije, ne pa notranje izkoreninjenosti., Z eksodusom, z množično izselitvijo more poustvariti del domovine na ozemlju druge narodnosti. Diaspora utegne Ob spominu na Dr. Cirila Žebota sem spoznal v prostorih tajništva SDS v Ljubljani. Srečala sva se navadno pri Francu Časarju, iki je na prošnjo dr. Franca Kulovca, tedaj glavnega tajnika stranke, prevzel v tajništvu mesto umrlega Mateja Tomazina, izredno delavnega in sposobnega Kulovčeve-ga pomočnika. Dr. Žebot je svojega prijatelja Časarja pogosto obiskoval. Ker sem tudi jaz redno zahajal v tajništvo, sva se z Žebotom tiste čase veliko pogovarjala o vseh slovenskih problemih. V letih pred drugo svetovno vojno sta bila pereča zlasti dva problema: vedno nasilnejše nastopanje komunistov posebej na ljubljanski univerzi ter rastoče delovanje nemške pete kolone. Nemški agenti so kot potujoči študentje ali turisti potovali po vsej Sloveniji, zbirali za svoje namene potrebne podatke in obiskovali znane in prikrite Hitlerjeve pristaše. Dr. Žebot in Časar ista se takrat posvečala predvsem komunističnemu delovanju na univerzi, vse nas pa je močno skrbela nacistična penetracija v Sloveniji. Zato smo opozarjali nanjo ne le strankine somišljenike, marveč celotno javno mnenje. Ob izbruhu druge svetovne vojne smo se v:si povezali in postavili v bran zoper oba sovražnika. Dr. žebot je težak boj v svoji knjigi „Neminljiva Slovenija“ lepo popisal. Kot znano so po kapitulaciji Italije t. i. Ljubljansko pokrajino uspešno branile pred komunisti vaške straže, v katere so se vključili podobno kot velik del Slovenske legi- biti njegova domovina, kot je to prav gotovo za njihove sinove, ki ohranjajo narodno zavest in poslanstvo, čeprav je njihova očetnjava (patria), zemlja njihovih prednikov, več ali manj oddaljena. O eksilu je torej mogoče govoriti na različne načine. Gre namreč za različne oblike zdomstva in tudi različne načine eksila. Resničnen problem je zdomstvo osebe in resnični eksil je notranji. Mnogo bolj žalosten in popačen način bivanja je ta notranji eksil kot pa ekspatria-cija, ki jo je po političnih in nazorskih osnovah doživela naša domovina po drugi svetovni vojni. Kulturniki v diaspori, po lastni volji ali po prisiljenem odhodu, kajti mnogim je šlo za’ vprašanje življenja ali smrti, morejo doživljati bogato in okrepčevalno izkustvo. Ta, v zgodovini človeštva, običajen pojav v kulturnem in političnem življenju, je izgancu in celo narodu v korist, če se zna izogniti in nevtralizirati raz-krajevaline cilje zastraševalne in o-mejevalne oblasti. Če ga korozivna kislina domotožja, ena izmed negativnih oblik ideologi-zacije žalovanja po izgubljeni zemlji, ne premaga in zabubi v objokovanje samega sebe, se njegova žrtev more sprevreči v neizpodbitno pričevanje drugačnosti. Izgnanec ni mrtev, če pa je sposoben z drugimi, v usodi sebi enakimi izoblikovati diasporo, more njegovo življenje prevzeti izbrano in izredno vlogo. Pomembno in vredno, v kolikor so njegovi ideali vredni, človeški in trajni. Emigrant, zdomec, begunec... Najprej bi rad razčistil izrazje, ki ga bomo uporabljali na tem srečanju. Zdomci, izgnanci, begunci, izseljenci, ubežniki, vse to bi morda preprečevalo razumevanje med nami, zbrali pa smo se, da se razumemo. dr. Cirila Zebota je tudi prijatelji in sodelavci Akademskega kluba Straže. Po turjaški tragediji pa so oboroženi boj a komunističnim totalitarizmom nadaljevali domobranci. Po kapitulaciji Italije je dr. Žebot odpotoval v Rim, kjer se je skrival v Vatikanu do tistega časa, ko so Nemci Rim zapustili. Nato je skupaj z nekaterimi predstavniki SLS, ki so tam pričakali zaveznike, pomagal pri poskusih reševati slovensko vprašanje v ozkih mejah možnosti, ki ;so jih tedanje razmere dopuščale. Naj omenim v tej zvezi majhen oseben spomin. Konec leta 1944 me je Narodni odbor za Slovenijo poslal v Rim, ki je bil tedaj še v nemških rokah, z dvojno nalogo. Najprej, da spremljam Jožeta Godino, ki je peljal iz Ljubljane v Rim radijsko oddajno postajo, da smo tako olajšali stik z zavezniki, in da oddam sv. stolici nekaj važnih dokumentov. Oglasil sem se pri dr. Žebotu, ki mi je takoj priskočil na pomoč. Peljal me je k mojemu staremu znancu dr. Janku Kralju, voditelju goriških Slovencev, ki je bil tedaj v Rimu, in ta me je takoj napotil na pravo mesto zaradi predaje dokumentov. V hiši blizu Vatikana, kjer je Žebot stanoval, je tudi meni preskrbel sobico, kjer sem ostal nekaj tednov, dokler se nisem vrnil v Ljubljano. Dr. Žebot je vse svoje življenje posvetil slovenstvu, slovenski kulturi in slovenski politiki. Vse, kar je govoril in napisal, vse je bilo v službi slovenstva. Tudi kot redni pro- BLEDU Ti izrazi ne sovpadajo povsem z našo razo v eksilu, zato bi jih skušal objasniti. Naši očetje so bili begunci pred komunizmom, izgnanih je bilo med njimi zelo malo. Tudi ubežniki so bili, ker kakor je pokazal konec vojne, so ubežali pred skoraj gotovo smrtjo, ko jim je pretila s strani komunistov. Dovolj močan dokaz za to je tistih 10 ali 12 tisoč vrnjenih po vojni. Postali so zdomci, termin, ki so ga baje iznašli za politično emigracijo. V kategorijo izgnancev bi spadali samo maloštevilni, npr. pisatelj Karel Mauser, ki so ga menda izgnali zaradi „nemškega“ priimka. Zedinili bi se lahko z izrazom „izseljenci“, če bi naši starši šli iskat kruh v tujino, ki bi ga nekateri ne našli v domovini. Pri nas je dolgo časa bil v rabi izraz zdomstvo. Zdomec je državljan, ki na ozemlju druge narodnosti čaka na povrnitev svojih temeljnih pravic. Ne da bi neposredno kaj od koga terjal, čaka na vrnitev svojih pravic do življenja, dela in mišljenja. Ne čaka na pomilostitev ali spremembo kazni, temveč na odločitev družbe, od katere se je ločil, da mu te pravice prizna in vzpostavi, če ne popolnoma, vsaj v toliko, v kolikor je življenje samo dokazalo, da je imel prav. Poznam slovensko politično emigracijo v Argentini in po analogiji lahko presenem to poznanje na druge sloveske skuposti po svetu, s katerimi imam kulturne stike. Zato bom govoril le o slovenski politični emigraciji, tisti, ki jo je Drago Jančar opisal v štev. 57 Nove revi-jn in ki jo še nekateri drugi rešujejo iz pozabe. Slovenska politična emigracija je nastala po ekscesih ob zaključku druge svetovne vojne in po dopolnjenih namenih revolucije na Slo-(Nadaljevanje na 2. str.) fesor na severnoameriških univerzah ni miroval. Njegovi številni članki v svetovnem časopisu so odkrivali svetu majhno pa globoko kulturno deželo Slovenijo, ki jo je s strahotnim nasiljem okupiral totalitarni komunistični režim, ki je že po sklenjenem miru pomoril nad deset tisoč protikomunističnih borcev - domobrancev. Ta zločin je v svojih člankih pogosto opisoval ter je na ta način seznanjal zlasti ameriško javnost z našo slovensko problematiko. Zdi se, da se danes že hitreje bližajo časi, ko ,se bo v Slovenijo vrnila svoboda in se bo Slovenija držav-nopravno tako uredila, kakor to zahteva večina Slovencev. Žal da avtor „Neminljive Slovenije“ ni dočakal trenutka, ko bodo čiste slovenske zastave zopet zaplapolale po vsej Sloveniji in bo Slovenec na’ svoji zemlji svoj gospod. A čeprav tega trenutka, 'ki si ga je iz srca želel, ni dočakal, njegovo delo ni bilo zaman. Rudolf Smersu POPRAVEK V uvodniku dr. Katice Cukjati: Pota naše mladine, ki je bil objavljen v 18. številki našega lista’, se je vrinila pomota, besedica ne, ki popolnoma spremeni smisel stavka, ki govori o naši mladini. Stavek se pravilno glasi: Premnogokrat je ¡njihovo navide-zno uporništvo ali ¡protivnost le iz-raz njihovega občutka nemoči, da bi izpolnili tako težko poslanstvo do slovenstva, do katerega se čutijo obvezani. Prosimo, da nam oprostite. Uredništvo ponesti svoj nasmešek in svoje govore o „skupnem evropskem domu“ vsem štirim večjim državam zahodne Evrope. V Anglijo (tam je že bil), v kratkem v Francijo in Italijo — kar pa je najvažnejše — v zahodno Nemčijo v juniju. V njegov potovalni načrt pa niso vključeni predeli kontinenta pod ruskim vplivom. Gorbačov drži roke proč od vzhodne Evrope, da ga tako tam vse več ljudi vidi kot Ivlihajla „Osvoboditelja“. Zapad bi moral za nekaj časa opustiti oboževanje Gorbačeva in več misliti na dogodke, ki se trenutno odigravajo v okrajnih predelih ruskega imperija in vzbujajo pereče vprašanje: Kako odpraviti evropsko povojno razdvojitev, ne da bi pri tem odpravili tudi povojno stabilnost? Zanimive stvari se dogajajo v vzhodni Evropi. Na Poljskem sta vlada in opozicija podpisali sporazum, o katerem pred šestimi meseci še misliti ni bilo. V februarju je Madžarka privolila, da gre v smer večpartijskega sistema; ideja, ki je bila še do nedavnega sanjaška. Komunisti pa so še vedno na oblasti. Toda obe, Poljska in Madžarska, sta na' poti v dobo, ko si bo opozicija z režimom delila oblast, in kdo ve, morda celo v dobo resnične demokracije kdaj pozneje. Obe poskušhta odpreti svojo ekonomijo na zahod. Nižje na jugu v Jugoslaviji pa stvari razpadajo, to pa velesilam ne povzroča nobene jugo-mrzlice. Vse to je vzhodno-evropski blagoslov liberalizma Gorbačova. Do sedanjih sprememb gotovo ne bi prišlo, če bi v Kremlju sedela Brežnjev ali (jernenko. Ljudje pa se kljub temu sprašujejo: Kako daleč bodo te reforme šle? Bosta Madžarska in Poljska morda celo „finlandizirani“ ali „avstrijanizirani?“ To se prav lahko zgodi. Nevtralni in uspešni sosedje lahko dajo Sovjetom večji občutek varnosti kot pa dosedanji o-brambni pas navideznih zaveznikov in nesrečnih tovarišev. Mnogi na zapadu ugibajo, kako bi pospešili to najnovejše gibanje. Za začetek naj bi opustili misel, da je gledanje drame v vzhodni Evropi nekakšen popularen šport. Že eno dokazuje, da se Gorbačov laisser-faire v vzhodni Evropi popolnoma ujema z njegovim snubljenjem zapad-ne Nemčije. NATO se bo znašel še v večjih težavah, če se bodo reforme razširile tudi v do sedaj „perestrojki“ nasprotujoči Vzhodni Nemčiji ; s tem bi bila Zahodna Nemčija gotovo pritegnjena k nevtralnosti in k ideji združitve obeh Nemčij. In če bodo spremembe v vzhodni Evropi Gorbačovu prinesle pretrese, bodo sunke teh pretresov čutili tudi na zahodu. Takim pretresom se bo težko izogniti. Zadolženi Poljska in Madžarska bosta preplavljeni s hiperinflacijo. Popuščanje kremeljske discipline pa povzroča še druge napetosti — carinsko vojno in zdraho v Comeconu — med poljskimi in madžarskimi reformisti na eni strani ter vzhodnonemškimi, češkoslovaškimi in romunskimi konzervativci na drugi strani. Pri tem se razgaljajo stari nacionalizmi, ki so bili v preteklosti zadušeni s silo. Gorbačov ne bi rad uničil svojega dosedanjega dela in bi gotovo ne prepričal sveta, da je Rusija „prijateljska“ dežela, če bi moral poslati tanke na ulice vzhodne Evrope. Toda zna se zgoditi, da se bo znašel pred izbiro: uporabiti silo v vzhodni Evropi ali izgubiti o-blast v Kremlju. Ena Jalta je bila dovolj Na kratko rečeno, spremembe v vzhodni Evropi so v neredu in nekateri na zahodu že mislijo, kako obdr- žati red in celoten proces ohraniti pod kontrolo. Henry Kissinger je predlagal nov sporazum med vzhodom in zahodom, s katerim naj bi Rusija dala vzhodni Evropi več svobode, v zameno pa naj bi zahod pristal, da Rusom tam ne bo delal težav. To bi pomenilo „Jalto II“, kar bi bila napaka. Današnja vzhodna Evropa je preveč v neredu za tak načrt. Sicer pa, zakaj bi bila potrebna pogodba, da bi Sovjeti popustili s svojo kontrolo v vzhodni Evropi, ko pa Gorbačov že itak zgublja tam trd sovjetski prijem? Poleg tega bi pa Sovjeti prav gotovo vztrajali, da se v vsako barantanje o vzhodni Evropi vključi tudi zahodno Evropo, če. sar pa zavezniki v NATO prav gotovo ne želijo. Zahod Še vedno lahko pomaga na bolj koristen način, kot pa to predlaga Kissinger. Prvo in najvažnejše je, zagotoviti Poljski in Madžarski, da ne bosta odrezani od zahoda, ko se bosta izvili iz vzhodnega objema. Zahodne države morajo biti pripravljene na stežaj odpreti svoja vrata vzhodnoevropskim deželam, ki resnično iščejo demokracijo in prosto trgovino. Dolge vrste prosilcev za vizume pred zahodnimi ambasadami morajo izginiti. „Gaistarbaiterji“ morajo postati dobrodošli na zahodu in robo — kar so jo zaslužni vzhodni Evropejci zmožni prodati na konkurenčnem zahodnem trgu — naj jo uvozijo. Drugo, s čimer zahod lahko veliko stori, je z izmenjavo študentov zlasti za trgovske šole, ter s skupnimi podvigi, predvsem pa z izobraževanjem vzhodnih Evropejcev o zahodnih trgovskih poslih in o zahodni kulturi. Ali naj bi zahod poslal tudi finančno pomoč v podporo reformistom? Zaenkrat še ne. Pritisk tujih dolgov je bil namreč eden glavnih činite-Ijev, da sta se Poljska in Madžarska obrnili k prostemu trgovanju in ker je na splošno v vseh vzhodnoevropskih deželah največji problem hitro rastoča inflacija. Neumno bi bilo od zahodnih vlad ta pritisk olajšati, dokler reforme ostanejo samo na papirju. Lechu Walensu, vodji Solidarnosti, se mora prijazno reči „ne“, če bi ga poljska vlada po podpisani pogodbi poslala na zahod s kapo v roki. Ko pa bodo reforme res sprejete — to se bo videlo s hitrim porastom brezposelnosti, večjega dotoka tujih privatnih investicij z zahoda in z radikalnimi spremembami v devizah — potem bo čas nuditi pametno pomoč reformiranim dolžnikom, kot na primer latinski Ameriki: kapitalizacija plačila interesov nad določenim deležsm izvoznih dohodkov. Slabo ime Jalte pa je bilo v marsičem nezasluženo. Sporazum sam je bil realističen in prožen: vzhodna Evropa naj bi imela „svobodne volitve“ in vlade naj bi bile „prijateljsko naklonjene“ Sovjetski zvezi. Stalin si je to razlagal kot čezmerno uslužnost. Interpretacija Gorbačova je povsem drugačna. Ve, da zahod še vedno ne bo poslal svojih čet v pomoč uporniškim vzhodnim Evropejcem, ker je SZ ostala velesila. Njegove ideje o svobodi, ki jo vzhodnim Evropejcem lahiko varno dopusti, je bolj velikodušna, kot bi bila Brežnjeva, še manj pa Stalinova. Po njegovem gledanju je Finska „prijateljska“ soseda’, Švedska pa sprejemljivo „socialistična“. Tako imajo vzhodni Evropejci precej večje področje za uspeh 'kot kdajkoli od 1. 1945, da ¡si svoje življenje urede po svoji volji. Ko pa bodo naleteli na skrajne meje redefinirane jaltske pogodbe, bo čas za nove debate. Po listu „The Economist“, 8. aprila 1989 pripravil Otmar Mauser aiaisssiEaKaiaHiaDaviHMiiaiaiiiiiiiisifisaiiBiiaaiiaiDiiiaiiaaiiiiiiiiiiiaiEiaiiiiBniiiiiiiBRiiiiiiiiiiiiiaiiiiiBHKiasiEiisatjHBiiiiKiiiiiiiiiiiiEisBBiciMcciiiBiiiieii«* Velik uspeh za koroške Slovence y Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTIN! MOHORJEVA USTANOVILA DVOJEZIČNO LJUDSKO ŠOLO V CELOVCU Dvaintrideset let po ustanovitvi Slovenske gimnazije v Celovcu je uspelo koroškim Slovencem ponovno pomembno dejanje. Mohorjeva družba je kot verska ustanova naznanila s pričetkom šolskega leta 1989-90 ustanovitev nove 'konfesionalne privatne- ljudske šole s pravico javnosti sredi Celovca, ki je bil dosedaj izrinjen iz slovenskega območja. S tem se je izpolnila dolgoletna želja koroških Slovencev, zlasti tistih, ki živijo in delajo v koroškem glavnem mestu Celovcu. Številne javne ljudske šole v Celovcu namreč slovenščine, drugega deželnega jezika, sploh ne upoštevajo in ga tudi v bodoče niso pripravljene upoštevati. Na številnih mestih in pri nič koliko priložnostih izražena želja, pravzaprav sama po sebi umevna zahteva, da bi na eni sami ljudski šoli v Celovcu v enem izmed paralelnih razredov dopustili prijave k dvojezičnemu pouku, je naletela vedno spet na' gluha ušesa. Kljub raznim in neokusnim intrigam in poizkusom zaviranja in preprečevanje privatne konfesionalne šole je končno le uspelo, in to nenazadnje s pomočjo Dunaja in ministrstva, ustanoviti ljudsko šolo, v kateri se bodo malčki lahko učili prelepe slovenščine. Izšla je druga številka uradnega glasila .glavnega odbora Hrvatske seljačke stranke z imenom „Slobod-ni dom“. Izhaja štirikrat na leto v Belgiji (B. P. 2, B-1160, Bruxelles 16). Ima ¡pestro in aktualno vsebino. Opozarjamo na urednikov uvodnik „Neka procvetaju svi cvjetovi“, v katerem je izraženo mnenje, da je prav, da se ustanavljajo na Hrvaškem razne stranke in zveze. Ali zanimivo je, da partija ne dopušča, da bi imele stranke in druga politična društva hrvaški naziv, dočim imajo nove slovenske politične zveze slovenski naziv (Slovenska demokratska zveza, Slovenska socialdemokratska zveza, Slovenska kmečka zveza). Hrvati odobravajo vse politične in gospodarske reforme, ki jih zahtevajo Slovenci, toda HSS nima namena stopiti pod široki dežnik Socialistične zveze delovnega ljudstva. Objavljen je tudi referat članov •glavnega odbora HSS z naslovom „Hrvatska seljačka stranka i kriza Jugoslavije“. Referat je bil izročen predstavnikom evropske skupnosti v Mohorjeva družba je v svoji dolgi, nadstoletni zgodovini vedno znova ukrepala v odločilnih trenutkih bolj ali manj brez javne pomoči v prid slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tako je nastala založba, tako tudi bratovščina, tako dijaški domovi, tako je v tem odločilnem trenutku ustanovila ljudsko šolo in se spet enkrat oddolžila svojemu versko-prosvetnemu poslanstvu. To je pionirsko delo te najstarejše u-stanove koroških Slovencev. Nositelj šole (torej Mohorjeva) mora priskrbeti prostore in nositi tudi stroške za preureditev prostorov in za šolske potrebščine, le plačevanje učiteljev prevzame država. A to je za Mohorjevo veliko finančno breme, ki ga je Mohorjev odbor prevzel v zavesti, da mora Mohorjeva za versko-prosvetno in narodno poslanstvo storiti vse za narodov blagor kot že pogosto v preteklosti. Zato vse ude in prijatelje Mohorjeve družbe naprošamo, da s finančnimi sredstvi, darovi in molitvami pomagate nositi breme, ki si ga je naložila Mohorjeva. Darove nam lahko posredujete preko poverjenikov ali pa neposredno na Družbo sv. Mohorja v Celovcu. S prisrčnim pozdravom! Mag. Ivan Olip odgovorni odbornik za domove in šolstvo pri Mohorjevi v Celovcu Strasburgu. Sledi odlični članek dr. Torbara „HSS in ideja evropske za-jednice naroda“. Posebno važen pa se nam zdi članek „JLA med pučem in kasarno“ iz katerega je razvidno, da se vršijo hudi notranji boji v vojaških vrhovih v Jugoslaviji. Zlasti obstaja velik spor med vojnim ministrom Veljkom Kadijevicem in generalštab-nim načelnikom Stevanom Mitrovičem. Tudi ostali generali so razcepljeni, mnogi ne odobravajo Miloše-vičeve organiziranje velikih zborovanj (mitingov) po državi. SmR Mogoče ne veste, da .. „ — da bo jubilejni zbornik „Dom in svet 1888-1988“, v katerem sodeluje 30 avtorjev iz vseh treh Slovenij in ki obsega čez 250 strani, predvidoma izš.el spomladi tega leta pri celjski Mohorjevi družbi... MLADIKA, Trst, št. 1 Strašno težko je pisati v danih o-koliiščinah. človek ima vtis. da je vse le za sedanji trenutek, kajti najbolj možno je, da ko te vrstice pridejo v roke bralcu, že niso več veljavne: položaj se je že temeljito spremenil in pisec joče, bralec stoče. Torej ostanimo v varnem območju razlage, zdaj je kar je, in zakaj bo, kar bo. Medtem pa je mnogo dogodkov 'n jih bo še mnogo več. Kajti, zašli smo v slavno „tranzicijo“ prehodno dobo katere so se vsi bali in ki sedaj kaže svoje ostre zobe. VERIGA V vsaki državi je težka prehodna doba med eno in drugo vlado. Ko eni odhajajo in drugi prihajajo, in dejansko nihče ne ve, kdo pravzaprav gospodari. To je neštetokrat pomnoženo v današnji Argentini, sredi gospodarske krize, ki ima med svojimi vzroki prav pomanjkanje zaupanja v vlado, ali bolje, da nihče ne upa, da bi sedanja vlada še bila zmožna kaj urediti. GOVORIMO BOLJE Človek si vedno želi česa boljšega, lepšega, lažjega. Ta želja je zametek vsakega napredka. Kjer te želje ni, vse pridobljeno ritenski zdr-či v obup, razpad. V pehanju za boljšim neprestano ocenjujemo napore in uspehe, izbiramo med raznimi prilikami in presojamo plačilo. Tako se nam vsakdanji govor napolnjuje s primerjalniki : lažje — težje, hitrejše — počasnejše, pametnejše — r.eunutejše. dražje — cenejše, višje — nižje, močnejše — slabše. Vse te besede označujejo, kakšno je nekaj. Tem besedam pravimo pridevnik. Ni težko opaziti, da se ta oblika pridevnika rabi ob samostalnikih srednjega spola'. Obenem s samostalnikom se ta pridevnik sklanja: Lažjega, cenejših, pametnejših, s slabšim, za hitrejšim — vedno sledi svojemu samostalniku s potrebno končnico. Kadar pa hočemo označiti dejanje, kdaj, kje, kaj, kako, zakaj se je nekaj zgodilo — ali ne zgodilo •—, pa takšna dejanja med seboj primerjamo, rabimo podobne besede, kot smo jih prej opisali, pa so iz drugačnega testa'. Teh besed ne mo- Težko je to stanje iz dneva v dan, še težje pa, če se vleče dolgih sedem mesecev, doba ki nas loči od datuma (10. decembra), ki ga,ustava določa za predajo vlade. Ta ustavna določba je kakor verige, ki nas uklenja, kajti v teh sedmih mesecih lahko pride do kočljivih, nevarnih, eksplozivnih dogokov. Dolar nad dvesto avstralov, inflacja, ki jo za maj napovedujejo med 70 in 80 odstotkov, delavsko nezadovolje, socialne napetosti. Kdo to prenese? Kalko naj tu krmari vlada, ki je v veliki meri kriva poslabšanja tega položaja, je bila na volitvah kruto poražena, a ji ostaja še pol leta vladanja? Ni čudno, da se je takoj po volitvah pojavila misel, pospešiti predajo vlade. Nastalo pa je toliko legalnih in političnih zaprek, da je trenutno vse v zraku, akoravno je trenuten namen radikalov, da Alfon-sin ostane do 10. decembra. Po pravici povejmo, radikali so nastavili past, in se sam ujeli vanjo. Da ¡so bile volitve v maju, odgovarja le te- remo spreminjati, so toge, končnica je vedno enaka, pa brez š. Hitreje — počasneje, pametneje — neumneje, više — niže, bliže — dalje... Kajpak isto velja tudi za presežnik, to je tiste oblika, ki jo uporabljamo za prvaka med primerjanimi načini dejanja: Najhitreje, najpametneje, najviše, najbliže... V pogovoru moramo paziti, na kaj smo mislili, ko ¡smo rabili primerjal nik: Želim ti najprijetneje praznovanje — narobe! Praznovanje je lahko najprijetnejše. Prijetneje bi ga ne mogli praznovati. Tukaj cenimo dogajanje, ne slovesnosti, ki smo jo izrazili s samostalnikom, če se vprašamo: kakšen? — rabimo pridevnik v vseh mogočih sklonih. Če pa se moremo vprašati po tisti primerjani lastnosti kako?, je beseda samo prislov in je vedno enaka, ne moremo je sklanjati ali postavljati v množino. Dobra volja je najbolja — zelo lepo, a napaka je zastrupila velik del pevcev in jim pokvarila občutek za pravo obliko. Govorimo počasneje, a pravilneje. Rabimo pravilnejše oblike! danji radikalni ideji, da bo „pomladanski gospodarski načrt“ imel u-klenjeno inflacijo do junija. V 0-zračju socialnega miru in relativnega blagostanja bi imel vladni kandidat lepe možnosti za zmago. Kot pa so mnogi napovedovali, in še mnogo ¡prej, je načrt splaval po vodi. V osrčju najhujše krize so bile izvedene volitve, in veriga, ki naj bi imela uklenjeno inflacijo, ima sedaj uklonjene radikale in Vlado. Trpi pa seveda narod. TEŽKA DEDIŠČINA Peronisti dobro vedo, kaj jih čaka. Zato iso kaj previdno reagirali na radikalno naglico glede predaje o-blasti. Svetovalci okoli Menema niso neumni. Vlada mora podvzeti vrsto ukrepov, ki so kaj neljubi. Povišanje tarif, večji davčni pritisk, krepak poseg v anarhično devizno tržnico, itd Hoče pa, da te ukrepe potrdi tudi novoizvojeni peronistični kandidat-predsednik. Tega ravno pa Menem noče. Noče se opeči, še pred-no nastopi vlado. Noče izpostavljati svojega prestiža, saj tudi ve, da je vlada prisiljena v te ukrepe, ki jih bo moral sicer podvzeti on. Pero-nistični ekonomist Cavailo celo trdi, da „čim slabše, tem ¡bolje“: slabši je položaj sedaj, boljši bo njihov položaj, lažje bodo stvari uredili potem. Menem je za pospešen j e predaje oblasti postavil vrsto pogojev: najprej, da se o tem strinjajo vse politične, pa tudi gospodarske in socialne sile. To ne bi bilo težko, saj se v tem večina zedinja. Zahteval je tudi soglasje glede ukrepov, ki bi jih v prvi dobi podvzela njegova vlada. In še, da se vse stori v okviru ustave, za kar bi bilo potrebno izglasovanje posebnih zakonov. Itd., itd.. .. Vendar je, nekoliko zaradi politično ustavnih zapletov, mnogo pa zaradi gospodarsko socialnega ozadja, končno vse padlo v vodo. Peronisti so, lahko bi rekli, izigrali radikale. Sporazum je vsaj trenutno, padel v vodo. V to.rek, 23. je Alfonisin imel nagovor po radiu in TV, v katerem je nakazal kot da se pospešitev predaje ni mogla izvesti zaradi pero-nistične nepripravljenosti. Kakšen odmev bo imelo to v državnem življenju, je težko predvidevati. Mnogi se boje socialne eksplozije, mnogi pa tudi menijo, da bo teh sedem mesecev dejansko zamujen čas, kajti če za sedanji položaj obstaja kako zdravilo, je bolje, da ga bolnik čim prej dobi, predno bo treba poseči po kakem hujšem ukrepu. Na peronistično vlado ¡bo padla težka dediščina gospodarske krize in socialnega kaosa. Nova vlada se te-(Nad. na 4. str.) .PIO!“ ŠT. 2 Slovenščina - moj jezik «nRBIIMBMBMIBBMI«l BBBBBBBBftdO DOMOVINA m EKŠffiL ki ima razlog in smisel svojega bivanja zunaj doma v načelni opoziciji zoper režim, ki je povzročil njen odhod iz domovine; ljudi, ki se v znamenju tega odpora združujejo in delujejo in je njihov cilj politična1 svoboda slovenstva. Publicistika v Sloveniji pa je začela uporabljati „zdomstvo“ kot ena-čico za izseljenstvo, za delo, začasno seveda, na tujem. Danes pa se v domovini slovenski eksil poimenuje kot slovenska politična emigracija. Sintagma v izseljenstvu nima nikakršnega slabšalnega prizvoka. Slovenska politična emigracija i-ma skupno z drugimi slovenskimi izseljenskimi skupinami nalogo, da seznanja mednarodno javnost z vrednotami, ki jih je ustvarila slovenska narodna skupnost in ki jih svet še ne pozna. Slovenska zgodovina, kultura, gospodarski in narodnopolitični razvoj naroda, ki ne spada med najštevilnejše narodnosti, so za mlade narode in države zgled. Toda politična emigracija ima še neko drugo nalogo. Poslanstvo politične emigracije se ne zreducira na rehabilitacijo domobrancev; pravzaprav je ta rehabilitacija nekako že bila storjena, vsaj v delu javnega mnenja; in tudi če bi slovenska vlada izvedla rehabilitacijo na javen in uraden način, bi še vedno bil v polnosti živ smisel slovenskega eksila. Eden izmed ciljev politične emigracije je efektivna demokracija v slovenski državi. V vsej več ali manj agresivni publicistiki emigracije je kot bistvo ravno to iskanje in terjanje, da se utrdi v slovenski politični zavesti nujnost demokratične, neodvisne slovenske države. Politični emigrantje so morda ideološko vezani, a politično tako svobodni, da se njihov ideal more vzpostaviti kot ideal Slovencev, tako matičnih kot zamejskih, pa čeprav bi bilo treba pri mnogih od teh zadnjih iskati to prizadevanje prav v globinah njihove zavesti. Politični emigrant zahteva svobodo človeka in samoodločbo naroda. Politična emigracija bo eksistirala dejansko ali le ontološko v spominu človeštva, dokler ne bosta posameznik in narod svobodna. S svobodo posameznikov in s samoodločbo naroda bo prenehal obstoj in smisel slovenske politične emigracije, slovenske diaspore. Slovenski eksil bo ostal le še kot primer dialektičnega preseganja v preteklosti svobodnih Slovencev. Prizadevanje ,po tem idealu del slovenskega naroda uresničuje v diaspori. Uresničuje ga v svobodi svojega poslanstva, v pluralizmu svojih izbrancev in njihovih sinov, ki vnašajo drugačnost in omiljajo o-strost eksila in vsega, kar ga je povzročilo. Za primer izvajanja' te svobode, strpnosti do drugačnih mišljenj in različnih nazorov lahko vzamemo Slovensko kulturno akcijo, ki že 35 izvršuje svoje poslanstvo. V njenih knjigah, glasilu in reviji so spregovorili Kocbek in Jurčec, Sire in Kremžar, Biikvič in- Majcen, Sodja in Simčič. Nikdar ni izgubila vezi z domovino, nikdar niso prenehali Slovenci iz matice objavljati v njenih publikacijah, četudi so morali skrivati svojo identiteto pod psevdonimi, četudi je njihova beseda izšla v nakladi' 500 izvodov, četudi so bili breme eni stotini naročnikov in občasnim mecenom. 35 let širjenja svobodne slovenske besede, krščanskega nazora in svobodnih stališč, za peščico ljudi, brez uradnega vstopa v Slovenijo, z neverjetno nečloveškim molkom uradne kulturne linije v Sloveniji, da ne govorim o političnih ekskluzivizmih. (Konec prihodnjič) NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Ljubljanski poklicni gasilci so naredili dvormeseč-no bilanco in prav nič presenečeni ugotovili, da je bilo na območju, ki ga pokrivajo, dvakrat več požarov kot januarja in februarja lani. V teh dveh mesecih so gasili 82 požarov. V večini primerov so bili to požari na prostem in dimniški požari, kar kaže na malomarnost in na omalovaževanje vseh opozoril in prepovedi o kurjavi trave, grmičevja in podobnega. LJUBLJANA — Uglednim geo. grafom so podelili v dvorani SAZU državna odlikovanja za posebne u-sluge in u'spehe pri delu. Odlikovani so bili: prof. dr. Avguštin Lah, dr. Peter Habič, prof. dr. Jurij Kunaver, prof. dr. Darko Radinja, prof. dr. Igor Vrišer, prof. Zvezdana Knez-Štrbenc, doc. dr. Franc Lovre-•čak in prof. Cita Marjetič. LJUBLJANA — častni doktorat bodo ob 70-letnici slovenske univerze podelili profesorji medicinske fakultete dr. Boženi Ravnihar, prof. na fakulteti za inženirstvo v Trstu dr. Marku Pozzettu, prof. emeritu-su v Ziirichu dr. Vladimirju Prelogu, prof. na Max Planck institutu v Martinsriedu dr. Robertu Huber-ju, prof. na University of California v Berkeleyu dr. Neilu Bartlettu in prof. univerze v Stuttgartu dr. Hansu Juergenu Warneckeju. MURSKA SOBOTA — Kmetijska zadruga Panonska bo letos iz ZDA uvozila seme, s katerim bodo pridelali okrog 600 ton semenske koruze. Za kilogram domače semenske koruze je treba zdaj odšteti od 12.000 do 15.000 dinarjev (dolar — 7340 din). Kilogram ameriškega semena je v Avstriji okoli 35.000 dinarjev. Pri Panonski pa zatrjujejo, da bo semenska koruza, pridelana iz ameriških hibridov na slovenskih njivah, precej cenejša. MARIBOR — „Kavarna Astoria“ je nalslov novega slovenskega filma, ki ga je posnel režiser Jože Pogačnik. Zgodba se vrti v senci te kavarne, pred, med in po drugi svetovni vojni, v resnici pa opisuje usodo družine, v kateri se pojavljajo generacijski, ideološki in ljubezenski zapleti. V glavnih vlogah igrajo Janez Hočevar, Branko Šurbej, Lidija Kozlovič in Nataša Ralijan; scenarist je bil Žarko Petan. LJUBLJANA — Kosovelovi Inte. grali so bili izdani v ZDA. Po prvi zamisli naj bi to bila dvojezična izdaja, a od slovenskega dela je ostala le Pesem št. X, v rokopisu, ki deluje ikot prva ilustracija v knjigi, ker bi bili po urednikovih besedah sicer stroški pretirani. Gre namreč za zelo moderno bibliofilsko izdajo, pri kateri sta platnici dve debeli in barviti plošči, povezani z darilnim trakcem. Vmes pa se na papirju v različnih živih barvah razkriva prevod. Vse je narejeno na računalniku in nato natisnjeno na papir v 110 izvodih. Prevajalec in avtor u-vodnika je Wilhelm Heiliger, ki je po materi Slovenec in sedaj živi v San Franciscu. LJUBLJANA — V Skalarjevem breznu na Kaninu so člani jamarske odprave dosegli nov jugoslovanski rekord: dosegli so globino 911 m. Enajist jamarjev, članov Inštituta za raziskovanje krasa in jamarskih društev iz Kopra, Ljpubljane in Logatca, so ustavili skalni bloki. Ker skale zapirajo vhod nove špranje, jih bodo minirali in s tem poskusili doseči tisoč metrov globine. 'LJUBLJANA — Slava vojvodine Kranjske letos obhaja tristoletnico prve izdaje, zato so slovenski filatelisti predlagali in prodrli z idejo, da jugoslovanska pošta izda priložnostno znamko. Na njej bo portret avtorja Slave, Janeza Vajkarda Val-vsorja, in sliko njegovega grada Bogenšperka. Na pošti Šmartno pri Litiji, 'kamor spada grad, pa bodo dobili še poseben žig z Valvasorjevim obrazom. L MRLI SO OD 23. do 29. marca 1989: LJUBLJANA — Ivan Štimac; Jožica Adamlje roj. Zgonik; Matija Progar; Marija Rejc; Josip Fojs; Maks Pirnat; Vinko Levičnik (Boškajev ata); Anica Svetelj roj. Bolka; Ferdinand Martinjak; Bernarda Bizjak roj. Grilc; prof. Ivan Zupaniči«; Adela Perič; Einil Bu-kovac; Marija Križnar roj. Žlebnik; Milan Hercigonja; Marica Kocen roj. Urbančič; Josip Tome; Marija Češnovar roj. Sedej. RAZNI KRAJI — Jože Lekše, Vel. Trn; Berta Belšak, Celje; Andrej Šu-lin, Lenart; Draga Lap roj. Drašler, Kamnik; Ludvik Počivavšek, Podčetrtek; Amalija Mavrin, Šmarje pri Jelšah; Franc Levstek, Radomlje; Terezija tipalk, Trbovlje; Karel Sajovic, Gomil-sko; Marija Koren roj. Maček, Celje; Franc Plut, Zalog pri Novem mestu; Rezka Humar roj. Vidmar, Kriško; Marino Bužinel, Tržič; Marta Golo1!), 84, Podgorje pri Kamniku; Pavel Lazar st., Vrhnika; Marija Skodlar roj. Nartnik, Dobrova; Ivan Hočevar, Krško; Ljudmila Skvarča, Vrhnika; Hinko Čuvan, Celje; Ivana Uršič (Jakova mama), Stranje; Janez Papež, Šmihelj; Frančiška Štrubelj roj. Knez, Grosuplje; Mirko Zupanc, Šempeter; Marija Zidar roj. Grže, škrahče; Ivan Željko, Krško; Anica Ctrar-Poličnik, Trbovlje; Anton Trontelj, Domžale; Barbara Varl (se- Lahkoatletski turnir SDO - SFZ Kot že običajno je tudi letos mladina organizirala turnir kraljice športov, lahke atletike. V zavodu La-salle v San Martinu se nas je 23. aprila zjutraj zbralo 107 tekmovalcev, veliko gledalcev in navijačev in nič koliko komarjev, ki so nas zve-'sto spremljali ves dan. Prireditev 6. Lojzka Mehle Tek 1500 m — SDO 1. Marjana Burja 2. Alenka čop 3. Helena Rode 4. Andreja Škraba 5. Sandra Petkovšek 6. Lučka Vombergar L 19”73 L 6’16”16 M 6’23”26 RM 6’24”20 RM 6’31”24 SM 6’38”77 RM 6’44”61 katero je daroval naš duhovni vodja Tek 400 m — SDO Franci Cukjati. Po lepem in prisr- 1. Gabrijela Tomazin RM 1’17”19 čnem obredu so se začela tekmova- 2. Lučka Tomazin RM 1’17”21 nja, ki so se vrstila v najlepšem 3. 'Angelca Podržaj SM 1T9”13 redu in v pravem športnem duhu 4. Monika Urbanija L 1’24”33 vse do petih popoldan. 5. Ani Truden RM 1’24”51 Izidi tekmovanj so naslednji: 6. Lojzka Mehle L 1’29”93 Tek 1500 m — SFZ Tek 100 m — SFZ 1. Gerard Grom SM 4’33”61 1. Martin Magister RM 12”08 2. Marko Vombergar RM 4’44”37 2. Roki Miklič SJ 12”23 3. iMarko Čop M 4’51”74 3. Pavle Marolt RM 12”33 4. Marjan Petkovšek SM 4’54”87 4. Damijan Boltežar SIM' 12”40 5. Martin Dimnik SM 5’08”28 5. Jure Urbančič SJ 12”80 6. Ivan Vombergar RM 5’12”90 6. Igor Ahčin M 12”37 Tek 400 m — SFZ T.ek 3000 m — SFZ 1. Martin Magister RM 58”76 1. Toni Žitnik L 9’39”76 2. IMiloš Mavrič SM 1’00”37 2. 'Tomaž Petkovšek SM 10’48”01 3. Tomaž Magister RM 1’01”23 3. Martin Petkovšek SM 10’48”16 4. Janez Petkovšek SM 1’01”23 4. Dani Mokorel C 11’08”73 5. Andrej Rode RM 1’03”09 5. Marjan Petkovšek SM 11’09”25 Tek 100 m — SDO 6. Fredi Žakelj RIM 11’16”83 1. Nevenka Magister RM 14”03 Skok v daljavo — SDO 2. Beti Petkovšek SM 14”33 1. Veronika čop M 3,92m 3. Sonja Tomazin RM 14”85 2. Saši Dobovšek RM 3,89m 4. Veronika Čop M 15”16 3. Beti Petkovšek SM 3,85m 5. Ani Truden RM 15”73 4. Cynthia Frontini SM 3,70m 5ST SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Rojstvo: V družini inž. Toneta Kastelica in prof. Lučke roj. Marinček se ie 24. aprila rodila hčerka, ki jo imenujejo Marija Julija. Srečnim staršem naše čestitke! JUBILEJ ŽUPNIKA JOŽETA ŠKERBCA 'Jože Škerbec letos praznuje tudi svoj življenjski jubilej — šestdeset let, od katerih jih je kar dvajset podaril rojakom v Slomškovem domu. Odbor je sklenil, da se teh spomnimo z domačo slavnostjo in družinskim kosilom. Po sveti maši v nedeljo, 19. marca, ki jo je slavljenec daroval skupno z dr. Janezom Zdešarjem, direktorjem dušnih pastirjev v Nemčiji, je predsednik Doma Marjan Loboda v imenu vseh čestital slavljencu. V imenu šole je Žaklje-va Marjanca izročila župniku slovenski šopek, mladinski pevski zbor pa je pod vodstvom lic. Tineta Selana zapel dve pesmi. Izredno število gostov je nato ostalo še v veseli družbi pri kosilu slavljencu na čast. Še na mnoga zdrava leta, naš dragi župnik Jože Škerbec! številni udeležbi članstva. Predsednik Marjan Loboda se je najprej spomnil pokojnih članic in članov, ki so nas v preteklem poslovnem letu zapustili, nato pa prešel na dnevni red, ki je obsegal poročila in dopolnilne volitve. Iz poročil odbora se je razvidelo vso obširno delo, ki je bilo v Domu opravljeno v preteklem letu na najrazličnejših področjih. Slomškov dom je zavestno vključen v slovensko skupnost v Argentini in je zato učinkovito sodeloval z Zedinjeno Slovenijo in ostalimi slovenskimi Domovi, člani so z odobravanjem sprejeli vsa poročila in potrdili mandat odbornikom, ki jim je zapadla poslovna doba. V odbor sta bila sprejeta še ga. Andreja Hrovat in France Vester in tako dopolnila finančni in prireditveni odsek. V zaključnih besedah se je predsednik zahvalil vsem članom za zaupanje in sodelovanje in prosil zvestobo tudi v bodoče, da bo Slomškov dom še naprej lahko o-pravljal svoje pomembno poslanstvo. GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V soboto, 15. aprila je v Domu gostovalo Slovensko gledališče s predstavo igre Figole-Fagole. Premiera te Suhadolčeve satire je bila v Slovenski hiši ob priliki začetka šolskega leta slovenskih šol v Argentini. V skrbni reiji Maksa Borštnika so nam igralci Slovenskega gle- dališča, sami že v Argentini rojeni fantje in dekleta, v izvrstni slovenščini predstavili tematiko, ki je navidez malenkostna, a v smešni obliki biča splošno človeške napake. ŠAHOVSKI TURNIR Po dolgem času je spet pričel šahovski turnir za naše šahiste, ki sta ga organizirala Slovenska šahovska zveza in Slomškov dom. Igre so na švicarski sistem v 7. kolih. Prvo kolo je pričelo 20. t. m. ob ogromni udeležbi 24 igralcev, česar že ne pomnimo vsaj petnajst let. I-gralci prihajajo iz vseh slovenskih domov Velikega Buenos Airesa, kar tudi pomeni rekord in je znak povezave. V zgodovini našega šaha v Argentini je bilo le malo tako močnih turnirjev po posameznih okrajih, a skupnih mislimo, da tako številčnih še ni bilo. Turnirja se udeležujejo naši najboljši igralci kot so Ivan Mehle in Jože Marolt iz San Justa, Lojze Čer-nak in Franci Sušnik iz Slovenske vasi, Stane Škerlj in Franc Vester iz Ramos Mejije, Magister Albin s Pristave, Verbič in Paulič iz San Martina, pa še vrsta drugih iz omenjenih okrajev, pa še iz Carapachaya, Berazateguija ter Rožmanovega do-ma. Nekateri sedaj prvič nastopajo na takem turnirju. Turnir je organiziral predsednik SŠZ Mirko Vasle, vodi ga Tine Debeljak ml., finančno pa ga je podprla Zadruga SLOGA. Igrajo v Slomškovem domu vsako soboto ob 20 zvečer. „ŽITANOTi MICKA“ TOMBOLA 1989 Po letošnjem vročem poletju se je pričela sezona tombolskih prireditev v slovenskih središčih Velikega Buenos Airesa. V Slomškovem domu je bila napovedana za 9. aprila, a je bila zaradi hudega deževja prestavljena na naslednjo nedeljo. Prireditelji so bili hudo preiakušani v svoji vztrajnosti, kajti tudi 16. april se je predstavil deževen, a ne toliko, da bi preprečil številnim obiskovalcem udeležbo pri tej tako priljubljeni igri. K sreči Dom premore obširne prostore in se je zato igra mogla izvesti kljub smoli z vremenom^ Glavni dobitek avtomatični pralni stroj je zadel Janez Teraš, Slomškov dom pa je s finančno uspelo prireditvijo dobil izdatno pomoč. OBČNI ZBOR Letni občni zbor Slomškovega doma je bil v nedeljo, 16. aprila ob stra Hema), Planina pri Rakeku; Marko Drolc, Motnik; Peter Gerbec, Mengeš; Friderik Zorko, 71, Vrhnika; Franc Brojan, 77, Domžale; Alojz Luskovec, Lipica pri Škofji Loki; dr. Alojz Ko-glot, 81, Nova Gorica. 5. Beti Miklavc RM 3,64m 6. Anica Truden RM 3,57m Met koipja — SFZ 1. Aleks Ahčin 'M' 43,77m 2. Toni Oblak SJ 40,63m 3. Jure Urbančič SJ 38,28m 4. Pavle Mavrič SM. 37,90m 5. Roki Miklič SJ 36,64m 6. Tone Jerman SM 36,02m Skok v višino — SFZ 1. Pavle Marolt RM l,65m 2. Gregor Hribar RM l,65m 3. Jure Urbančič SJ l,62m 4. Tone Jerman SM l,56m 5. Gabi Rant M l,50m 6. Ivan Mežnar M l,45m Štafeta 4x400 — SFZ 1. SM: Aleksander Leber 4’00”78 Miloš Mavrič Gabi Petkovšek Miha Podržaj 2. HM; Jani Kocmur Tomaž Magister Andrej Koželnik Martin Magister 3. SJ: Rolki Miklič Jure Urbančič Lojze Erjavec Gabi Zupanc 4’03”72 4’06”54 Štafeta 4x100 m — SDO 1. RM: Sonja Tomazin 1’00”77 Andrejka Vombergar Saši Dobovšek Kristina Kremžar 2. SM: Danica Petkovšek 1’01”33 Veronika Jerman Angelca Podržaj Beti Petkovšek Carapachayska skupnost je za o-bletnico svojega Doma pripravila kot kulturni program Linhartovo igro Županova Micka. Ta igra je pomembna, ker je bilo to prvo slovensko dramsko delo; sicer prevod iz nemščine, a jo je Linhart ponašil in postavil v slovensko kmečko okolje, sem in tja pokritiziral ljubljanske škriee in podobno, tako da' je bila ugodno sprejeta in od tedaj neštetokrat igrana Tudi tu smo jo imeli priložnost videti pred leti v Slomškovem domu. Igralska skupina v Carapachayu je homogena, stalna in dobro upelja-na’, tako da je igro uspešno predstavila občinstvu, ki je popolnoma napolnilo dvorano. Režiser Tine Ko-vačič je zvest Linhartovem prosve-tljenskemu pogledu vso igro idealiziral, ji dal potreben ritem in zagon ter vzdržal napetoist do konca. Tudi igralke in igralci, stari znanci z njihovega odra, so bili uspešni kot vedno. Helena Skarlovnik, ki je igrala Micko, je bila živahna, hitra in neposredna. Očeta je podal 3. SJ: ¡Monika Zupanc 1’03”28 Andreja Zupanc Pavlinka' Zupanc Veronika Urbančič Skok v daljavo — SFZ 1. Marko Corn SM 5,62m 2. Jure Urbančič SJ 5,25m 3. Gregor Hribar RM 5,24m 4. Aleksander Leber SM 5,17m 5. Aleks Ahčin M 5,16m 6. Lojze Erjavec SJ 5,09m Met diska — SFZ 1. Jani Dobovšek RM 32,03m 2. Aleks Ahčin M 30,45m 3. Štefan Burja L 28,53m 4. Jure Urbančič SJ 28,20m 5. 'Andrej Golob M 28,00m 6. Andrej Rezelj SM 24,91m Skoik v višino — SDO 1. Alenka Čop M l,34m 2. Sonja Štefe SJ l,34m 3. (Beti Petkovšek SM. l,25m 4. Cynthia Frontini SM l,25m 5. Veronika Urbančič SJ l,15m Štafeta 4x100 m :— SFZ 1. RM; Jani Kocmur 48”99 Gregor Hribar Pavle Marolt Martin Magister 2. SM: Miha Podržaj 49”73 Aleksander Leber Damijan Boltežar Gabi Petkovšek 3. SJ: Roki Miklič 51”43 Lojze Erjavec Gabi Zupanc Jure Urbančič Franci Stanič, ki je vlogo dobro predstavil in ustvaril dober lik premetenega slovenskega župana. Ženin Anže — Franci S.enovršnik, je vlogo rahlo karikiral v ravno pravšni meri, da je tako vnesel malo smeha. V drugi skupini so igrali plemenitaše Anica Klemen — vdovo, kratko vlogo je podala s primerno dostojanstvenostjo; plemenitega Tul-penheima je igral Martin Jeretina, nova postava na odru, a se je dobro znašel; Maks Skarlovnik je živahno postavil vlogo zaupnega prijatelja; in pisar Glažek— Janez Žni. dar je v svoji zabavni vlogi prikazal marsikatero resno misel. K dobremu uspehu so še pripomogli Franci Korošec s sceno, Ivan Sušnik kot masker, šepetalka Marija Slabe in pomočnica Metka Slabe. Pametna misel je bila tudi lepo izdelan program s ponatisom iz starih časopisov in programov, kar je dalo igri zgodovinski pečat. Kratka, a dobro podana igra. TDml. Met krogle — SFZ 1. Andrej Golob M ll,88m 2. Aleks Ahčin M ll,33m 3. Štefan Burja L 10,85m 4. Bogdan Magister RM 10,61m 5. Pavle Marolt RM 10,51m 6. Jani Dobovšek RM 10,48m Met krogle — SDO 1. Nevenka Magister RM 9,36m 2. Marjana Burja L 8,36m 3. Cilka Bregar SJ 8,14m 4. Beti Miklavc RM 8,07m 5. Marija Zurc M 7,51m 6. Mari Miklavc RM 7,37m Ko se je poleglo razburjenje po končanih zadnjih tekmah, je sledila slavnostna razdelitev kolajn vsem zmagovalcem v različnih panogah. Predno smo zaključili turnir s petjem mladinske himne, so se organizatorji še zahvalili vsem tistim, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri organiziranju turnirja; sodnikom, asistentom, tajnicam, vsem, ki so sodelovali pri pripravljanju sv. maše, tistim, ki so pomagali pri pripravi kolajn in še mnogim drugim. Med njimi bi radi še prav posebej omenili prof. Francija Sušnika in prof. Danija Sušnika, glavna vodja tega turnirja, katerima se za ves trud in prizadevnost še enkrat najtopleje zahvaljujemo. Zadnja zahvala in priznanje pa greista vsem tistim, ki so s svojim udeleženjem pripomogli k uresničitvi gesla tega lahkoatletskega turnirja: više, hitreje, dalje! Marko Gaser MALI OGLASI ZOBOZDRAVNIKI Victor Leber - snlošna odontología, implantes óseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. B - San Martín - T. E. 755-1353. ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. C. — 8400 Barilodhe. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sofce, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E, 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 238-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 812-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6674, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 8 - 9 5 0 8 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. U r edniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj S 3 ^ H ç 3 FRANQUEO PAGADO Concesión NB4aaBaBBaaaBaBaBBaBBaBBaaaBBaaaaaBaaaBBaBvBaaaaaaBBaBBaii (4) obljubljena dežela JANEZ VASLE Avstralija, KULTURNO DELOVANJE V AVSTRALIJI Dve slovenski reviji redno izhajata v Avstraliji. Verski mesečnik Misli urejuje že od leta 1972 pater Ba-zilij, ki je nadomestil pokojnega patra Bernarda Ambrožiča. List je bil prvič izdan leta 1952. Pri njem sodelujejo vsi slovenski duhovniki in tudi dr. Zvone Hribar. Drugi mesečnik splošnih informacij pa je Vestnik, ki ga ureja Primorka Vida Kodre. V upravnem odboru so tudi Peter Mandelj, ki je predsednik Sveta slovenskih organizacij v Victoriji, Vasja čuk, Jana Lavrič, Milena Br-goc, Ana Markič in Sandra Krnel. Ivan Kobal, pisatelj in pesnik, izdaja nekajkrat na leto revijo „Moja Slovenija“, glasilo Zveze kulturne akcije. Namen te organizacije je braniti in ohranjati slovenski jezik in narodno dediščino. Kobal je tudi napisal knjigo „Man who built the Snowy“ , in izdal pesniško' zbirko „Živi naj ¡slovenska beseda“. Draga Guelt pa je priredila zgodovino slovenskega naroda v angleščini pod naslovom „The Slovenian from the earliest times“. Tudi pesnica Marcella Bole je izdala zbirko slovenskih pesmi. Radijski valovi zelo povezujejo rojake. Etnični radio SBiS je državna postaja, ki predvaja programe raz- ličnih narodnosti v 52 jezikih. V Melbournu je slovenska oddaja na radiu 3EA v ponedeljkih zjutraj in ob četrtkih zvečer. Vsako četrto nedeljo pa je program Po željah, kjer izberejo gradivo sami poslušalci. Vodijo ga Iva in Helena' Leber ter Elica Rizman. Program vključuje svetovne novice, vesti iz Slovenije, šport, obvestila društev, verski oddelek, intervjuje, poročilo iz Radia Ljubljane in še prilične pozdrave kot božično voščilo nadškofa Šusterja in novoletni pozdrav predsednikov vseh društev. Na radiu 2EA v Sydneyu sta napovedovalca Mariza Ličan in Peter Krope. Največja skrb za slovensko skupnost je ohranitev jezika. Pravijo, da se mladi povprečno malo zanimajo za materin jezik. Vsekakor je kronist srečal nekatere, ki dobro obvladajo slovenščino, čeprav z naglasom. „Glavna krivda pade na starše, ki govorijo z otroki angleško. Potem jih pa pošiljajo v slovenske šole, da bi tam dobili to, kar jim niso nudili doma,“ je potožil rojak kronistu. So pa tudi obratni slučaji, kot je na' primer Avstralka Sharri Šraj, odvetnica in organistka, poročena s Slovencem Tonetom Šrajem. Sharri perfektno obvlada slovenščino in govori doma s tremi otroki izključno po slovensko. Precej malo vedo v Avstraliji o argentinskih Slovencih. Čudili so se, da so slišali tekočo slovensko besedo iz ust rojaka, rojenega v emigraciji. Kronist jim je povedal, da to v Argentini sploh ni izjema. BRATJE PLESNIČARJI PO DVAJSETIH LETIH Dvajset let je že skoraj prešlo, odkar so Franci, Marko in Andrej Plesničar odšli iz Argentine, kjer so se v dveh letih zelo priljubili mladini kot ansambel The Goldentones. Pustili so ne samo spomin na valčke in polke, temveč tudi veliko ranjenih dekliških src. Kosilo v Francijevi veliki hiši v Melbournu je prineslo nazaj mnogo spominov. Pregled na plese, festivale, koncerte, poslovilni koncert v Slovenski hiši 31. januarja 1970 s skoraj 35 stopinjami, odhod z ladjo v Avstralijo in slovo slovenske mladine so kar po vrsti prihajali na dan. Slike tistih časov so pripomogle k o-bujanju takratnih dogodkov in želji, da bi bratje kmalu prišli vsaj za kratek obisk. Frenik: kakšne spomine imaš na Argentino? Skoraj dvajset let je že minilo, odkar smo zapustili Argentino. Spomini uhajajo na plese, na katerih smo igrali po vseh slovenskih domovih. Ena generacija' je že prešla in ne morem si predstavljati, kako zgleda mladina, ki sem jo takrat učil telovadbo v San Justu. Gotovo imajo že otroke. Zato bi bilo zanimivo,' da bi še enkrat prišli na obisk v Argentino. Marko: ali ste |se še naprej posvečali glasbi, ko ste fee vrnili v Avstralijo? Marsikaj se je spremenilo, odkar smo odšli iz Argentine. Tukaj v Avstraliji smo igrali naprej. Leta 1974 smo bili v Sloveniji in nastopali po raznih klubih, plesih in festivalih. Dve leti pozneje smo - se vrnili in se drugič udeležili Ptujskega festivala, kjer smo ponovno odnesli drugo nagrado publike, Snemali smo tudi long play ploščo Trije bratje muzikantje s svojimi sklad- bami. Leta 1980 nas je turneja zanesla po celi Evropi do Švedske in Anglije. Zadnjih pet let smo prenehali z muziko, ker imamo svoje družine. Frenk ima dva otroka, fanta in deklico, Andrej in jaz pa vsak enega fantka. Andrej: Kaj delate danes? Jaz imam mehikansko restavracijo El Rincon z muziko mariachi. Franci je poslovodja v tovarni za ženske torbice, Marko pa izdeljuje ekskluzivne modele za tenis in golf. Trenutno smo vsi zelo zaposleni Toda vedno se spominjamo Argentine in upamo, da bomo kmalu lahko zopet prišli. Vse lepo pozdravljamo! Marko, Franci in Andrej Plesničar se že pst let ne posvečajo glasbi.