184. M«.
v umom. ■ mm, u. muh im.
niLieto.
i n*a......... K M*—     tal* Mt ••••••••• K »—
••I Njjbi ■ * • ■ m ■ • * ■ m IV— I sisi lata                        -   Ic JO » • .......1«
jsl late • •»••••«• s ^rt Ista.........c 8-
•epiri     ss tanktizi* m*a*i m m rraaaia.
??«ufp»i«tv#» ftaafm «Hae tti i. n »*tHra*4s iml, tt. m.
4* ta praznik*.
i takrat pa 14 vin., aa dvakrat pa Id vii. m /sOP* aataiellah po dogovora.
sat aa s^ftunaO a^raaaftaa  lairiasaasflaL insefau* itd«
mm
Hsvsnm v*Ha 18 Mrtlil ttskftra«" »tMjtoi St. U.
.......» K »-
Si leta..........ir-trt teta • na nese«.
VprasanfcBi
Ui»i*vntStvo i Knaflov*
.Slovanski Haraf va4)a aa posti:
aa Nasitilo:
sela Isto.........k 2fr-3
sa Ajm triko in vaa druge dežela i
assa lato.........k aa—
na odgovor dopisnica ali snimka, dvorišče levo), telefon It. 85.
ŠKodljivci ljubljanske mestne občine.
Odločba   deželnega odbora, da estna občina r.e sme jxvodati dveh - !    starega vojaškega oskrbova-Kr vjitni  banki« . je tako de-nje. da se ne da primerno ožigosati sedam i. kakršne se smejo rabiti •likanj družbi, zlasti če se pomisli, s kn škodo je deželni odbor napravil mestni občini   davkoplačevalcem in sploh posrbe domačim obrtnikom. Svet vojaškega skladišča je raz-• u na -~ parcel.     Tam bo ton j *   lo 1*7 lepili visokih hiš. Koliko za-.ka bi iiri teli stavbah imeli obrt-raznih    kategorij, si je lahl o i -liti.
Stavbna delavnost \ Ljubljani svojemu koncu, ker poteče prihodnje leto podaljšana da vena oprostitev za nove stevbe. S podal j-s in davčno oprostitvijo računa \-ak, kdrr si hoče zidati hišo, saj .ašn t«» prav lepo svoto.
I ^-b/ie- pa bodo t*- davčne opro-ve samo tiste hiše. ki bodo do 30. prila 19111 dozidane in za katere bo tistega <rine izdano prebivalno di»-\ u 1.jen je.
..j«;r ?orrj misli zidati, ta >e ln> podvizal, da začne še le-iafi. Posebno velja to za stavbi-aregn oskrbovališča. Ta svel jt Kreditna   banka« je hotela aii ogromno ceno, 7"> K za štir-.i meter, in vsak --i l>o desetkrat -tokrat premislil,   predno bo po 1 »'ku    davčnih  olajšav,  torej po . aprilu 1910 tu zida) hišo.
Kreditna banka« se bo lepo za-alila. da bi zidala svojo palačo, ki veljala   skoro   poldmg milijon «n. ako ne hi bila deležna davčne »t it ve. Saj gospodje od »KredU-►anke« nl**o na glavo padli, da bi >av -kozi okno metali. Ljubljanski    obrtniki in delavci ij<» računati s tem, da -Kreditna po krivdi in vsled hrezvest-tleželnega otlhora n«' 1*» zidala palače, da jim torej odide za-/ka poldrugi milijon krem. Naj se za to primerno zahvalijo kaleem!
A škoda j«-      večja. Tako velik ,»leks. kakor je svet oskrboval i->*■ najhitreje zazida, če da eden izgled. S tem se vzbudi sta-vb-pirdjetnost. Ce bi bila »Kreditna . nka«  začela zidali, bi to marsikoga j m m 1 tn :!«».       hi se 'bil odločil ;ia\
- ;lvbo.
Ker pa najdražje parcele ne bodo zazidane, ker bo ]>o krivci deželnega otlhora nastala sredi najlepšega ■dela mesta uekstka puščav«, si bodo drugi dobm ]>reniislili tam zidati.
V Gosposkih ulicah stoji svet, kjer je bil prej knežji dvorce. Ta pu-ščava kazi ves okraj, zadržuje njega razvoj in jemlje.celemu '»kraju mnogo vrednosti i a poslopjih in na kupčijah.
Kar je svet bivšega knežjega dvoren za svoj okoliš, to ho sedaj po krivdi deželnega odbora svet starega vojaškega oskrbovališča za okraj okrog pošte.
Ali ni 1 < , da bi človek najraje zagrabil za poleno ?
O groma a pa je tudi Škoda, ki jo je posta volom no deželni odbor storil mestni občini in vsem davkoplače-a aleem.
Mestna občina ni stavbišča sta-rega oskrbovališča kupila, nego ga je dobila od vojaškega erarja v zameno za novo oskrboval išče na Ko-delovem.
Za t<> novo oskrboval išče je morala mestna ohčina kupiti svet in plačati zanj 7)4.175 K 11' v. Stroški za poslopja pa znašajo 493.22f> K. Skupaj je torej izdala mestna občina za novo oskrboval išče K 547.401 19.
Mestna ohčina je za to dobila svet starega oskrbovališča. svet, ki ga mora šele razprodati, če hoče dohiti denar, da pokrije stroške za novo oskrboval išče. Dokler svet ne bo razprodan, mora mestna občina se-Ueda plačevati obresti od onih —t 547.401 K, ki jih velja novo vojaško oskrbo v alisee.
Računajmo nekoliko. Pri obrestni meri ">' t ima občina na leto na obrestih plačati 27..*>70 K. Občini mora hiti na tem ležeče, da rečeni si et čim preje razprodal, k«-r j*' vsak zamujeni ilan gotova izguba.
Ko bi ne bil deželni odbor zabrani! predaje dveh parcel, bi bila »Kreditna banka« t. 1. plačala občini kupnino 225.000 K Občina bi imela potem plačevati obresti samo še od 322.401 K. kar znaša po 5$ še 16.120 K. Deželni odbor je torej samt* pri obrestih oškodoval mestno občino za 11.250 K na leto. Faktična škoda je pa še rceliko večja. Kajti gotovo je. da bi se druge parcele še letos prodale, če bi bila Kr< 'ima banka začela zidati in najbrž bi bila občina iz prodaje parcel dobila kapital in bi si bila ^ se obresti hranili.
Koliko dobrega. l**pega rj koristnega  bi se bilo dalo napraviti s
tem denarjem, ki ga mora mestna občina vsled hudobije deželnega odbora skoz.i okno metati za obresti. In
če bi Nila občina razdelila Ta denar nsed u'hožce, bi bil bolje porabljen kot tako, ko gn» v nič, ko gre xa SJiesto v izgubo.
Tako velikanska je torej škoda, ki jc» je napravil <lož. ofTnor mesto ljubljanskemu. To je tata brezvest-nost, da kriči do neba, to je taka hudobija, da vpije po maščevanju. Ta čin se mora deželnemu odboru pla-estii, poštem» i>Jac-uti, tako, da ga bo P'onnila vsa klerikalna stranka.
ves pri-
Se enkrat korupcija.
Točno. kakor smo narpovednli ■predpretekli te^ien, je deželni šolski svet imenoval učiteljico pl. Klein-maver za Šmartno ]»ri Kranju. Punca službuj** šele pet šolskib let, pa ima prednost preti učiteljico s 21 službenimi leti. To ni morda korupcija?! Povdarjati pa moramo, da ta Kleinmaver je »Sloinškarica«, starejše prosilke pa ne.
Tako vnebovpi;|oče korupcije pri podeljevanju učteljskih služb ni bilo za časa prot iklerikalne večine. Na naša zadnja izvajanja o strahovladi in korupciji pri podeljevanju učiteljskih služb, je- »Slovenec« pisal: »Liberalci so neprevidni, da se tako ki-sajo, ker nimajo prav nobenega povoda, da se pritožujejo o kaki strahovladi. Hočejo li s Takimi traparijami <!> doseči, da pričnemo mi loputati z loparjem (!) po glavah liberalnih nčitelje\ -agitatorjem tako. kakor so ob času kranjske liberalne strahovlade liberalci mahali po naših učiteljih ' Lahko jim vstrežemo, a že naprej naj znajo, da si s svojimi lnmen-taeijami ne pridobe lavor je vega venca niti med liberalnim učiteljstvom. kei-. ako bi mi hoteli pričeti polniti predale z junaštvi liberalnih učiteljev, bi morali razširiti naš list. — (Iradiva imamo dovolj na razpolago. Saj izpuščaju jeremijade tisti ljudje, ki so se in št1 vedno vprašajo, kadar podeljujejo sami kako službo: 1. ali te prosilec liberalce; 2. ali je liberalni prosilec miren človek; 3. ali je liberalni prosilec tudi kvalificiran za liberalnega kričača ni za strastnega agitatorja.'.« Dalje piše: »Odkar vlada sedanja večina v dež. štd-sfcem svetu se nepristransko postopa v istem.v (To je ironija brez ]>rj-mere! i
S|ovenee<- tudi |>ravi. Ua je prejšnji  <lež.  šoheki  svet pregarjal uči-
telja Jakliča. Da, preganjal ga je, pa kako! daklič je še danes tam, kjer je bil. Ce bi ga bil preganjal, bi pa danes ne bil nosil tako visoko svoje puhle glave. Zaslužil pa je preganjanje veliko bolj, nega Žirovnik in drugi, ker on ni izpolnil svojih dolžnosti v šoli. Šolski nadzorniki so ga spoznali kot enega najslabših učiteljev. Njegovi predstojniki so ga dobili v šoli, ko je mesto poučeval mladino, bral »Slovenca« in pisal članke za istega. Splošno je Jaklič znan  kot učitelj pod ničlo kritike, pač pa dober pri-ganjač za klerikalno stranko. Poleg vsega tega pa se Jakliču ni zgodilo drugega, kakor to, da ga niso premaknili enkrat v višji plačilni razred, kar pa bahato-bogatega Jakliča nič ni bolelo. Ker »Slovenec« piše, da je prejšnji   liberalni dež. šolski svet mahal po njegovih učiteljih, naj pove slučaje in imena dotičnih, kakor smo mi navedli celo vrsto preganjanih  učiteljev,  potem    bode javnost lahko   sodila   »Slovenčevo« resničnost. Za  danes ne  navajamo novih slučajev, pač pa takoj, ko bodo zopet obglavili tista učitelja,    ki sta jim »Doinolj.« hi »Mladost« napovedala, da bodo šli . . . Konstatirati pa moramo    taktiko    stranke. Klerikalci namreč prestavljajo samo take učitelj*4, ki s svojim delovanjem dosežejo vspehe med ljudstvom. Oni učitelje  in njihovo delo ne pobijajo z protidelovanjem,   temveč — s prestavljanjem.
Ak«> bi bili učitelji dobro, recimo, vsaj boljše plačani, bi jim taka- prestavljanja pač malo škodovala in klerikalci bi s tako taktiko dosegli le še večje nasprotnike v učiteljstvn, v sedanjih razmerah pa beraško plačane učitelje s prestavljanjem ne le delajo neškodljive, temveč jih tudi materijelno ubijajo. In tako dosežejo svoj «1 vojn i namen. Da tako preganjano učiteljstvo tudi v šoli nima ne vesolja, ne vspeha pri pouku, to je tretji namen klerikalcev, ki pa je glavni cilj, da ljudstvo ostane — v temi. Tako se kaže klerikalna stranka, ki je na podlagi krščansCo-kato-liški. da je prava potomka srednjeveških krča uskih inkvizitorjev. V srednjem veku niso svojih nasprotnikov prestavljali, ampak kar seži-gali. To prakso bi brezdvomno tudi datnes vpeljali razni Lampeti, če bi ne bilo to postavno prepovedano. — Slednjič je pa razlika samo ta, da so v srednjem veku hitro izvršili umor-stvene eksekucije, sedaj pa umor izvršujejo počasi, a tudi gotovo. Med učitelji namreč vre nekaj, kar
LISTEK.
0 pasjih dneh.
Iz časnikarskega življenja.
Pasji dnevi! -   Ze od nekdaj sem M-udovaJ. se ko nisem poznal ni-črke, sena se jima divil v Blaz-Veliki Pratiki« onima dve-soina. Prvi gleda na desno., dru-i na levo, seveda pa nisem vedel, rn-iiitn. MKJil sem, da sta pač ko manjša svetnika,   kakor pa eri drugi, to pa le zato, ker sta fčji svetniki so pa rdeči. Po-in      vsekako boljše spoznal z a iti ko sem v potu svojega obra-
1 linjaI Blaznikovo pratiko in pasje dneve, me je minilo VSfl
'^'Milovanje.   Ta   moja nenaklonjena pra m pasjim dnem pa se je ■I1"menila v naravnost   smrtno so-' -Ho. ko sem vstopil v službo os-tovne velevlasti. Sicer sem si tej izpremembi v svojem življe-pa tudi pozneje, bogzna koliko-*rat ponavljal oni stari rimski, ne-kf'Iikn izpremenjeni izrek: »fjuem dii ;' re,     slov.    žurnalista fecere«, a,i vrag si ga vedi, pomoli casnikar-prst, pa te že ima celega.
Slovenski žurnalist je, po •'n seveda ne, pač pa po mnenju •   i ištev vseh slovenskih listov si-
rom cel* naše slovenske :n neslovenske domovine, najsrečnejši človek na svetu. Vsega ima dovolj, denarja, ko hudič loče, vse ga hvaJi, časti in ♦isla, ženske se zaljubljuju vanj ka;r na tucate, moški pokajo same zavisti aVo ga zaghdajo na ulici, pri veselici, v gledališču; skratka: počena ]>i-Šoeta mu lete kar trumoina v usta, godi se mu, .kakor črvu v moki. O bhLŽ«ma, trikrat blažena slovenska žurnalistika in štirikrat blažen vsak, ki sj ga vzela \ svoje okrilje!
Izpočctka, m to prav izpočetka, sem bil tudi jaz takega mnenja, riože moj, k^iko tudi ne, saj sem urejeval list, ki je izhajal dvakrat na teden in sem dobival zato ogromno mesečno plačo - šestdeset svitlih kronic! Kako ne bi človek poskakoval veselja! V BVOJeBi zaničevanju vsega, kar je le količkaj dišalo im* materijalnosti, sem se čutil v malih nebesih. No, pozneje je prišlo dru^ač^. Prišlo je taki*.'da'ni bilo kronic, in tedaj sem občutil vkljub naravnost idealni praznoti v svojem želodcu še veliko ide-alnejše hrepenenje po nečem — materialnem. Treba je bilo iti s trebuhom za kruhom, ker kruh ni hotel storiti narobe.
Obhodil sem celo slovensko domovino, sodeloval sem pri vseh mogočih listih, toda — Kranjcu vedno sreč« laže. Ravno sem mislil, in to sam bog ve kolikorat, da sem našel
varno gnezdeče, kjer lasna položil svoje izmučen«- kosti k večnemu počitku, oziroma delu, na, pa ti pridejo ti res prokleti pasji dnevi, in list zmrzne v najveeji vročini. Ti p« hajd zopet naprej. Pa >naj bi človek ne sovražil t**U pasjih <£ni iz vse svoj*- duše, iz cM-b-itrji svojega srca!
Bilo je zopei takole v pasjih dneh, in kakor sem ie slutil zdavnaj, se j»« zgodijo, da sem zopet zmrznil. .Kam sedaj* Kar ti berem v nekem amerikanskem slovenskem listu, da rabijo urednika. Poskusi, sem dejal sam pri sebi. Vsedel sem se, prepisal vsa svoja spričevala, napisal ponudbo, na h rit lil svojega kolego za znamko, in pismo je šlo v Ameriko. Čakal sem mesec dni. Prišel je odgovor in to celo ugoden. Outil sem se nekako visoko po vzdignjenega nad ostale svoje kolege, ko sem vzel iz pisma nakaznico, s katero naj. dvignem pri banki v ozn ino.
Odpeljal sem se. Solza nisem točil ob slovesu, mislil sem. si le: domovina zopet izgubi enega izmed najboljših svojih sinov, ali kaj hočeš, če ti v njej raste namesto lavorik, ali pa vsaj krompirja in zelja, samo trnje in osat. Toda tedaj, ko se vrnem s polnimi vrečami cekinov, da si lahko napravim ž njimi zlato stezo od Trnovega do Vodmata, tedaj boš pa zopet z radostjo sprejela svojega sina žurnalista - milijonarja.
Bogme, lepe sanje! Presničile se pa le niso dosednj. ali upanja še nisem izgubil. 1
*
Kilo je o pasjih dneh. V uredni-tdvu»NarodnegaGlasu«je vladal mir kakor v grobu. Vročina pasjih dni se |C težko vlegla na duhove iu tvorila v »odgovorno - uredniških« možganih prave rastlinjake,    v katerih je najeksotičnejše rastlinje bujno poganjalo popje in cvetje. Iz temnih kotov w uredništvu so   dvigale glave najgroznejše pošasti in posmehljivo hulile v nas žurnaliste, ki smo v potu svojega obraza, že popolnoma obupani, iskali aktualnega gradiva za jutranji list. Stegovati so se jele po stenah, prilezle so do miz in se končno, zapustivši »kraj duševne produkcije«, zavlekle v prestrašene stopce listove. Papirnate železnice, velikanske stavbe iz sladkorja, pa sto kilometrov dolge morske kače, ekspedicije na severni tečaj, železni Eifflovi stolpi, višji od Gavrizankarja, mostovi čez cela morja, umetni ljudje — vse to je zrastlo visoko, visoko, kakor predpotopni gozdni velikani in plašilo ubogega naročnika v njegovem mirnem spanju.
Tiho in mirno je bilo v uredništvu, kakor v grobu. Jaz — moj oddelek so bile »dnevne vesti« — sem naslonil svojo odgovorno glavo na mizo in v potu svojega obraza sanjal
bode sigurno izbruhnilo na dan prej ali slej. Takega masakriranja bode kmalu sito. Povemo danes tudi baronu Schwarzu, kot protektorju klerikalne strahovlade, da bode tudi njemu šumelo po ušesih, ko bode pri-kipela sila do vrhunca. Največji naši lniki so bili odstranjeni, tudi on ni priraščen na stol, katerega sedaj čuti pod seboj. Znano je pa tudi, če žogo bolj s silo vržeš, bolj odskoči od zidu. Zato baron Schwarz <£: Comp. klerikalci, le krepko naprej, na kolikor višji vrh boste lezli, tem nižje bodete strmoglavljeni!
Laž.
(Kazdruženje    celovške podružnice Ciril - Metodove družbe.)
Na veliki skupščini Ciril - Metodove družbe je trdil župnik Ražun, da klerikalci niso hoteli razdrnžiti celovške podružnice Ciril - Metodove družbe, ampak, da je postalo razdru-ženje potrebno šele na občnem zboru samem zaradi burnega zborovanja, da >e je predlog o razdruženju rodil torej šele na občnem zboru.
To trditev označujemo za čisto navadno laž.
Morebiti ji1 župnik Ražun nevede govoril neresnico. Mogoče je to. Laž zvračamo potem na onega, ki je župnika Ražima o dogodkih na občnem zboru informiral.
Dr. Brejc je sklical občni zbor celovške podružnice samo zaradi tega, da se podružnica razdruži. Da mu ni bilo za to, da bi podružnica izvolila zastopnika za glavno skupščino, kakor je trdil župnik Ražun, je gotovo nepobiten dokaz to, da po-družnica ni imela pravice do zastopstva na skupščini, ker je v letu 1908 spala. Če bi tudi ne bilo izrecno zapisano (kakor je), mora vsak otrok razumeti, da podružnice, ki niso v vrlem letu niti s prstom ganile, ne morejo odločevati na skupščini.
Da bi dosegel razdružitev, je skušal dr. Brejc spraviti na občni zbor kar največ svojih pristašev, ki so bili že prej poučeni o predlogu glede razpusta.
Ker je mislil, da je treba za razpust dvetretjinske večine, je poslal svojega agitatorja še od zborovali-šča po pomoč, ki je tudi prišla. Sicer ni bilo nobenega vzroka iskati pomoči, kajti prosta večina mu je bila že itak več nego gotova. Da je pa mislil, da je treba za razpust dvetretjinske večine, sodimo po tem, da je skušal po krivici pomnožiti svoje glasove
o velikanski, kakor Šmarna gora veliki pečeni raci in deset kilometrov dolgi kumari, seveda kisli, in to vse sem moral pojesti, ker sem nekaj pregrešil v svojem poslu. Sodnik je že progi asil razsodbo in sodni sluga mi je že prinesel 150 metrov dolg nož in ravno tako velike vilice, vsedel sem se že, da začnem — kar po sreči začutim roko na svoji rami in zaslišim globok, pomilovalen glas:
»Well, gospod, kaj pa imamo danes?«
s •
Prebudim se, skočim pokoncu in zagledam pred seboj lice Njegove Svetlosti glavnega urednika.
»Kaj imamo? Ob, skoraj ni vredno, da bi človek govoril! Tu, kar je mojega: pet poginolih konj, trije padci, pet slučajev solnčarice, razbit zrakoplov, dve železniški nesreči, en umor, pet tatvin, trije samomori in nekaj požarjev —«
»Je to vse I« zastoka glavni. »Moj Bog, ali je New Jork postal navadna kmetska vas?! Kaj pa zabavni del?«
»Kako se mleko kisa«. »Ali naj spimo ob odprtih oknih!«, »Ali naj se ženimo poleti!«, »Morsko kačo so videli pri Madeiri«, »V Krain - Tow-nu se prikazuje vsako noč pred petimi leti umrli uradnik«, »Svetovna razstava v —«
{Dalje prihodnjič,)
še za enega, in pa jk> »Mirovem« poročilu o zborovanju. Dr. Brejc je štel namreč tudi svoj glas, dasi je predsedoval; na tozadevno ofrozoritev je še vztrajal pri tem in šele ix> daljši kontroverzi je proglasil, da ima pač pravico izjaviti, da je tudi on za razpust. No, da ni bil proti razpustu, to so vedeli vsi zborovalci prav dobro, ni bilo treba šele pokazati, s kom da glasuje! Za tako ueumnega ga pa tudi nimamo, da bi ne vedel, da predsednik pri navadnem glasovanju odločuje le pri enakosti glasov! — »Mi-rovo« poročilo pa pravi, da je bil predlog sprejel t dvotretjinsko večino. Naj nam vendar »Mir« razloži ti dve tretjini! Da bi bil urednik tako slal> računar. da hi ne vedel, da je 2 X 13 = *2ti. tega ne verujemo; da bi pa namenoma hotel čitatelje »ftir-hati« v nadi. da ne bo nihče zapazil napake, tudi dvomimo; razlagamo si stvar tako, da je mislil, da j«' treha dvetretjinske večine in da je v naglici samo pisal, ne da bi mislil, je li prav ali ne: zanesel se je na dr. Brejca tembolj, ker tudi nasprotniki niso protestirali.
Da je bilo dogovorjeno, kaže tudi dejstvo, da niso prišli k zborovanju tudi oni Slovenci, ki sicer veljajo za klerikalce, a niso od Brejca odvisni ne gmotno, ne duševno: vsi, ki so /možni in si upajo po svoje misliti. >o ostali doma. Vedeli so za grd namen elr. Brejca, zato se njegovemu vabilu niso odzvali, ker hi morali po svoji vesti nastopiti proti njemu, česar ]*a zopet niso hoteli.
Razpust je predlagal urednik Smodej. v njegovi glavi se pa ta misel ni porodila. Za toliko narodnega in treznega velja ta mož, da se nam ne zdi zmožen za kaj takega. Tudi to je dokaz, da je bil razpust dogovorjen.
IV bi bil predlagatelj šele na občnem zboru prišel do te misli, bi je gotovo ne bil izrazil takoj v formalnem predlogu, ne da bi se prej posvetoval z dr. Brejcem. Tudi bi bil v utemeljevanju rekel n. pr.: »Ker vidimo vsi, da ne moremo sodelovati, predlagam razdružitev,« dočim je v resnici dejal le: »Da damo zgled drugim koroškim podružnicam, predlagani razdružitev.« S tem je rečeno, ila je bila že v naprej sklenjena razdružitev ne samo celovške, ampak vseh koroških podružnic, seveda, če se bodo dale.
I »a je bila razdružitev že naprej sklenjena, kaže ves nastop dr. Brejca. Ponavljamo tu še enkrat prvo trditev: edini namen onega občnega zbora j«- bila razdružitev*, o kateri zdaj trdijo, da je bila šele posledica burnega zborovanja. Zborovanje je bilo sicer res burno, a tako je hotel dr. Brejc imeti, ker j«- bilo tudi njega sram stopiti pred zborovnlee* s takim predlogom kar naravnost.
Govorili sme> o stvari obširneje, da bo vsak lahko spoznal te hinavci-. Ce bi pa komu še ne bilo dovolj, dostavljamo, da »» na občnem zboru sami priznali, da je bilo vse že v naprej dogovorjeno.
Samo za nadvlado jim gre. Slo-vensko šolstvo jim je mar satno v toliko, kolikoj- ga (»otrebujejo za svojo reklamo. Ker jim je javnost pogledala v kart*1, so začeli tako nerodno lagat, da jih bo tudi preprosto ljudstvo na Koroškem lahko spoznalo . . .
na
XXIII. glavna skupščina družbe s«. Cirila In Metoda.
Poročilo   glavnega   tajnika gospoda dr. Žerjava.
Slavna skupščina! Leto. ki preteka od zadnje Ciril Metodove skup-
Urin]! rodovlne Benalla.
Povest. (Dalje.)
Mihael je planil pred Lenarda in ga prijel za goltanec. Kakor z železnimi kleščami ga je držal, tako da se Lenard še braniti ni mogel in je le mahal z rokama okrog sebe.
»Lopov ti si prisluškoval« je srdito zarohnel Mihael. »Če se premakneš, te na mestu ubijem.«
Tako strašen je bil v tem trenutku Mihael Kržinar, da se ga je rokovnjaški    baron bal kakor smrti.
Mihael se je zavedel, da spravi Renato v silne neprilike, če se zgodi v njeni hiši Škandal.
»Ako mi obljubite da bodete mirni in da bodete molčali o tem kar ste slišali« je rekel Mihael, »]w>tem Vas izpustim. Seveda Vam dam vsako zadoščenje z orožjem. <
Mihael je izpustil Lenarda, še predno je ta dal kako znamenje. Vedel je. da je kos Lenardu in da ga lahko uniči na mestu, če hoče.Lenard je najprej globoko zasopel, potem je siknil:
»Zadoščenje mi bodete dali —na življenje in smrt«.
»Na življenje in smrt« je srdito ponavljal Mihael, »A gorje Vam, če. izdaste le eno besedo tega, kar ste slišali.«
»Od sedme ure zjutraj sem Vam
ščine v Ptuju, Itode aa vselej s častjo zapisano    v    zgodovini slovenskega
nanula. Izza I. 1848. in dobe narodnih taborov ni stopila narodna zavest Slovencev na tako elementaren
način v ospredje. IS. kimovca 1908 se je vršila skupščina naše družbe v Ptuju,   kjer   je   izbruhnila nemška
strast in sovraštvo v dotlej nam nepoznani meri. Tedaj se je pokazalo, kako ljubi naš narod svojo šolsko družbo. Socijalni skupini, ki na tak živahen način pokaže, kako je vsem njenim članom na usodi posameznikov in narodne organizacije, gre z vso pravico ime narod, dasi Slovenci nimamo svoje državne celote.
Po IS. septembru je odmevalo po vsej domovini. Osmino velike skupščine smo praznovali v Ljubljani ob krvi ustreljenih mučeuikov Ivan Adamiča in Rudolfa Lundra. Kot nepolitičnemu društvu, ki nam preži c. kr. vlada za vsakim korakom, nam iti dovoljeno, da Ciril Metodova družba javno izrazi svoje mnenje in občutke. To pa bi bilo tudi nepotrebno, saj vsi vemo, kaj smo si zaprisegli ob grobu Lundrovem in Adamičevem.
Poročati o družbinem delovanju v preteklem 1 ".'a mi je letos toliko lažje, ker je naše narodno časopisje v posebnih oddelkih, posvečenih obrambnemu delu, o njem veliko poročalo in se je ustanovil izven družbe mesečnik »Slovenski Branik«, ki sestavno goji manjšinska vprašanja. Poročal bom letos povsem suho in stvarno o našem položaju in delu, saj čuvstva, ki nas k temu delu vleče, je v vsakem narodnem sreu dovolj.
Pred dvema letoma smo si odkrito priznali, da je družbina notranja organizacija, naše podružni-štvo v veliki meri le na papirju in da mu treba spopolnitve ter globoko-se/ne reforme. Taka reforma se čez noč ne da izpeljati. Vender se je naša organizacija v zadnjih dveh letih ojačila bolj, kakor je to bilo popiej v celem desetletju. Nismo sicer še došli tako daleč, da bi povsod podružnice izgubile tisti svoj slučajni značaj in bi delale trajno, redno in sestavno. Nismo st prišli skoro nikjer do tistega ideala podružnic, ki -cm jih popisal v Koledarju naše družbe za leto 1906 vendar   so nekatere
podružnice že dospele tako daleč, da gredo pri nabiranju članov do zadnjega slovenskega moža in žene svojega okoliša, da svoje člane poučujejo v naših narodnih - obrambenih vprašanjih in da se ho končno moglo jim izročiti kak manjši okoliš na meji v neposredno oskrbo. Most mej diletantizmom, kl je v podružtiištvii neizogiben, in sestavnim delom bodo gradili naši potovalni učitelji, kojih šte\ilo se bo moralo še pomnožiti.
Xa Kranjskem se je naša organizacija od lanske skupščine zelo okrepila.
Ljubljanske podružnice so obranih* svojo delavnost, priporočam pa, da si popolnoma točno opredele svoj okoliš po okrajih, ter le v teh okrajih nabirajo člane. Šentpeterska ženska in moška podružnica, dalj«' n o vore formirana šentjakobsko - trnovska že delajo na podlagi tega načela. Želeti je, da se za dvorski in ko-lizejski okraj osnuje nova podružnica, ako se I. ljubljanska v tem smislu ne »reformira. Le take krajevno opredeljene podružnic«' bodo mogle podrobno agitačno tlelo izvrševati in zanesti demokratičen značaj \ pori ružništvo. Predavateljev in poročevalcev bo mogla centrala dovolj postaviti. Vod mat doslej ni samostojno organizovan, priklopi! se bo lahko novi pravkar snujoči se važni podružnici za občin«« Moste, ki ima veliko nalogo, dn reši moščansko šolsko
vprašanje in sahrani vsakteri nemški pojav v tej vatel postojanki pred durmi bele Ljubljane. Krog Ljubljane smo vstvarili pas dobro delujočih podružnic. V Šiški dobro deluje moška in se je ustanovila ženska podružnica. Ustanovili smo dalje dobro |M»slujočo podružnico na Viču, ustanovili Škofijico-Laverco, h kateri je začasno priklopi jen tudi Ig. Grosuplje so naravnost vzorna |M»družniea. Za Dobrunje- Štepanjo vas se podružnica pravkar snuje, na Posavju že deluje. Št. Vida nismo mogli doslej oživeti in moramo žal podružnico črtati. Medvode-Sora se že snuje. Mreža krog Ljubljane bo kmalu popolna.
Podrobnejši podatki o pod ružništvo bodo razvidni iz koledarja. Kako smo začeli orgnnizovati ljubljansko okolico, sem navedel kot primeren vzor, po katerem naj bi se iz vseh mest in trgov vršilo organizacijsko . delo v okolici. Izmej delov Kranjske eležeb* je Dolenjska še najbolj organizovana, zanjo gredo Notranjska in končno Gorenjska. Kot važno pridobitev je imenovati novo podružnico v Kočevju, ki ima občni zbor še ta mesec. Ona naj postane središče narodnega prosvetnega gibanja kočevskih Slovencev. Nemci napenjajo vse moči, t bi razširijo meje
kočevskega jezikovnega otoka. V črnomaljskem, metliškem in novomeškem okraju pritiskajo z gora v slovensko dolino, v kočevskem okraju samem pa drže k tlom vsak slovenski pojav in sicer, kakor smo videli tudi z roparsko silo! Na v stočni meji jezikovnega otoka smo podprli Čepijo, da morejo graditi lepo javno šolo. Visi pa še vedno rodinsko vprašanje, vendar ni dvoma, da se s pomočjo črnomaljske podružnice in agilnoga dr. Maleriča posreči 1o vprašanje popolnoma urediti. V metliškem in novomeškem okraju se borimo proti šulferajuski šoli v Lužah. Družbina šola v Rožnem dolu se otvori še letos. [Tudi glede drugih tamošnjih vprašanj se je primerno ukrenilo. Y Laza h bo zidal šulferaju za svojo šolo novo poslopje. Akt o novi slovenski šoli na Prsnih selili leži že dolgo nerešen pri deželnem Šolskem svetu. \ko bodo okrajni in deželni šolski svet, dalje pa tudi deželni odbor poslovali naglejše in pravičnejše, se bodo nameni naše družbe, ki se ne straši m d »enega izdatka, lahko uresničili. Naše deio v kočevskem okraju, dalje v najskrajnejši Gorenjski se odteguje vsaki objavi. Družbina organizacija na Primorskem je veliko boljša nego na Kranjskem. Tržaške podružnice vse delujejo, goriška dežela je pa posejana S pridnimi podružnicami. O našem narodnem položaju v Trstu spregovorim posebej, kar* se (ioriške tiče, ima družba delokrog le v takih krajih, kjer narašča industrija. Pozorni moramo biti na Tržič, ki ima velikansko bodočnost, V Krminu se deluje z naše strani jako uspešno. V Gorici sami deluje- »Šolski dom«, družba pa je pripravljena v kolodvorskem delu mesta pomagati, ako se lokalnim činiteljem posreči v stvari ti vse zato pot robne pogoji.
Veselo se razvija podružništvo na Štajerskem. Samo v letu PMM) smo jih ustanov ili 1"J> pa jih je oživel« . Kakor sve*ž veter gre po zeleni Štajerski.
Naše delovanj«1 se j«' najbolj kazalo v dravski dolini oel Spodnjega Dravograda navzdol. Vsako prošnjo smo ugodno rešili. V posameznosti se spuščati ne morem, vendar porabim priliko, da naprosim krajevne činitelje, naj prošnje-, kadar jih pošljejo, opremijo s prav podrobnimi podatki. Kolikokrat se> je' že* družbi pripetilo.
da je hipoma rešila prošnjo za kak velik šolski donesek, a se isti prosilci, ki so v prvem navdušenju pešali, potem se umikali in niso bedeli delovati pri izvršitvi projekta. Tako n. pr. se je nekoč neki krajevni odbor jkkI vodstvom Frana Zebota iz Št. llja silno zavzel za ustanovitev neke važne šole, a ko je družba rešila prošnjo, ni bilo o nadaljnem sodelovanju ne govora. Torej vsake take zadeve prosimo, da se resno in vstrajno oprime, ne le za hip.
Na Koroškem deluje danes le S podružnic, 3 se jih ustanavlja.
Oh tej priliki moram pojasnili razpor radi »Slov. šedskega društva.«
Družba sv. C. in M. je e>e! nekdaj bila pe»zorna na Korotan, saj v veliki meri je zanj ustanovljena. Delovala je v sporazumu s tedanjim vodstvom keuoških Slovencev, kateremu je na-čehival nepozabni Andrej Kinspieler. Bile* hi krivično tajiti, ela se* e>el elrnž-hene strani ni n.nogo stenah) za pro-bnditev korejskih Slovencev. Nešte*te> podružničnih shodov in veselic se* je*
prisodilo, kje*r se* govorili govorniki iz centrale poslani. Vse to po inicijativi in v sporazumu s tedanjim celo\ -škiin vodstvom. V času, ke> je* irmda družba še prav mah) eh>hodke>v, se je lotila ustanovitve sede v Velikovcu. Izza kakih i) let pa je te> propagandno eleh> naenkrat nehalo. Podružnice se) začede' pe'šati. nič ve*č ni bilo v njih tistega na velušeiicga in pe>žrt\oval-ne'ga dela. Tačas je* prešlo politično vodstvo na Koroškem v druge* re>k«'. Družba pa je še* vedno se* držala sta* rili tradicij te*r v vsem svojem delovanju bila odvisna o<l te- politične centrale. V vs di zadevah je čakala nje nasveta, pa tueli nje'iie' inicijative. Te> vodstvo si je zeleh) »skrb in delo«, kakor tueli se*elaj povdarja, družba pa naj bi financirala. V resnici pa so bila to leta, v katerih ni prišlo nič inicijative iz Koroške. Le* župnik Ra zun s«' je trudi! krog šentjakobskega vprašanja. Končno smo prišli elo prepričanja, ela tako stagniranje nič vec ni vzdržljivo; podružnice več i eled in vse> podrobno delo j<* spalo. Družba je' nastavila potovalnega učitelja, da priele* v direkten stik s prebivalstvom in spozna njega kulturne potrebe. Mislim, da ta sklep lanske* skupščin* ni bil g r e* h. Ako bi čakali, ela priele e>e! »katoliškega političnega društva« zadostna inicijativa, bi znali zamuditi še eno ele»se*th*tje*. Dasi pa sme> stopili v neposreden stik z novimi čini-tedji. ki jih to društvo ne* priznava, nismo kat. ped. društva ignorirali. Piosili smo za informacije, a nismo vselej dobili odgovora. Ako teirej eh) skupščine' v Boh. Bistrici do marsiko-jegadelani prišlo, ne gre krivda družbi, temuč le dejstvu, da smo se zanašali na inicijativo činitelja, ki tega svojega monopola ni uporabljal. Izza 1. 1007. naj nam pa nihče* nič ne očita. Nobene resne prošnje* iz Koro-tana nismo negativno rešili, podpirali smo osebe in zavode, ki imajo z minulim izobrazba stike*. Družba rada podpira vsako narodno izobraževalno stremljenj«* na Koroškem, lus j«-, ela ni ustanovila po Vedikene-u nobene' nov«* ljmlske* šole*. Te) pa m* le radi tega, ker se z našimi skromnimi sredstvi na drug način več opravi muogokje kakor peitenn šolskih stavb, ki zahtevajo velike in trajne* in vesti -edje*. tmli inicijative ni bile>. Za še>h> v nekem kraju bilo je* vse priprav lje*m>, a preprečil je) je* knezoškofijski ordinarijat v Celovcu. Za St. .lakoh-ske> še)h) se* je* družba hotela engaži-rati in je* bila pogodba že* sklenjena, a prišla je* razsodba upravnega sodišča, ki je* potrdila slov. stališče. Da-ne*s se* vzelržuje v Št. .Jakedui javna slovenska šola v prostorih, ki jih je* sezidala slovenska darežljivost. Gle-
de šentjakobske šole nam je »katoliške) politično društvo« izjavilo, da nas odvezuje sklenjene pogodbe. Družba pripravlja ustanovitev nekateri!, manjših šol, s popoln i te v Velikovca, podpira slovenske šole in vse kar je* i njimi v zvezi.
Komaj je lanska skupčina storila skle *p o potovalnem učitelju za Korejsko, se je takoj ustanovilo novo »rt. S. D.« 4. decembra: 1908 je deželna vlada koroška potrdila pravila novega društva. 10. januarja 1909 nam je nazuauih)' »S. Š. D.« razloge svoj«, ustanovitve. Izjavilo je, ela bode pred vsemi korporacija, ki bo nasproti oblastem zastopala pravice Slovencev do š e) 1 s t v a , dalje* potrebuj« »Gospodinjska šola« v Št. Jakobu neko pravne) osebo, ki je nje* lastnica. Društvo ela he>če* ustanavljati podružnice, a se* ozirati na stare' Cirilov« podružnice. Ciril-Metodova družba pa ne bi smela novih podružnic ustanoviti Družba se ni mogla odreči delovanju na Koroškem, nakar je* S Š. D.« naznanile;, da se* pride* predsednik Rožun sam pogajat. Naznanil je te> z dopisom »k februarja 1909. Isti elan je* pa pe> trditvi »Mira« bilo poslano pisme) na nas vse* elruge) pismu. »Mir je* te> bajno pismo e>hjavil. Družba je* vprašala g. Rnžunn. kdaj je i, pismo bilo poslano, a ta je umni! »Mir« desauirati z dopisom 4. avgusta 1909, kjer nam poroča, ela se> je uredniku »Mira« pripetila zamenjava, ki je) ked ne ljube) obžaluje. Dne 19. februarja se^ je« vršila se'ja, koje jei udeležil predsednik Ražun, uspeli je* bila sledeča resolucija, ki je> jo obljubil g. Ražun priporočiti odboru »S. Š. D«:
Št. :*9S 1909 Slavno »Slovensko   šolsko društvu«
za Koroško (v roke   predsednika   gosp. župnika Mateja R a ž u n a)
pri Sv. Jakobu v Re>žu.
Pri se*ji ožjega odbora družit« sv. Cirila in Metoda, kateri je* prisostvoval g. župnik Matej Ražun in ka-teri je* svoje* nun nje* pismeno izjavi' šolski vodja in župnik v St. Rupertu pri Velikovcu g. IV. Treiher, se* je p, vsestranskem razgovoru sprejela sle-ele»e"*a rese) luci ja. ki jo je,' g. župnik Ražun obljubil priporočiti odboru »Sle>v. šedske'ga društva«.
Družba sv. Cirila in Metod;] jemlje na znanje* ustanovitev »Slev. šedske'ga društva« za Koroško ter z veseljem pozdravlja e>el njega izraže*-ne> žedjo. ela bodi njegovo razmerje* ele> družbe sv. Cirila in Metoda odkrito prijateljsko, delovanje obeli društev pa ne samo složno, ampak skupno.
Družba jemlje nadalje* na znanje, da hoče »Slov. šolsko društvo : 1. zastopati in braniti pravice d-»-venskega naroda v sedi, v javnosti in napram oblastem, ustanoviti in vzdržavati gospodinjsko sede) pri Sv. •Inkohu v Kožu.
V prvem stremljenju obljubuje družba sv. Cirila in Metoda »Slov. šolskemu društvu« svojo podporo ter plosi, ela tueli > Slov. šolsko elruštvo« družbo obvešča vselej e» svojem elelu te*r pripravlja družbeno sodelovanje*.
Glede šolskega vprašanja pri Sv. Jakobu v Re)žu izjavlja družba, <h he)če* iz svojih sre'elste*v vzdržati zasebno ljmlske) šedo s pravico javnosti, kakor je' primerna potrebam tamoš-njega prebivalstva, to pa le v slu«-;, ju. ake> bi st*elaj e>bste)je*ča in iz javnili sredstev ozir. iz normalno šolskega zaklaela vzdrževana seda iz kakšni i. posebnih vzrokov prenehala biti k"i taka.
Zate) pa prosi elružba sv. Cirila in Metoda, da   slavne)   »Slov. šolsko
(Dalje v prilogi).
na razpolaganje*« je* še- rekel Mihael, pot eni je* obrni 1 Lenardu hrbet in je odšel iz sobe.
Ste>pil j<> najprej v plesno dvorane*. Oko njege)\o je* iskale* Renato. Se* enkrat je> je* lmted videti.
»Kde> ve, če bom jutri zvečer še* živ« je* re*ke*l sam pri sebi, »saj enkrat moram še* videti ta ljubi obraz.«
Zagh*elal je* Renate) na elrugi strani dvorane. Približal se ji je in ke> je* bila sama, je stopil k nji.
»Odhajam, milostiva baronica« je* re*ke*l »in ne* vem kelaj se zopet vi-eli v a.«
» Kakei te)?« se je začudila Renata. »Kaj mislite odpotovati t«
»Še sam ne vem. Mogoče je vse. A eno prošnjo še imam.«
»Kaj želite, prijatelj?«
»Dajte mi na pot svoj blagoslov« je šepetaje prosil Mihael. »Blagoslov plemenite žene mora donesti človeku srečo in mu dati pogum v vseh slučajih življenja.«
Pogledala ga je resno in ljubo, potoni pa tiho rekla:
»Naj vas spremlja moj blagoslov na vseh ]>otih življenja.«
»Hvala Vam, Renata« je dilinil Mihael in naglo odšel, ne da bi se poslovil od drugih.
Šel je naravnost domov. Zdelo se mu je, kakor da je Renata nad njim izrekla zadnji reouiescat in pace, ki naj ga spremi v večnost. Mirno se je pripravil na to.
Se šest ur je imel časa do pri-
hoda Lenardovili prič. Treba je bih) v tem času vse urediti.
Najprej je sedel k mizi in pe)časi in previdne* spisal svojo e>poioke). Kar je* imel svojega i>o materi pe)-dednvunoga premoženja, je določil v dobrodelne namene, postavil pa je v . opeuoki tudi pre>šnje> de) očeta, naj I mu položi v grob malo podobe) baronice Renate. Uredil je potem vse spise* in vse kar je bilo njegovega in šel na to klicat očeta.
»Kaj ti pa je, ela me budiš tako posaso ponoči« je vzkliknil stari Kržinar, ko se je predramil.
»Vas še ponoči potrebujem, oče« je odgovoril Mihael. »Vem, da se lahko zanesem na vas v vsakem slučaju.
»V vsakem« je potrdil stari in se vsedel v postelji. »Govori, kaj je.«
»Na plesu pri baronu Benalji sem zasačil nekega človeka pri prisluškovanju. Zagrabil sem ga za vrat, ga imenoval lopova in mu grozil, da ga ubijem. Ob sedmih prideta njegovi priči. Dvoboj bo na življenje in na smrt.«
»Eden tvojih sekundantov bom jaz« je vskliknil stari Kržinar. »To se samo ob sebi razume«.
»Res, oče?« se je razveselil Mihael. »Klical sem Vas, da bi Vas vprašal za to uslugo«.
»dele vprašati si me hotel t Fant moj, kaj me tako slabo poznaš t Ti bi moral najprej vedeti, da bom jaz to od tebe zahteval.«
Stari Kržinar je bil med te»m že skočil iz pe>ste*lje in se je v naglici oblatil.
»Treba je* dobiti še drugega se-kunelanta — pojeli ga iskat, meel teun ke> se* jaz oblečeni, ela se |m)teun v miru po razgovor i ino.«
»Mislim, ela 1m) najbolje, če pre)-sini kapitana Mrmedje), je menil Mihael. »Štejem ga me*el svoje najbolje prijatelje.«
»Mrmolja bo pravi mož,« je pritrdil stari Kržinar. »Pojdi ga iskat.«
Cez kako uro se je vrnil Mihael s kapitanom Mrifioljo. Stari je bil dal med tem pripraviti primeren zaju-trek. Ko so se vsi okrepčali, si je stari užgal pipo, se naslonil na svoj stol in rekel mirno in ravnodušno:
»Zdaj, Mihael, razloži nama vse, da bosno tvojo stvar vzeli v pretres.«
»Nimam vama nič posebnega povedati,« je dejal Mihael. »Na plesu pri baronu Benalji sem prišel v navskrižje s človekom, ki mi že itak kar nič ne ugaja. Zgrabil sem ga za vrat, ga imenoval lopova, mu grozil, da ga ubijem in končno mu povedal, naj me pozove na dvoboj.«
»Kdo pa je ta človek f« je vprašal kapetan Mrmolja.
»Ah, kdo — baron Lenard Bena-lja,« je vzkliknil Mihael.
Stari Kržinar se je prav od srca zasmejal.
»Ta klada t ta Lenard? Kdo bi kaj tacega mislil. Ali se hoče s teboj
dvobojevati na cepce ali na vile, >aj flereta še ni imel v rokah.«
»Motite se, oče,« je menil Milm-ed. »Ta Lenard je prijatelj Ogulinov in Ogulin je* take) previelen, ela zahteva oel vseh svojih prijateljev, da ><' morajo vaditi v borenju.«
»Potem je stvar malo drugačna,« je priznal stari Kržinar, ki in u očividno ni prav nič imponiralo, ela se Lenarel vežba v borenju. »Katero orožje naj določiva t«
»Meni je vse eno — fleret, sablja ali samokres — naj izbere orožje nasprotnik.«
»Pravico izbrati orožje, imaš ti.« se je oglasil inalobesedni Mrmolja. »Sablja je samo za otročji dvoboj, kaj torej hočeš, fleret ali samokres.«
Mihael je bil zadovoljen, ela nje*-gov oče In kapitan Mrmolja nista vpraševala, zakaj je Lenarda prije) za vrat in ga imenoval lopova. Da bi jima to lie prišlo še na misel, je pro-vzročil prav živahno razpravo o vprašanju, katero orožje bi bilo bolje izbrati. Končno so se zedinili, da prepuste določitev orožja Lenardu in da naj se dvoboj vrši še dopoldne v mestnem logu.
»Zdaj, Mihael,« pojdi spat,« je rekel stari Kržinar, ko je bilo vse dogovorjeno. »Vem, da imaš krepke živce, a dobro bo le, Če se od plesa in razburjenja te noči odpočiješ. Kadar bodeva z Mrmoljo vse v red spravila* te že pokličem.«
(Dalj* artaoaaJI&)
07
BBSSSSSSSSSSSSSSSSSSSB]
1. Prtiana jasjasaasssis Barona" it 184.      14 arossta issj
društvo« za Koroško opusti vstanav-ljanje samostalnih svojih podružnu ter oživljanje in snovanje podružnic pr« ; usti edino le družbi in obenem družbo pri tem njenem stremljenju tudi moralno podpira. (Razlogi za to so znani zastopniku »Slov. šolskega društva« g. Mateja RažunuL
Ako slavno »Slov. šolsko društvo tem predlogom pritrdi, naj se sestavi sporazumno izjava, v kateri na eni strani Slov. šolsko društvo« razglaša, da ne ustanavlja podružnic,
marveč podpira organizacijo družbe sv. Cirila in Mrl oda, družba sv. C. in M. na drugi strani pa povdarja, da bode stremljenju Slov. šolskega Iruštva« za slovensko ljudsko šol -t v o posvetila vso svojo skrb in pozornost.
Slavno »Slov. šolsko društvo«* se naprosi, da r tej resoluciji družb: sv. C. in M. naznani svoje sklepe in tem predlogom pritrdi, da izgine med < ) nštvoni vsako nerazpozum-Ijenje in da moreta obe društvi isjiešno delovati v prid ljubemu slovenskemu narodu.
Vodstvo > Družbe sv. Cirila in Metoda«.
V LJubljani, 20. svečana 1909-(Dalje prihodnjič.)
Nemško divjaštvo.
Dun a j . 13. avgusta. Jutršnje-
iiu češkemu turističnemu izletu v VVaehavo se gleda z   veliko skrbjo
tasproti. Cehi pojdejo na vsak način na izlet. Tako piše soe. demokratični dnevnik: > De val i smo vinar k vinarja, da >i lahko    enkrat privoščimo
-vezenja v pri roti i. Toda nek surov noree se je je spomnil, da je naš iz-iei  provokacija in se pripravlja na
jjs z vsemi mogočimi in nemogoči-i sredstvi. Mi smo pa vendar popolnoma mirni. V neileljo pojdemo v Waehavo. Xe gremo nikogar izzivat.
i»- gremo s*> pr« tepal z nikomur, na i/lel  gremo. Svojih pravic -i ne da
no jemati od nikogar in ne trpimo proti sebi nobenega nasilstva; eelo ne proti našim ženam iti otrokom. Na
/let v neileljo pojdeino.< Namestnik dež. predsednika ]»ise v     Zeit«,   d.t
idi govo i ni o tem, da bi se izlet prepovedal, ker mu manjka vsak de-i ustraeijski značaj.
Glabinskega konferenca.
I) u naj, K*, avgusta. Danes je i>lo več |m)slaneev v parlament. \ . (iju pogovorov je stala seveda ■viija (llabinskega. Splošno <e sodi. a ne ho imela nobenega pozitivnega -peha. temveč ho samo nekaka dc-uonst racija za delavnost državnega zbora.
Dunaj,  I.";, avgusta.  Danes je mela tu parlamentarna komisija kr--r-ausko - socialne    stranke večnrno -.•jo.    na    katero >«» prišli skoro vsi aui. (lovorih) se je preti vsem o po-id.ilu Glabinskega, kojega akcijo so govorniki simpatično pozdravili. sklenilo se je povabilo sprejeti.
11
Slovanska Enota".
Dnu a j , 13. avgusta. Predsed-Slovanske Knote«   je razposlal fdlo za konferenco parlamentarne insije Enote na dan 17. t. m. med vahljenei je tudi    vodja Rusinov -1. Romanezuk
Kreta.
Solun,  13. avgusta. Vršilo se .   več vidikih ljudskih    shodov, na aterih se je razpravljalo <> kretskem prašanju.    Resolucije zahtevajo od iade   odločno nastopiti    proti Atenam.
Solun. IX. avgusta. Vse j«' pri-ia v Ijeno, da začne jul »i splošni boj-*  grškega  bi; ga  in grških ladij, <,niv!i<» je ministrstvo ukazalo, da oblasti bojkot preprečijo.
Generalna stavka na Švedskem.
S i o k h o 1 m .  13. avgusta. Do mir še ni nikjer kršil, ako-io stavka traja že 9 dni. Od mest-delaveev ji.li dela   800, 1700 jih se stavka. Železnica, pošta, brzo-ektrika, vodovod funkcionira-rmalno. V nekaterih velikih tonah v   provinci se je začelo zopet lati. Poljedelstva stavka ni popol-a nič tangi rala.
S t o k h o I m , 13. avgusta. Ved-;is|iej»' je. da je stavka napravila Hasko. Ni se posrečilo nobenc-kM jav nega dela ustaviti.
Španija.
Notranji položaj.
M a d r i d , 13. avgusta. Notra-!|.H minister je preklical strogo oen-uro za madridske liste, akoravno je 1 'd»s,dno stanje v mestu.
Maroko.
Madrid. 13. avgusta. Ko ho-odšle se nekatere čete ta teden v Melilo,   ho   tamošnja   armada štela 3*500 mož.   Začetkom prihodnjega tfldna bodo Španci udarili na Kabile.
M a r i d , 13. avgusta. Vse vojne liJdje   so   dobile   povelje odjadrati
l'*«l Melilo.
PenondelaGomera, 13.
^s-usta. Tekom včerajšnjega dne so
domorodci zopet začeli streljati na trdnjavo. Po noči so zažgali velike grmade in pri svitu ognja nadaljevali streljanje. Proti polnoči je napad prenehal.
Dopisi.
Iz Domžal. Domžalski župan Janežič in njegova zavednost. Za ustanovni občni zbor podružnice druži«' sv. Cirila in Metoda, kateri se je vršil pretečem) nedeljo na vrtu narodne gostilne g. Kuharja, je bil naprošen župan Janežič, da pozdravi navzoče zborovalee v imenu domžalske občine. Proti nekemu gospodu se je izrazil: »Sam ne vem, kaj bi štorih. \ redna je ta beseda župana Ja-nežiču. Zadnji čas je, da dobe Domžale narodnega od Tirolcev neodvisnega moža. Y žalostnem spominu je še vsem škandal, da sta hita bivši podžupan g. Kuhar in pa vrv ar g. Adamič, katerega sedaj vsi Tirolci bojkotirajo, vržena, iz obč. sveta, in to se je Zgodilo pO Želji Tirolcev. Nikjer še ni bilo čitati, da bi dala domžalska občina v kak narodni namen, še manj, da bi odposlala peticijo za kako narodno zahtevo, kar najbolj dokazuje, kdo Župan nje v lepih Domžalah. V zadnjem času se je mož prelevil in je zajahal klerikalnoga konjička. Njegova koža je že tako trda, da je za vse popolnoma neobčutljiv. Res pomilovanja vreden mož!
Podšumberški.
S Turjaka. Lepe dohodke dajejo Ciril - Metodovi družbi podružnične veselice, in teh letošnje poletje ni bilo malo. dudi turjaška podružnica ni hotela zaostati za drugimi in je priredila v nedeljo 1. avgusta na Turjaku dobro uspelo veselico v prid naši družbi. Ker je bila še-le lansko leto ustanovna veselica, ki je za naše razmere sijajno nspela, smo šli letos /. nekakim strahom in pesimizmom na delo za zopetno veselico, misleč, da je požrtvovalnost našega ljudstva omagala. No. hvala bogu. v tem smo se varali; naše ljudstvo je bilo tudi letos tako navdušeno in darežljivo, kakor lansko leto. Nič niso izdale pridige proti naši veselici v sosednih dveh farah, prav nič proti veselica istega dne na Turjaku samem, nič ostudno obrekovanje, da smo odposlali <»d dobička lanske veselice samo 17 K in še te na Dunaj. Vsem tem podružničnim sovražnikom v kljub se je nabralo toliko ljudstva iz Turjaka in okoliških vasi, da je bil obširni prostor pred ' Prajer-jevo gostilno poln. Vrli LašcanL, Dobrepoljci iti Stružani so se pripeljali na voze h, okrašenih s trobojni-cami ni zelenjem. Bili so nam ljubi gostje zastopniki Ribnice. Sodražice. Kočevja, Grosuplja, Šmarja. X< li-melj, Iga in Ljubljani-. <ig. učite-Ijiščniki in gimnazijci iz Ljubljane so želi za svoje res lopo in neumorno pitjr obilo pohvale. Saj je slovenskemu ljudstvu lepa slovenska pesem tako mila, da bi jo vedno poslušalo. Vrle domačo gospe in gospodične preobširno bi bilo jih navesti imenoma so marljivo prodajale razglednice, šopke, narodni kolek in korijandole. druge pa si» v šotoru za slaščice postregle lačnim želodcem s sladkari jam i in pecivom. Brzo fotograf in šaljiv i muzej sta vzbujala dokaj smeha, posebno so ugajale šaljivo slik«- in rnzirledniee, ki jih je podaril ukad. kipar g. Peruzzi na-' podružnici. Daleč na okoli znana i.n vrlo narodna gostilna pri »Prajerju-< je pa v splošno zadovoljno*! postregla z gorkim i jedrni in dobro kapljico. Vladalo je nekaljeno veselje in upamo, da ni nikomur žal, da jo prišel i ti položil svoj oboi »domu mi oltar«, ('istega dobička je -M>o K, od katerih so je že poslalo družbi 400 K. ostalo pa >o pošlje takoj. Rodi na tem mestu izrečena najiskreneja zahvala gg. pevcem, vsem, ki so postavljali šotor«' in okrasili veselični prostor, gospeni in gospodičnam za prijazno sodelovanje in vsem cenjenim gostom od blizu in daleč za tako mno-gobrojen poset naše veselice.
Iz Bele Krajine. Veselica, katero sta priredili združeni črnomaljski podružnici družbe sv. Cirila in Me toda v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 v (Jradaen na vrtu g. Julija Mace]leta je vspela nad vse pričakovanje dobro, (jradac je bil ves v zastavah, raz vsako tudi najmanjšo kmetsko hišo je vihrala naša t n,bojnica, ter pričala, da vrli in zavedni (rradčani vedo ceniti pomen in važnost naše šolsk" družbe. Okusno okrašeni veselični prostor je bil kmalu po 4. natlačeno poln občinstva Videli smo skoraj vse (rnomaljce, v častnem številu so bili zastopani Metličani, a najbolj nas je razveselil pogled na priprosto kmetsko ljudstvo, ki se je v tako velikem številu odzvalo povabilu. Zbralo se je okoli 500 ljudi, in vsi ti so se v prisrčni in neprisiljeni zabavi kmalu počutili kot ena sama velika družina, polna narodnega navdušenja. Saj se je pa tudi za zabavo preskrbelo v vsakem oziru.V lično ozalj-nih šotorih za pivo, vino in jestvine, v slaščičarni   in   kavarni so ljubke
gospe in gospodične v elegantnih kostumih in narodnih nošah se neumorno trudile, da v stresajo vsem lačnim, žejnim in sladkosnedenim gostom, doc i m so druge gospice pridno kakor čebelice razpečavale šopke, razglednice in srečke za srečolov. Metliška mestna godba je svirala v splošno zu-dovoljnost, v odmorih pa je nastopil črnomaljski imšani pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Schillerja, ter žel za vsako pesem splošno odobravanje. V mraku je še nastopil črnomaljski orkester, ki je potem v veliki plesni dvorani neumorno igral do ranega jutra. — Povsod je vladala radost in veselje. Resni odmor je nastal le tedaj, ko je nastopil g. nad-učitelj Šetina t 5T v vznesenih, a vendar poljudnih besedah označil namen in nalogo naše šolske družbe. Navdušeno ploskanje in odobravanje sme biti govorniku dokaz, da so njegove prepričevalne besede našle odprta srca prisotnega belokranjskega naroda. Moralni vspeb prireditve je bil popoln, a nič manj pa gmotni, saj znaša čisti prebitek nad 1500 K. To je vsota, ki ji' za borne belokranjske razmere    naravnost velikanska.
Da pa je veselica tako krasno vspela, j*- zasluga veseličnega odseka, v prvi vrsti pa gospe in g. dr. Maleriča. Odboroma obeh Črnomaljskih podružnic je res čestitati, da sta si izvolila tako predsednico oz. predsednika. Kakor sta onadva vedno in povsod duša in glavna opora vsega narodnega življenja v Črnomlju, lako sta ludi pri tej priliki, ko se je prvič v takem obsega priredilo na-rodno slavje n:: Belokranjskem, pokazala, kaj zamore neumorni trud ter nesebična požrtvovalnost. Istota-ko gre hvala rodoljubni obitelji Ma celletovi v (iradacu. Ne samo, da je dal g. Macelle vse veselične prostore brezplačno na razpolago, da je preskrbe] vso pijačo pod najugodnejšimi pogoji, on i:i njegova gospa soproga sta radevolje neumorno pomagala tudi pri vsi I. drugih pripravah., ter prirediteljem olajšala veliko truda, ter prihranila mnogo stroškov. Posebna zasluga se mora priznati tudi vsem gospem in gospodičnam, ki so s tako vzgiedno vztrajnostjo sodelovale na svojih mestih. Tem kakor vsem onim. ki so na ta ali drugi način pripomogli k temu lepemu vspehn, presrena hvala, odboroma podružnic pa kličemo: Vedno tako naprej ])o začrtani poti v prid naše šolske družbe in \ blagor drage nam slovenske dece.
Iz Hrastnika. Tagespošta« ozna-njuje, da se vrši tu 12- oziroma 19. septembra velika germanska veselica ter jadikuje, kako silno da so zatirani naši »Nemci«. Kdo za boga vam pa kaj hočel Dobro znate, da nočemo od vas drugega, nego da nas pustite v miru.da nam ne kradete naše zemlje! V resnici smo v Hrastniku zatirani in sicer silno, nevarno zatirani Slovenci in zgoditi se zna. da podležemo! In kaj je krivo? Pritisk na delavstvo od strani delodajalcev, dalje intcrnacijonalna demokracija in glavni vzrok pa je — bodimo enkrat docela odkritosrčni nemškn-tnrjenje pri občini, še bolj pa potom posameznih oseb. laik rat bo že prišlo vse na dan. dal bog, da ne bo že prepozno. Imelo bo pa na vesti občino
če jo enkrat zgubimo — malo število gospodov, ki igrajo sedaj prvo vijolino v Trbovljah. Te dni smo začudeni čitali v »Slov. Narodu« razpis službo občinskega redarja za Hrastnik. Za boga. saj sta še dva preveč, smo vskliknili, naposled smo pa le prišli na misel, da nameravajo enega odstaviti.   Morda novega, ki je šele prišel !    Pa ne morda zaradi onega prepira   pri   Drnovšku    (ilažarji so namreč brez vsakega vzroka napao*!i nekega Slovenca. Napadeni se je obrnil do tam stanujočega redarja, naj napadalce aretira.   Mož postave pa, namestil da želji ugodi, zavrne napadenega, češ, bi pa vrnili. Ker nismo bili navzoči, a priče tudi ni bilo, seveda ne garantiramo za istinitost, a kakor nam je znunoje dotičnikresnicoljuben človek. Ali je čudno, da je revežu na tak odgovor vzkipela kri in da je redarju povedal par trpkih, katere je mož sablje še gorke poslal na sodu i jo. Ali bo župan tega redarja odstavil?   (Jospoda Kržena, ki je menda že 15 let redar, pač ne? Tožijo ga sicer nekateri zavidneži, a mi moramo konstatirati, da gosp. Eržen kot redar v zadnjem času ni zagrešil ničesar. Kakor čujemo, je tudi gostilno že dal prepisati na drugega in le to se je menda zahtevalo od njega. Ali je pa morda to greh, da njegov 6-letni dečko telovadi pri sokolskem naraščaju? Ali želi gosp. Diermajer izbrati  (gospod župan,    kako pride Diermajer, hud nemškutar, do tega, da izbira policaje za Hrastnik it) namesto njega kakega    Ptujčana ali morda Celjana? Danes še nekaj! Le nobenih popravkov ne pošiljajte prizadeti gospodje, kajti sicer bomo morali nastopiti zoper posamezno osebe in udarili bomo — čvrsto! Kar se pa omenjene nemške veselice   tiče, pa mislimo, da bo najbolje, če jo vlada prepove,   kajti mi ne garantiramo, da bo mir, in če bi nas tudi i eno sa-
mo vseuemško zivati.
zastavico hoteli iz-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 avgusta.
-1- Iz vrše valni odbor narodno-napredne stranke naznanja, da se bode vršil v nedeljo, 22. t. m., v ljubljanskem »Mestnem domu« shod kmečkih zaupnikov narod.-napredne stranke. Prosimo torej one somišljenike iz dežele, ki bi se tega shoda radi vdeležili, da nemudoma naznanijo svoje naslove in mogoče tudi drugih naprednih kmetov iz svoje okolice, ki bi se tega shoda vdeležili, da jim lahko pravočasno pošljemo vabila.
-1-   Klerikalci   in iiiagistratni uradniki.     Klerikalci    so   se začeli vznemirjati,    ker    posvečamo nekoliko  pozornosti  njihovemu korumpiranomu  počenjanju  v vseh korpora-cijah, koder imajo moč v rokah. Klerikalci   počenjajo  že  tako,  kakor da bi bila javna sredstva za to, da klerikalci ž njimi sebi  in svojim kreaturam žepe maše. Da bi se maščevali za   naša  razkritja, so klerikalcu napadli  magistrat ne uradnike. Knemu očitajo, da je hitro avanziral, drugemu, da je mlad, tretjemu, da nima kakega izpita, četrtemu, da še ni napravil  izpita, ki  bi  ga  moral narediti. Vsa ta klerikalna očitanja niso nič drugega kakor larifari. Ako je mestna    občina hotela imeti slovenskih    uradnikov,   je   morala časih vzeti tudi kakega takega,   ki nima potrebnih  predpisov. Dokler je bilo pomanjkanje ljudi, si je vsaka korporacija pomagala, kakor si je mogla, (ilavno je, da so ti uradniki zmožni upravljati   svoje   službene dolžnosti — v tem oziru pa mora vsakdo priznati,    da    upravljajo iiiagistratni uradniki,   vsi    brez   izjeme, svoje uradne dolžnosti vzorno in so v vsakem oziru sposobni za svoja mesta. Ce je kdo v mlajših letih naprej prišel, kaj na tem, saj ni nikogar preskočil, saj ni nikogar izpodrinil, saj je bil na vrsti, da avanzira. Mladost pa vendar še ni noben greh. Doktor Lampe se mora že spretnejše braniti. Naj dr. Lampe le pogleda, kako je sam hitro avanziral.      Pred dobrim letom  je  bil  še duhovski pomočnik, pomožni    uradnik    katoliške cerkve, med birarhijo nekako to, kar so pri pošti ofieijantje. ali pri odvetniških in notarskih uradnikih diumisti, ki nadomestnjejo solicitatorja, danes je pa    deželni    minister in referent o stvareh, o katerih še preklicano malo razume. Kako je dr. Lampe v plači avanziral. si  naj sam  izračuna. Pri dež. odboru  je vse drugače  kot pri magistratu. Danes je dovolj ljudi, ki imajo izpite, a dež. odbor je imenoval na pr. dr. Pogačnika, ki nima nobenega izpita, imenoval ga je, dasi hi bil  lahko dobil uradnika z izpitom. A ne dosti tega. Postavil ga j«4 celo pred odličnega starejšega uradnika, ki ima vse izpite in je vsestransko izvežban. To je korupcija in to korupcijo bomo pobijali z vsemi sredstvi, posebno ker vidimo, da jo hočejo spraviti klerikalci v sistem.
-f- Ljubljanski občinski svet zastopajo pri Gajevih slavnostih v Krapini župan Ivan Hribar in občinska svetnika dr. Fran N o v a k in dr. Anton S v i g e 1 j. Na slavnosti bosta govorila župan Ivan Hribar in dr. Nova k.
4- »Slovanskv Prehled« je najuglednejša in najobjektiv nejša splošno slovanska revija. Prinaša članke iz kulturnega, gospodarskega in političnega življenja vseh slovanskih narodov, in kdor se hoče o Slovanih informirati, gotovo poseže predvsem po »Slovanskem Prehledu«. meneč, da tam dobi objektivne in vsestranske informacije. Žal, da takih informacij ne dobi tam glede Slovencev. Večletni poročevalec o slovenskih zadevah je za »Slovansky Prehled« g. dr. Dermota. Ali njegova poročila so prav pogosto taka, da ne zaslužijo niti imena objektivnosti, niti vse-stianosti. Skoro vse, kar ne izide ravno iz vrst, ki stoje politično dr. Dermoti blizo, je malenkostno, smešno, ali se pa kar sploh zamolči. Ničesar nismo rekli doslej. V zadnji številki ^Slovanskega Prehlada« pa piše dr. Dermota na tak način, da ne moremo več molčati. Govori o sep-temberskih demonstracijah. O demonstracijah in njih nasledkih ima vsak lahko svoje svobodno mnenje in ga tudi javno kjerkoli lahko pove; te pravice tudi dr. Dermoti ne bomo jemali. Ali, da dr. Dermota piše v odločno slovanskem listu tako kakor bi pisal morebiti kak od vlade plačani korespondent, trdi staro laž, ki so jo v svet spravili klerikalci in vlada, da je župan Hribar poklical vojake na ulico, da baron Schwarz samo »baje« pocfpira kranjsko nem-štvo itd., proti temu se moramo odločno upreti. V septembrskih demonstracijah ne vidi dr. Dermota nobenega drugega uspeha, ko da smo v Ljubljani dobili samoslovenske ulično napise. Malo manj subjektiven človek bi morda aasld ie kaj- Z dr.
Dermoto, ki ga S tem nećemo osebno prav nič tangirati, se ne bomo prav nič prerekali, uredništvo »Slovnske-ga Prehleda« pa nujno prosimo, da si preskrbi o Slovencih vestnejših in objektivnejših poročil.
-f- Oče in sin. Gospod Josip Anton grof Barbo, deželni odbornik in graščak na Rakovniku, se gre velikega Nemca in stoji v prvih vrstah najsrditejših nasprotnikov našega naroda. Nasprotno pa je bil njegov oče narodnega mišljenja in je to po-svedočeval z besedami in z dejanji. Ni bil naroden samo da je dobil mandate, marveč iz prepričanja. Nov dokaz za to je čestitka, ki jo je pisal dr, .Janezu Hleivveku za novo leto 1878. Verzi te čestitke so sicer čudno zve-riženi a d u h , ki veje iz njih, je tako karakterističen, da jih hočemo ponatisniti. Stari grof Barbo je pisal:
Bog blagoslovi v novim letu, Orožje kristjansko v slavjanskih rok. Mir naj daruje ubogem de tu, Mine v njem suznih bratov stok. Mila domovina naj si odahne Prosta bodi Avstrija. Je, Sovražnika naj vojna pahne Cnajnega, če nad njo gre. Da bi domači se spokorili Ne trpinčili poštenjakov več! Narodi in cesar mili. Mogli enkrat mir doseč!
Srečno in veselo novo leto Vam in Vaši čast it 1 i rodbini vosi Vam ndan gf. Barbo. V Rakovniku 30. decembra 1877. Ali slišite, gospod Josi]) Anton grof Barbo, kar Vam kliče Vaš pokojni oče: Da hi domači se spokorili!
-j- Revolucija v Barceloni je predmet članku, ki ga je priobčil zadnji »Domoljub«. Tega članka ni mogoče drugače imenovati, kakor smrad iz pekla. Kaj tako infernalno infamnega, kakor je ta članek, še nismo čitali in takih urnebesnih laži tudi še ne. Kdor hoče spoznati vso izpridenost in moralično propadlost klerikalne stranke, naj čita ta članek. Klerikalci so pri tem članku samo mislili na hujskajoči efekt, ki ga ž njim dosežejo, niso pa mislili, da so ž njim dali slovenski javnosti tudi merilo za moralični nivo kranjskega duhovništva. S takimi članki se lahko pripravi do najskrajnejšega fanatizma tiste uboge na duhu, ki capljajo za duhovniki, na drugi strani pa morajo taki članki vzbujati uprav besno sovraštvo zoper vse, kar je duhovskega.
-f- Kdo dela nemire po Št. Vidu nad Ljubljano! Piše se nam: Zadnjič smo povedali, da je nerodni organist trgal Sokolove lepake raz zid. Zato je dobil v torek 10. t. in. neznatno kazen f) K pri sodniji. — Danes imamo zopet vjetega novega »Čuka«. V petek tj. t. m. zvečer, ko so Sokoli že postavljali mlaje za svojo slav-nost, je šel neki »Cuk« v spremstvu par »Bogomilic« pozno po noči domov. V nadi, da ga nihče ne bo spoznal, je ravno pred Kraljičem — kjer zdaj stanuje grof Korinski; — vriskal in na zadnje tako zarjul, kakor zabodena zverina, češ. saj bodo nocoj itak Sokoli vsega krivi, ki mlaje postavljajo. A bili so mu takoj za petami in ga izp.»znali — »Cuka«, dasi so ga hotele > Bogomilce« prikriti«. — Te čukarske leščerbe res nie kaj dobro ne svetijo po Št. Vidu!
-f- O tržaškem narodnostnem vprašanju prinaša neki Prezolino daljšo razprav) priobčeno v floren-tinskem listu »Voce«.V njej hudo obsoja nastop tržaških Lahov. Med drugim pravi: »V Trstu so Slovenci, njihovo števila se množi in njihova moč raste. Slovenci znajo poleg tega vsi italijanščino, med tem ko Lahi zametujejo in zavračajo znanje slovenskega jezika. Mnenje tržaških Lahov, da izginejo Slovenci, ako se jih ne priznava in ignorira, je strahovito smešno.« — Seveda se »Piceolo« in ž njim vsi Lahi nad temi odkritimi besedami strahovito jeze, a kaj pomaga jeza, ki dejstev ne more izpremeniti.
+ »Veleizdajniški« proces z Zagrebu. Pri predvčerajšnji in včerajšnji razpravi so zagovorniki stavili razne predloge, da se zaslišijo priče, ki bodo izpodbile izvajanja obtožnice in izpovedbe obremenilnih svedokov. Danes bo zagovornik dr. Popovie še stavil nekaj predlogov, na kar bo državni pravdnik označil svoje stališče, da 1 i se imajo predlagane razbremenilne priče zaslišati ali ne. Ako bo sodišče zahtevi ugodilo, da se zaslišijo priče, ki so jih predlagali zagovorniki in obtoženci, bo to zaslišanje trajalo najmanj do meseca novembra, ako ne do novega leta. Uva-ževati je treba, da je predlaganih okrog 500 svedokov.
-f- Iz poštne službe. Povodom opustitve poštne oddaje v Strmcu so priklopili občine Strmec, Kot, Mra-morovo, Novipot in Žabraj poštnemu uradu v Novi vasi pri Rakeku.
-f- Is šolske službo. Bivši nad-učitelj v Hotedrsici g. Iv. G ar vas je imenovan za nadučitelja na ljudski šoli Ciril - Metodove družbe v Korminu.
+ Iz šolsko sjaribso* C. kr. deželni toliki svet jo imonovaj dofiail
učitelja na ljudski šoli v Selu (kočevski okraj) gosp. Josipa M i h a 1 i č a definitivnem nadučiteijem na dvo-razredniei v Št. Lovrencu in premestil definitivno učiteljico na Planini gdč. Marijo B e n e d k o v o na lasL no prošnjo na ljudsko šolo v Kranjski gori. — Okrajni šolski svet v Postojni je premestil dosedanjega pro-vizoričnega učitelja in vodjo enoraz-redniee na Slapu gosp. Vladimira P o ž a r j a na ljudsko šolo v Nada-njem selu.
— Slovensko deželno gledališče. V bodoči gledališki sezoni se bode prvič, odkar obstoji naše slovenski) gledališče, igralo petkrat na teden. Slovenske predstave se bodo vršile vsak torek zvečer, vsak četrtek zvečer, vsako soboto zvečer in vsako nedeljo popoldne in zvečer. Igralo se bode od 2. okt. t. 1. do konca meseca marca 1909., ter se kakor doslej, gojile drama, opera in opereta.Vseli slovenskih predstav skupaj hode v sezo-1909 10 132, med temi seveda večina (merilih in operetnih. Stalni in redni posetniki slovenskega gledališča se hodu abonirali na 90 predstav. Abonirati je možno vse foteljske, parterne. balkonske in tudi galerijske sedeže. Cene abonnenta se z ožina n na večje število predstav, na podraženje godbe Slovenske Filharmonije in na povišane gaze primerno pomnoženega ensemhla zvišajo le neznatno. Vse lože se oddajo dražhc-ii i m potoni najvišjim ponudnikom, ker je povpraevanje po ložah tako veliko, da se vsem željam'ne more ustreči. Vodstvo slovenskega gledališča razpošlje v kratkem vsem dosedanjim abonentom vabila na abonne-ment. obenem pa tudi drugim gospodom in damam, ki naj bi vstopili med stalne abom nte. \ >a priglasila na abonnement sprejema gled. blagajnik, gosp. mag. pristav Danilo Sajdja v Ljubljani, ozir. posredno prodajalka vstopnic slov. gledališča gospa Amalija Cešarkova, trafikan-tinja v ŠelenUurgovi ulici.
— Pošiljanje časopisov   na mejo.   Pozivu »Prosvete«  naj prinaša naše občinstvo p reč i tane časopise v to določene trafike, odzvalo se je le malo število rodoljubov, ki so redno vsak teden donašali prečitane časopise. Vendar je še do pred kratkem število prinesenih časopisov vsaj za silo zadostovalo, da    započeta časopisna akeija ni zaspala.    V zadnjom času pa >o se prošnje za časopise iz narodno - mešanih  krajev tak«) pomnožile, da število časopisov, ki jih donašajo naši za to akcijo vneti rodoljubi nikakor ne bode zadostovalo, da se zadovolji vse   prošnjike. Primorani bodemo marsikomu, dasi zelo neradi odbiti prošnjo, ako nas naše narodno občinstvo ne bode podpiralo. Povdarja t i in utemeljevati važnost in pomen take časopisne akcije bi bilo gotovo odveč. Vemo, da tudi vse naše narodno občinstvo ve ceniti pomen take akcije   in jo odobrava. Vendar pa to samo ne zadostuje. Pokaže naj tudi z dejanji, da se v resnici zaveda važnosti časopisne   akiuje in naj se v najobilnejšem številu • u-zove našemu ponovnemu pozivu. Pri Cehih, ki naj so nam učitelji v na-rodnoobrambnem delu. izdala je samo > Narodna Jednota«. Pošumavska zadnje    leto za  poštnino precrtanih časopisov,   ki   se   pošiljajo   na južno Češko, nad 5000 K in nad 4000 K za naročnino časopisov, ki se pošiljajo direktno iz upravništev v manjšinske kraje. Ne dosti manj ta v ta namen X. J. Severočeška.   Da se tudi češko občinstvo zaveda važnosti te akcije in da se je udeležuje z največjo vnemo, se samo posebi razume.Naj tudi naše občinstvo v tem posnema češko in naj omogoči,   da   se vsem prošnjikom za  časopise    ugodi. Pa tudi  po drugih    naših    mestih naj prevzamejo naši  rodoljubi to akcijo v svoje roke in sami pošiljajo na določen kraj prečitane časopise. Nasvete, kakor glede kraja tako tudi glede pošiljanja,   pripravljeni smo podati vsakomur vsak čas.    Dopisi naj se naslovijo  na eno  izmed  trafik, kjer se zbirajo časopisi.    Prosimo torej naše občinstvo naj prinaša prav v obilnem številu prečitane časopise v sledeče trafike: Kleinstein, Jurčičev trg: Dolenc, Prešernove   ulice; Ce-šark, Šolenburgove   .ulice. Časopisi naj se prinašajo redno vsak teden do sobote zjutraj in naj ne bodo starejši od enega tedna,   zlasti dnevniki. Ako se naši    rodoljubi    odzovejo v prav   obilnem številu    temu pozivu, mogoče bo časopisno akcijo, ki obeta gotovo lepili uspehov,   res sistematično urediti.   Narodno in duševno krepki naši rojaki v   obmejnih krajih se bodo uspešneje mogli braniti zojier    nasprotnike,   uspešneje bodo varovali našo zemljo pred navalom nemštva, ki ogrožuje    našo posest. Naše izobraženstvo, ki toliko žrtvuje v narodne namene, naj tudi tu pokaže resno voljo za narodno delo.
— Časopisi na mejo! Časopise y.a obmejne Slovence sprejema tudi trafika gosp. Velkavrha na Sv. Jakoba trgu.
— Ruski gostje v Ljubljani. V četrtek ponoči je prišel v Ljubljano
šesti oddelek ruskih učiteljic in uči- t teljev pod vodstvom g. Stanislava * Maksimoviča Studenskega, tehnologa v Moskvi. Na kolodvoru jih je sprejel v imenu g. župana in mestne občine arhivar g. Anton Aškerc. Včeraj so si ogledali Ljubljano, razne šole, deželni muzej, »Učiteljsko tiskarno« in razne druge zanimivosti. Opoldne so obedovali v »Narodnem domu«. Snoči pa je bil v veliki dvorani hotela »Tivoli« prijateljski sestanek, ki ga je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. župan in državni poslanec Ivan Hribar. Prvi je govoril Josip Ivauovič Popov. Naglasa I je, da so ruski gostje očarani vsled ljubeznivega sprejema, ki so ga jim priredil' Slovenci. Po dolgem potovati jo po Nemškem in Italijanskem prišli so semkaj v Ljubljano, v središče bratskega slovenskega naroda. Po kratkem bivanju sredi slovenskega naroda so opazili, kako harmoniziraju slovanska srca v bratski ljubezni. Med slovenskimi narodi še žal obstoje razni spori, ki zavirajo bratsko sporazumi jenje. Že dolgo se trudijo razni slovanski rodoljubi, da v interesu skupne slovanske stvari izgladi jo te prepire. V zadnjem času se zdi, da bo ta trud imel uspeh, zakaj polagoma izgubljajo ti spori svojo ostrost in se umičejo bratkemu spovazumljenju. Ime mesta Ljubljane ima svoj izvor v bese di »ljubiti«, Ljubljana je torej poklicana, da postane oznanjevateljica bratske ljubezni med narodi slovanskimi. Govornik je dvignil časo in napil slovenskemu narodu, slovanskemu edinstvu in g. županu Hribarju kot vnetemu zagovorniku slovanske vzajemnosti. G. Nikolaj Vasilje-vič M a 1 c e v . profesor ženske gimnazije v \ oronežu. je v vznesenih besedah govoril > slovanski bodočnosti in o kulturnem delovanju slovan-stva ter nazdravil Slovencem in g. arhivarju Aškercu. Na to je vstal, burno pozdravljen, g. župan H r i -h a r . da pozdravi ruske goste. Srčno vas pozdravljam, je rekel, v imenu naše slovenske Ljubljane in v imenu občinskega sveta. Vesel sem, da ste prišli semkaj v našo belo Ljubljano, ki je nam to, kakor vam vaša belo kamena Moskva: navdaja me radost, da odhajate od nas, kakor zatrjujete, z najboljšimi v tiski. Ob vašem slovesu iz Ljubljane bi želel samo eno, da bi vzeli sabo prepričanje, da ste našli v Ljubljani bratska, vas ljubeča srca in da goji mali narodič slovenski najiskrenejša bratska čuvstva do velikega naroda ruskega. Ko se vrnete v svojo domovino, povejte tamkaj, da ste našli daleč doli na jngu ob >inji Adriji na meji solnčne Italije brate po krvi in jeziku, ki so vas sprejeli z odprtimi rokami in s plam tečo ljubeznijo. Dvigam svojo čašo in pijem na sr«'čo in veliko bodočnost ruskega naroda. Ura! Gdč. Marija Ivanov na Kosova iz Petro-grada, ki biva s svojo materjo že dlje časa na letovišču v Ljubljani, je uvodom svojega govora naglašala, da je po pokolenju Slovenka, a rojena v Rusiji. Slikala je borbo, ki jo vodi ruski narod za svojo svobodo z vlado in bi rok rat izmom, in boj, ki ga vodi narod slovenski z Nemci za svojo svobodo ter nazdravila slovanskemu edinstvu in slovanski svobodi.
V imenu »Ruskega kružka« je pozdravil ruske goste g. dr. Lavreneič. Povdarjal je. da se bodo Slovenci vedno borili za skupno slovansko stvar bok ob boku z ruskim narodom. Ako zmaga v tej borbi ruski narod, bo to zmaga tudi Slovencev. Končno je napil ruskim kulturnim herojem. Vodja ekskurzije g. S t u d e n s k i j je naglasa! veliki pomen slovanske vzajemnosti, se zahvaljeval na bratskem sprejemu 1<-r nazdravil g. županu Ivanu Hribarju. Ruski gostje so priredili  g.  županu   iskreno ovaoijo.
V imenu slovenskega ueiteljstva se je poslovil od ruskih gostov g. nad-ncitelj Likozar. Del ruskih gostov se je danes zjutraj odpeljal v Postojno, da si ogleda Postojnsko jamo, drugi oddelek pa je odšel pod vodstvom g. Likožarja na Jezico, da si ogleda ta-mošnjo vaško šolo. Rusi se odpeljejo zvečer cd) (>. un 23 min. I gorenjskim vlakom predi Dunaju. Med eks-kurzanti je 12 učiteljev in 38 učiteljic. Med temi so tri iz Sibirije iz Novega Nikolajevska pri Tomsku in sicer Nadežda Jos. Salvina, Valentina Ni k. Zavadovskaja in Ana Iv. Mo-hrova. Ruskim gostom želimo, da bi odnesli s Slovenskega najlepše sponi ine.
— Drugi shod »Slovenske sekcije Svobodne Misli« 1k>, kakor smo že poročali, dne 5. septembra dopoldne in popoldne v ljubljanskem »Narodnem domu«. Shod bo po § 2 in se IkhIo vstopnice pravočasno izdale.
— Stare planke v središču — napredne Ljubljane. Ob Miklošičevi cesti stoji katoliški hotel »Union«, ki ga na oglu krasi strešni nadstavek
V podobi — papeževe tiare. K temu hotelu pa spada tudi prostorni vrt ki leži ob ravno tej cesti in sega do Dalmatinovih ulic. In ravno na voglu te »ceste« in ulic je globoka gramozna jama okoli nje pa svet — s plankantl zabit. In za temi plankami
so se zadnjič nekateri iz Kamnika vračajoči se »Čuki« ustavljali in svojo potrebo opravljali, ker se boljše manire niso pri klerikalnih korife-jah naučili. Te planke priporočamo olepševalnemu odseku obč. sveta v primerno energično — preustrojitev, ker za vsako napredno mesto so take in podobne planke — škandal, nad katerimi se zlasti tujci zgražajo!
— Sokolske grbe na lepakih o sokolskom zletu v Tržiču sta raztrgala zagrizena nemčurja Grosehel in Praschniker, kakor že imeni kažeta, Germana najpristnejše krvi in najčistejše pasme. Prvi je trgovski im>-inočnik pri tvrtlki Schneidcr & Vc-rovšek, drugi pa pri Schiffrerju ua Mestnem trgu. Oba je zasačila policija. C parno, da dobita za svoje junaštvo zasluženo plačilo!
— Narodne noše. Z Gorenjskega se nam piše, da domačini prav pridno prodajajo dragocene predmete (dele) narodnih noš in tudi druge narodne starine. Ako bo šlo tako naprej, izgubi naša dežela vse te zaklade za vedno. Obenem pa bode tudi izginilo zanimanje za narodno nošo, izgubile se bodo torej noše same. — Skrajni čas je torej, da se še tekom bodoče zime ustanovi deželno društvo za ohranitev narodnih noš in starin. Predno se pa ustanovi tako društvo, naj se sestavi poseben deželni odbor, v katerem bodo zaupniki posameznih krajev. Ta važna zadeva ne sme več priti z dnevnega reda.
— St. jakohski most bo od prihodnjega ponedeljka naprej za vozni promet zaprt.
Za šeiitvidskegn župnika. Somišljenik iz Št. Vida nam piše: Ne bom pisal ua dolgo in široko, ker mi ni zato, da hi se prerekal po časopisih. Dovolj mi je, da z malo besedami do-
>ežem to, kar Id ne bilo samo meni. ampak tudi drugim ljubo. Povem vam, da bi bilo za Št. Vid koristno, ako bi opozorili Čuke naj se ponoči spodobno obnašajo in ne motijo iz spanja z zverinskim vpitjem ponoči ljudi na račun Sokolov; Bogomilam pa naj se tudi to naroči, da oh pravem času spat gredo; zakaj ne spodobi se, da bi jih vi šele opolnoči spremljali domov. Letos imamo nekaj lotoviščarjev in že od treh strani sem cul pritožbe, da so noči nemirne in vedno takoj drugi dan, ko sem bil očividec, da so razgrajali ponoči vaši angeljčki!! Ze tako ni skoraj nič lotoviščarjev v St. Vidu. dasi je v mnogih ozirih zdrav in prijazen kraj! Hočete še te spraviti iz Št. Vida I? i Društvena godba v Domžalah priredi v nedeljo, dne 15. t. m. na vrtu g. A. Skoka »pri Novi pošti« koncert.
Napad na Crešnjev skoga pota Mihalaka je, kakor so dognali, izmišljen. Polastil se je sam izročenega pilili denarja in trdil, da ga je nekdo napadel in ukradel. Izročili so ga sodišču.
Iz Železnikov: Dne 22. avgusta brati > Sokoli« iz Dražgoš drugo javno telovadbo ob 4. popoldne, nato pa ljudsko veselico v prostorih g. Thalerja. Pri telovadbi in veselicu svira godba iz Krope. -Mnogo ima naš trg rojakov in prijateljev blizu in daleč, vsled česar vabimo vse naše somišljenike, da bi prihiteli ta dan v prijazne, napredne Železnike m pripogli tako do sijajne vdeležbe. 22. a v gusta po bode »Sokol obhajal tudi obletnico svojega obstanka in tedaj hoče dokazati, da se je v tem kratkem času okrepil in nabral novih moči, ter da so bile pač prazne nade nasprotnikov, ki so v svoji zeleni zavisti prerokovali društvu pogin takoj ob njega postanku. Število članov narašča, vedno večje veselje se opaža zlasti pri telovadcih, kadar hite v telovadnico. Veliko jih opravlja ves dan teško delo, zvečer pa pri vajah kar tekmujejo drug z drugim. Tudi naraščaj je vrlo marljiv; 90 krepkih dečkov hode pri javni telovadbi v prostih vajah to dokazalo.
V spominsko knjigo jeseniških Čukov. »Zaviti v plašč temne noči, ogledat poslani smo mi, kod kleti sovražnik se skriva. — To je^ bilo bojno geslo treh jeseniških Čukov na predvečer velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Trije junaki, Pompat, Alojzij Vidmar in še nekdo drugi, so šli iskat, oboroženi s palicami in z vsem pogumom, kolikor ga je pač še najti med Čuki sovražnikov. In našli so jih. Zgodovina bi jim delala velikokrivieo, če se jih ne spomni, — časopisje pa bi izgubilo vso \eljavo, ako ne bi poročalo širši javnosti, kako so ti trije junaki reševali čast in narodnost jeseniških Čukov. Našli so sovražnika. Čepel je visoko gori na zidu, nevedeč kaka nevihta se zbira na njegovo iglavo. Prvi ga zagleda Pompat. Roka mu krčevito stiska palico, žile na sencih se mu napno, srce mu prav močno utriplje v hrabrih prsih, iz oči pa mu sije brezmejno sveta jeza na hudega sovražnika. En zamah s palico — nato vesel vzklik. Sovražnik je ležal s predrtimi prsi na tleh. Pobožnemu kristjanu Alojziju Vidmarju, pa uide v tem hipu gorka zahvala proti nebu. Nadaljevali so svoj nočni
pohod in končali še mnogo mnogo takih sovrižnikov. DrugI dan pa najdejo ljudje polno predrtih In raztrganih letakov za glavno skupščino družbe sv. Cirila In Metoda, kakor tudi za veliko ljudsko veselico v prid družbe. — Odbor Čuka na Jesenicah, je baje sklenil v zidnji seji, da bode dal Pompati za izvanredne zasluge častni priimek »Veliki«. Torej Pompat »Veliki«, Alojziju Vidmarju pa se iKuleli lavor je v venec.
Sla v nos t na Rakeku. Piše se nam: Pretečeno nedeljo dne 8. avgusta t. 1. sta podružnici družbe sv. Ci rila in Metoda za Cerknico in za Pnec priredili veliko ljudsko veselico na prostranem v*„u g. Beleta na Cncu. Veselica je vsestransko prav povoljno napote. Bila je to v resnici velika veselica tako glede obega priprav in števila udeležencev, kakor tudi glede gmotnega uspeha, kateri je izkazal nad 1100 K, beri: Tisoč sto kron čistega dobička. Iz bližnjih in daljnih krajev je prihitelo rodoljubno občinstvo.Veselo smo pozdravljali goste iz Postojne, Slavine, Št. Petra, Planine, Logatca in drugih krajev. Sosebno častno je bila zastopana Postojnska čitalnica s svojim vrlini pevskim zborom pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Juvanca. Zapeli so lepo število narodnih in umetnih pesmi, za kar so želi obilo zaslužene pohvale in za kar sta jim priredite-Ijici posebno hvaležni. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je poslalo na veselico g. Škulja, kakor družbenega govornika. G. Škulj je v prav poljudni besedi pojasnil namen in pomen družbe sv. Cirila in Metoda ler posebno povdarjal, da je treba med preprostim ljudstvom vzbuditi več zanimanja za na«' prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda, kar pa je le tem načinom možno. da probudimo v preprostem na rod n zavest, da se bode zavedal svoje narodnosti v toliki meri, da postane na i »dno ponosen narodno navdušen! (i. govornik je žel za svoj poučen govor obilo zaslužene pohvale. Na to se je pričela prosta zabava, pr: kateri je vojaška godba prav marljivo igrala. V paviljonih, katerih je bilo pet, so pa domače gospe in gospice prav pridno razpečavale razno blago v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Veselica se je viršiia zelo živahno in vsestransko zadovoljivo. Razšli smo se pozno v noč z zadovoljstvom v srcu in s srčno- željo, da bi se nam zopet kmalu nudila prilika udeležiti se take na-pelinkovec.
Lep vzgled rodoljubne mladine. Idrijska mladina je priredila minolo nedeljo ]>opoldne v ljudski šoli malo veselico z vprizoritvijo »Vaškega skopuha« in »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček« v prid »Sokol-skeinu domu«. Veselica je bila dobro obiskana in mladi prireditelji so mogli oddati v rodoljubni namen znaten znesek 50 K. Najveselejše pri tem je, da je priredba izhajala iz popolnoma lastne inicijative mladine, ki je s tem pokazala, da ve ceniti brez-primerno požrtvovalno delo sokolskih vaditeljev za nje koristno telesno vzgojo. Naj bi mladi prireditelji v deški dobi našli tudi v drugih krogih posnemalcev! Vrli mladini pa »Na zdar!«
Ljudska veselica v Ribnici. Telovadno drštvo »Ribniški Sokol« ter ženska in moška podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« prirede v nedeljo 2*2. avgusta na sejmišču v Ribnici veliko ljudsko veselico z javno telovadbo »Ribniškega Sokola«. Sodeluje ljubljanski oktet. V paviljonih se bo točilo budjeviško pivo, pristen cviček in teran; dobivala se bodo tudi mrzla jedila, pecivo, kava itd. Vse po navadnih cenah. Poleg tega bo srečolov (nad 100 dobitkov), koriandoli, konfeti, ples na prostem itd. Zrakoplovee C. Pelin III. se bo spustil v zrak. Javno bodo nastopili s svojim plesom trije Indijanci v narodni noši. Ob 9. zvečer se bo zažgal velikanski umetnini ogenj. Začetek veselice je ob 3. popoldne. Vstopnina za osebo 20 vin., sedež k telovadbi 1 K, stojišča prosta. Zvečer v sokolski telovadnici in sosednih prostorih koncert in ples: vstopnina 40 vin., tam se tudi v slučaju neugodnega vremena vrši cela veselica. K obilni udeležbi uljudno vabi
združeni odbor.
Dolenjsko pevsko društvo priredi dne 15. t. m. koncert na vrtu g. J. Zure a v Kandiji. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina za osebo znaša 40 v, za obitelj 1 K. Preplaeila se hvaležno sprejemajo. Ker je čisti dobiček namenjen Ciril in Metodovemu obrambnemu skladu, se pričakuje obilna udeležba. Za slučaj slabega vremena se preloži koncert na 5. ki-inovca t. 1.
Letos je mnogo zajcev po ni zavali in planjavah zlasti na Dolenjskem, kjer se je ta vrsta divjačine vzlic nenavadno dolgi in hudi zimi zelo razplodila. Te pomnožit ve pa je največ krivo dejstvo, da je bila skoro po celi deželi blizu leto dni razglašen pasji kontumac in se je na ta način preprečilo sicer navadno pustošenje lova, katero so povzročali psi, ki so kaj radi uhajali brez go-
spodarja na lov. Tudi divjih rac, golobov, prepelic in jerebic je dovolj.
Telovadno drutvo »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 29. avgusta 190** javno telovadbo z ljudsko veselico na vrtu poleg gra-dečega Sokolskega doma. Ker je čisti dobiček namenjen za »Sokolski dom« vabimo vsa bližnja bratska drutva in prijatelje sokolske ideje, da se v mnogobrojnein številu udeleže, ter nam pripomorejo k zgradbi našega »Doma«. Na zdar!
Izjava zagorskega »Sokola«. »Rdeči Prapor« št. 8o" z dne 12. avgusta t. 1. je prinesel dopis iz Zagorja ob Savi, v katerem med drugim piše: »Raznaša pa se po Zagorju nekaj, česar sami radi ne verjamemo. Radi tega si dovolimo vprašati gospode, če je stvar resnična. Gospod Mihelčič je pripovedoval, da so bili »Sokoli« pri njem, da bi jim posodil denarja. Gospod Mihelčič pa, ker je Nemec, jim je baje dejal, da se denar dobi, ali vknjižen mora biti na prvem mestu in na »Sokolskom domu« morajo napraviti nemški napis.« Poživljamo gospoda MihelČiča, da, ako je imenovane besede govoril, da jih takoj prekliče, sicer ga smatramo za navadnega lažnivca in obrekovalca, ker pri njem ni nobeden »Sokol« prosil posojila za »Sokolski dom«, kakor smatramo tudi dopisnika »Rdečega Praporja«, ako se je ta imtamija v njegovi glavi rodila, za najostudnejšega lažnika in obrekovalca. — Za stavbni odsek zagorskega »Sokola«: Ferdo Poljšak, predsednik; T. Koprive, podstarosta »Sokola«.
Nedeljski počitek. V vseh odvetniških in notarskih pisarnah v Brežicah je upeljan od 15. avgusta 190!) naprej opoplni nedeljski počitek. Ob nedeljah in praznikih miruje torej vsak promet s strankami, ker ostanejo pisarne zaprte.
Letošnje vino na Štajerskem. Iz Brežic se nam poroča: Silna toča je letos v raznih okrajih na Štajerskem napravila ogromno škodo. Posledica tega bo, da bo cena letošnjega vina precej poskočila, da se bo torej vino podražilo.
Na prodaj je parna žaga v St. Jurju ob južni železnici. Žaga je noža in najboljše urejena. Slovenci pozor — kupujejo jo že Nemci.
Dijak umrl na potovanju. Na počitniškem potovanju je prišel v Kamnik dijak Jože Podgoršek iz Slivnice pri Celju. Med pisanjem razglednic ga ie prijel želodčni krč. tako silno, da je bil za pol ure mrtev.
Žrtve Drave. V sredo 11. t. m. so potegnili pij« m i rji iz Drave nedaleč od Ptuja truplo neznanega utopljenca. Isti dan se je prekucnil pijonirski čoln. v katerem so bili en častnik in dva pijonarja. Častnik in en pijouir sta se rešila, drugi pijonir pa je omagal in utoni:.
Nov odsek »Goriškega Sokola« so ustanovili v Biljah. Na ustanovnem shodu je bil voljen za predsednika br. Andrej Peric.
Tatvine v Gorici. Neznani tatov i. do sedaj še neznani, so pokradli v znanem hotelu > Hilniteich«, lastnici VVanek lepo debelo in dobro posušeno svinjsko kračo, HO salamov. štiri steklenice pelinkovca, tri škatlje dn-men cigaret, polno pisemskih znamk in ves denar iz sobnega orkestriona.
Isto noč je zmanjkalo v kavarni Doga na nekaj steklenic pelinkovca. Drugo noč se je pa spravila četvorica mladih fantov na trgovino Cappella v cipresni ulici. Pili so iz ukradenih steklenic i>elinkovec v sobi Siinčiča, ki služi pri trgovcu Cappella. Pijača jih je morala precej razgreti, ker jih je trgovec sam prepodil, ko je slišal ropot. V svoje veliko začudenje je pa opazil gospodar prod svojim skladiščem voziček z polno vrečo moke, katere niso mogli več odpeljati prestrašeni tatovi. Tatove že imajo. Ti so: Simčič Rok iz *Kojskega, brezposelni brivec Alojzij Montico, Aleksander Cejan iz St. Andraža in Karol Konic, mizar iz Gorice. V zaporu bodo spoznali, da je življenje ravno tako grenko kakor rodne veselice. Podružnici pa in nju pomnoženi veselični odbor so lahko ponosni na to tako nepričakovano vrlo uspelo veselico. Vse za narod!
Poziv slovenskemu in hrvaškemu narodu! Bratje Slovenci in Hrvatje, spominjajte se o vsaki priliki tužne Vam posestrime Istre, spominjajte se je, ker prepričani bodite, pride dan, ko bo storila svojo dolžnost. Ni dosti da je Istra politično tlačena, zdaj ji preti nova nezgoda, t. j. vinska kriza, katera jo v ekonomskem oziru strašno uničenje, ker je vino edini izvozni produkt, in ta se sedaj ne prodaja, ne izvaža, ker ni dovolj kupovalcev in ker je bila letina zelo dobra. Narod stoka pud davki in pada vedno globlje v dolgove in vlada vse to gleda križem rok. Ker smo prepuščeni sami sebi, se ne moremo obrniti drugam ko k svojim najbližjim bratom Slovencem in Hr-vatom,ki so nam vedno v največji stiski znali pomagati. Zato poživljamo
(Dalja v prti*«!)
2. Priloga ..Sloveaszema MaiteV it 184, tot M. a? nasla. UPI.
vse gospode trgovce, uradništvo, zasebnike, da obrnejo pozornost na istrska vina, ker bodo sami imeli dobie-ka od tega in bodo vrb tega storili dobro narodno delo, ker bodo na ta način podprli domači produkt in rešili iz gotove ekonomske propasti našega hrvaškega kmeta, ki so ga razne ekonomske krize spravile že skoro na beraško palieo. Informacije daje »Potrošno obrtno gospodarsko društvo« v Buzetu.
Elektro-ratliograf »Ideal«, Fran Jožefa cesta, hotel pri Maliču, ima od sobote, 14. t. m. do torka, 17. t. m. sledeči program: Gospoda vozi tan-ilem. (Komično.) Velike vojaške vaje na Francoskem. (Po naravi.) Deklica v hipnotičnem spanju. (Smešen u-izor.) Konec tirana. (Drama,) I. )čarujoča simfonija. (Smešno-fan-astična projekcija v barvah.) — Oh lepem vremenu zadnja večerna predstava na prostem in še nekaj slik iz-\en sporeda.
Zopet   »detektiv« pod ključem. \ čeraj popoldne je prišel v neko hi-m> v Hrenovi ulici nek neznan človek. Ko ga je hišni gospodar vpra--al, kaj pravzaprav   išče,   se tujec azkorači, češ, da ima v hiši več pravice, kakor gospodar. Dejal je, da je '»oslan tjakaj od tržaške policije ter a je detektiv. Ko je gospodar velel ekemu dekletu, da je šla po straž-ika, je začelo tujcu smrdeti in se je drezal: »Saj grem jaz sam ponj« ter dide. Med i>otoni ga pa sreča straž-ik in povabi s seboj na magistrat, govarjal se je, da ga je tržaška po-eija poslala semkaj iskat sestre ter rdil, da bode res vstopil v službo k policiji v Trst, češ, da misli šele vlo-ti prošnjo, lzkazila, je dejal, da je sa pustil doma. Ko so ga preiskali, dobili pri njem vojaško in delav-o knjižico, glasečo se na ime Ivana ravižana roj. 20. junija 1884 v Št. ■tru pri Gorici, po poklicu je kovač, am pa je trdil, da je vrtnar. Ker je »hi zadeva nekam temna, so ga pri-! žali v zaporu, da se dožene resnica.
Spopad na cesti.   Ko sta sinoči »eljala Bugeniggov in Schrcvev hla-Priderik Marolt   in   Fran Noli-lan po Blei\veisovi cesti vino, jima nasproti    pripeljejo Treotovi hlapci Jurij Dežinan,    Alojzij Kovačič in \lojzij Pance   ]»remog.   Ker niso ti remoga peljali   po ])ravi strani cele, jih je Marolt nato opozoril. Nato -kočijovsi trije k njemu, ga poteg-z voza ter ga začno neusmiljeno :i. Mimo došli mizar Jožef Ropar • tel Marolta sirovežem iztrgati, .<• zadel na slabo.   Naskočili so Še ga in ga z bičem hudo pretepli. Kuji r, kakor Marolt sta znatno telesno škodovana in bodo nasilneži imeli riliko pred sodiščem    pokazati svoj * »gum.
Obesil se je danes ponoči pri kozolcu na Tržaški cesti za hišo št. 17 Ljubljani rojeni,   ter   na Glincah t. 57 stanujoči, oženjeni 661etni dr-ar Ivan Lavrič. Na lice mesta došla • licijska komisija   je zainogla kon-atovati le smrt in odredila,   da so uplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. [rištofu.   Vzrok   samomora je nez-- To je oni Lavrič, ki je prišel -i mi iz neke    kleti v Nunski ulici glavi teško ranjen in je dejal, da je nek neznanec s teško sekiro po vi udaril brez vsakega vzroka. Iz • di pa so si tako nasprotovale, da ni moglo nič pozitivnega dognati je bila ostala cela zadeva temna, mili ^<>. da se je bil mož nalašč ali po nesreči sam poškodoval.
Pobegnili so iz sodnih zaporov Sušaku 231etni barvar Jožef I vari-ič iz Trsta, 17Ietni Anton Anič, ]>o lomače   Šiinc«    iz Zadra in 22ietni Ininar Fran Milinovič iz Reke. Vsi rije so bili   zaprti zaradi tatvine in vlomili   vrata pri celicah ter polnili.   Govore nekoliko slovensko, !nosno hrvaško in nemško, popolno-ii pa laško.
Nesreča.   Danes   ob pol 3. zju tj je v Kolodvorski ulici št. 27 raz -trešnih stopnic padel delovodja tvrdki Seravalli, Dominik Ventn-ter pri padcu zadel z desno nogo leg stopnic se nahajajoče kuhinj okno in se na nogi tako obreza 1, e vsled krvotoka obležal nezave-in so sploh mislili, da je že inr-Sele ko so ga prepeljali z rešil-vozom v deželno bolnišnico, mu ilo mogoče kri ustaviti. Izgubljeno in najdeno.   Ga. Te-ija Zalokarjeva je izgubila srebr-zapestnico. -    Anton Tane je na r • brn prstan.
Razne stvari.
* Samomor v zrakoplovu. Pari-zrakoplove? baron Fleurv se je .Ml v neko meščanko.    Ker mu
•«■ ni dovolil zakona, dvignila sta se zaročenko v zrakoplovu v zrak in višini sta se — usmrtila. Zrakoplov z mrtvecema je padel na zemljo pri kuronu v Bretaniji.
♦ Zastrupljanje otročičkov. V Monakovem je državno pravdništvo
« lo uradno postopati proti katoli-ii nunam, ki imajo tam »dobrode-/avo«l za otročičke. V tem aavo-«lu je v 14 dneh umrlo 11 otrok. Raz-
mere v tem zavodu so škandalozno. ,
Nune so otročičkom opnooi dajale makov čaj, da so jih omotile, kadar so bili nemirni. Makov čaj je pa strupen.   Torej zato,   da so nune mirno
spale, so v varstvo jim izročene otročičke zastrupljale. Državno pravdništvo je dalo že yeč umrlih otročičev izkopati.
* Zgubljen nevarni zavitek. V vozu cestne železnice v Parizu je pozabil neki zdravnik zavoj radijeve soli. Nevarnost obstoji v tem, da dobi najditelj, če spravi zavoj v žep — dasi vsebuje le eno šestnajstinko grama radija — cena 20.000 K — v kratkem času smrtno nevarne rane.
* V ruski armadi pridejo na jedilni list vsak teden dvakrat ril>e. Prvi poskusi z ribami, ki so jih napravili pri 2. gardnem polku, so se tako izborno obnesli, da uvedejo ribe kot hrano v celi armadi, kar vojaki vobče kot dobro spremembo pozdravil njo.
* 20.000 kron je dobiti   dne 18.
avgusta, ako se kupi srečka Cesarske jubilejne dobrodelne loterije državne zveze c. kr. poštnih in telegrafskih uslužbencev avstrijskih za 1 krono. Srečke te loterije, ki je dotirana z 11.180 dragocenimi dobitki, so v vseh trafikah naprodaj.
* Krapina-l oplice na Hrvatskem! bodo od sezone 1910 naprej lahko nudile svojim kopališčnim gostom tudi žveplenohlatne kopeli. Lastnik kopališča Krapina-Toplice je kupil namreč tako Imenovane »Smrdeče toplice«, kakor nazivlje ljudstvo ondotne studence vsled velike količine vodikovega sulfida, ki so 6 km od Kra-pine-Toplic oddaljeni in izvirajo sredi žvepleno-blatne naplavine. Njih nakup in uporabljanje omogoča bob nikom razen v dosedanjih čudovitih termalnih kopelih tudi v žvepleno-blatnih kopelih najti svoje ozdravljenje.
Književnost
— »Slovenska   Gospodinja« se
imenuje edini slovenski ženski list, ki izhaja mesečno in prinaša najzanimivejše članke zabavne in poučne vsebine. Y tem listu najde vsaka gospodinja naj razno vrstne jša p rak lična navodila za vsakdanje gospodinjstvo, kuhinjske recepte, zanimiva poročila o gibanju ženskega sveta in poleg tega mnogo kratkočasnega čtiva. Ta ženski časopis si vsaka Slovenka lahko preskrbi brezplačno, ako se z izrecno željo, da hoče postati naročnica »Slov. Gospodinje«, obrne na Kolinsko tovarno za kavine primesi v Ljubljani, ki za kupovalke Kolinske cikorije izdaja omenjeni list popolnoma zastonj. Opozarjamo torej naše Slovenke, naj ne zamudijo ugodne prilike in naj si brez vsakih stroškov nabavijo edini slovenski ženski list, ki jim ga bo Kolinska tovarna mesečin, brezplačno pošiljala na dom.
— Strašno maščevanje. Rusko napisal N.V. Gogolj, poslovenil J. A. Glonar. Ta 106 strani obsežno knjižico je izdala »Narodna založba« v Celju. Cena 80 v, po pošti 90 v.
— »Rudeči smeh«. Ta znameniti roman Leon i da Andrejeva izide v kratkem v slovenskem prevodu. Ni dvoma, da bo slovensko občinstvo z veseljem pozdravilo^ to svetovno delo. y
— Znanstvena knjižnica »Omla-dine». Pravkar je izšel zadnji snopič velikega dela Dr. Drtine »Miselni razvoj evropskega človeštva . O knjigi borno še izpregovorili.
Telefonska in Brzojavna poročila.
Zveza slovanskih učiteljskih društev.
Maribor, 14. avgusta. Danes ima tu sejo odbor »Zveze slovanskih učiteljskih društev v Avstriji.« t Afera Mazelle.
Dunaj, 14. avgusta. Danes se je vršila na kasačijskem sodnem dvoru razprava o ničnostni pritožbi državnega pravdaištva zoper razsodbo porotnega sodišča v Rudolfovem, s katero je bil odlični naprednjak in bivši protikandidat Sukljejev Julij Ma-zele soglasno oproščen obtožbe zlorabe uradne oblasti kot e. kr. poštar. Kasaeijski sodni dvor je na predlog zagovornika dr. K. Trillerja pritožbo zavrnil ter potrdil oprostilno razsodbo. Pripominjamo še, da je zavrnitev ničnostne pritožbe predlagal generalni    prokurator   Sterman sam.
_ S   tein   je   definitivno odbita
ena najzlobnejših političnih intrig kranjskih klerikalcev, ki so napeli ves svoj vpliv, da bi uničili s podlo anonimno denuncijacijo najodličnej-šega belokranjskega naprednjaka. Upajmo, da Ik> sedaj tudi c. kr. postno ravnateljstvo v Trstu dalo Mazel-leju primemo zadoščenje za krivično discipliniranje. Odličnemu somišljeniku naše iskrene čestitke! Zopet protieeske dentenatracije.
Dunaj, 14. avgusta. Ceako turi-stovsko društvo priredi jutri izlet v
Melk. Nemški nacionalci se pripravljajo na hrupne demonstracije proti Cehom. Zato je v Melku konsignira-nih 300 mož 24. polka, da v kalu udu-se vse izgrede.
Za socijalne demokrate.
Praga, 14. avgusta. Poslanec dr. Masarvk je poslal načelniku poljskega kluba dr. Glabinskemu brzojavko, v kateri protestira proti temu, da na konferenco, sklicano v svrho omo-gočitve parlamentarnega delovanja, ni povabil tudi socijalnih demokratov. Glede svoje udeležbe na konferenci pravi prof. Mađarvk, da se bo še posvetoval s svojimi somišljeniki.
»Veleizdajniški« proces.
Zagreb, 14. avgusta. Na današnji razpravi je govoril držav, pravd-nik Accurti. V dolgem govoru je pobijal predloge zagovornikov, naj se zaslišijo še razbremenilne priče. Najbolj se je proti vil zaslišanju Si me Jovanoviča — seveda, ker se boji, tla bi le - ta svedok ]>opolnoma ne razkrinkal Nastiča kot plačanega agenta - provokaterja. Vse kaže na to, da bo sodišče vse predloge glede zaslišanja razbremenilnih prič zavrnilo.
Srbska sokolska društva.
Sarajevo, 14. avgusta. Tu se je osnovala »Zveza srbskih sokolskih društev«. Odbor te zveze je sklenil, v vsakem večjem kraju v Bosni in Hercegovini ustanoviti sokolska društva. Nadalje je odbor sklenil, da srh ska sokolska društva opuste obleko po načinu »Dušana Silnega« in da privzamejo splošni sokolski kroj.
Za izseljevanje  bosanskih Mohaine-dancev.
Carigrad, 14. avgusta. Mlado-turki so ustanovili društvo, ki si je nadelo nalogo, pospeševati izseljevanje bosanskih Mohamedancev v Turčijo. Društvo je nabralo že precej denarja ter iK>slalo v Dosno emisar-je, ki ljudi nagovarjajo, naj se izsele v Turčijo. Bosance nameravajo .Mla-doturki naseliti v bližini Carigrada.
Odstop ministra Izvolskega.
Petrograd, 14. avgusta. V ofici-jalnih krogih so mnenja, tla bo minister Izvolskv odstopil takoj po carjevem posetu v Italiji.
Gospodarstvo.
— Semenj za ječmen v Požunu.
V mesecu avgustu se bo vršil v Požunu velik semenj za ječmen, ki ga prirede kmetijska društva zahodne Ogrske. Podrobnosti so razvidne iz naznanila, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled interesentom.
— Semenj za ječmen. Dne 24. avgusta 1909 se vrši v Miškovcu semenj za ječmen. Vspored in izpisek iz poslovnega reda za ta semenj sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Javna proiola.
Dne 24. julija 1909 je bila v ormoškem okraju grozna toča, ki je v dvajsetih občinah skoro vse uničila. Od koruze štrlijo kvišku le gole bilke, oves in detelja je zabita v zemljo, sadno drevje ji* golo, gorice mestoma popolnoma opustošene, njive in travniki so poplavljeni, na strešni opeki so povsod luknje. Škoda znaša milijone. Ljudstvo obupuje, beda je grozna.
Da se nesrečnim vsaj za prvi hip nekoliko opomore, prosijo se vsi človekoljubi za mile darove, ki se naj pošljejo blagajniku podpisanega pomožnega odbora g. dr. I. Omulecu, odvetniku v Ormožu, fie tako majhen dar sprejme se s presrčno hvalo.
Ormož, dne .'50. julija 1909.
Pomožni odbor:
Dr. Ivan Omulec, odvetnik in načelnik okr. zastopa. Ivan K očeva r, posestnik in načel. nam. okr. zastopa. Dr. Ivan Presker, c. kr. sodni svetnik. Dr. Miroslav Ploj, drž. posl. itd. Dr. Ivan Geršak, c. kr. notar itd. Leopold Pettovar, posestnik in okr. odbornik. Plorijan Kuharic, posestnik in obč. predstojnik.
Zahvala.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potom vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je XXIV. glavna skupščina na Jesenicah dne S. avgusta tako sijajno izvršila, svojo zahvalo. Imenoma pa se še zahvaljuje pripravljalnemu odboru in njega niačeliiiku g. dr. Kogoju, jeseniškima podr. in podružnici na Savi, ki so po svojih odborih priskrbele vse za prisrčen sprejem in za bivanje skupščiiiarjev med njimi kot med rodnimi brati in sestricami; nadalje gasilnemu društvu, Sokolu in njega naraščaju, domači godbi jeseniškemu pevskemu zboru, Liri iz Kamnika, sploh vsem društvom, kor-poracijam in posameznikom, ki so sodelovali pri sprejemu in pri veselici. Prisrčna hvala za ganljivo-nav-dušene pozdravne govore g. dr. Ko-
goju, nadučitelju Sedlaku, Anici Ba-lohovi, Tončku Vilmami gdč. Rekar-karjevi in g. dr. Pretnarju. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu, ki je sprejemalo skupščinarje z bratskimi čutstvi in narodnimi prapori: Hvala pa tudi vsem cenjenim delegatom, vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših posameznih podružnic in zastopnikom pokroviteljstev. Sploh pa iskrena hvala vsem vdeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali pri zares slovesnem našem zborovanju in bivanju med prebivalstvom ogroženih Jesenic.
Poslano.*)
Odprto pismo g. gerentu na Jesenicah.
Označim naj, g. gerent, Vaše postopanje in nastop napram Vašim občanom. Bil sem naznanjen radi zdravstvenih predpisov na okr. glavarstvo radovljiško. Prišel je zdravniški ogled in našel o joj — v vodnem koritu na zaprtem dvorišču nekoliko zelenjavskih odpadkov. Zagrozilo se mi je, da se v drugič ostro kaznujem. Seveda ljudi Vaše stranke so pustili na miru. Dalje naj Vam pojasnim, zakaj tak smrad okoli Vaše hiše, da si maše pasanti nosove. Svoje vajence naganjate namreč od-1 i vati straniščno vodo in nesnago v železniški in državni jarek in jim pri tem večkrat tudi sami pomagate.
Ali niste videli, da je nekdo seveda Vaš strankar, navozil spomladi cele vozove nesnage in odpadke od svojega smetišča ob državno cesto pred hotelom Triglav. Vprašam Vas tudi g. gerent če je res, da ste vrnili in si tudi sami vzeli vse denarne kazni, katere ste bili obsojeni plačati v ubožni zaklad? Nato opozarjam tudi okr. glavarstvo radovljiško! Ne zadostuje Vam pa g. gerent, da sani i tako strankarsko in krivično postopate. Podpirajo Vas v tem — seveda od Vas poučeni — tudi občinski stražniki. V gotovih gostilnah in kavarnah se ne sme igrati niti pred policijsko uro, dasi ima gostilničar koncesijo. Nastopajo pa pri tem ti ljudje tako surovo in neprimerno, da izzovejo nehote kak nastop proti sebi, kateri se stavi nato kot najhujše hudodelstvo in dotičnik kaznuje, kar se je zgodilo tudi z menoj. Zatorej krojač Cebulj, oskrbnik Cebulove hiše, kakor so Vas še pred kratkim imenovali, bodite, ako ste že gerent, pravični napram vsem, sicer pa je boljšo, da se oprtate zopet s šivanko, naprstnikom in gladilnikom, ker drugega posla itak ne razumete, in bodete pri tem eventualno bolj spoštovani kot krojač. Toliko za danes g. gerent, imam pa še dosti gradiva in sicer stvari, o katerih niti ne mislite, da jih tudi drugi vedo.
Albin Hauptman, Jesenice, _ Gorenjsko.
• Za vsebino tega spisa je ureda Istre odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon
Bratje 1
Opozarjamo ponovno brate na jutrišnji sokolski zlet v Tržiču. Kakor je bilo že naznanjeno, odhajamo iz Ljubljane ob 7*3 zjutraj z južnega kolodvora, kjer je objednem
tudi zbirališče. Poivljamo brate Sokole, da se udeleže revije gorenjskih sokolskih društev v Tržiču polnošte-vilno. NazdarI
„Odbor ljubljanskega Sokola."
Darila.
Za družbo am CUlla tat Metoda:
Gospod Janko Pirnat v Zalogu K 43*30 nabrano na ž eni to van j u g. Frarca Plevnika v Vevčah (K 13 daroval g ženin, ostalo drugi svatje.) Gospod Rude If Perdan Cleveland Ohio 1308 E 55 st K 10 nabrano na veselici »Češkega Sokola Haviiček« Gospića L nca Hermanova na izletu v Stranjah nabrala K 1 38; gdč. Marija Herman in Pavla Bergant kot odškodnino za g. prof. Svetičeve kapnike K 5. G. Alojzij Domicelj Zagorje-Št. Peter na Krasa K 5 zbrali pri razdrti kupčiji v Postojni pri g. Kogoju. Gospod I. Šega, trgovec v Velikih Laščah na veselici na Turjaku 1 avgusta 1909 nabn.1 4 krone (poslano po g. Bergantu.) Gospića Mitnica Makar v Metliki K 10 mesto vstopnine k veselici. Skupaj K 78*62. Živeli!
AvtArOska epeoljaltteta. Ha ftbftodeu bo ehajoGm ljudem priporočati je porabo prist nega NMollovega Seirilite-praika", ki je pre ataaemo domača zdrav k> m vpliva na zale dec kropimo ter poRpeAimo na prebavljeni« la ssosr a rastočim oapehom SkatJjica B K Po poAtnem povzetji razpošilja to zdravilo vaak dan lekarnar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalantelj, DUNAJ, Tochlauben 9. V lekarna* na tanan sante vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnosrtao anamko to a nodomom 6 8 11
P/oti zobobolu in gnilobi zeb
Izborno dolnjo dobra znano
MitlMptlAiim
Melusine ustna in zobna voda
kt anMl eUemmo) ki oslatrrsuBjmJo m •prijeta* *j*pe> lm nas. i otokLlomi-Bo ■ navedem t K*
BI foroanamu gospodu H. Lov/atliin, lekarnarju v Ljubljani.
Vala izborna Meluaine ustna in sobna toda je najboljfie sredstvo zoper aobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ie neprekosljiv pripomoček proti gnjilobl zob, zato jo vaakomn najtoplejo pripo* ročam. Obenem pa prosim, pošljite Se 8 steklenice Melus. ustne in zobne voda.
Dovolim, da to javno oznanita, kav la rea hvale vredno.
Leopeld tangi, mestni tajnik,
Metlika, M. aprila 1906.
M. likam* Mil Lraitik&
j Ljukljinl; Rtsljm cara it 1
l olet novozgrajenega Fran Jofiefnvofa Inbli. most-. SO 33
Heteoralositno poradio,
nad morjem S06-S. Srednji meni tlak 786 0
i avgusta i	Cas •sasa-vanjs	StacJ« frave-ta*tra v istm	!• a ■	Vetrovi	Nebo
13	9. sv.	736 5	20*2	brezvetr.	jasno
u: ■	7. zj. Z pop.	735 6 734 1	15 2 262	si. jug sl.svzhod	megla pol. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 20*8, aorm. 19 0° Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Zahvala.
Za dokaze odkritosrčnega sočutja ki so nam došli povodom pretužne izgube naše iskreno ljubljene nepozabne hčerke in sestre 3014
josipine Kogar
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Osobito se tem potom zahvaljujemo visokorodnim gospodom profesorjem c kr. učiteljišča, uradnikom c. kr. okr. glavarstva v Ljubljani za častni sprejem na zadnji poti, pre milim gospicam koleginjam in prijateljicam za mnoge krasne vence in šopke ter za no site v istib, c. kr orež-niškim častnikom in moštvu za prekrasne vence, za tolažbo in naklonje nost v času bolezni in smrti, vsem gospodom kolegom pevcem abituri-entom c. kr. učiteljišča za tako blagodejno na žalosti krv?veče srce vplivajoče petje ob hiši, cerkvi in grebu, vsem skupaj ter vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo pri pogrebu. Bog plačaj in povrr:i vsem!
Žalujoči ostali
i
c/ s Se dobi povsod!
Zajamčeno pristen   S003 i
cvetlični med
kg po 2 kroni. Razpošilja od 3 kg. naprej   po   poštnem   povzetju Dina
Bauer, Misslitz, Moravsko.
Pozor krojači!
Singerjev šivalni stroj
se ceno proda.
Več se izve na Turjaškem trgu 8.
Sprejmeta se
1 gospodični
ki obiskujete šolo,      3034 1
na hrano in stanovanje.
Poi.v. se pri uprav n. „Slov. Narod.".
Motorno kolo (Neckar-sulm 3 PH), dva pianino, gramofon (močan glas) in trije iotograiični aparati se po ceni prodajo.
-fi. ^patnik, Kamnik.
en O
Lokal
<-      za prodajalno
m fflnnen trsu o Kamnin
MF* malafotetlii prastar ~W
■e odia takoj v najem.
Natančneje pri upravniitTU «01oy. Nareda".
v stalno službo Lovrane
Maajnk, čevljarski mojster pri posti
¥ Poatalat. 3oo5-i
Lep
na katerem je že ves material sa zidavo, v bližini največje industrije na Gorenjskem ga prav OOd ngod-ni sni pogoji proda. — Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 2995—1
Sestri, izurjeni v gostilni, fini kuharici, iščeta
gostilno na račun
kje v prometnem živahnem kraju v mestu, okolici ali na deželi, najrajši v bližini kolodvora ali farne cerkve.
Ponudbe pod „sestri" na uprav. „Slov. Naroda". 2989-1
Štiri sobe, kuhinja, vod«, gospodarsko pcsiopje, gostilni-carska ln trgo«ska koncesij, trafika,
pcl]e, vinograd« travniki in gozd se iz lastne roke po nitki oeni proda.
Andrej Krizman, gostiln.
Resice posta Materija.   2016
Sprejme se v špecerijsko trgovino
trgovski pomočnik
in
prodajalka.
Oziralo se bode le na strokovno naobražene rcflektante z večletno prakso in doprimi priporočili. Pogo jujo se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi Služba je stalua, plača po dogovoru. £020—1
Ponudbe z izpričevali na naslov:
Ljubljana, poštni predal štev. 121
Pod jako ugodnimi pogoji 1«- Slovencu
cela hiša
z gostilno in trgovino
z mesari m blagom na Jesenicah
(Gorenjsko), blizu kolodvora, pri skladišču.
Več pove lastnik Ivan Ferjan na Jesenicah 5018
Usnjarna in elektrarna.
Poprej I. VošnJakova tovari:a za usnje in elektrarna v Š Stanju se od strani sedanje lastnice daje 3022
za daljšo dobo v najem.
Promet na vodno silo do 80 HP, letna produkcija 9000 kcž K ek tram a do 05 Amperov, napetost ^krat 150 voltov, parni stroj za retervo 16 HP.
Ponudbe sprejema in daje infor
maoije dr. F  Bfayer v Šoštanju*
ponudbe se prosijo do 20. t. m. Orodno dovoljena, 2e 15 let obstoječo
najstarejša IJuhljanaka
posredovalnica stanovanj in sluzeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2998
priporoča In BMitifi«« le bolj«*
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko In gostilniško osobfe za Lfabljane ta sanmi.
Izbira različnih slnib zlasti za ionako.
- Piitnlns lukal ——
Ventnae In kolikor možno hitro postrežba *«soloilJrns.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
Prosi se za natančni naslov.
Dobro aaloiona
lUa na svoje specijalne izdelke poletnih Čevljev
zastopnike u£*
prati vieaU provlsllt. Pisma pod „Salio MM na uprav -
niitvo „Slov. Naroda".
Pjnudniki morajo biti vešči nemščine tudi v pisavi. 2990
Stalna služba.
Zavarovalnica  prve vrate lite
pripravnega zastopnika
za organizacijo ln akviaaello proti stalni plači in proviziji. Tudi nestrokovnjaki pridejo v poštev. Začetni dohodek 3C0 K mesečno. Po dobro uspeli začetni službi se zagotovi sa moblcjno mesto. 2935 Ponudbe pod „DnnaJ • Budim-
pe&ta" na upra?niAtvo „Sl. Naroda.u Zelo lepo
posestvo
obstoječe iz prostorne masivno zidane
kise a 6 st bami, knkicjo, klet, prostori za prodajalno, koh njo aa pra ■ šiCe ln za pranje, dta vodnjaka, dva velika zraven klio leteča vrta za zelenjavo, veliko čisto lo čene gospodarsko poslopje in 6
Jokov izredno dobro obdelanega polj[0, vse Četrt ure od želez, postaje Poticane, se radi nastalih družinskih razmer takoj proda Več pove G. Kai-ser, Majšperg pri Ptnln 3 32 |
korespondent
nmonen slovenskega in nemikega dopisovanja, vešč strojepisja (sistem Adler) ter slovenske in nemške stenografije, aa eprelame LaIČine zmožni imajo predaost.
Ponudbe na tvrdko Janka Po
pavi* v Mnaljani_soji 3
Komtorlst
vešč slovenskega in nemikega jezika, stenografije in strojepisanja
se išče za talr:3-
Natančne pismene ponudbe m navedbo referenc in plačo na 3024
tovarno železnine v Kamniku (Kranjsko).
Dr. Dersnnc
odpotoval
na vojaško vajo.
Hiša
nasproti lalenj' nstasmHalease pod
ugodnimi pogoji
ceno proda.
Hiia je aelo pripravna sa gaatilao aH trga rina.
Več pove lastnik na Dolenjski
oeeH it. It. 3to9-i
▼ trajno dola, s dobra plača ln
učenca
sprejme takoj Vinko Belec
30 5—1
Dva 7 lat stara, rjava, dabra
(kobili),
Razpis.
Išče aa
3015
konja
x. vprago a popolno
konjsko opravo,
dalje napol pokrit, dobro ohranjen
Gramofoni!
Ceneje kakor povsod drugod, plošče in potrebščine, popravila predelave starejših v novejše in vseh drugih glasbil izvršuje solidno in poceni
iTO.n Pianz
Marila Terezija cesta it 26 (stara šišenska snitnion) 20.9-1
Poobia dćeneniu
zemljemercu,
ki bi želel ustanoviti se v Trstu, nudi se ugodna prilika, da bi
prevzel pisarno
z dobrimi klijenti   Pogoji so ugodni", prepustila bi se mu tudi brez kapitala. Ponudbe naj sa  pošljejo v Trst,
poste restanta ped šifro »Zemlje-
merec
3026
UrOdniŠkO mOd eleganten voz
za večerne ure oziroma oel dan s popolno pisarniško usposobljenostjo, izvežbanostjo v knjfgovodetfU in primerno splošno izobrazbo. Osebe z govorniško in žurnalistiško naobrazbo imajo prednost. Nastop službe s 1. septembrom.
Ponudbe  do 20.  at gusta na upravniStvo   „Slovenskoga   Naroda*' i pod „Vestnost11.
in čisto nov, navaden
poštni voz
at boda dm M. avgusta t. I. ob 3  uri papotdaa * poitnl htii p Sevnici m prostore ljnl dražbi 29 a;
Poskusimo enkrat
kranjske Iklobase!
Fine, izvrstne  p3  34 v
male
18
pošiljam proti povzetju  2991 t
Andrej Zorman, mesar
Zg. jjernik, pošta Cerklje pri Kranju.
J
3017—1
! izdelovatelj umetnlli mlinovložog
v Št. Jurju ob južni železnici (štajersko).
V N stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem.
Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah.
f
|m : A w ju .
r 1
Krasne reference!
OMa M laka| l«po arafino
stanovanje
obstoječe is dveh nob. 3030
Kje pove upravniStvo „Slov. Naroda "
Dijaka
is boljšo hiše sprelme boljša rodbina v najbližji bližini realke. Lepa soba, dobra oskrba. Ponudbe pod A H na upravniStvo „Slov. Naroda". 2952—3
Hiša
v Šmsrtnem pri Litiji, stoječa tik oeste s pripadajočim vrtom, kolarnico a šupo, hlevom in štalo
se prostovoljno proda.
Več pove gosp. Ivan Roba v s tstotan. ton—i
lfa Savi pri Jesenicah tik tvemice £0 oddasta v najem
dve sobi
posebno pripravni za krof£Ča; č6v
IJirja ali ?a kakega drugegarokedelca. N&taoČna  pojesaib   daje Ivan
Mencinger nn Javornikn it. 93, Gorenjsko 2?88-2
K idi bolezni se proda
IS
z gospodarskim poslopjem, ledenico, dobro vpeljano gesti Ino in zalogo piva, v jako lepem, zdraviliškem in prometnem kraju na Kranjskem.
Naslov pove upravniStvo „Slovenske ga Naroda". 2895—4
3 stanovanja
z 1 sobo in kuhinjo
se oddajo za november
na Poljanski cesti 60.
Več pove Elita Pradovlč, Ambrožev trg fttev. 7. s 23—i
Učiteljica.
Sprejme se v službo v JCjubljant
(tudi samo Čez dan) gospodična za dečka, katerega bi bilo tudi poučevati aa 1. razred ljudske šole ter eventu-alco v francoščini.
Ponudbe p<~d „Dn O.11 na upravniStvo „Slov. Naroda-. 30i2—1
jščese za neko parno žago
ki je zvezana z izdelovanjem zabojev
Prednost imajo taki, ki so v lesu: stroki izurjeni ter vešči poleg slovenskega ali hrvatskega jezika tudi nemščine ali laŠčine. Nastop službe takoj; plača po dogovoru.
Ponudbe s referencami naj se blagovolijo poslati na upravniStvo „Slov.  Naroda" pod „knjlgovodja
P. R". 3013-1
Ljubljanska kreditna sanka v Izubijani
.1.
Podružnica v Spljetu.
promese zemaljskih srečk I. if daje.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI racan ter jih obrestaje o) one vloge po Sstik
ttav. a.
Podružnica v Oalovcu.
priporoma
Cena 5 kron. 1
irahaaja
16. avgusta.
v Trstu. i4_92 Slaval dabltak
90.000 kron.
41|   O     Kopaje ia prodaja srečke ia vreoaostae papirje vseh 2   O vrst po onevnen knrzn.
70
5S^X
0965
3. Priloga „Slsvsnsksma narodu" jj. 184, dne 14. avgusta 1909.
Jtaroslouenshi trotovi ln materijalna kultura.
(Referat   oopisaJ   dr. Xiko Zapa< nič, i$t'l£n*ad.)
V poeltuinjiMu dosotlrt ju so odkrili staroslovenske grobove tte vož mestih v vojvodini Krnnjski, kakor v Srednji vasi (Bohinj), na Bledu, pri Mengšn, v Komendi pri Kamniku in naposled tudi v belo-krauj-skeni Črnomlju. Najdeni predmeti m» spravljeni v deželnem tnuneju »Rudoifimi«, kjer jih je razvrstil in opisal jr. \"alt*'• Siniti." >
*) l>r. VValter S m i d , Altslo-venisrhe Graber Krains. »Caruiola« Mitteilung-en «K's Musealvereines fur Krnili. Jahrgang L, Hefl 1. str. 17 do 44. Ljubljana 1908.
Kekropola Srednja \ as v Bohinju. Tu so odkapali grobove na dveh mestih leta 1(.H>7. »Na Podonji-l-ah« in na »2n!ah«. Skeleti so ležali razlit-no g: 1 obok o pod slojem humusa obrnjeni z obrazom proti solnenemn vzliodu (z eno izjemo). Roke so bile slea:iijene ob telo pokrito z desko; ker mi hi I i kosci ilesk zapaženi samo na i»ko>t.jii, 1 >i to znat'ilo, <hi miši pra.de-ii takrat niso vpotrebljavali mrtvaških skrinj ali krst. Okolu skeletov s.> Itžale razmetano erepinje loncev in ilrujri predmeti največ pa lišp. Gio-1'ovi in njihovi vsebina so opisani i'odrohno.
K<»t zanimiv pojav v antropološkem — lit I — lii >o more smatrati to. •!;; v <•<! "Jo skeletov merilo 7 preko !7utl nun (povprečno 174 nun), ka." MiK-i \fiik odstotek visoke rasti (te--iir visine) starih Slovencev; teh _'•"> **k«-loto\ ni namreč pripailalo *a-odraslim možem. <mipnk tudi ž«1-; 11. licrkt >iii i u dekl ieam.
Med    predmeti    najdenimi pri
• - —«_ii?* značajni so k<»t ostalimi st;i--lo\en>ke     materijalne kulture:
- . iKitiriiprstani,  fibule, steklena /..-dežno orotlje    in keramični
• nčarskil predmeti. Posebno zani-;iiije «»lo\-ansk«kjLra arheologa zaslu-.!o v|».pooeniee   (Sehliifenringv) iz
• • m i i n Nh i 11 trroliov. \. Šmid je konstatira 1 več varijaeij odprtih Ine-sklenj« :!'}.)   ohr,»ekov siepoi><**nie,
n i o i/, i-lili iiv« !m»\. v katerih so -»e nahajali poznani lipi istejra lišpa, na •   - "n kraju /a\ oi v pndohj   črke S. • • so na UMiijatih    ali platnenil; i i •»«1 platnenega čelnega [»asu.
Slovenke  davnih  stoletij niso ehljale ie'i  obročkov  morda za ■/.a\anje in } > ri t rjeva n je las. ka-i-liia loineeke in Ham|»el. Bo-
• -ke --lepooeniee deli autor na 4 :■■>■. ali --t   ta razdelitev ne    slaže /
Luh<o'ja  Niederla za češke deže-Siaii Slovenei ><» >i  radi krasili mke - prstani, ki -o bili l>«>]j masivni in lili. .-'li pa Tudi lanj-i in ne/ ' sej - i. 1'r-tani so hi I i narejeni po :ia-■ t ii 11 i • n n i I »a n j;. in zvijanja lako. da kraji   ni-o dotikali  ampak preha-dru^f ilru^e^ra.   Xa   površini na-.   'Ino ni hilo ormimentov.    samo je ii,  zapaziti  podolžne    brazde in r re«'-ne /.areze.    Kden kovani -re-pr^tan   je   l»il okrašen /. nizom njenih krožkov, ilrujri pa hrnna-•e l.il gladek ler je no>il tri razno-
na oče^ea. Našli >n tudi   eno četveroofflato plošiijaste    lihiile,   od kojih je bakrena posebno zanimiva. Rena njeni -sredini predstavlja neko • ion o/no žival z odprl i m žrelom vzdignjenim    ropom,    a    ko/a je ačena z vtisnjenimi krožki. Povr-r-a irupla   je   obojena sinara^rclno-Seiiim ejaajlom.   Ta ornainentaliii notiv. po'-eliim j a predstavljanje ži-ali ima najbrže vez«' z jugovzhodom orijentom. >^ope1  d rupi dve fibuli irroha   I-       i a \ lj«*n i    -t,-i  i/ dveh '-■•ie    fiolo/enih    in    zlitih ena na L' o.
Zrnen za  vratni    okras Slovenk ' X. stoletju ohranila so -.e v veli-številu.    Ona so zelo    pri prosi a, -ia\na,    drobna,  okro^rla   in brez .jaieiitov, a  narejena -«(» največ iz he«ra  ali   m-»drejra  stekla. Doba i,i a    bohinjskih grobov se vže knje v okusu od epohe veliketra seljevanja narodov, ko so osobito ili in cenili živahno in raznovrst-narvane predmete. Stekleni biseri oblike mi bili redki v Bohinju. Na levi strani skeletov ležali so "I kolčnic noži na jermenu (8 ko-• i o \   razne  velikosti),  kojih hrbti ■ili /.nizani proti kraju. Keramični     izdelki    j »red po>t a v-■ deh> s prosto    roko    in na lon-kem vitlu   (Topferseheibe). Na način   izdelani finejši eksem-i iz dobro prečiščene, svetlosive I i so bili cesto tudi glazirani.
1'n-ode narejene brez \ itla bile so iz hejše tvarine pomešane z peskom, pogledu   oblik označena je staro-enska keramika po raztegnjenem '"•in in kratkem vi'atu.
Bled. Blejska nekropola leži peščenem hribčku »Brdo« in v "J'iii bližini se nahajajo njive po "nemi Yai\v« in >Srlišče«. Vže et:-ln°Iogija teh dveh besed odkriva, da s<) tu stanovali sreUnjevečki Ooreavj-(*> »n tudi zakapali svoje mrtve k veČ-Demu ])očitku. Staroslovenska bese-
da žalo namreč znači toliko kakor fffoo, pokopališče. Tipi slepooenie so drugačni na Bladn kakor v Bohinja. Mej dragimi predmeti in orodji našli so v blejski nekropoli za po no /a. plašč, ki po obliki nima para v najdiščih Notranje Avstrije, ali sporni« uja na neko /a po no najdeno blizu Majnea na Nemškem. Težko je temu objektu odrediti pravo mesto in pravi čas postanka: V. Šmid pomišlja na eventualni produkt provinei ja Ine industrije pozne rimske dobe.
Kazven steklenih zrne ali biserov in železnih predmetov (noži, votli ključi) naš'i >o v blejski nekropoli tudi dva lonca iz dobro prepečene in s peskom pomešane ^li»:e. Keramični predmeti izdelani s pomočjo Lončarskega vitla bili so mm trebuhu malo izbočeni ter so imeli kratek vrat in raztegnjen obod. Višina manjše posode iznaša 9*5 < m, prečnik dna 8 cm, gornji prečnik 10*2 em. Tam kjer je trebuh posode najširši, vtisnjena je večkratna valovita linija in to z nekim eedljastini predmetom. V obče je valovita linija najpriljubnr-jši ornament staro-slovanske keramike,
(J. V. šmid datira bohinjsko nekropolo v IX. stoletje po Kr.. ko se |e
bilo vže v koreni nilo krščanstvo pri Slovencih. Tako kronološko opredelitev podpira tudi narodna tradicija v Bohinju, ker še dandanes ljudstvo razločuje pogansko in krščansko groblje. Na osnovi orodja najdenega v grol»oviti sodi pisatelj, da so imeli stari Slovenei male in skromne živ-Ijenske potrebe. Kot glavni lišp so v pot rebljevali slepoočniee (Schlafen-ringe)in prstane, bogatejši pa razven t« i^a -•«' steklene bisere in fibule. Oblačili so se v platneno opravo in niso bili bojeviti po pisateljevem mišljenju, ki r ni bilo v grobeh najdeno razven nožev nikako drugo orožje. Pisatelj tudi opaža kulturne vplive od vzhoda in juga.
(I. V. Šmid navaja večjo literaturo, katere se je posluževal pri proučevanju omenjenih grobov in starin iz Kranjskega. Da omenimo san.o dve razpravi: Sophus Miiller < 1'ber slavisohe Solilafenringe in \Vort u. Bild . Vratislava ls77i. J. Brun-šmid (Hrvatske sredovječne starine«. Zagreb 11)01). Pogrešamo ia delo M i loja M. Vasica (»Starosrpska nalazišta u Srbiji«. Beligrad 1906), v katerem bi se našlo izvestnih analogij z >ta roslov ensko materijalni: kulturo. Tudi drugače je g. V. Smid opustil vsako bližje in detaljnije pri merjanje sta r-»slovenske kulture s pojavi v drugih jugoslovanskih deželah in predelih, kar ni baš povoljno za mlado jugoslovansko arheologijo. Tako na primer kaze kulturni inventar starostovenskih grobov, da čeravno niso bilo življenske potrebe naših pradedov, niso bile niti -tako neznatne kakor se to navadno smatra. Na vsak: način se opaža pri kranjskih Slov. IX. stol. velike, a in osnovi do sedaj odkritih in proučenih ročnih izdelkov, mnogost ranejš;. in naprednejša kultura nego pri njihovih sodobnikih v Slavoniji in Srbiji. Preiiaglena nam se tudi vidi sodba, da niso bili bojeviti stari Jugoslovani, ker ni lolo najdem* orožje za napadanje v staroslo venskih, starohrvatskih in starosrbskih grobovih. Takov opis se n«' slaže s karakteristiko Jugoslovanov iz VI. in VII. stoletja po Kr., koje sodobni historijografi predstavljajo kol b<. jevit narod, ki neprestano grozi -o-sednim deželam in napada Bi antin-sko, Fnrlanijo in celo bavarske predele. Ce ne bi bili imeli srednjeveški Jugoslovani orožja za napad, gotovo se Ljudevit -Posavski« ne bi bil mogel bojevati tako dolgo z silno Iran kovsko državo, ki je predstavljala v začetku IX. skoraj celo kulturno Kvropo. Torej je zelo verjetno, da stari Jugoslovani niso dajali pokojnikom bojnega orožja v grob iz nam nepoznanih razlogov. Naposled bodi tudi pripomnjeiio, da je staroslovenska keramika kratkega vrata, valovite linije in raztegnjenega oboda podobna, da skoro identična po okrasu in po materijalu s keramiko Srbov in Hrvatov  ranega   srednjega veka.
V ovojem delu je g. V. Smid omenil tudi nekaj o fizičnih lastno stih starih Slovencev, ker je meril dolžino posameznih skeletov in lobanjam samo na pogled odredil značajno obliko. In po onem opisu bili so stari Slovenei visoke rasti ?n do!ihonlni (dolgoglavi) v kranijo-loškem smislu, kar potrjuje našo teorijo o zunanjosti starih Jngookrva-nov v dobi prihoda na Balkanski polotok   iti   Vzhodne alpske dežele (»Si-
Stem istorijske antropologije« v SI ari naru« N. R. III., str. 55) ; to teorijo smo nnmree mogli tedaj izvesti samo na osnovi hizantinsk-h virov in antropoloških prilik starih Slovanov, ker nismo imeli pri roki konkretnega ostrološkega materijala ta jugoslovanskega sveta.
Soditi po omenjenem arheološkem delu, bili so staroslo venski grobovi v Bohinju in Bledu vestno in skrbno odkopani ter predmeti točno opisani, kar je važno za slabo in mršavo jugoslovansko arheologijo.
KljijSinitaism
Ig. Faschinga vdova
Poljanski nasip ftev. 8.
Reichofa hiša. IsvrstM ta solita* date*
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo, : :
Največja zaloga navadi ih do najfinejših
otroških v o ličkov
in navadno do najfinejše
zimo*
Jfl. ?akič
v LJubljani.
Neznanim naročnikom te poSilja i povzetjem
/gjjft iggj © «JJJ| igjj
jos. Kojina j
h       krojač prve, vrste      i £
I Šelenburgove ulice št. 5 |
nasproti glavne pošte
's
w   konkurira z največjimi tvrd-
§ kami glede finega krofa
in elegantne izvršitve.
I TvernJško zologa nojf, ongl. I In trene, specijalitet blaga.
I Zavod za uniformiranje. |
Te iitne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril -JKetoBovi družbi
po nizkih cenah samo
jVlaks Zaloker
v Ljubljani
v lastni hiši
Kla5ezne ulice št. 17 in Rečne nlice št. 5.
WmW V korist -aaaaj
Ciril-Metodovi družbi I
Prra kr. tvornica klavirjev
Ljubljana
fllUerjeve ulice 5      Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbiičk
m
<0
O >
E
o
Priporoša   svoje  prva vrste, podnebja   solidno narejene m klavtiio in hai nnonllo indi
za gotov denar, na delna odplačila ali napoeodo.
Poprave ln aglaievanja se Izpisujejo točno ln računijo najceneje.    1108 1
n  '   ■ m
naprej. Poprave ceno. ilustrovan cenovnik
franko    f. Dniok. Opoćno 76
ob državni železnici, tesno. 1501—78
Naj t)c'je za zoba
aH lasna soda za desego krepke rasti las in brzde; v kratkem č*su rrerenftljiv uspeh. Cena 2 K in 3 K po povzet u pošilja gospa Bitne Menze), nuna j, li; Prntarstrasse 63 6, II. nadstropje. li —16
Moljsi pisalni stroj :s:as;cr.:
je priznano
2721—7
S o a.
■O mi
vi 3 3 -
S s
7?
stroj Oliver
s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in rastriranje, tambulatorjem in najboljšo uredbo za slovenski jezik.
Kataloge razpošilja na željo zastonj in poštnine prosto.
Generalno zastopstvo za jug monarhije
v Ljubljani, jtfiklošičeva cesta 20,
kjer se stroji Oliver lahko vsak čas pogledaio in poskušajo.
Dragutin Puc
: tapetniški in preprogarski: =  mojster =
v tvrd k i Pno & Kom p
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po lo78      nizkih cenah. 23
Ljublj ana
Marije Terezije cesta 11.
Svoji k svojim!     Jferodna tvrDka j
Milko Kropeč
nrar in trgovec
Ijubljana, jmrStev trg štev. 3.
—  Ustanovljeno leta 1852. —
Cenj. občinstvu priporočani svojo bogato zalogo 1954—16
stenskih ln topnih ir,
nhanov, prstanot Ia ▼orlilo,
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dosro Slago po
r
popravili točao ia ceaol
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto. Catiti nanašaš Is onosan srssts m
^iv^o^^on^  a^ ^rv» a^*zaoz^n<sf        a^s^sosssta*ai   nsj e^sn w o ^vaj
m
Cosnoc Nedicinoi
Pristni vinski destilat v uradno (jlcmniranih steklenicah.
Camis & Stock
Barkovlje.
tdina parna žgalnea
konjaka pod državno kontrolo,   asi s 43
Super|osjati
rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila za vse 127 20
vrste zemlje.
VNfhlnai HtroKn zajaniFenia.
Jamčeno najhitrejši učinek, najvišji donosi.
Dalje smoniiakove, kalijeve in   solltarieve superloslato
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske   zadruge   in društva.
pisarna praga, p?ikopy 17.
Bergerjevo medicinske
kotranovo milo
ki gm priporočajo odlični »dravniki, ikoro v vat h »TTOptidh drvaro>h a -.aličaim oapebom  uporablja pret
vsake vrste izpuščajem
liani proti kronični ta Uitjem in paraa. iapnicajem, dalje proti rdečici na doiu, oseblin&m, potanju nog, luskini a um glavi in t bradi. Berperjrvc kotranot>c mtUo Ima % Mbl 40 od*toOeon U-Bn*tja toetraiu* in rasliks je bi -i trene od vseh drnjrih kontranovib mil, ad u nahajale v trgovini
Pri % offv***   botoomiA rabite jako upemc
Bsrgerjevo kotranovo žvapleno milo.
-i blamj* hotranoeo milo aa odpravljanja vm
nesnage s polti,
r*cti  ipuacajem   na   polti fn glavi pri otrooia, kakoi Srdi kot Denadkriljlvo koeznetično  oooito  ma •— ■'rnnfc in kopanj* aa vsakdanjo rabo alaii
Bsrggrjeve glicerlnovo-kofranovo milo,
v katerem je 36 odtt. glioerlna in ki je partnmoTanc.
Kot odlično ireditvo *a gUivo aa rabi dalje « lavrstatac oapehom
Bergerjevo boraksovo milo
ln aicer proti obrćem, oajorenja, >peffam mo« ■oljem in drugim neprlllkam faoie.
Oans komsdn Tiske mtt i navodilom o upe rabi 7 O v.
Eotbtevajta po lekarnah ln madevnlh trgovinah iakljudno Rt*ry»r)-xa kotranova oalla in parni te na poleg ■toječo varstveno
anamko   in   na   polegstoječ' >_
>"Lrmin podpis  O. HMi Jt Co. ^5f>Xr
na vaaki etiketi. Odlikovan s j+T *
vaasno diplomo na Dunaju 1883 ■
<n a alato ■▼etlnlo na svetovni ran avl v Parimo 19UO.
Tam druga medio, ln higian. mila anamke Bersrer e« našteta v navodila, ki ie phdene vsakemu mSu. Naprodaj e raeh lekarnah in aadevnlh trgovinah.
Na debelo:
O. Hell O Comp., Dunaj, I.,   Blberatraaae %
V 1J ubijani se dobiva v lekarnah: 71U ta n Leusteh, M. Tlar«JetM«*lilti-^•r, J. Tltavr, G. PletBoll, U. pl. Trnhoez) in v vseh drugih lekarnah na Kraniskem. 1246-16
da
Jfaboljsi kosmetikši predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
milo po 80 ta, :: cream po s evaan        1 K.
za gojitev zob in ust:
sejam :: Menthol H U a ustna voda po
zobni prašek po 60 h;
aa ohranitev in rast las:
laana voda po
1 ■! pomafU
Ti izdelki ,Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
PH ML JOSlp OŽDfl
v LJubljani.
Kapajte saapao te doma6« lsdslks!
1387 20
da
384120
Anton Leutgeb,
3^3
rokavićar in bandaiist
33
Pod trančo 1.
Pod tranćo 1«
Ljubljana.
tastu tidelovslnlca vsakovrstni« glace, msn|atlfa ta vo|**klfe rokavic
Izdelovatelj Idlnih pasov.
Vsa kirur-gična dela. Zunanja naročila točno.
neCt nizke.
Razpošiljam Kolesa
za Štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Ilustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Opocno st. 80, ob dri.
telezniciĆesko. 422 30
Z eiektrič. obratom urejena tvornica
G. Skrbić
o lasrebu. Ilica Jteo. 40
priporoča evoje na glaeo solidne in eenene 19
H žaluzijcr
" les. tkane m platnene rolete, železne In lesene kapice
za   ckna In proda-IslnlCO in prosi da čim tč poz3mo«ti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
?lntlonci IKnm *zaM(Nlte
Parotovanu za mile, surovi margarin, kristalno sodo in starinske srede
I lOHflC FOCK o Krmim
255 3i
milo v pri8 dražbi sv. Cirila in JKetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vso druge vrste mila, kristalno Mdo, ateartnske »veće zuamki „Elektra" in „Solnoe",
toaletaiO milio ter vse druge pralne snovi.
Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril* Metod, milo s gorenj o znamko.
j
in i *e
Utlsnite si podobo
„Ottoman" (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 3^9-5
OtPOSf OEPOSf
OTTOMAN
2. 03-2
se je vendar izumila kamenu slična
varnostna masa, ki preprečuje Srčanjc jermena pri strojih
(ne zamenjati z različnimi adhezijskimi snovmi), ki se more rabiti pri vs*h strojnih podjetjih, avtomobilih in mo
tomih kolesih, IS do 2b prihranit«o na aill, rabljlva pri železnih in lesenih kolesih. Triletno Jamstvo. Edino izdelovalno pravico za Štajersko, Koroške, Kranjsko, Istro ia Dalmacijo ima
ŠTEFAN HITZL v Ljubljani.
IHtfllS.llllllIlSl
nitsianiiiirt :*si
Hutter & Schrantz d. d.
Dunaj, Mariahilf in Praga-Bubna. 1551-7 *     M     * *
OGRAJE. PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO. BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI ŽELEZNI PO-STELJNJAKI. "mm   ••• PRORAČUNI ZASTONJ.
Razne prevode
iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem   ia   dragih tisko7in >flkrbi   cono   v   -i   otroki   izvež ba: a radnik.
Naslov    v   upravništvu *Slov.
r
skrivnosti harema
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci   cefirja, damasta,
kanefasa, platnin, oksforda itd.
'olzkniitti
m* k-«*:
1
in naročite 6 rjuh, beljenih, Ia, brez šiva, 150 200 cm vel., K 13 50. - Tkalnica Bratje Krejcar, Dobruška 9181, Češko. -
2      2330 9 Vzorci vsega blaga gratis in franko. M
POZOR!I
POZOR! POZOR!
Najstarejša prevozna tvrtka v £jubljani
Jurja Jsnkoviča naslednik
1640 17
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica st, 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cene zmerne! Postrežba nsjtočnojša!
igo« ^«vje
francoske koometike
Polne prsi vam povzroči
Eiizlr Lovalier
cm
Na zunaj zanesljivo učinkujoč izdelek izdelovatelja Lavslier v Pariza. Steklenica Btane K 8 Dobiva se v lekarnah, drogerijah parfumerijah ali pa po povzetju pošlje Lavalier-Depot, F. Parker, Dunaj L, Karlspl.3.
maac
Ugodna
jfaročite takoj!
pri v. tovarna m cen
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča bvoj pripoenaoo izvrsten Sr"or*tlancl — cement v vedno ednakonu rni. . vse od avstrijskega društva inžinirjer in arhitektov določene predpise  glede  tlakovoe   in   odporne  trdote   daVr   nadUritJtiJ o*l   dobroti kakor
tudi svoje priznano izvrstno & pno*
Pripcrcči^., In s pridelala. 2944-2
razoifa  nradov  in  na j slovite j ših  tvrd k so na razpolago.
Centralni urad:
Dunaj, I., ]?laxiiiiiliaiistras$e 9.
lilioiinifi.   }     j      ProtJi). J
1 a^.
Otvor|eno «»cl S. aprila cl •» S. nov«
Nizke cene kakor doslej, vkliub času primtTn:h novosti. Od 1. septembra do 1. Jnni|a 25 znižanje. Čudoviti zdravilni uspehi, Radioktivno termalno kopališče 35—44 C.
mW JCr*OLjpiraesl*:e> toplice
HrvaŠko (HrvaŠka Švica). Termalno pitno zdravljenje.
Razpošiljanje termalne  vode.   —   Frekvenca 56C0 oseb.
Basinske, marmorne in prsne kopeli. Sudariji. Prospekte in pojasnila daje kopal ško ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mat Pravilen naslov samo: Krapinske toplice
Hrvaško.
I
Zdraviliški dom 2t0 komf sob, prehr park, terase, sestanki, čitalnica (vsi časopisi) biljardna soba, stalna vc jaška zdravilška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, izposojanje avtomobilov.
Na postajo ROGATEC 2 uri in na postajo ZABOK - KRAPINA -TOPLICE 1 uro. Pri vlakih poštni landauerji Privatni vozovi in privatni avtomobili proti naročilu pri ravnateljstvu        lt- 7-4 —11
SVETOVNOSLAV vi
481— 29
tvrdfce FRATELLi BRANGA ¥ MILAN
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENČiCA NA SVETU
Nautrpljtva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzrc liniju; Anton Staculu; sleičlčarnl Jak. Zalaznlka.
Betonsko podjetje*   2731 4
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC 8c HORN
£jubljana, Dunajska cssta štev. 73,
filijalka na PEŠATI, poŠta Dol pri Ljubljani.
Priporočamo bogato zalego umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidraulično stisnjene metallfqu3 plošče za tlakove cerkva, vež, kuhinj, hodnikov, trotoarjev v rasnih bsrvah in vzorčili: podboje, krile, nagrobne spomenike, Okflrle, postamente, btlnstrade, ornamente, lacade itd. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmerja (Carralvth patent) za prevleko sten v vestibulih, stebrov, najboljše nadomestilo naravnega marmorja vseh vrst za umivalnike, nočne omarice, kredence itd. Gospode interesente, zlasti mizarske in stavbinske mojstre vabimo najvljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago.
=====    Cenike ta vzorce pošiljamo radi volj« »a zahtevo. ======
Vedno ln      Trsa, is i rn.no Sini Se d-olalti:
m gBF"* zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
m o *
===== iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani =======
in opeko za zid, dolle Mini lumen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podprti
pri J. KKBZU -v Z*Ju.t>ljaxii.
16C6 -17
\
Franc Visjan
tjibljaaa, JColeivtrskc lUcc ». 25
priporoča tvojo bogato zaloge 16 33 navili in ta rabljanili
Klavirje prvovrstnih tvornic
»O
Izposoja najceneje in g prodaja proti ceniku z Izrednim popustom ter na delna odplačila edino ,\ le narodna tvrdka .\
- - jjreznik
5radišče štev. 11 (blizu ;-: nunske cerkve). :-:
Kot strokovnjak bi učitelj Slasb. JKaticc opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti
3(. j(eitzmannove
pianine, ki so ne-:-: prekosljivL :-: :- jamstvo 10 leti -:
Peter Majd č v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
prva borovska orožnotvorniška družba
Peter VVernig
dr. z oni. z. v Borovljah na Koroškem.
kr. dvorni dobavitelj   Iznajdi'elj in izdelovakc »Triumph Rifled vrtanja« in »\Verni-univerzalnega vrtanja« z nsjgOstejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še o. velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah — 10 P. n. lovcem priporoča svoje
jelke prve vrste in pa ki kor pero lahke tricevke, kratke lovske puške, dvocevke za šibre in krogle, risane dvocevke Bockgtvvehr)   Mannlicher Scbdoauerjeve kratke pnike in pa
ernlgove ^tii*le
j^ovost!
Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9'3 mm, preizkušene na raz.ične strele.  Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle priporečam patrone z nikljastim paščem 9*3 mm s svinčeno ostjo : 9 3 mm patron«.- z iegirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovni* zastonj in franko.
01
00
09
J?
ta z o
>
o
to D
s % H
>
i? r-
B
•n m
e*
g *
ta
O
to
s
00 10
reglstrova:2& sudruga z neomejeno zarezo
< iastnem zadružnim domu
v Ljubljani
je imela koocem leta 1908 denarnega prometa upravnega premoženja . .......
na Dunajski cisti itn. 18
.   .   K 71,417.344-75 .  K 17,519 982-93
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
?ircfc v***kc*H «Mihltktt rentne^a davka, fcaatereft;** plačuje po»oJ)liilet* nama asa vložnike*       42 17
ipreiema tudi vlc^e na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnik vlog dne 31. decembra 1908   .   . E 17,102.M1"27. Ponojuje nm k*mlJI««a>  po S     0U * * V.0/.! M *a*.e>rt Isaeljo aUl l»a» po 4 V* °/. broš sunortlzacnjo 9       nienlee) po •
Posojil, »prejema tudi vsak drugI načrt glede amortlzovanja dolga.
EADNB TJRS: vsaki dan od 8,—12. in od 3.-4. laven
nedelj in praznikov.
u postelje In puh
pripotoia pa ■a|alt|lli eenab
33
Zananja naročila te lolno is vrla jej o.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpižno blago. — Cena solidni.
Točna postrežba.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta zi.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska
nan?izn3 posoda
aa najnižjih cenah.
= llllllllllllllllllllltPiMIIIIKlIlt IIIHlilMinii..
0§)
Prtanovltono lat« 1845.
Edini zavod
- v L|ubl|ul -
I  za kemično čiščenje obleke
I j ter zastor j sv 9 barvarlja ln likanje sukna
. OS. REICH
II Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
i Sprejemališče
(I SeienDurgove ulice štev. 3.
Postražba točna. Solidna cena.
= IIIIIIHItlllllllllllllllllllMIIIIIIUIIIillllllllll1llllllllllllillllllllltill
Uažno! Km Važno!
gospodinje, trgovce is iiviacrLjce.
Najboljša In najcintjia postrežba
za d ogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu. uetne vode In zobni prašek, rtbje olje, re-dllne in pesipalne moke za otroka, dišava, mila in sploh vse toaletne predmete, r lotrallenr Mpomte in poirrhiielnr, kl'urglčna ob vazda vsake vrste, sredstva za desin-fakcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rvamo in konj«lia.. Zaloga evežlh ml-nrralnln s o al In soli j za kopel.
OhlDstv. konces. oddalo stropov.
Zo Alvlntoroie«
posebno  priporočljivo:  grenka sol, dvojna sol, sollter, ecojan, kol mož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ae izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
Jtnton Stane
Ljubljana, Židovske ulice št. i.
Meipenje) po naojvnojl ooanl razna
selišča (rose), cvetje, korenine, na, akorje itn. itd.
aesnaaaeaaaBaaaasMast
Samo pristne, črevo razknZojoče, antiseptične
prašičje kapljica „Sussanol"
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1930-i4
P. Birnbacbar, Mana Vfpri obaHsku". Lastnik*. Viktor Hausari Cilovcu.
1 steklenica l K, 10 steklenic 8 K. Gosp.        F. Birnbacherjn, lekarna vlprl obeliska'* v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim Kapljice so izvrstne; še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar mam te kapljice.
S spoštovanjem Ivan Leskoschek, gostilničar
W i rt s tein, Spodnje Štajersko, dne 2. julija 1906.
Priložnostni nakup za gospodinje in neveste.
eOO tncatov obrobljenih rluh brez Siva, I5C cm širokih, 225 cm dolgih, iz zajamčenega platna, je vsled preobilne zaloge, zelo dobre kakovosti po K 2*50, prima kakovosti po K 2 bi), vsak kos naprodaj. Najmanjše naročilo je 6 kosov. Dalje
ofcrram:
4000 metrov platnenih ostankov, pri ■ ernih za najfinejše perilo, telesno in posteljno; dolžina ostankov je ;0— 2> metrov, meter po 5o vin. Najmanjše naročilo je
db metrov <y n— 2
Najfinejše brisače Iz čistega platna ln damaata
50 loo cm 55 HO cm 58 »/5 cm
K 6 5«. K lo K  3-    vsak tucat
Brisače za posode Is čistega platna po 4— do b— K vsak tucat.
Razpošilja vse v najsoliunejši kakovosti, zasebnikom po povzetju    Kar ne ugaja, vzamemo nazaj in vrnemo denar.
Titelmle* platin«, H« ^e/llllpj^ Hronnu, vfrttuia. Č-nU«».
m
r nje y
m m
Izvolite pisati po vzorce!
U. J. Hauliček in brat u Pode&ratfech
Izvozna hifta modnega in m.nufakturnega blaga. ——
Razprodaja 776 26
ostanke
za znatno znižane cene. Vzorci poštnine presto.
volnenega blaga, sukna, pralne avlle
Zavitek s 40 m praln h estankov, okusno  izbranih franko   po povzetju za 18 kron.
Vzorci teh ostankov se ne r&zpošiljajo
1
Sija
laz. Ana Csillag
i
i I
p svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lore-lejskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo itn a šla sama.
To je edino   sredstvo  proti  izpadat.in   las, za
njih rast in negovanje, za ojačitev lasisča, pri moških krepko pospešuje rast brade
in že po kratki dobi daie lasem in bradi naravni blesk in polnoat in j h  varuje pred
prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Vsakdo   si   lahko   do   visoke  starosti po
rabi od goipe Ane Csi'la? iznajdene pomade obrani svoje lase goste in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilnlh snovi za lase kakor pomada Csillag, ki si jc po
vsej pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeh, ker. izpadanje la* pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznalalh pisem, ker le resnica ve jča uspeh. 804 24
Sonček stane 2 JC, 4 K, 6 in 10 X.
Po posti se pošilja vsak dan po vsem svetn s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
Ina Csillas, Dunaj L,
Kohlmarkt štev. 11,
kamor Jo naslavljati vsa naročila.
New
*'-"*?r trn
oeaaraklml braoparatai „KAiSER WiLH£LM iS.4, ^aHUn^ki^ vVILHELM", „KAI3ER WILHELM d. 0R099I"
imei*eka *mkn\m trajai san« % ■ % al ni
natančon. aanoeljiv podnk m veljavne voane Siatke na parnike jori navede-naga parobrodnega drnstva kakor tudi listke aa ves progo ameriških Selen-nic dobite w mj|ume*liaaaml edine ie pr
SDTAfiDU TATCAfiJII. Kolodvorska Hice št.35 i
■aapretl oUeraail gostilni „pri Starem Tiilerja1 \ M
Odhod is Zajiibljsvna jo vaak torek, Aotrtok in soboto. = mmm pejsvinils. ki um tikajo potOTmnJm. toono in brosplav
5no, — Poatroibs. poitonns, roolu in aoUdnn. 9
is^eoim v aapadne drsava kakor: OoJorado. htosiko, Ualifor- snso
Dtah, Wlommg, Navada, Orafon in Waehtngtoo nudi našo fSF
io ugodno m iaredno edno oran Uhaatan.  Odkod na tel flB
progi Is Branila enkrat rnnssftiu 3270- 50 onm
ta os iabiiajo pa todi mW poroto Baitimora m na sos ostam Me oeeta 999 kakor- Brasmio, Kako, Boso^JUrsa, OokaBho, Btngapora v A velraltlo itd m
nijo.
D^^5.6/+$^B
Julija Štor [avgust repic
Prešernovih ullonla aat«
Ni|vtt|i ziltfi Mikih, lauklh h itrtiiJ* tulili, lv\\v ii tawHMils ta prisil«
loiiuntik initih inljM.
Elegantna
l LJubljana, Ko laz i j aH e utioa te.
izdeluje,   popravlja in prodaj«
2178 11
In
|ako skrbna Izvriltev po vseh cenah.
Langen & Wolf, Dunaj X., Laiefcgerstrass^ 53.
Svt»tovno*lavni zaradi preproste in solidae seetave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S Fakin kot zastopnioa za Kranjsko Ltubliana, Poljanska cesta st. 67. telel. 73.
Originalni motorji ,Otto'
▼ «t«zi b7l8 43
z napravo za sesalni plin
m kurjenje s rjavim premogom, fužinskim ali plinovitu koksom, kauraa-citom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerna
obratna moč novog« čas« I Originalni motorji „Otto" ca svetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol.
Slovenci, pozor!
pri noKupopnnln venceo!
ti. Ulic
Cjubljana, jVfestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
r
344-33
trato i nap.
Zunanja naročila ae tivr&u« |eio hitro in toča o.
Cene brez kontouence!
Blaž Jesenko
Ljiitottaiia, Slarl trs 11
Tovarna pohištva J, J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, limnatl modroci, otroški vozički itd.
\aJnolldneJie" lilaajo.
f" Ft» 3EVČIK 2idovske ulice št, 1
puaUar niofoia ivojo veliko saiogo raznovrstni*
1S-93
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, aulakih in iaihlh strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim srn dober strel. Posebno priporočam lahke trocovho in pniko ItOl S Krup-povimi cevmi za brecdJmni smodnik. Priporočam tudi
velifto zalogo vseh lovskih potrcttihi
po m|aitt|lli cmafe*
Popravila la aaročee ae lzvrin|o|o tmtmm te ■■■oeipag
Cenovniki na sabtevaaje zastonj in poitnine prosto.
priporoča
cilindre, čepice Itd.
a-  najnovrjse fafone
I        po najnižji cent
Izvrstnega vipavskega vina
laitnega pridelka, is reblanega groedja po novem sistemu, zanesljivo čiste napravljenega, tesani Oddati. — Gospodje, ki hodite sami kupovat vino v Vipavo, oglasite se radi pokuinje v moji hiši v Vipavi ftt. 44, tik graščine, rtmor, na »antevaite msmeno vzorce. — Manj kot  1 sod (15 hehtolitrov) 8e
dragi pa zahtevajte pismeno vzorce ne oddaja. — Cene po dogovoru.
214'—1
Franc Dolenc, posestnik, LJubljano, stari trž ftec. 1.
ajkrajša   in   naicenejea po
V AMERIKO
i modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antverpen v Hew Tor«*
je proga
iJNamf
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
TL - g s&   3 i wl aa at Pred Ikolito 10, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4/
Na naših parnikih Flnlsnd, EroOBlan4, f aderland, Zeelantf, Lapland in Basmlacđ
ki oskrbe ioJo vsak teden ob sobotah redno tožijo ne «4 *ntwerpnora in Novim Torkom je inainoar, iibcrna hrana, vljudna postrežba in spalni«* pa povem urejene t kajite za 2, 4 in 6 oseb, x* jsakega potnika eminentnoga pomena, ter traj: vožnja 7 dni. Odhod ii LJubljana vsak torefr nopoidne. «—33
Nafii parniki »oiijo tudi na mese« r v. krat £ea Kanadu  v Severno Ameriko in J« is Tožnja iadatne eenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnic
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice od,iej 2€
*d nstnacra kolodvora oa levo pred ttaao gfitilnO „pri StarezaTlilerin11
IjM] ti! Milil m
155 17
je v slovenski
hranilnici ljubljanski
i
Stanje hranilnih vlog: nad 35 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron.
i
1
i
10mjmwmd a tStyv JrA Bsssssslai'
I\ li Kaiser
puikor v Ljubljani Selenbnrgovc alke It. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušh, samokresov,
lovskih potrebščin, vseh
del kOleS (hiciklov) kakor tudi
laeblii ojnj
po najnižjih oenah.
Popravila pušk, samokresov, bioiklov točno in solidno, "^ft^^
Za varnost denarja jamči in je porok poleg servnega zaklada mestna občina ljubljanska g vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodižčf* denar maloletnih otrok in varovancev ter žapni&ea cerkveni denar
jtiestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak Dan od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4111ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h^kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Hentnl davek oi vloženih obresti plačuje hranilnica iz avofega In ga vlagateljem ne zaračuna.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po posti in potom c. Icr. poštne hraniln.
Posoja se na zemljišča po 4 3/4 °/0 na leto.   Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko  na kapital,   da  znašajo   obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposo-j jenega kapitala, pa poplača dolg Se v 33 letih.   Dolžnik pa m orel svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. I Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
hranilnica se nahaja v lastni palači
^Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3,
Tnosprati: rrancmnmkemu kiottru.
1544
37
se lahko po ceni kopi. 2857 5 Kje, pove upravu. „Slov. Nara.
frOdn ae pod ugodnimi pogoji in za nizko oeno
monndstropna hiša
is Seln  pri  Llnbllani, Pollaka
CftSta at. 20. 2596-16 Poizve se v pisarni dr. Frana »očka, odvetnika ▼ Ljubi] a ni, Stati rg at. 30.
Popolno
Učenec
poltenih staršev ny
laike obrt pri gosp.
Ivanu Bremicu v Sp. Idriji, j
Dva pečarja
Stampilije
i
1 33
vseh vrst za urade, 2 društva, trgovce itd. o
Anton Černe j
graver in lidelovateli J kavčukovih stampllif 5
Ljubljana, Sv. Petra c. 6. S
Ceniki Iranko. £ eeeat mm
i
Razglas.
Občina Trbsvlje sprejme
edarja
v Hrastnika.
Plača SO K. mesečno, službena :'.eka in prosto stanovanje, oziroma
al&rina.
Prosilci, vešči slovenskega jezika govoru   in  pisavi, naj vlcže pro-ua podpisano županstvo do
1. septembra 1909. Županstvo Trbovlje,
dne 5   avgusta 1909.   294C—3
2959 »
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom
EmerlK Kuketz, Žalec prt CeUo.
SODI
prav močni, za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsega
Od 1 56-70 od 1 180-250
H  „100—120 „   „ 250-450
u it 120-180 „   „ 500-700
nadalje  sodi s  vratcl   od 000, 000, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 9000 1 se dobe po prav nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner in drug
v   l^flibl|«nl      693 82
poleg Koslerjeve pivovarno.
Ljudevit Borovnik
[ puikar v Borovljah (Fer I* rti) I nm HoroHhrm.
j se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
j pasek za lovce in strelce po najnovejših f sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-1 dcla)e stare sam o k resnice, sprejema vsako-[ vrstna popravila, ter jih točno in dobro j izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene — liustro-1 662 vanl oenlkl zastonj. 33
Nedosežno «
j. JlalnoMjfo ome-j. ■ rlfka Iznajdbe ■
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. K 4*60.
z 2 miijona kosor predanih t kratkem času
Higijensko gumasto blago za ženske.
*-»tvo žensk.) Priporočili naiprvi zdr»T--   strokovnjaki, porabno na leta. K 2'6Q.
Kdor pošlje denar uaprej (tudi pomena ™ike) mu pošlje diskretno in poštnin* «tc,   sfeer  50 vin.   več.  edina prodaja
tf. H. A 0 E R, tvornice za gu- JL I -malto blago. - I
□ naj IZ 2, Nussdorferstr. 3—O.
i
i
Triijmph-štedilna ognjišča
•*a gospodizj-
stv*t ekono* uiije *. I tir. v vsnkorfizd ia>
at so najbolj nfJzsssBS Pri-;xiaon c "»'Ii
§?pežce}si izdolek. ltajv*£J» jwe:wtev fjriva. Speo!J*Ht»ts : stalna ognjlsea sa hotele, gostilne, rasJavrsoljo, kavarne
l dr. Ceniki in proračuni na rnsattdsmi Jlavai katajoa franko proti dcpo"Jani :aamki 250610
Tsfirni zi itsdlim ognjišči „Trluipi"
9. Gol dao2iBtti<ll -fe »in
: v3
skrbnika is injigovodjo
industrijsko  podjetje združeno z :ajhno kmetijo, išče zanesljiva, do-:>rdka. DotiČnik mora biti vešč inoma slovenskega in nemškega ka in dvostavnega knjigovodstva, ra  biti   energičen  in samostojen onik z odličnimi izpričevali. Ako
• ajegova žena dobra kuharica, lahko ^rzame gospodinjstvo. — Plača po govoru. Kavcije je položiti najmanj
kron.  Služba se za stalno odda preteku trimesečne poskusne dobe,
• -ti večletni pogodbi.
Lastnoročno pisane ponudbe, o-" ^.jene s prepisi izpričeval, je vlo-i pod „Stalno sluiba" na uprav. Naroda". 278^-6
Tacitol
najbolje zobna tinktura sveta
zobnega zdravnika
f. Schvdgerja.
Dobrota za Človeštvo. Nič več zobnih bolečin. Vse drugo pove popi j, pri-dejan vsaki steklenici.
Steklenica stane K 160.
Zunanjim naročnikom najman štirih steklenic se pošilja voda poštnine prosto.
Dobiva se v lekarnah:
Bohinc, Plccoll, Mayr, Trakbciv,
v drogeriji Kane m po vseh večjih trgovinah. 1751—:6
Zaloga koles
Puch, (Styria), globus, Regent in dragih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, pontklanje ter popravila
s   solidno in ceno. 2954
Karel Čamernik
pijana, dunajska cesta it. 9.
I Slovenski elektrotehnik
f r. Sax
£jubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake
neprave« kot zvonila, telefone, elekt. klinćavnlce ze olagalne in navadna vrate, preakneevanje strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča za nva|anle lake tocnlu
elekt. naprav za lič in moč.
Ne razpolago dobro in zanesljivo blago.
Poklicne ne, iki ii tU KckMol ehnd aetei.
Elettrih je življenje,
o tem je dandanes znanatvo že
edino. Kemiški, mehanižki in fiziološki učinek elektrike pri različnih boleznih je že zdavnaj znan in ne bomo več dajali prednosti medikamentom, dokler je mogoče živčevje jačiti z električnim zdravljenjem, ne da bi se organizmu dovajale tuje snovi
Posebno se uspešno rabi galvanski trajno-šibki tok pri rsslftcnln netiv-
E
sil, naoten|n prebave, posasalkanln spen|8, elsvoboln, nevralglaklh tei-kočan, ohromelosti, rasUčnlb lanskih kolesnih In osUbelostlk vseh vrst
Galvanski trajnošibki tok umiri in poživi onemogli organizem, ga lahko prenašajo, ni nikoli škodljivega učinka in se lahko rabi v domači udobnosti brez motenja poklica.
Ta princp in pa načela elektroterapije smo obsežno opisali v poljudnoznanstvenem jeziku in da svoj zdravilni način napravimo splošno znan, smo se odločili cOOl Slo nanlmltro kaaf 1**;*» prav zastonj in brez vsake obveze
pod zaprto kuverto poslati vsakemu, kdor se obrne na nas.
Eleldro - ierapevtiška ordinacija
Dunaj, I., Schv/anaaese 1, Mezznaln, AbL 1 al.
L
S
15. VIII. 1909. Enpon za brezplačno knllgo.
Na
Etektro-terapevtlško ordinacijo na   Dunaju, I. Schwangasso 1. Mszzsnln Abt. Is 2
Prosim pošljite mi knjigo:
»Razprava o moderni elek-tro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto ku-
verto.
Ime: Naslov;
3960 -4
pristni kranjski
lanenooljnaii /irnež
Oljnate barve
▼ posodicah po
i
2 »
1 k|
kakor tudi v v.c|ih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
faki
pristni angleški a vozove, za pohištva ta za pole.
Steklarski klej
(kit) priznano In s U oho i prclzkneeno na|bol|IL
Karbolinej JKtavec (gips)
za podokarje ia za stavke.
prve
vrste
219—62
toatačega Izdelka za zidarje ia za vsako obrt
priporoča
yWolj Jtanptmann
t BMat,
Zjbtenaftc amsiievnsse
iprSM ri AN C tSBCaS, Utvar ta KS—SI lattaJatar v Sptdall SUkl it M pri KtaHluL
Brivnica
bres konkurence, dobro idoča, ki obstoji ie več let, v lepem prometnem trga, kjer se nahaja o. kr. okrajno glavarstvo in vojaštvo, M takof proda radi družinskih razmer. 2983 2 Naslov v uprav. „Siov. Naroda".
^    in Lipsko.
Po Glanzlnu je Ukano perilo najlepšo.
Razglas.
V Ferentćlk (občina Kastav) se proda
obstoječe iz novograjene enonadstropne hlae, a kletjo, voda|akom, vrtnim aalo-n m, keglllsćem* velikim vrtom ln dvorištem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matulje, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno ali za večjo trgovino c lesom ali vinom. Cena je nizka, pogoji plačanja jako povoljni
Več pove Vjekoslav Osojna k p. d. Gajanlć, trgovec v Perenlclh, pošta Fran-ClĆL 2i38-23
v^v      wk w^ v>
Vinko Majdic
valjčni mlin v Kranju
•Hoj
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 4i
Zastopstva in za oge: v; L|nbl|anl, Podgradn, Trnovem« Kočevju, Trata,  Oorlcl, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Inomostn, Trl-dentu, Zadru, Splfetu, Ercegnoi Kotom, Sarajevu Inj Pnlfn. Brzojavi: Valjčni mlin, Kreni.
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena In zanesljivi votn|a
Cunard Line.
Odhod lz domačega pristanišča Trsta:
Ultonia, 24. avgusta 1909. Pannonia 7. septembra 1909. Carpathia, 21. septembra 19C9.
Is Uverpoole: 1515—18 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne   7. in 28.  avgusta,    8. septembra,
in 16. oktobra 1909. Mauretania dne    14    avgusta  4.  in 25. sept. in 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
v Llnbijanl, Slomškove nUce stav. 19,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
I Mm debelo la drobno po nizkih
■ oenah priporočam svojo bOfjatP
zaloteno
trsovlno
z $alantcrUsRlm m vseh
vTSt ImmVezI MfllOffl
ln pletenlnumL 33 Devocionalije
in VMvrtto blago B*lMt|a pate.
srni ssmsnaesssst
finlom Škof
Jtr
Pekarija
v LJmbllaal, um TrtitU MStt it 4,
ae takoj odda.
Podrobnosti se izvedo tam. 3f 07 2
gostilna
na prometnem kraju v Ljubljani, se Odda radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji tahof v neieoi. Najemnik mora imeti lastno koncesijo. 2946 3 Ponudbe pod „Dobra gostilna 200" na uprav. .Slov. Naroda".
Izborent zaiamčeno pristen
1887 4
po I K 60 v liter pri
FRANCETU KAVČIČU,
posestnika v Št Vidu pri Vipavi.
Zaradi preselitve v Ameriko, Je na-prodnj
več strojev
(Wigner Universal-M£schine)
spadajo5ih v kolarsko obrt kakor stroj za kolesa, izvršujoč 11 vrst del, nadalje trakovna žaga in parni
motor 3 konjskih sil.  Proda se tudi
rožno orodje
vse pod ugodnimi pogoji. Naslov [poveJlupravniStvo „S!ov. Naroda". 2951—3
Uničevalec stenic j
23i5-9
Ting-Jing
obi var usmrti takoj vse stenice z zalego vred. Nestrupeno, blago-dišeče, razkužujoče, Dobiva se v steklenicah po 60 hf zraven spadajoča brizgalnica 20 h v 1 ,, in 1 , litrskih steklenicah primerno ceneje in samo v glavni zalogi
ANTON KANC
droserlj«   v Ljubljnnl.
Druga sre9stva odločno zavračajte.
Generalna zaloga
Dunaj.   XVIII.,   C. en t z ara m s«* «tev. ev.
Svoji k svojim! -846 3 In to tudi v Trstu.
JCinko Kosič
naš človek, ima p TRSTU« 3 minute daleč od kolodvora Južne železnico, ln aioer zn postno palačo
v ulici dello Squero J(uovo štev. 7 krasno opremljeno gostilno
kjer postreže s najboljšim krsikim teranom in drugimi mnogovrstnimi vini, kakor tudi s svetim pivom in z mrzlimi in gorhlmi Jodili po najpostenejsiu oenah. —
Poskrbi tudi sa prenočišče. Postrežba točna. — Kuhinja izvrstna.
Ant. Bajne
naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356-33    nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti St 2,
cvetlični salon
pa pod Tranoo.
LLi.
Velika zaloga suhih vencev.
V    U.HIllf III
Zatekel ae |e
bel, rde^k s sto lisast, a dolgim repom, krepak,  srednje velikosti, ki slili na
ime „Askera.
Kdor ksj iave o njem, se prosi, da to nasnani v pisarni Bal. Stnsrdn ne Dunajski cesti 18, kjer dobi nagrado. S95S-3
Pozor!
Učenec
ki  ima  veselje do
Ponudbe sprejema Esserik Kn-kets v talen. 2978-2
Lep hlev
za dnn kon|a in
lla predel le 2 in pol Joka velika
WL\ aM aV% I aH Ž ^ HostaJe
IJ U I L K111 jako Cpr i*VT-AV  mmau- ^o ^mwm na Ba zgradbo
restavracije ali hotela, ker ta kraj
zelo napreduje. 3(ru— 1
Več se izve w gostilni pri Gašperju v Mosten.
Iščejo se
agontjo
Veliko milionsko podjetje liče spretne zastopnike, ki imajo dosti privatnih odjemalcev Sposobni, zanesljivi ljudje, ki hočejo zaslužiti nekaj sto kron, naj svoje ponudbe z oznako dosedanjega delovanja pošljejo pod „L 'p zsslniek 77981" na anoneno ekspedicijo M Dukejevi nasl. Dunaj II. 30 4 1
dve šupi
s podstrešjem za krmo, no oddn tako].
Več pove D. Hovsek, fotograf v Kolodvorskih ulicah št. 35. 2*14 15
mmmimuimmumu^
jL 3(unst I
LJubljana §
C Žldo-v.lce-ullc. -i. g
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dama, gospoda In otroka Ja vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno ln po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 33
llllllll
2 — 4 krone na dan stalnega zaslužka.
Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma za nase podjetje. Pred-_ znanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka. Z majhnimi SOI nabavnimi    stroški   gotovs ekal-
■sten ca   Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju.  Zahtevajte vse-I kakor naš prospekt. 1650 33
" Domačs   industrija trikotaže,
■Zagreb, Ilica 98 13. Naša zastopnica v Llnbllani je _ gospalvenke Mnrmaver, Sv. ■ retra nasip it. 67.
iiiiinii
flr. p. Zajec
A j optik, urar ln trgovac s t~t       zlatnino ln srebrnlno.
Popravila  se izvršujejo točno in oeno.
H
3 deklice
ali S dlfnke is boljše hiie SO viin« nO ntane*an|C. Klavir na razpolago. Pogoje  se izve  pod   „M.  K. |
Bled, Zeha 85 2882-8
.inl
2971 3
mizarskih pomočnikov
takol aprelme v trajno delo SIMON PUPROTNIK, mizarski mol eter. L|unllnnn, Jenkove nI. it. 7.
Vsak, ki potrebuje za kritje strešnih stolov,
naj se obrne do
Val. Gregorca v Mengšu,
kateri ima ra razpolago vsake vrste zarezne opeke.   I , II. in III. vrste ter tudi navadne, v vsaki množini.
Jsmst o se daje za 5 let. C a na le zelo nizka.
30 8 1 Valentin Gregorc.
x x x x x x x
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
3da Škof - Vanek
«3
::   Pod Trančo.
Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, ::  doma izgotovljene. ::
x x k x x x x
blagajničarko
tako} opro|sno v trgovino sneia-negn blnga 2964-2
Rudolf Rntner na Vrhniki.
Tvornica kož
Josip Wiesenberger
Žebrace. ka-atlf« Ćesko
iedeluje  vge  vrste fiae,   trajne in gladke juhte, gladke telejine in sive kravje kote-        29*28 <
Proda se
vsled nagle sel rti lastnika mehanićn
mizarska delavnica
nn vodno silo v  zelo prometnem kraju nn Gorenlskem Pojasnila daje   pisarna BllZtji Kamenske v LJubljani, SodrJJske
Ulico ftt. 4. 2982-2
'aaSz* a* lama f
delavce
za Srbijo 2921-3
pri zgradbi velike železniške proge proti dobri plači. Zglase naj se pri meni pismeno samo oni, ki so že delali na „Oberbauu. Pismene ponudbe
G Johann Vogler. podjetnik, Belgrad, Zorina nI. 54
Ustanovljeno leta 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
tf&sa voiol
t
si
i t
! t
§
r
E. Kristan
oDlastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna =
X.     246 - 31
Ameriko
£jubljam, kolodvorske ulice štev. 41.
l|
1
r
9
JOSIP STUPIG/
ifritifnar tat Hedlar
v Llnbllani. Slomuova ollca Sta. 6
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
— kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno :
Brata
opravo
Ljubljana ^_,2
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. Prodajntntca:       # Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. ^   Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union".
Ustanovlleno leta 1842.
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrefi-aelne kakor   tudi  že oltrnJilJen«!* vozove in l*enj*l*« opr»ve.
Naznanilo.
Vodstvo „Pogrebnega društva uslužbencev c. kr. drisvne, o. kr priv. Jnine železnico in o. kr. postnih tn brzolavnib uradov v
v LJubljani" nazaanja, da je izpremenilo svoja pravila v toliko, daje odslej omogočen vstop vsem državnim uslužbencem  ter se glasi:
„Potrebno drafliio železniaih ln državnih uradnikov — _= v LJubljani"       — ■
ter prične sveje poslovanje po izrednem občnem zboru, ki bo prihodnji teden.
Novi člani se sprejemajo do otvoritve lastne pisarne vsako sredo in soboto od 5. do 8. ure zvečer v gostilni „International11 nn Besljevl COStl št« 22, kjer se istočasno podajajo tudi potrebna pojasnila. Interesenti naj izvolijo vzeti to na znanje 2010
Ljubljana, meseca avgusta 1909. Za društveno vodatvo
Josip Petrič
predsednik.
Br. Hlautao
Atelje zn ortopedićno sperete in bnndnio.
Preiernove ulice $1.5.
KI
Izdelovatelj  bimrgičnlk medicin-ffattai instrumentov ln v sok potreb* eoln m bolniko.
3027
Tvornica stroje«, železo- in kovino-livarna, kotlarna
G. Tonnles
8019 1
£Jsbl|ana.
Turbine Froncls-slitcina SSaTw? S Tts2SLz>srtZS&-
Kotloma. Parni kotli v*h sis,emov•p3£^)nai?er,i" Vsakovrstni strojiM *■
*SL3BSf  ieleznlcs na žično on - bj-*
Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 w
priporoča svojo bogato ulM.
kožuhovin,
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoče szaprnego proti naj-nisji oeni. Kupuje tndi vsako-vrstne kasto sOTinttavO in jih najbolje nbeojo,
)U§o eno ii solidio.
V konkurzno maso Ferdinanda Martina v Kamniku spadajoča
zaloga špecerijskega blaga
se proda povprek ponudbenim potem. Konkurzna masa ne prevzame do benega jamstva za kakovost in množino blaga, niti za morebitne nedostatk V inventurnem zapisniku, ki je na vpogled pri upravniku konkurzne mase
Cenilna vrednost blaga znaša vkup 7423 K 07 v.
Ponudbe je vlagati pri podpisanem upravniku konkurze m*se
do opoldne 21. avgusta t. I.
in je vsaki ponudbi priložiti 10° 0 vadij oenilne vrednosti kot varščino.
Odbor upnikov ima pravico do 25 t. m. sprejeti ali odkloniti p' nudbo, do tje pa je vsak ponudnik vezan na svojo ponudbo. Tisti čig ponudba se sprejme, mora pred koncem t m prevzeti blago po poprejšnje plačilu kupnine, sicer zapade varščina na korist konkurzni masi.
Blago se more pregledovati od 16. do 21. avgusta t. 1. dopoldne 9.—12. ure in popoldne od 2 —T> ure.
Upravnik konkurzue aacias
dr. Alojzij Kraut
odvetnik v Kamniku.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana vljudno naznanjam, da sem se nam-esase^aiEaa z dnem 10. avgusta v občeznano 8031—1
restavracijo pri „Zlati ribi"
ter se tem potom zahvaljujem vsem cenjenim gostom in sploh slav. občinstvu, ki so me podpirali v dosedanji
restavraciji pri „Lovu"
ter se vljudno priporočam v zanaprej v svoji novi restavraciji in zagotavljam vsem cenjenim gostom, da se bodem vedno in vsakem času potrudila postreči z elofero are>rlte> in mrsle buhi nje, s ivrilm marenl« pivom v sodih in steklenicah, nadalje bodem točila pristna vina, kakor p r lat ni do-lomJnaU  m% fteelz ln #2ado*e> peči,  iiejereltl  r talina; ter razna
letrsms* vino
Abonenti se sprejmejo na hrano. ~fg2Q
[Vsak dan sveži raki.
Za obilen obisk te najvljudneje priporoča
Beti Pilko (Kos).
KA
D9C
72
Preselitev eostllne.
Vsem svojim cenjenim gostom in spoštovanemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem se preselila iz Meei|aka oeaft* z
gostilno „Župan"
na Sv. Jakobi trs itn. 8 (tajal ZattSdh ulic),
kjer bodem po staroznani vestnosti postrezala s pristno pijačo ln
s priznano izborno kuhinjo 3002—1
Gostilniški prostori so nanovo urejeni in razsvetljeni s plinom.
Zahvaljujem se za pnjazno dosedanjo naklonjenost in se priporočam tudi v bodoče k številnemu obisku s spoštovanjem
jttarija Zttpan goetimićarka in mesarica.
2169—11
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena 1. 1888.
Založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
^Viojszij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejš h prešanih in poljubno barvanih do najpreprostejših prstrnili p»e^*# različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
pred koncilom
krasna slika v barvotisku (velikost 105x65 cm) v 11 ona širokem modernem okvirju, M OtM proia.
Ve« pod „■«", poitnollotoco Radovliloa. 2566-2
a
us
Preselitev kavarne.
Podpisana usojata si   slav. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sta
se s svojo jjavarno preselila iz Prečne ulice št. 2.
na Sv. petra nasip št. 37 tik jubilejnega mostu.
Izrekata tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo za dosedanjo naklonjenost slav. občinstva in se obenem priporočata za rnnogobrojen obisk tudi na novem prostoru. S spoštovanjem
Ivan in Ana Pua.
2912 - 3
«1»
lastnika kavarne.
Ant. Presker
krojač, 33
LJubljana, J». Petri l 16
priporoča
»vol© ▼•lito zalogo getovlk oblak za gospoda In deoke, lopto in plasčev za gospe, neproaaoolllvib kavelokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
"-~, --Z——
i
Samo 6 dni
Havre-New Tork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša č'rta v Omoriko.
»e;;ivn« vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
WLWT   samo   ~7onB i 049—12
oblastveno potrjena potovalna pisarna
tjubfjana      Dunajska cesla 18
Cjublj
a o vi niai „fimetske posojilnice", nasproti gostilna pri „rigovcn*
ttUKlUK IIII X2 XXX XXX K£ ~ Slovenska tvrđka E
«Združenih čevljarjev v Ljubljani*«
..... .. wK
VVolfove ulice štev. 14
priporoča slavueinu občinstvu svojo lastno konfekcijo vseh vrat Is** ^ Obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti.
Ker ima društvo že več let lastno zalogo SOTOVin pripo-™ roča tudi izdelovanje raznlb naročil točno po meri in okusu, 1™^
^ kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija.       1525 18
&  - Popravila sc izvršujejo točno in solidno. =====
mxxm w.mwM zvan MsniJiev
Mestni trg št. 14
atlei Orfcanfim sanufaktirM trprin eripereea
klobuke
in slamnike
fcpice. razno mofto perilo, tavale, ovratnike iti
Blago Imam solidno, cene zmsrne. Postrežem točno.
Vsak dan svež
in
Preselitev.
Spoštovanemu občinstvu vljudno   naznanjam,   da sem
v oje
špedicijsko podjetje
v Ljubljani, Gradišče štev. 3
premestil g laatno hiao
jj no Dunajsko cesto 29 (hotel bavarski dvor)
Zahvaljujem se vsem za dosedanjo mnogostransko na-klonjenost in prosim, da me slavno občinstvo tndi zanaprej počasti z naročili za prevažanje blaga bodisi iz kolodvora ali tja, pri selitvah  itd.   Posebno se priporočam ljubljanskim
slovenskim tvrdkam. — S spoštovanjem
Josip Škerlj        2967 3
■pMUMr
LlsUljona. Dunajsko cesti 29 (hotel taianU dvor)
ledena kava
m io dobi ai
v sMfinnl
J. Zabit
Stori fff it 21.
■/ o
L
l^ubTjana^Meami
Korespondento
popolnoma veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, liče veefa tvornica. Nastopi takoj 2985 2
Ponudbe s prepihi izpričeval in s sliko pod ,,M 4713 1 na anončno eksped. Haaaenstein *% Vogler, A. G, Onoa| I.
»oitno hranilnice etev. 49.086.
Telefon štev. 135.
Glavna posojilnica
regtatrovana zadruga z neomejeno zavezo
na Kongresnem trsa H15, Soiivanova hiša v Ljubljani
aprejoma ln Izplačuje hranilne vlogo
Mol pe i\ l od dne vložitve do dne vzdige
kroz odbitka renta« ga davka. 2—33 Uradno ure od 8. —12. dopolndne in od 3.-8. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo
Postajo Zabok Id postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stoblca.
Sezija od 1 maja do 30. oktobra
Topli  vrelci 53u C toplote in lužne kopeli  so  pripravne  posebno za zdravljenje protina,
revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni,
kožnih bolezni, prebolelosti.   Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-
covih varih. Kopališki zdravnik.  Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1'— naprej. v Pojasnila in prospekte daje bopaltMtaa uprava Itopalleesi Stublea   nb  Hri««krm.   Potita Zabok.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. I5i0—34
Št. 1604 09 ~~~ ~        ^ 2993-1
Razpis služb.
Pri podpisanem nadzorništvu je spopolniti več provizeričnih mest
deželnih užitninskih uslužbencev
(dacarjev)
z začetnimi plačami po 1040 K (namreč s plač d 800 K in dejalnostno do-klado v izmeri 30 0 vsakratne letne plače) ter s pravico do 3 triletnlc in 4 petletnic po 130 K, tako da po zadovoljivo dovišenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letih pa 1950 K. Poleg tega dobivajo nameščenci na samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnim in marljivim uslužbencem dajejo se
tudi oaekno doklado po 200 do 500 K na leto.
Prosilci, ki so poleg ljudske šole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno šolo imajo prednost ia se takoj pri vstopu v službo lahko uvrste na drugo stopnjo prejemkov, (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K).
Prošnje za vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je
nasloviti na deželni odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani
do 15. septembra 1909.
Prošnjam je priložiti: 1.) rojstni in krstni list: 2.) zdravniško spričevalo, da je prosileo povsem zdrav in krepak za vnaojo službo; 3.) spričevalo županstva o nravnosti: in 4.) zadnje šolsko spričevalo.
Jfadzorništvo deželnih naklad
V Llnbllani, dna 12 avgusta 1909.
Jalon za damske klobuke
1 Vivod-Mozetič
LJubljana, Stari St. trt 21.     Podružnica v Kranju.
Spreleama ae ie sedal
zimske klobuke v preformanje m popravilo
ter se obenem priporoča oenjenim dazaoni nadaljno naklonjenost.
1591-20
ZiM klobnki vodno v zalogi
Znak imaš Izirtijea tsCss.
8Q
•ttrtttlra.no v  SO. d rž m
Letošnja huda aima je pokaaala, na
tati vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
▼oliki zalogi |o kn ettnl lzdelovatel| za slovanska --letele -—
Varstvena znamka* *
L|nbl|anl.
Ravnotam ae dobi tudi navadna
J van Jtlačin na Glincah pri CjubljanL
ina opaka krta zareze v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jela čin v
1653-33
m
J. KORENCAN
Ijubljana, Stari trg št. 5.
Trgovina z norimbcrškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
SSS S££S&(3£S3&S
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške
obleke itd.
3558 38
t
■Ravnokar izšle nove 9vo-! stranske slovenske plošče •
Cena 4-— krone ln po 2 K 50 vin.
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato
:-: zahtevajte takoj brezplačno :-:
cenike gramofonov
iti   rajnih   f» 1 •
3Pr. p. Zajec
.-.   urar in optik 2832 6
Cjubljaiaa, Stvri trg 26.
Krasne
BLUZE
največja izbera v svUl in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krita, perilo In otročjft oblekco
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ
i »..f BOĆH7
IT ASI TRO »8.28.
Največja zaloga
Ji. Munc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
©•edružniea: Jtcoc me$tc, CJIrnmi trg.
1157 46
Naprave za drsanje vode
za visokoležeča mesta, kmetiška   s^lišca, vile, graščine, vlasteln stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevsi kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave
itd gradi naj--   večja slovan-JJ ska firma monarhije
Anten Kunz
c. in kr. dvorni dobavitelj Braniee, Morava 697        Prospekti gratis in franko 27
iiHbidSsansBsni
3
5
a
Fotofiralslil umetni zavod
Berthold
o
r      352 33
?
X
C
•
N
VI
m t
8 n
e
r
v
g
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih z= predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tndi v največji množini.
a     i 366—33 __---- ----__
Svoji k svojim!
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebmine različnih ur in očal!
Blago prve vrste.
Solidno postrežbo. Cene najnižje. Lastna delavnica
za popravila In nova dala.
tud. Čeme
jnvelir, trgom z arami ter zapriseženi sodaijski cenilec.
LJubljana, Uoltove ulice 3^
Pozor!
Priporočam preč*. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
pozor!
nagrobnih s
■
ia črnega, zelarega granita, labradorja in belega kara — skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska deta. Preskrbujem slike za na spornem* e
po jako nizki ceni. Imam v zalegi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agent«, prodajam nagrobne spon ei.ike po jako nizkih caran
Z velespoštovanjem 1478—14
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulico št. 26
pozor koks
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava        860- 50
Puciioua kolesa
na
ji S
PllCh-jSpeCićiT   K  150   i KerProdajam brespotnikov,
g vsled tega- blago veliko ceneje.
„Curier"-kGi&     K   115   \ Ceniki zastonJ in Poštnine prosto.
Hojbolj. pnevmolike Reltbofferjeve k z odUfinim^8po8tovailjeTn
Natno*e|*i                      od £ Ff.   C U d 6 H
Za prekupovalce ista cena, kakor   l apar in tpfJ0vec v Ljubljani.
Ki_Z__sv;
Snpujte le pri domačih slovenskih tvrdkah!
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse vrste papirnatih izdelaov, uradniške in šolske potrebščine, poseono pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter drobnino. 3™-8°
Naloečja zalaja močnih ln treskih Knjig.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jin naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled.
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največnmi tvornicami mogoče vsakemu postreči z nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Ma drobno in t*ebel.»! Največji eksport ln izdelovanje vseh vrst razglednic.
si
b m
o U
< ae _ r
b JL ^ »* n »
5 I
< o
■
3
■
i
o s
5
prejt ogled
de 15. septembra 1.1, predaja ped cene.
Ueč vrst platnenega  blaga, prtov, crtičev, Revnih robcev, kravat, švicarskih  ve^il, nogavic in perila. Prilika je je/o ugodna. Samo Proti takojšnjemu plačilu.
Petra cesta štev. 8 v Ljubljani.
Izdeleuanje perila in eprem za neuejtc
(za privezati in pribiti na late. torej popolnoma varno proti nevihti).
Ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland - cement, peči, štedilnike, samotne plošče
- za tiskanje cerkva, hodnikov i. t. d. -
F. P. VIDIC Sl Komp. Ljubljana.
Izdajatelj In ed*OTom! ared.lk Baate P ■ ■ 4 • a I • ni I a k.
Lastnina In tlak »Narodne tlakama«.