se
8
dni
12 . maraton
Staro mestno jedro PTUJ www. poli maraton. si
14. JUNIJ
v
Ptuj, petek, 6. junija 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
jŠtajerski
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Danes priloga
12
. maraton
Nogomet •
Trenerska palica Aluminija v rokah Damijana Romiha O Stran 11
Slovenija • Črna statistika za kolesarje
Lani je na cestah umrlo 16 kolesarjev
»Največji porast števila smrtnih žrtev med udeleženci prometnih nesreč v cestnem prometu v lanskem letu beležimo pri kolesarjih, saj jih je v preteklem letu umrlo 16, kar je za 33 % več kot leta 2012,« so v statistiki nesreč ugotovili na Agenciji RS za javni promet.
Sport Nogomet •
Sambolec je odigral največ minut
O Stran 11
Vendar pa kolesarji niso vedno nič krive žrtve prometnih nesreč. Statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo kolesarja namreč kažejo, da je bil v lanskem letu v kar 56 odstotkih prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročitelj kolesar. Prav tako je bil kolesar povzročitelj 58 odstotkov prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo in 49 odstotkov z lahko telesno poškodbo. Težavo predstavljajo tudi alkoholizirani kolesarji, saj so ti v letu 2013 povzročili 141 prometnih nesreč, od tega 22 s hudo telesno poškodbo, 100 z lahko telesno poškodbo in tri s smrtnim izidom. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč s kolesarji je neupoštevanje pravil o prednosti; zaradi tega umre skoraj tretjina kolesarjev. Med najpogostejše vzroke najhujših prometnih nesreč spadajo še neprilagojena hitrost kolesarjev, nepravilna stran in smer vožnje in neupoštevanje varnostne razdalje.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Črna kronika
Ptuj • Čigava je bila stara rjasta pištola?
O Stran 32
Aktualno
Podravje • Vodni bivoli sredi Prlekije in hitra cesta do Ptuja
O Stran 2 in 3
i Štajerski
RADIOPTUJ
09.8'98.2'KH3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGATEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 18.7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski
Na sceni
petek • 30. maja 2014
Ormož • Uvoženi azijski orjaki v bodočem ormoškem močvirju
Vodni bivoli sredi Prlekije in hitra
Na območju lagun nekdanje Tovarne sladkorja Ormož (TSO) se vzpostavlja naravni rezervat. Gre za okrog 60 hektarjev zemljišč, ki so v naravni rezervat so ormoški občinski svetniki na zadnji redni seji, ki je bila v začetku tega tedna, v osnutku potrdili občinski podr
Še pred potrditvijo je o vzpostavitvi rezervata potekala razprava. Svetnica Ana Pevec je dejala, da so kmetovalci, ki imajo v bližini bodočega rezervata obdelovalne površine, glede projekta nekoliko skeptični in z njim premalo seznanjeni. Svetnika Martina Hebarja je zanimalo, katere živalske vrste bodo v rezervat naselili. Po njegovem mnenju bi morali dati prednost avtohtonim pasmam. »Da ne bi bil to potem nek živalski vrt ali safari,« je pripomnil Hebar. Tudi svetnik Boštjan Štefančič je povedal, da bi bilo treba poskrbeti za to, da se v rezervat naselijo avtohtone pasme živali. Kajti: vodni bivoli, ki se danes že sprehajajo za ograjenim delom posestva, pač niso slovenska avtohtona živalska pasma. »Ali bomo zdaj uvozili še Vietnamce, da bodo te vodne bivole pasli? Reja vodnih bivolov se mi na tem območju ne zdi primerna. Res želim
Uvodnik
vedeti, kdo vam je omogočil, da sredi Prlekije naseljujete vodne bivole. A ne bi bilo bolj smiselno razmišljati o avtohtonih slovenskih pasmah govedi, prašičev ... Sicer pa dvomim, da boste uspeli celotno območje spremeniti v mo-krišče. Danes je tam samo ena malo večja mlaka pa dve raci,« je bil slikovit Štefančič.
Krajani v strahu pred omejitvami
Razpravo je nadaljeval svetnik Stanislav Pogorelec. Dejal je, da so v stik z njim stopili krajani Frankovcev, naselja v neposredni bližini lagun, in mu predali nekaj pobud. »Krajani v javni razpravi jasnih odgovorov o tem, kaj to za njih pomeni, niso dobili. Predvsem naj bi jih zaskrbela izjava enega izmed pripravljavcev projekta, predstavnika Doppsa, ki naj bi takrat de-
Letosnji volilni cirkus
Ne spomnim se, da bi se kdaj v zgodovini samostojne Slovenije volivci tri mesece zapored odpravili na volišča. Majske evropske volitve, junijski arhivski referendum in julijske parlamentarne volitve. Jeseni nas čakajo še redne lokalne volitve. To je statistika, po kateri bomo pomnili leto 2014. Pa tudi po številu vpisanih v evidence brezposelnih. Teh je več kot 120.000. Izvedba treh volitev in referenduma bo davkoplačevalce stala skoraj 17 milijonov evrov. Stroški lokalnih volitev so po zakonu stroški občin, medtem ko se volitve na nacionalni ravni in referendumi krijejo iz državnega proračuna.
Vsake volitve oziroma vsak referendum torej zahteva lepo, večmilijonsko vsoto davkoplačevalskega denarja. Dvakrat se bodo slovenski volivci letos na volišča odpravili izredno. Predčasne državnozborske volitve in nedeljski referendum o arhivih bodo davkoplačevalce stali dobrih sedem oz. slabih osem milijonov evrov. Za ta denar bi lahko zgradili marsikaj. Na primer dve novi šoli ali nekaj vrtcev, morda kak nujno potreben odsek avtoceste. A kaj, ko se slovenska politika ukvarja sama s seboj, s političnimi preračunavanji in iskanjem maksimalne možne koristi zase. Politika je v službi političnih veljakov in stricev iz ozadja, ki jih je povsod veliko, tako na levici kot na desnici. Očem javnosti so popolnoma skriti. Kot nevidna senca kreirajo vse odločitve in poteze vladajočih. Politiki so domnevno samo marionete v rokah vplivnih skritih odločevalcev. Nobene volitve in nobena politika, ne stara ne nova, mi v tem trenutku ne more povrniti zaupanja v državo. Sloveniji in njeni oblasti bom zaupala takrat, ko se bodo počistile evidence zavoda za zaposlovanje in bo stopnja brezposelnosti vsaj enkrat nižja od trenutne. Zaupanje se bo povrnilo, ko bo Slovenija beležila solidno gospodarsko rast in ko korupcija ne bo večpomenila normalne poslovne prakse, ampak bo veljala za kaznivo dejanje, ki se ga strogo preganja. Najmanj takšen rezultat me zanima. Zavezništva in volitve v tem hipu so larifari, zato v ves ta cirkus ne verjamem in ga sprejemam kot nujno in zelo drago zlo.
Mojca Zemljarič
jal, da bodo zadeve urejali po etapah in da si front na vseh straneh ne morejo naenkrat odpreti. O kakšnih frontah to govorimo? Kakšne fronte se bodo odpirale? Krajani Fran-kovcev želijo pred sprejemom kakršnih koli aktov natančno vedeti vse morebitne omejitve, ki bodo izhajale iz naslova
varovanega rezervata. Zanima jih tudi, ali se bo morebiti na bližnja zemljišča vknjižila kakšna predkupna pravica,« je pojasnil Podgorelec. Podžupan Zlatan Fafulič je povprašal, ali so predstavniki Dopp-sa vse lastnike zemljišč in krajane obvestili o tem, kakšen poseg se načrtuje in kaj ta
V ormoških lagunah se že pase pet vodnih bivolov. Občinski svetniki nad tem niso navdušeni, saj bi v okolju raje videli avtohtone pasme goveda in drugih živali. Boštjan Štefančič je na zadnji seji občinskega sveta nekoliko porogljivo spraševal: »Bomo zdaj uvozili še Vietnamce, da bodo te vodne bivole pasli?«
Bivol je skupno ime za dva rodova goveda iz Azije in Afrike. Vodni bivol - azijski oz. indijski zraste do tri metre in živi v manjših čredah v močvirjih južne in jugovzhodne Azije. Iz njega so po vsej verjetnosti v 3. tisočletju pr. n. št. v severni Indiji ali Indokini za delo v močvirnatih pokrajinah vzgojili udomačeno obliko. So orjaške, več kot tono težke in 1,8 metra visoke živali. Najraje imajo močvirja in ribnike, kjer večji del dneva ležijo potopljeni v vodi.

Pet takšnih bivolov se sprehaja za oboro bodočega naravnega rezervata v ormoških lagunah.
prinaša. »Ljudje so na vsak tak poseg oziroma spremembo zelo občutljivi. Iz prebranega v zapisniku razprave o predvidenem krajinskem parku, ki je potekala v vaškem domu v Frankovcih, imam občutek, da se na nekatera vprašanja ni odgovorilo tako, kot so krajani pričakovali. Gre za velik poseg, ki bo prav gotovo vplival na kakovost življenja okoliških prebivalcev. Sicer pa tudi mene zanima, zakaj ste naselili vodne bivole.«
Župan Alojz Sok je svetnike opozoril, naj se v razpravi osredotočijo samo na vsebino, ki je neposredno povezana s sprejemanjem OPPN za območje lagun in naj k temu ne dodajajo stvari, ki so povezane z vzpostavljanjem krajinskega parka. Dejal je, da eno in drugo ni povezano. Njegov naj-ostrejši politični nasprotnik Vili Trofenik se je ob tej izjavi zdrznil in glasno opozoril, da sta ena in druga tematika še kako povezani.
Sveta Trojica • Priključitev čezmejnemu projektu Užitek ob reki
Iskanje avstrijskih gostov
Kot kaže domače agencije pri promoviranju lokalne ponudbe niso kaj prida uspešne, saj se vse več obmejnih občin in lokalnih ponudnikov želi promovirati na tuji, predvsem avstrijski strani in si tako pridobiti tuje goste.
Tudi Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah se je s sklepom občinskega sveta pridružila čezmejnemu projektu Genuss am Fluss/ Užitek ob reki, ki je po besedah župana občine Sveta Trojica Darka Frasa zelo pozitiven projekt, saj pospešuje promocijo lokalne ponudbe med potencialnimi gosti iz avstrijske strani.
»Projekt je skupna blagovna znamka, katere namen je združevanje in povezovanje lokalnih ponudnikov v smislu zagotavljanja kakovosti in promocije lokalne ponudbe in ki združuje trenutno okrog 109 ponudnikov in preko 20 kooperantov iz 11 avstrijskih občin z avstrijske in treh občin s slovenske strani Mure,« je
pojasnil župan Fras in dodal, da je za posamezne lokalne ponudnike, kmetije s pridelki in dopolnilnimi dejavnostmi, vinotoče, kmečke turizme ali gostinske lokale vključevanje v projekt odlična priložnost za skupno promocijo in trženje tudi na avstrijski strani Mure. Za organizatorje raznih prireditev in dogodkov pa priložnost za dodatno promocijo in tudi medkulturno izmenjavo.
Pomembna je kakovost
Predpogoj za vključevanje posameznih ponudnikov pa je, da k projektu pristopi občina, in sicer z letno članarino v višini 500 evrov. Po zatrjevanju župana Frasa pa posamezni
ponudniki nimajo obvezne članarine. »Njihovi stroški so zgolj z izdelavo informativne table, ki je potem na vidnem mestu pri vsakem ponudniku in skupaj z vodnikom, kjer so navedeni vsi ponudniki, in pregledno karto potem v bistvu drug drugega promovi-rajo,« je dejal župan Fras in še dodal, da se morajo ponudniki držati priporočil glede kako-
vosti ter regionalnega porekla produktov in prireditev.
Sicer pa je župan še povedal, da se občina Sveta Trojica povezuje tudi v druge čezmejne projekte, kot je recimo mreža muzejev in zbirk, v katero bo vključena samostanska knjižnica in muzejska zbirka samostana pri Sv. Trojici in Galerija Dani.
Monika Levanič
r

Na uradni slovesnosti tudi avstrijski partnerji
Uradno in slovesno vključitev v čezmejni projekt Genuss am Fluss/Užitek ob reki bodo v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah obeležili z odkritjem table in tiskovno konferenco prihodnji petek.
V_J
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MZ
petek • 6. junija 2014
Aktualno
Štajerski	3
cesta do Ptuja
v lasti Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps). Za ureditev območja obni prostorski načrt oz. OPPN.
avtohtone biodiverzitete. Vsak naravni rezervat zahteva upravljanje. Klasičen in v svetu pogosto preverjen način je s pomočjo pašne živine. To izvajamo v Škocjanskem zato-ku, takšno prakso v naravnih rezervatih srečate tudi drugje po svetu. Alternativa temu sta košnja in mulčenje, kar je drago in ni trajnostno. Zakaj smo izbrali vodne bivole? Z več univerzami v Evropi smo se posvetovali, katera žival bi bila najprimernejša glede na tip rezervata, okolje in razmere. Svetovali so nam vodnega
bivola. Bili smo skeptični. Tri leta nazaj smo se o tem posvetovali tudi z veterinarsko upravo. Strinjali so se z nami, saj je vodni bivol zelo hvaležna žival. Hrani se z vegetacijo, ki je za drugo vrsto pašne živine zelo nekakovostna. Biva v vodnem okolju, hrani pa se s trsom, šašem, ločjem ... To je vegetacija, ki se ji druga pašna živina pretežno izogiba. V projekt smo tako vključili poskusno izvedbo paše s petimi glavami živine. Pet vodnih bivolov - štiri krave in enega bika - smo pred tednom dni
spustili v lagune, na zagrajen pašnik. Če se bo pojavila potreba po povečevanju črede, bomo vključili avtohtone pasme. Tudi za to bomo imeli posluh. Vodni bivol je panonska žival. Srečate jih v Avstriji, na Madžarskem ... In če sodi v kateri del Slovenije, sodi prav v ta panonski del. Žival ni nevarna ali agresivna, je pa zelo robustna in hvaležna za pašo na prostem. Na vodne bivole lahko gledate kot na poskus. Upam, da bomo imeli z njimi dobre izkušnje.«
Mojca Zemljarič
Bivol namesto mulčerja ali kosilnice
Po besedah direktorja Do-ppsa Damijana Denca so lagune z vidika varstva narave območje nacionalnega in mednarodnega pomena. »Glavni cilj projekta je ponovna vzpostavitev biotske pestrosti. Gre za avtohtone vrste, naravne in kvalifikacijske vrste Natura, ki jih tukaj srečujete in vidite. Ne gre za noben živalski vrt. Prvi cilj je ohranjanje
Trofenik radira Naturo in riše hitro cesto?
Vili Trofenik je na ponedeljkovi seji sveta občine Ormož poudaril, da naj bi bilo območje Nature 2000 leta 2004 v Bruslju predstavljeno na podlagi neveljavnega zakonskega postopka. »Tega vam še nihče ni rušil, a očitno bo treba. O Naturi 2000 namreč ni bila izvedena javna razprava, kar slovenska zakonodaja predpisuje. Sicer pa moram tudi povedati, da je Dopps eden izmed glavnih krivcev za to, da odsek hitre ceste Ptuj-Ormož med Markovci in Hajdino ni umeščen v prostor. V Bruslju bi območje lagun lahko z levo roko uporabili kot nadomestni habitat za območje Šturmovcev. To je stališče komisarja in njegovih najbližjih sodelavcev. Za nadomestni habitat v Markovcih je potrebnih deset hektarjev. Tukaj v lagunah imamo 50 hektarjev. Z vidika Ormoža in okolice, ki to cestno povezavo nujno potrebuje, je Dopps zaviralni moment - ker trmoglavi in ne pristane na noben kompromis. Rešitev čez Puhov most ne pije vode in je direktno zavajanje ter v nasprotju z nacionalnim programom o gradnji cest. Dopps je preprečil gramoznico, Dopps preprečuje cesto in vse takšne projekte, ki so nujno potrebni v razvojnem smislu. Nič nimam proti rezervatu, če se najde kompromis za cesto,« je bil jasen Trofenik. Direktor Doppsa Damijan Denac se je na njegovo razmišljanje odzval z besedami: »Dopps v nobenem primeru ni soglasodajalec. Smo društvo, imamo določene statuse, da delujemo v javnem interesu. V primeru ceste, ki jo omenjate, se do tras nismo javno opredeljevali, javno trasi nismo nasprotovali. So pa presojevalci teh tras sami ugotavljali primernost le-teh. To je njihova odločitev. Mi o tem ne presojamo, ker nimamo licence. Mi tukaj nimamo vpliva. Poudarjate, da smo zaviralci gradnje te ceste. Pa bi rad videl dokaze, ki pričajo o tem. Zavedamo se, da cesta je potrebna in jo je treba v skladu z veljavno zakonodajo umestiti v prostor. Kar se tiče nadomestnega habitata (lagune za cesto), pa to pravno ni mogoče. Lagune so bile znotraj območja Nature 2000 že leta 2004, ko je bila Natura z odlokom vlade sprejeta. Ker gre za območje, ki je kvalifikacijsko prispevalo k opredelitvi območja Nature, s pravnega vidika ne more biti nadomestni habitat.«
V bran Doppsu je stopil župan Alojz Sok, ki je pripomnil: »Kazati s prstom na Dopps, da Slovenija ni zgradila hitre ceste - to je pač malo tak.« Z revolucionarno idejo je na seji na plano prišel svetnik Stanislav Podgorelec. Predlagal je, da se sprejetje OPPN za ormoške lagune pogojuje s tem, da bi Dopps pomagal pri umeščanju trase hitre ceste v prostor. Podgorelca sta podprla še Štefančič in Trofenik.
Ptuj • Novo vodstvo Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Zaupanje je dobil Milan Majer
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj ima novo vodstvo. Izvolili so ga na prvi redni skupščini OOZ Ptuj, ki je bila 3. junija. V bitko za predsedniški stolček so se letos podali trije kandidati. Branka Goričana je predlagala gradbena sekcija, Milana Majerja avtoremontna sekcija, Slavka Šega pa sekcija za promet.
Vsi trije kandidati so svoje programe vodenja zbornice predstavili pisno (v glasilu Obrtniške novice in članom). Čeprav so imeli na voljo vsak po deset minut, so bili izjemno kratki, od slabe minute do treh minut.
Zakaj je odstopil Slavko Šega
Na sami predstavitvi pa je presenetil Slavko Šega, ki se je že tretjič potegoval za predsedniško mesto. Od kandidature je odstopil, se opravičil, da ne bi mogel odgovorno opravljati funkcije predsednika, če bi bil izvoljen, že zaradi tega, ker dela v Mariboru, vsakodnevne vožnje na Ptuj pa bi bile preveč obremenjujoče. Poleg tega pa se mu nasmiha vodenje republiške sekcije avtoprevoznikov, zato
bi bilo neodgovorno, če ne bi odstopil od kandidature, je bilo njegovo pojasnilo, ki
pa ni prepričalo, ker ni šlo za Majer, obrtnik iz Bukovcev z nobeno novo dejstvo.	obratovalnico avtoličarstva
Na koncu je slavil Milan in avtokleparstva (prejel je
18 glasov podpore, Branko Goričan 12). Za kandidaturo za predsednika se je odločil, ker je prepričan, da je v svojem dvajsetletnem delovanju v različnih organizacijah in društvih v lokalni skupnosti Markovci naredil veliko dobrega in koristnega v dobro družbe ter si pridobil veliko izkušenj. Zbornico želi razviti v sodoben servis njenih članov, predvsem pa ji ohraniti ugled in zaupanje. Skupaj z vsemi člani zbornice si bo prizadeval za močnejšo zaščito interesov obrti in malih delodajalcev. Majer, ki je tudi predsednik UO, stavi na tim-
sko delo, vsak član upravnega odbora, podpredsednika Vladimir Janžekovič in Slavko Šega, in drugi (Ivan Kolarič, Fredi Vuk, Jože Mohorič, Mitja Gjurasek, Brigita Pušnik, Franjo Tolič, Ivan Slaček, Marjan Vajda, Jurij Valenko in Zoran Žunko) bodo morali aktivno delovati na enem od področij, ker zbornica ni samo predsednik, zbornica so vsi člani, poudarja. Z izvolitvijo za predsednika, naj bi prenehal njegov mandat predsednika Sklada za izobraževanja delavcev pri s. p. Ptuj. V pisni izjavi pred volilno skupščino se je Milan Majer namreč zavezal, da bo odstopil kot predsednik Sklada, če bo izvoljen za predsednika OOZ Ptuj.
Novo vodstvo OOZ Ptuj bo mandat 2014/2018 začelo 1. julija, primopredaja poslov med starim in novim predsednikom bo 30. junija.
MG
Novo vodstvo Območne-obrtne podjetniške zbornice Ptuj: Slavko Sega (podpredsednik), Milan Majer (predsednik) in Vladimir Janžekovič (podpredsednik).
V novi 35-članski skupščini prevladujejo moški, žensk je le šest, čeprav je na Ptujskem veliko uspešnih podjetnic in obrtnic. Ena izmed njih, Milenka Petek, pa bo v mandatu 2014/2018 vendarle vodila nadzorni odbor.
Foto: MG
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 6. junija 2014
Podravje • Večina občin nima niti metra urejenih kolesarskih stez
Vsi na kolo za zdravo telo - kam
Območje Ptujskega in Dravskega polja, ormoškega dela Prlekije, Haloz in Slovenskih goric je, kar se tiče urejenih kolesarskih stez poti, ki vodijo po občinskih in lokalnih prometnicah in na katerih kolesarji pravilom ovirajo preostali promet, pa je urejenih kolesar
Če verjamete ali ne -vsega skupaj smo jih v 22 občinah našteli za dobrih 38 kilometrov. Največ urejenih kolesarskih stez ima mestna občina Ptuj (skupno 11 kilometra), sledijo pa ji občine Markovci (7 kilometrov), Hajdina (7,5 kilometra), Videm (3,6 kilometra), Slovenska Bistrica (3,5 kilometra), Trnovska vas (2,7 kilometra), Kidričevo (2 kilometra) in Gorišnica (0,85 kilometra). Da so kolesarske steze medsebojno nepovezane, je že druga zgodba. Večina občin, razen dveh ali treh izjem, pa urejanja kolesarskih stez ne načrtuje niti v prihodnje.
Ormož
V občini Ormož kolesarske steze nimajo, imajo pa urejen kilometer kolesarske poti med Humom in Loperšica-mi. Za ta projekt so namenili okrog 80.000 evrov lastnih proračunskih sredstev. »Več nismo namenjali za kolesarske poti, ker enostavno nimamo. Sicer pa se pri nas še vedno mnogi vozijo do svojih domov po makadamskih cestah. Za v prihodnje v načrtu razvojnih programov nimamo
V	prihodnje iz državne blagajne niti centa za (nove) kolesarske steze
V	minulem letu se je za urejanje novih kolesarskih stez v okviru evropskih projektov skupno namenilo 1.255.952 evrov, od tega 881.940 evrov evropskih sredstev, ostalo je prispevala DRSC. Uredila se je kolesarska povezava Gozd Martuljek-Jesenice, Jesenice-Lesce-Bled, kolesarska povezava Pot prijateljstva in zdravja Porečanka (pododsek skozi Škofije, pododsek Brv za kolesarje in pešce čez stari rokav Dragonje v Mlinih), kolesarska povezava Miren-Vrtojba-Nova Gorica-Kanal, izgradnja kolesarske povezave Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli ter kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika-Loga-tec. V celoti pa je DRSC financirala dva projekta v skupni višini 553.136 evrov. Financirala je izvedbo odseka kolesarske povezave »Termalna pot«-občina Moravske Toplice ter daljinsko kolesarsko povezavo Murska Sobota-Gederovci, občini Tišina in Murska Sobota.
»Letos se po sprejetem rebalansu proračuna RS za leto 2014 in 2015 izvajajo zgolj investicijski projekti, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,« so sporočili iz DRSC. Za gradnjo oz. dokončanje gradnje navedenih EU projektov kolesarskih povezav je v letu 2014 predvidenih 8,2 milijona evrov, od tega 6,8 milijon evrov evropskih sredstev. Sicer pa Direkcija RS za ceste na osnovi sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2014 in državnega proračuna za leto 2015 v omenjenem obdobju za urejanje državne kolesarske infrastrukture nima zagotovljenih sredstev, razen za projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev.
nič planiranega denarja za kolesarske poti. DRSC ni na našem območju do sedaj nič namenila za kolesarske poti, saj niti ceste Pavlovci-Presika, na kateri so se v predzadnji zimi na treh mestih naredili plazovi, ne popravi. V proračunu imamo predviden denar za odkup zemlje za kolesarsko stezo med Cvetkovci in Podgorci, čakamo na odločbe ge-
Kaj je kolesarska steza in kakšna mora biti
Kolesarska steza je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem. Je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače. Kolesarska steza je lahko enostranska dvosmerna ali dvostranska enosmerna. Najprimernejša širina za enostranske dvosmerne kolesarske steze je 2,50 metra, v primeru prostorskih omejitev je možna izvedba v širini 2,00 metra. Enosmerna dvostranska kolesarska steza je primernejša tehnična oblika kolesarske površine v naseljih in se lahko izvede v minimalni širini 1,50 metra. Optimalna širina je 2,00 metra, so pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC).
Kolesarske površine so lahko tudi del vozišča, t. i. kolesarki pas, ki je v istem nivoju kot cestišče. Ob tem mora biti kolesarski pas označen z ločilno črto in je namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem. »Za zagotavljanje varnosti kolesarjev pa je na območjih prehodov za pešce, križišč, v naseljih, torej na konfliktnih točkah, priporočljiva izvedba kolesarskega pasu v rdeči barvi,« priporočajo na DRSC. Sicer pa je kolesarski pas rešitev, kadar se zaradi prostorskih omejitev ne more nivojsko ločiti površine za kolesarski promet ali v primeru velikega števila hišnih priključkov in dostopov na parcele. Skladno z veljavno zakonodajo se kolesarji v Sloveniji lahko vozijo po vseh kategorijah cest, razen na avtocestah in hitrih cestah ter na cestnih odsekih, kjer je to izrecno prepovedano. Pri kolesarskih stezah v naselju pa je treba zagotoviti med robom vozišča in nivojsko ločeno površino za kolesarje varovalno širino, minimalno 0,50 metra. Zunaj naselja se kolesarska steza lahko varuje z zelenico v predpisani minimalni oddaljenosti ali v primeru manjše oddaljenosti od predpisane z jekleno varnostno ograjo.
odetske uprave. Kaj več proračun občine Ormož ne zmore. Sicer smo računali, da bo kaj denarja za kolesarske steze za nerazvita območja namenjenega iz sredstev EU, a žal, kot kaže, vodi slovenska vlada drugačne aktivnosti za finančno obdobje 2014-2020,« je pojasnil ormoški župan Alojz Sok. Kot so še pojasnili v uradu župana, je občina Ormož sodelovala v projektu Dravske kolesarske poti, ki ga je vodila Bistra Ptuj.
Gorišnica
V	občini Gorišnica imajo 850 metrov kolesarske steze. Za ureditev kolesarskih stez je občina doslej namenila 76.210 evrov. Ne letos in ne v prihodnjem obdobju občina nima namena graditi novih kolesarskih stez.
Zavrč
V	občini Zavrč kolesarskih stez nimajo. V prihodnje pa
naj bi s pomočjo evropskih sredstev uredili in trasirali kolesarske poti.
Destrnik
Občin Destrnik kolesarskih stez nima, imajo pa trasirano kolesarsko pot. Ta je bila vzpostavljena v okviru LAS Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah in v sodelovanju z devetimi občinami.
Dornava
V občini Dornava kolesarskih stez nimajo, poteka pa čez območje njihove občine kolesarska pot, ki jo je vzpostavil LAS Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.
Majšperk
V občini Majšperk ni nobene kolesarske steze, prav tako ni v proračunu in v NRP namenjenih sredstev za izde-
lavo kolesarskih stez ob javnih cestah.
Makole
Trenutno tudi v Makolah kolesarskih stez še nimajo. »Po koncu projekta Oživitev naravnih in kulturnih potencialov Dravinjske doline bo na našem območju približno 1,2 kilometra kolesarskih stez in približno 20 kilometrov kolesarskih poti,« je dejal direktor občinske uprave Igor Erker. In v okviru tega je za ureditev kolesarskih stez (povezava z občino Majšperk in občino
Foto: Črtomir Goznik
Poljčane) na območju makol-ske občine namenjenih približno 25.000 evrov. Sam projekt pa je sofinanciran iz RRP, kar pomeni, da je EU prispevala 85 odstotkov denarja. Drugih kolesarskih stez ne načrtujejo, saj so mnenja, da so glede na količino prometa za kolesarje zanimive tudi kolesarske poti, ki potekajo po občinskih cestah.
Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica premore približno 3,5 kilometra kolesarskih stez. »Te so se zgradile v sklopu novogradenj cest in ob izgradnji hodnikov za pešce. Samostojnih izgrajenih kolesarskih stez do sedaj nismo urejali, zato je težko tudi oceniti, koliko denarja je bilo zanje namenjenega,« so pojasnili na občini. V letošnjem proračunu ni predvidenega denarja za ureditev samostojnih kolesarskih stez, je pa izgradnja teh predvidena v Dolgoročnem razvojnem programu občine Slovenska Bistrica. »Najprej se bo izdelala potrebna dokumentacija z določitvijo tras in ovrednotenjem stroškov izvedbe,« so še povedali na slovenjebistriški občini.
petek • 6. junija 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
pa s kolesom?!
in poti, močno podhranjeno. Medtem ko je v občinah še najti nekaj oznak za kolesarske skih stez, ločenih od vozišč, komaj za drobcen, zelo prosojen vzorec.
Kidričevo
, : m
m rngSfffmi^ ''	-
%
mmmj}y
¡PwPf.
t. tj	J ■ *•« • •'■ ¡Mi**,?
■ ' .1 »*% . Ot V". ., # ' J . ,':J.
C* '
Foto: Črotmir Goznik
Kolesarji v podravskih občinah nimajo prav veliko možnosti za varno kolesarjenje - večinoma se namreč morajo rekreirati kar na cestah ...
Jursinci
Z občine Juršinci so sporočili, da v občini nimajo urejenih kolesarskih stez. V prihodnje pa načrtujejo urejanje kolesarske steze Juršinci-Gomila v dolžini pet kilometrov.
Trnovska vas
Trnovska vas ima 2,7 kilometra kolesarskih stez. Občina je doslej za ureditev kolesarskih stez namenila 597.471 evrov. Sicer pa je občina sredstva v višini 506.042 evrov pridobila preko javnega razpisa RRP 2007-2013. Po besedah direktorja občinske uprave Potrča pa v letošnjem občinskem proračunu ni predvidenih sredstev za izgradnjo novih kolesarskih stez.
SrediSče ob Dravi
»V naši občini posebnih kolesarskih stez do zdaj nismo gradili, zaenkrat pa v NRP tega tudi nimamo predvidenega. Pristopili pa smo k podpisu pisma o nameri z Ministrstvom za promet in infrastrukturo ter nekaterimi občinami, da se v državne plane in NRP
uvrsti projekt kolesarskih stez ob reki Dravi na relaciji Dra-vograd-Središče ob Dravi. Ali je to realno izvedljivo v novi finančni perspektivi, je drugo vprašanje,« je z občine Središče ob Dravi sporočil župan Jurij Borko.
Sveti Tomaž
Po besedah direktorice občinske uprave Zinke Hartman občina Sveti Tomaž nima zgrajenih kolesarskih stez.
Sveti Andraž
Tudi z občine Sveti Andraž so sporočili, da nimajo kolesarskih stez. Po besedah direktorice občinske uprave Bernarde Ban za izgradnjo slednjih zaradi konfiguracije terena in naselij (hiše so čisto ob cestah po grebenih gričev) nimajo niti teoretičnih možnosti. Edino, kar je, je kolesarska pot, ki je bila narejena kot projekt LAS Društvo bogastvo podeželja (Ptuj).
V	občini Kidričevo imajo v celoti urejena le 2 kilometra kategorizirane kolesarske steze ob Tovarniški cesti v Kidričevem. Ker je bila steza zgrajena že pred več kot 20 leti, nimajo podatkov, koliko je izgradnja veljala. Za ureditev kolesarskih stez niso prek razpisov prejeli še nobenih sredstev. Tudi DRSC v tej občini ni gradila kolesarskih stez, v planu je samo izgradnja kolesarske steze med Apačami in Lovrencem na Dravskem polju. V letošnjem proračunu za urejanje kolesarskih stez ne načrtujejo nobenih sredstev. Tudi v načrtih razvojnih programov občine ni posebej predviden noben projekt urejanja kolesarskih stez, saj so se v tej občini lotili urejanja kolesarskih poti tako, da ob rekonstrukcijah občinskih cest razširijo cestišče na 6,10 metra in s tem zagotovijo varnejšo vožnjo za kolesarje, saj je zanje namenjen pas, ki je ločen s črto. Na ta način so do sedaj uredili že 3,5 kilometra občinskih cest, enak trend pa načrtujejo tudi pri trenutno aktivnih rekonstrukcijah cest v Kungoti in v Njivercah.
Markovci
V	občini Markovci imajo urejenih skoraj 7 kilometrov kolesarskih poti, za kar je občina namenila okoli 550.000 evrov. Za ureditev kolesarskih stez prek javnih razpisov v tej občini niso prejeli sredstev. V sklopu projekta Rekonstrukcija lokalne ceste Novi jork-far-me Sobetinci pa so prejeli tudi okoli 120.000 evrov za izgradnjo kolesarske steze. DRSC v občini Markovci ni gradila kolesarskih stez. V letošnjem občinskem proračunu načrtujejo urejanje kolesarskih stez na petih odsekih cest: za urejanje
Foto: Črtomir Goznik
Vse o kolesarski opremi in pripomočkih
V vsaki specializirani trgovini, kjer prodajajo kolesa in kolesarsko opremo, vam bodo pomagali pri izbiri kolesa (treking, gorsko, cestno ...) glede na vaše potrebe in želje. Cene se gibljejo od 400 evrov navzgor. Vendar pa samo kolo ni dovolj, da bi bila vaša vožnja varna in udobna. Kot poudarja Andreja Bezjak iz Bike Eka, je ob kolesu čelada prva stvar, ki jo potrebujemo; ne samo, da rešuje življenje, ščiti tudi pred vremenskimi vplivi. Čelado bomo izbrali glede na tip kolesa, ki ga vozimo. Med seboj se razlikujejo po obliki, teži in številu zračnih odprtin. Višja kot je kakovost čelade, lažja je in tudi bolj zračna. Vse čelade se namestijo z zategovalnim pasom na temenu glave. Cene se gibljejo od 39,90 evra naprej. Za vožnjo s kolesom so potrebne tudi kolesarske hlače, ki so iz raztegljivega materiala, lycre, ki rahlo stisne in objame telo. Vložek v hlačah je iz antibakterijske pene različnih debelin, oblik in perforacije. Naloga vložka je, da blaži stik kolesarja s sedežem in vpija vlago, ki nastaja ob aktivnosti, kar preprečuje, da se koža ob nenehnem pritisku vname. Priporočljive so hlače z naramnicami, tudi za ženske, saj pokrijejo ledveni del hrbta, kar preprečuje prehlade. Cene se gibljejo od 55 evrov navzgor. Za vožnjo s kolesom bomo oblekli tudi kolesarsko majico. Te so iz umetnih materialov (poliestra, poliamida, polipropilena ... z dodatkom elastana). Njihova funkcija je, da pobirajo vlago iz kože; ker se hitro sušijo, preprečujejo prehlad. Vse majice imajo na hrbtni strani žepe, ki jih lahko napolnite s kakšnim gelom ali energijsko tablico, vetrovko. Za nakup majice boste odšteli od 45 evrov navzgor. V opremo kolesarja sodijo tudi kolesarski čevlji, ki se od ostale športne obutve razlikujejo po tem, da imajo trdne podplate iz plastike ali karbona, zgornji del čevlja pa je iz materiala, ki diha. Na podplatu pa je še sistem za vpetje v pedale. Za gorske in potovalne kolesarje so podplati napolnjeni še z membrano vibram za bolj mehkobno hojo po slabem terenu. Kolesarski čevlji ščitijo podplat pred tiščanjem pedala, bolečinami in mravljinčenjem. Uporaba kolesarskih čevljev je priporočljiva za vse kolesarje, tudi za tiste, ki ne uporabljajo pedalov za vpetje. Cene kolesarskih čevljev se pričnejo pri 80 evrih. Na kolesu je priporočljivo imeti tudi lahko vetrovko, ki se zloži v za pest veliko kepo, na uporabo bo počakala v žepu majice. Zelo je dobrodošla ob nenadni ohladitvi, ob nevihti, dolgem spustu. Dobite jo že za 39,90 evra. Tudi brez torbice ne bo šlo, izbrati je mogoče med različnimi oblikami in velikostmi; naj bo takšna, da bomo v njo lahko spravili rezervno zračnico, mini orodje, telefon. Za nakup torbice boste odšteli najmanj 12,90 evra. Kot še pove Andreja Bezjak, je majhna tlačilka v torbici ali zmontirana na kolesu pravšnja ob predrtju zračnice, ker se bomo s tem ognili klicu na pomoč. Za njen nakup bomo odšteli najmanj 9,90 evra. Na kolesarski poti, kratki ali dolgi, bo dobrodošel tudi števec, dobra majhna naprava, kot spodbujevalec naših aktivnosti. Izbrali bomo med osnovnimi kolesarskimi funkcijami. Prosto po izbiri pa lahko dodamo še druge naprave in napravice, kot so spremljevalec srčnega utripa, števila vrtljajev, navigacijo ... Cene so od 17,90 evra naprej. Med opremo, ki na kolesu za varno in udobno vožnjo ne sme manjkati, sta tudi majhni led lučki, s katerima boste vidni vsem udeležencem v prometu. Cena je od 9,90 evra.
Vse cene, ki smo jih navedli, veljajo za izdelke v zelo kakovostnem rangu. Izberejo jih lahko tako kolesarski začetniki kot tudi kolesarji, ki imajo za seboj že dolgo kilometrino.
Dobri rekreativni kolesarji so kolesarji, ki letno prevozijo tri, pet, deset ali Se več tisoč kilometrov. Le-ti bodo že omenjeno opremo nadgradili z izdelki v višjem in najvišjem kakovostnem in cenovnem rangu. K osnovni opremi bodo dodali še kolesarska oblačila za slabo vreme in zimsko kolesarjenje. V najslabših zimskih razmerah bodo svoje kolo vozili v stanovanju, zato bodo potrebovali trenažer. Dobri rekreativni kolesarji potrebujejo tudi dodatno energijo, minerale, vitamine v obliki napitkov, gelov, energijskih ploščic ...
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 6. junija 2014
projektov za izgradnjo kolesarske poti Zabovci-Borl načrtujejo 2.000 evrov, za izgradnjo 1,5 kilometra kolesarske steze Bukovci-Markovci, ki je v zaključni fazi, 147.156,48 evrov, za izgradnjo 0,8 kilometra kolesarske steze Siget v naselju Bukovci 180.000 evrov, za kilometer kolesarske steze Stojnci, od regionalne ceste do naselja Muretinci v občini Gorišnica, 222.532 evrov, za projekte za gradnjo 0,8 kilometra kolesarske steze Vopo-šnica pa okoli 20.000 evrov. V načrtih razvojnih programov občine imajo še izgradnjo okoli 2 kilometra dolge kolesarske steze ob regionalni cesti R1-228 od naselja Bukovci do Spuhlje, oziroma do meje z občino Ptuj.
Ptuj
Skupna dolžina urejenih kolesarskih stez na območju MO Ptuj je 11 kilometrov. V sklopu vseh rekonstrukcij občinskih in državnih cest (Slovenjegoriška cesta, cesta skozi Podvince, Žabjak ...) je načrtovana tudi izgradnja kolesarskih poti in hodnikov za pešce. Izgradnja pločnika za mešani promet z ureditvijo komunalnih vodov v dolžini enega kilometra na Zagrebški cesti je stala 453.000 evrov ali 453 evrov en meter. Na kolesarskih poteh MO Ptuj v okolici mestnega jedra in v strogo bivalnih predelih mesta, da bi bilo kolesarjenje po ozkih in nepreglednih ulicah varnejše, je v okviru prometne študije Quest predvidena omejitev
hitrosti na 30 kilometrov na uro.
Hajdina
Na celotnem območju občine Hajdina je bilo doslej zgrajenih 7,5 kilometra kolesarskih stez. Za izgradnjo t. i. obkanalske kolesarske steze na odcepu Terme Ptuj-Skor-ba-Hajdoše-Slovenja vas dolžini treh kilometrov je bilo porabljenih 210.200 evrov občinskih sredstev in 61.864,47 evra sredstev DRSC. V sklopu izgradnje avtoceste Slivnica-Draženci je bilo izgrajenih 0,79 kilometra kolesarskih stez. Izgradnjo je v celoti financiral DARS. Občina Haj-dina pa je še zgradila kolesarsko stezo na odcepu Gerečja vas-Slovenja vas v dolžini 0,9 kilometra, za kar je porabila 59.230 evrov. V sklopu rekonstrukcije lokalne ceste v naselju Zgornja Hajdina, I. faza, odcep PSC-Maja, bodo letos uredili tudi kolesarsko stezo v dolžini 351 metrov. Njena ureditev bo stala 35.240 evrov. V Načrtu razvojnih programov (NRP) za obdobje 2014/2017 Občina Hajdina ne predvideva urejanja novih kolesarskih stez.
Žetale
Kolesarskih stez v občini Žetale nimajo, tudi DRSC ni naredil nič kolesarskih stez. V letošnjem proračunu nimajo za ta namen planiranih nobenih sredstev. »Glede na to, da je v občini še več kot 30 kilometrov makadamskih cest, od
katerih so nekatere v slabem stanju in ne vemo, kako jih bomo v prihodnje modernizirali, ker evropskih sredstev v obdobju 2014-2020 za ta namen ne bo, je tudi jasno, da v NRP nimamo planiranih projektov za izgradnjo kolesarskih stez,« je še povedal župan Anton Butolen.
Videm
V občini Videm je doslej urejenih 3,57 kilometra kolesarskih stez. Izgradnja stez je potekala skupno z rekonstrukcijami cest, zato stroška urejanja zgolj stez ne vodijo posebej. Za ureditev kolesarskih
stez niso pridobili evropskih sredstev, prav tako tudi Direkcija ni financirala nobene steze v tej občini. V proračunu za leto 2014 ni namenskih sredstev za gradnjo, prav tako v NRP ni predvidene gradnje kolesarskih stez.
Podlehnik
Tudi Podlehnik je ena izmed tistih občin, kjer ni niti metra kolesarske steze, kar pomeni, da občina za te namene ni porabila niti evra, prav tako ne DRSC. Tudi v prihodnje očitno ne bo drugače, saj kolesarskih stez ne nameravajo urejati ne letos, niti jih nima-
jo v planu NRP za naslednjih nekaj let.
Cirkulane
V občini zaenkrat nimajo niti metra urejene kolesarske steze, vendar jih v prihodnje načrtujejo. Že letos se bo tako v okviru modernizacije ceste Levičnik-Brezovec naredila kolesarska steza v dolžini 1,77 kilometra. Koliko bo dejansko strošek kolesarske steze, je zelo težko oceniti, sicer pa je skupna vrednost projekta 345.000 evrov. V NRP občine zaenkrat nimajo planiranih gradenj kolesarskih stez, vendar v perspektivi do leta
2020 predvidevajo izgradnje slednjih ob potoku Bela, iz Dolan v Cirkulane, v smeri naselja Gradišča in Pristava do sosednjih občin v dolžini približno šest kilometrov.
Poljčane
Kolesarji tudi v občini Polj-čane nimajo svoje steze, niti poti. Prav tako izgradnje kolesarskih stez v poljčanski občini ne načrtujejo v letošnjem proračunu, niti ni izgradnja teh uvrščena v načrt razvojnih programov.
MZ, ML, MG, MO, MV, MS
Kolesarstvo • Dirka okoli Slovenije - DOS EXTREME 2014
Izjemno lepo in nepozabno doživetje
Najtežja ekstremna kolesarska dirka okoli Slovenije - DOS EXTREME 2014 - je uspešno končana. 1205 kilometrov dolgo pot ob mejah naše dežele je v pičlih 62 urah prevozil tudi Mitja Bezjak iz Bukovcev. Pri tem mu je pomagala spremljevalna ekipa Micho Team.
V četrtek, 8. maja, se je natanko ob 18.52 v centru Postojne Mitja podal na pot. Na potovanje, bi lahko rekli, ki je trajalo tri dni in tri noči skupaj. 62 ur in 3 minute neprestanega kolesarjenja čez hribe in doline naše Slovenije je nekaj, kar si upa in zmore le peščica posameznikov. Nekaj ob čemer se rekreativnim ko-
lesarjem in vsem ostalim kolesarskim navdušencem naježi koža.
1205 km dirke je za vami, 14.000 višinskih metrov vzponov, 62 ur neprestanega kolesarjenja, tri neprespane noči. Sami pre-sežniki. Kako vam je to uspelo?
M. Bezjak: »Dirka je bila uspešno izpeljana. Naš cilj je bil odpeljati dirko v približno 60 urah, na koncu smo dirko končali v 62 urah, s čimer smo seveda zelo zadovoljni. Najpomembneje je, da smo dirko uspešno končali.«
Sedaj, po nekaj prespanih nočeh, bi lahko na kratko podoživeli potek
dirke od Postojne do Postojne?
M. Bezjak: »Dirka je bila zame eno zelo lepo doživetje, od samega starta do cilja.
V	nobenem trenutku ni bilo dvoma, da ne bi dirke končal. Proga je bila fantastična, tudi vreme nam je služilo. Ob celotni progi nas je bodrilo veliko število ljudi, ki so navijali in nam dajali dodatno energijo.
V	glavnem doživetje, ki ga težko pozabiš.«
Vršič, Črnivec, Sleme, Vahta in še bi lahko naštevali. Za 14.000 višinskih metrov se je nabralo vzponov. Kako ste jih premagali?
M. Bezjak: »Na Vršiču je bilo v tem času zelo toplo
Sprejema v Gorišnici se je udeležilo veliko domačinov.
vreme, spodaj v Trenti okrog 25 stopinj Celzija, na vrhu pa okrog 18, tako da sem se ga lotil malo počasneje. Tudi drugi vzponi so potekali brez posebnih težav. Če pa so težave nastale, pa mi je pomagala moja ekipa. Fantje so tekli z mano, mi predvajali kakšen posnetek, povedali kakšno zgodbo, da sem krizo prebrodil in potem peljal naprej.«
V vsakem trenutku je bilo možno spremljati, kje je kdo od kolesarjev, saj ste imeli sledilne naprave. Je bilo veliko takšnih, ki so spremljali vaš podvig tako podnevi kot ponoči?
M. Bezjak: »Po končani dirki sem dobil informacije o tem, da je zares ogromno ljudi prebedelo noči ob računalniku. Tudi nekaj nervoze je bilo prisotne, ko na trenutke signal ni deloval. Takrat so telefoni zvonili neprenehoma: kje smo, kaj se dogaja, zakaj stojimo ..., čeprav smo mi dejansko vozili. Naša facebook stran je v nekih trenutkih dosegala preko osem tisoč ogledov, kar se mi zdi fascinanten podatek, sploh glede na to, da je dirka medijsko zelo slabo promovirana.«
Kako pa ste doživeli sprejem v Bukovcih, kjer vas je po končani dirki pričakala družina, prijatelji, navijači?
M. Bezjak: »Moram reči, da
Mitja Bezjak z ekipo na sprejemu v Bukovcih
so me trije prijatelji iz Kolesarskega kluba Muretinci prišli vzpodbujat že na start dirke v Postojno in me potem spremljali velik del dirke, vse do Šmarja pri Jelšah. En prijatelj je prišel v Šoštanj in nato odpeljal del proge do Gorišnice za mano. Prvo presenečenje je sledilo v Gorišnici, pred hotelom Botra, kjer se je zbrala velika množica navijačev, prijateljev, znancev, sorodnikov . V nedeljo pa sprejem v domači vasi, ki me je res zelo presenetil, saj do zadnjega trenutka nisem vedel, da me pričakujejo. To je bilo čudovito presenečenje, ki ga ne pozabiš.«
Na sami dirki se je verjetno nabralo kaj nekaj slikovnega in video materiala. Ali imate namen vaš uspeh predstaviti širši javnosti?
M. Bezjak: »Ja, res je, kar nekaj slik je nastalo med dir-
ko. Tako sedaj tudi že pripravljamo reportažo, na katero vas lahko ob tej priliki tudi povabim. Predstavitev bo v sredo, 18. junija, ob 20.00 v kulturni dvorani v občinski stavbi v Gorišnici.«
Sedaj, ko ste opravili z DOS, je na vrsti še RAAM (dirka čez Ameriko)?
M. Bezjak: »Moj odgovor je ne, ker je RAAM prevelik finančno-organizacijski zalogaj, ki ga ne zmorem. Po drugi strani pa mi RAAM ne predstavlja izziva, saj gre enostavno za preveč ekstremno dirko.«
Kaj pa DOS 2015?
M. Bezjak: »En moj prijatelj je rekel: 'DOS te okuži ali pa ne.' Jaz sem na DOS predvsem užival, tako da ja, na DOS 2015 boste lahko spremljali tudi ekipo Micho Team. Seveda pod pogojem, da nam bodo to omogočala finančna sredstva.«
UR
petek • 6. junija 2014
Politika
Štajerski	7
Mezgovci • So mladi v kraju nebodigatreba
Komu je napoti prostor za mlade
Na predlog župana občine Dornava Rajka Janžekoviča bi v Mezgovcih, ob športnem igrišču na robu naselja in v neposredni bližini reke Pesnice, namestili mobilno hiško, ki bi jo kot klubski prostor uporabljala mladina.
Ob športnem igrišču v Mezgovcih bi občina Dornava mladim uredila klubski prostor. Strošek naložbe bi bil 10.000 evrov. Zaradi nasprotovanja nekaterih posameznikov bodo mobilno hiško postavili na nadomestni lokaciji - najverjetneje v središču občine.
Čeprav je svetnik Stanislav Ciglar kolege iz svetniškega zbora na seji pozval, naj o nastali situaciji izrazijo svoje mnenje, se na to temo ni oglasil noben izmed njih. Je pa še isti večer po seji Ciglar na svojem Facebook profilu zapisal: »Ko na seji občinskega sveta izzoveš svetnike, naj se razjasnijo glede statusa mladih v občini Dornava - vse tiho. Po končani seji in ko se kamere ugasnejo, se pa nekaterim kar razveže jezik ... Zanimivo!«
Foto: MZ
Županov predlog je naletel na oster odpor nekaterih posameznikov iz vasi Mezgovci. Da nekateri krajani vzpostavitvi prostora za mlade nasprotujejo, se je izkazalo že na zboru krajanov, problematika je bila javno predstavljena tudi na nedavni redni seji sveta občine Dornava. »O rešitvi za mlade v občini se pogovarjamo več let. Zdaj, ko je do neke rešitve končno prišlo, se na vasi pojavi nasprotovanje. Nad tem, da se nekateri krajani ne zavedajo, da je prostor za mlade več kot potreben, sem zelo razočaran. Župan in občinska uprava sta nam ponudila roko, rešitev je bila dobra ... Želim, da se na tej seji svetniki izjasnimo, ali smo za to, da mladi v občini Dornava dobijo prostor, kjer se bodo lahko zbirali. Znano je, da je bil Klub mladih občine Dornava v minulih letih zelo aktiven. Pripravili so vrsto dogodkov in projektov, največ prav v
času, ko je klub imel svoje prostore (op. a., klub je prostore izgubil, ko se je porušila stara dvorana in na njenem mestu zgradila Vila pri lipi). Občina mlade potrebuje in prav je, da se mladi v svoji občini dobro počutijo. V Mezgovcih ob Pesnici imamo novo igrišče, opremljeno z javno razsve-
tljavo. Menim, da igrišče ni v celoti izkoriščeno. Uporablja se nekaj dni na sezono. Zato sem več kot prepričan, da bi lahko svoj prostor tam imeli tudi mladi. Prostor imamo, občina je zagotovila finančna sredstva za namestitev objekta. Bili smo na točki, ko bi si predsednik Kluba mladih in
župan samo še segla v roko in dela bi se začela. Zaradi nekaj posameznikov sedaj zadeva stoji in se ne premakne. Želim, da tudi kolegi svetniki izrazite svoje mnenje o tem in na ravni občinskega sveta podate stališče, ali ste za to, da se mobilna hiška v Mezgovcih postavi ali ne. Ali pa bo lahko nekaj posa-
meznikov iz vasi imelo takšno moč, da bodo preprečili, da se nekaj za mlade postori,« je na nedavni seji občinskega sveta poudaril občinski svetnik Stanislav Ciglar.
»Kjer se mladih bojimo, tam tudi ni prihodnosti.«
Župan Rajko Janžekovič je nastalo situacijo komentiral z besedami: »Žalostno je, da so se stvari tako zapletle, še preden bi se o tem pogovarjali na občinskem svetu. Razprava o namestitvi mobilne hišice je bila zelo razgreta že na zboru krajanov. Če pač mladih v vasi ne želijo, jih tudi ne bodo imeli. Za namestitev bomo priskrbeli nadomestno lokacijo, ki smo jo že izbrali in za mladino bomo vsekakor poskrbeli.
Mlade znamo samo kritizirati. Da pa bi jim nekaj nudili, smo takoj proti brez vsake utemeljitve. Takšno je očitno razmišljanje nekaterih posameznikov v tem kraju. Postavitev hiške bi stala 10.000 evrov ... Če je pač volja takšna, naj tako bo. Ampak - kjer se mladih bojimo, tam tudi ni prihodnosti. Potrudili se bomo, da bomo za mlade našli ustrezen prostor, morda še boljši, kot je bil predvideni v Mezgovcih,« je bil jasen župan Janžekovič.
Člani Društva upokojencev iz Mezgovc so os robu dogajanja pojasnili, da jim domača mladina ni pomagala niti eno samo uro pri urejanju platoja, kjer imajo postavljeno svojo leseno hiško. Zato se jim ne zdi pošteno, da bi se mladi kar »vselili« na območje, ki ga sami skrbno vzdržujejo.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Montažna streha že buri duhove
Uporabna za večino prizorišč, a s prilagoditvami
Takoj potem, ko je podjetje organizatorjem dogajanja v
Prvič jo bodo postavili že v tem mesecu ob osrednji proslavi dneva državnosti, ki bo letos na mestni tržnici, je povedal direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik, s katerim smo se pogovarjali o tem 60.000 evrov vrednem nakupu.
Kaj vse ste oz. ste morali upoštevati pri izbiri montažne strehe za prireditveno dejavnost na Ptuju? Ste kateremu prizorišču pri tem dali prednost?
„Pri izbiri montažne strehe smo sledili potrebam predvsem tistih prizorišč, ki so v mestu najpogostejša, tržnica, minoritski samostan ipd. Hkrati je seveda nujno, da je streho mogoče postaviti tudi na prostem, torej na prizoriščih, kjer jo lahko tržimo in s tem pokrivamo stroške, ki so z njo povezani. Streha ustreza vsem standardom in jo je mogoče po dolžini sestavljati od deset metrov naprej po petmetrskih
Javne službe Ptuj kupilo montažno streho za različne prireditve, se že zapleta, saj slednja naj ne bi odgovarjala vsem mestu.
razdelkih, širina pa je dvajset metrov. Glede na navedeno je streho mogoče prilagoditi večini prizorišč."
Zakaj te strehe, ki jo bo mogoče uporabiti na dvorišču minoritskega samostana in na mestni tržnici, ne bo mogoče uporabiti tudi na Vrazovem trgu?
„Streho je mogoče uporabiti tudi na Vrazovem trgu, le da jo je treba zaradi specifike prostora postaviti vzdolž stavb, ne pravokotno na Muzikafe. Koliko je to dejstvo moteče za izvajalce prireditev na Vrazovem trgu, bodo presodili ti sami. Postavitev je mogoča na vseh podlagah, tudi travnih in drugih podlagah (grajsko dvorišče, turnirski prostor), treba je le zagotoviti minimalni postavitveni prostor, ki znaša 25 x 15 metrov."
Nekateri organizatorji festivalov ne bodo imeli priložnosti, da bi lahko
koristili montažno streho v primeru dežja. Verjetno pa je ne bo mogel uporabiti niti festival domače zabavne glasbe, kjer dodatne pogoje postavljajo televizijski snemalci.
„Vsem organizatorjem verjetno res ne bo mogoče zadostiti, saj potreb vseh niti ne poznamo. Menim, da bo z manjšimi prilagoditvami, ki ne
bi smele vplivati na kakovost programov organizatorjev, streha povsem ustrezna. Sicer pa streha ustreza tudi festivalu narodno-zabavne glasbe, saj ima možnost povišanja stranskih višin na šest metrov, kar bi moralo zadostovati zahtevam oz. standardom RTV. Ne nazadnje se takšna potreba pojavlja tudi pri poletnem festivalu v minoritskem samostanu, zato
smo bili pri nabavi, kar se tiče teh zahtev, pozorni."
Kakšni so dolgoročni načrti na tem področju?
„Menim, da bo streha zadostovala potrebam mesta oz. organizatorjev prireditev kar nekaj časa. Zaradi njene prilagodljivosti jo bomo lahko namenili tako prireditvam, pri katerih se prepozna javni interes, kakor tudi tistim pov-
sem tržnega značaja. S to infra-strukturno okrepitvijo bomo vsebinsko lahko bistveno bolje izkoristili mestno tržnico, s katero bomo lahko dali dodano vrednost tudi večjim prireditvam, npr. kurentovanju. Verjamem tudi, da bo možnost pokritja prireditvenih prostorov v mestu vanj privabilo tudi marsikaterega organizatorja prireditev, ki se doslej za tvegano organiziranje na prostem ni odločal. Želimo si, da bi k strehi v prihodnjih letih uspeli dodati še preostalo infrastrukturo, ki streho dopolnjuje, kar bi izvedbo tako lastnih kakor drugih prireditev še dodatno olajšalo."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za pokritje minoritskega dvorišča in drugih mestnih prizorišč je mesto montažne strehe doslej najemalo.
Sveti Tomaž • S seje občinskega sveta
Travo bodo kosile ptujske Javne službe
Svetnice in svetniki občine Sveti Tomaž so se minulo sredo sestali na 26. redni seji občinskega sveta, na kateri so obravnavali deset točk dnevnega reda.
Po hitrem postopku in brez večjih pripomb je občinski zbor sprejel več aktov. Na začetku 26. redne seje je župan Mirko Cvetko predlagal, da se na dnevni red uvrsti dodatna točka, in sicer Sklep o znižanju plačila staršev za programe v času poletnih počitnic, ki so ga v nadaljevanju svetniki in svetnice soglasno sprejeli. Po besedah direktorice občinske uprave Zinke Hartman gre za sklep, s katerim starši ob enomesečni odsotnosti otroka v vrtcu v času poletnih počitnic, za mesec, ko je otrok odsoten, plačajo le 50 % višine njihovega plačilnega razreda kot rezervacijo. Razliko pa mora zagotoviti občina. Predviden strošek bo znašal 4.000 evrov.
Župan Cvetko je občinskemu svetu tudi sporočil, da bodo letos košnjo trave v občini kot najcenejši ponudnik izvajale Javne službe Ptuj.
»Ni se treba bati za roke investicij«
Župan Cvetko je občinskemu zboru še povedal, da tako izgradnja vrtca kot kanalizacije potekata v skladu z načrti. Vrtec je namreč že tik pred opremljanjem, v polnem teku pa je tudi izgradnja kanalizacije. »V naslednjem tednu bomo začeli ureditev čistilne naprave. Po časovnem terminu smo naprej. Tako da se ni treba bati, da ne bi bilo do roka narejeno,« je še pojasnil župan Cvetko in dodal:
»Pod predpostavko, da bodo finančni tokovi od države ostali takšni kot do zdaj, ni strahu. Bi se pa lahko zelo zapletlo, če
bi se karkoli zalomilo pri sredstvih, ki jih moramo dobiti od države oziroma Evrope.«
Monika Levanič
Na tokratni seji je župan Mirko Cvetko občinski svet seznanil, da tako gradnja vrtca kot gradnja kanalizacije potekata skladno z roki in brez večjih težav.
Foto: ML
8 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 6. junija. 2014
Ptuj • Društvo gospodinj z razstavo o orehih
Oreh prinaša srečo
Članice Društva gospodinj Jezero so maja vabile na razstavo peciva iz orehov in ročnih del.
Pod pokroviteljstvom občine Slovenska Bistrica so se na bistriškem Trgu svobode zbrali vrtčevski otroci, osnovnošolci iz štirih občin Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica ter dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica.
Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Zgornja Ložnica, je letos v spomin priklicala igrače, ki so jih uporabljali otroci med pašnjo živine. Piščali, troblje, mlinčke, drdre in druge lesene izdelke za igro so izdelali s pomočjo staršev, starih staršev in vzgojiteljic ter tako spoznali kulturno dediščino in tudi, da so doma izdelane lesene igrače prav tako dobre in zanimive kot plastične iz trgovine.
Vabili s skutnim namazom in netopirji
Na trgu so se predstavili tudi osnovnošolci s Keblja, ki so na festivalu Turizmu pomaga lastna glava z nalogo Mladi + narava = zabava osvojili zlato priznanje. Namaz s skuto, medom in orehi ter zeliščni namaz sta na doma spečenem kruhu k njihovi stojnici privabila številne obiskovalce trga, kjer so jim osnovnošolke nato
predstavile idejo dvodnevnega tabora Lipek. Makolski osnovnošolci bi turiste med drugim popeljali pred jamo Belojačo, kjer bi obiskovalcem omogočili, da bi prisluhnili netopirjem, osnovnošolci iz Laporja pa so v raziskovalni nalogi pripravili tabor, ki ga bodo izvedli junija za sovrstnike. Njihov cilj pa je mladino ponovno povezati z naravo, je povedal Timotej Gril iz Laporja. Jakob Mlakar iz Osnovne šole Antona Ingoliča, podružnica Pragersko, pa je dejal, da so osnovnošolci letos spoznavali svoj kraj in da si želi, da bi tudi drugi obiskali Pragersko, ki ima po njegovem mnenju obilo znamenitosti, vrednih ogleda. Na letošnjem festivalu
Turizmu pomaga lastna glava so z dvema nalogama sodelovali tudi bistriški srednješolci in osvojili srebrno in zlato priznanje. Naloga z naslovom Rimski vrvež za mlade je bila zlata. Druga skupina pa je pripravila nalogo z naslovom Srednjeveški konec tedna.
Med mladimi raziskovalci in turističnimi nadobudneži se je sprehodil tudi bistriški župan Ivan Žagar, ki je bil zelo zadovoljen z mladimi in njihovimi projekti. Potencial razvoja turizma pa vidi v kmetijstvu in prodaji pridelkov na domu. Turistični podmladkarji pa so navdušili tudi predsednika Medobčinske turistične zveze Slov. Bistrica Leopolda Turka.
Mojca Vtič
Na družabnem srečanju so se obiskovalci seznanili tudi z reki in pregovori, povezanimi z orehi. Nekoč so na porokah v ženina in nevesto za srečo in blagostanje metali orehe.
V slovenskih šegah oreh vedno prinaša zdravje in srečo. V Sloveniji pa je tudi veliko krajev, ki so se poimenovali po orehih.
„Naše gospodinje nas na vsakoletnih razstavah vedno spomnijo na vrednote naših prednikov, kot so skromnost, sožitje z naravo in zdrav način življenja. Prikaz življenja in dogodkov iz preteklosti je zagotovo pomemben trenu-
tek seznanjanja z zakladnico naše kulturne dediščine. Veliko je bilo že pozabljenega. Veseli nas, da naše gospodinje slovijo po ohranjanju dobrih starih jedi, ki jih znajo odlično pripraviti. Pečejo najboljše potice, različne vrste kruha, gibanice, zavitke, pecivo, pripravijo različne malice in kosila, zato jih večkrat z veseljem povabimo k sodelovanju pri najrazličnejših prireditvah. Stalno se potrudijo. Ob tej priložnosti jim v imenu ČS Jezero za vse, kar so naredile lepega in dobrega doslej, podeljujem zahvalo za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri
realizaciji javnih prireditev in ohranjanju kulturnega življenja v ČS Jezero," je ob podelitvi zahvale marljivim članicam Društva gospodinj Jezero povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic. Za prejeto priznanje se je v imenu vseh članic zahvalila predsednica Marija Cvetko.
Za prijetno razpoloženje je na družabnem delu letošnje prireditve skrbel duo Bolfenk, odprtje razstave pa je obogatil nastop malčkov iz Vrtca Ptuj, kjer so v letošnjem šolskem letu prav tako ustvarjali na temo sladkosti.
MG
Slovenska Bistrica • Tkanje prijateljstva
Turistični idejni vrelec
Več kot dvajset nastopajočih je v drugi polovici maja tkalo prijateljstvo z nitkami turizma, kot nosi projekt Medobčinske turistične zveze in Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica tudi ime.
Foto: Mojca Vtič
Zlate srednješolke so prvo nagrado osvojile z nalogo Rimski vrvež.
^ n..-^ISÄ
V v ---pi
Vsem občanom ob prazniku iskreno čestitamo, vse ljudi dobre volje pa vabimo, da se nam pridružijo na prireditvah.
Občina Videm
» El«
m
Foto: Črtomir Goznik
Članice Društva gospodinj so 24. maja za svoj prispevek pri realizaciji javnih prireditev in ohranjanju kulturnega življenja v ČS Jezero prejele zahvalo četrtne skupnosti.
Datum	Prireditev	Kraj	Ura
2. junij	Otvoritev 3. male likovne kolonije Haloze na temo »Haloška krajina« in zasaditev dreves	Pri OŠ v Zg. Leskovcu	ob 9. uri
7. junij	Dan športa	Športni park Videm	ob 9. uri
7. junij	19. kmečki praznik Leskovec »Gremo v mlat«	Prireditveni šotor v Zg. Leskovcu	ob 14. uri
7. junij	Folklorni večer	Prireditveni šotor Videm	ob 19. uri
8. junij	Srečanje starejših občanov v Vidmu pri Ptuju	Prireditveni šotor Videm	ob 12. uri
8. junij	Vidov koncert, organizator pater Janez Ferlež	Prireditveni šotor Videm	ob 19. uri
9. junij	Dan OŠ Videm — zaključna prireditev in otvoritev razstave del 3. male likovne kolonije	Telovadnica OŠ Videm	ob 17. uri
10. junij	Sprejem odličnjakov pri županu	Sejna soba Občine Videm	ob 10. uri
10. junij	Dan odprtih vrat PGD Videm pri Ptuju	Gasilski dom Videm	ob 17. uri
11. junij	Otvoritev »Kočarjeve« domačije v Pobrežju	Pobrežje	ob 17. uri
11. junij	Predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja vin za leto 2014	Vidova klet	ob 18. uri
11. junij	2. srečanje podjetnikov, gospodarstvenikov in upravljalcev v Občini Videm na temo »Razvojne politike v občini in regiji — lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost«	Velika dvorana občine Videm	ob 19. uri
12. junij	Dan ljudskih pevcev	Prireditveni šotor Videm	ob 19. uri
13. junij	Poletna muzejska noč (vstop prost)	Djočanova kmetija, Tržec 13	med 16. in 22. uro
13. junij	Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Videm	Sejna soba Občine Videm	ob 16. uri
13. junij	Osrednja prireditev ob 11. OBČINSKEM PRAZNIKU	Prireditveni šotor Videm	ob 17. uri
14. junij	Tekmovanje v športnem ribolovu za pokal Občine Videm	Jama Tržec	med 7. in 13. uro
14. junij	60. občni zbor DU Videm	Prireditveni šotor Videm	ob 10. uri
15. junij	Vidovo žegnanje	Pred cerkvijo v Vidmu	ob 10. uri
V času prireditev, med 18. in 21. uro, bo v Vidovi kleti možno pokusiti vina haloških vinogradnikov.
petek • 6. junija 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	9
Ptuj • Teden slepih in slabovidnih
Enotne talne označbe za samostojnost slepih in slabovidnih
Prvi teden v juniju slepi in slabovidni Slovenije že desetletja obeležujejo kot teden slepih. V tem času skušajo najširšo javnost še dodatno opozoriti nase in na vse probleme, ki jih s seboj prinaša slepota oz. slabovidnost v vsakdanjem življenju.
Ptuj • Obisk državnih svetnikov
Za razvojno in podjetniško Slovenijo
»Državni svet daje velik poudarek lokalnemu, pokrajinskemu, regijskemu delovanju. Je tudi edini državni organ, kjer je možna formalna zastopanost lokalnih interesov. Od 40 državnih svetnikov jih je 22 z lokalnih območij. Stik s civilno družbo je izjemno pomemben, državni svet je most med civilno družbo in parlamentom,« je ob obisku Ptuja prejšnji teden poudaril njegov predsednik Mitja Bervar.
Foto: Črtomir Goznik
Delegacijo državnega sveta, ki jo je vodil predsednik DS Mitja Bervar, je sprejel ptujski župan Štefan Čelan s sodelavci.
t
1 'I
r k. - .
Foto: Črtomir Goznik
Z razstave ročnih del Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj
»Te težave je ob razumevanju družbe največkrat možno v veliki meri omiliti, včasih pa celo povsem odpraviti, je povedal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. V letošnjem tednu dajejo na državni ravni poudarek talnemu tak-tilnemu vodilnemu sistemu. Ta je v Sloveniji še redkost, a ga je ponekod že srečati. Gre za sistem iz posebnih reliefnih talnih oznak, ki v kombinaciji z naravnimi ali urbanimi danostmi omogočajo samostojno gibanje tudi slepemu ali močno slabovidnemu, kar pomembno prispeva k njegovemu neodvisnemu življenju.
Sistema TTVS se je treba naučiti, kar ni pretežko. „Vsak, ki
Do konca petletnega mandata bo državni svet skušal še bolj okrepiti sodelovanje s parlamentom. „Mislim, da bo k temu prispevala tudi sama situacija v Sloveniji, ki ni rožnata," je posebej izpostavil Bervar.
Uvedba pokrajin je nujna
Po mnenju ptujskega župana je vloga državnega sveta preveč okrnjena: »Veto bi moral veljati eno leto, tako bi vsak pripravljavec zakona temeljito razmislil, kako ga bo pripravil. Premajhno je tudi vloga na operativni izvedbeni ravni,
Pobudnik akcije in vodja strateškega tima je Boris Perger. Gre za edinstven dogodek na svetu, ki do sedaj ni uspel še nikomur. Največji kruh na svetu bodo začeli peči v soboto okoli 8. ure zjutraj, ob 11. uri pa se bo začel uradni program, v katerem bodo predstavili grajsko tržnico, slovenske ljudske plese, glasbo in zabavo. Sledila bo sveta maša v latinskem jeziku, ki jo bo daroval mariborski škof Marjan Turnšek. Ko bo kruh pečen, bodo v soboto zvečer opravili uradno meritev za Guinnes-sovo knjigo rekordov, nato pa
si res želi biti samostojen, bo hitro razumel njegovo logiko in ga bo s pridom uporabljal. Mora pa biti TTVS po vsej državi enak, upoštevati ista pravila in standarde, da ga bodo slepi in slabovidni lahko uporabljali," poudarja Wraber, ki pričakuje, da se bo TTVS pojavil v čim več slovenskih mestih in naseljih, povsod namreč živijo slepi in slabovidni. Posebno pa zavezuje občine, ki se ponašajo z listinami Občina po meri invalidov, med temi je tudi MO Ptuj.
Ustvarjalni in inovativni
V aktivnosti tedna slepih 2014 se je vključilo vseh de-
ko gre za zastopanost lokalnih interesov in civilne družbe preko državnega sveta. Če je kje Slovenija padla na izpitu, je padla na razumevanju pomena razvojne funkcije. Če je slovensko gospodarstvo moralo na tuje trge, bi morala tudi znanost. V tem trenutku je tako, da slovenska znanost na tuje trge vstopa zgolj z objavami strokovnih člankov. Izgubili smo podjetnike, v Sloveniji imamo samo še menedžerje, ki jih zanimajo samo podpis pogodbe in zadnji trije členi v tej pogodbi o višini odpravnine.«
Ptujski župan se zavzema tudi za razvojne pokrajine, v
bodo ob zabavi in igrah počakali, da se kruh čez noč ohladi. V nedeljo dopoldne bo princ ptujskega karnevala Miroslav Slodnjak - vitez dornavski z mečem opravili svečan razrez kruha, nato pa ga bodo začeli deliti med obiskovalci. Vse tri dni bo v akciji sodelovalo tudi Turistično društvo Štatenberg. Scenarij za celotno zgodbo temelji na dogodkih iz okoli leta 1750. Igra, v kateri bodo nastopili tudi vsi dosedanji princi ptujskega karnevala s spremstvom in gardisti, temelji na osnovi legend in zgodovinskih zapisov,
katerih bo svet pokrajin konstituiran podobno kot državni svet: »V njem morajo biti ljudje
vodil jo bo ostareli grof Atems in je povezana s kruhom.
Direktor pekarne hlebček Vojteh Šenveter je povedal, da bodo za pripravo testa potrebovali okoli 770 kg ržene in okoli 530 kg pšenične moke, 24 kg soli, 2,2 kg kvasa, domači kis, vodo. Ko bodo testo zamesili, bo pripravljena masa za peko težka okoli 1960 kg, po 8 do 10 urah peke v peči, ki so jo izdelali posebej za ta primer, pa bo pečen hleb kruha težak okoli 1700 kg, njegov premer bo okoli 2,5 m, visok pa bo okoli 85 cm.
M. Ozmec
s kompetencami. Osnovna naloga bi morala biti kreiranje visoko kakovostnih delovnih mest. Temu bi moral slediti tudi prenos nalog z države na pokrajine. Slovenija je trenutno opravilno nesposobna država, to je mogoče prese-
vet medobčinskih društev slepili in slabovidnih, tudi Medobčinsko društvo slepili in slabovidnih (MDSS) Ptuj. Začeli so ga z zahvalno mašo za slepe in slabovidne, ki je bila v cerkvi na Ptujski Gori 31. maja. Tretjega junija pa so v klubskem prostoru odprli razstavo ročnih del članic in članov, največ je kvačkanili izdelkov, tudi pletenih, izdelkov iz papirja, Polona Perger pa razstavlja slike na platnu. Razstava je na ogled še danes. Marjana Šibila je povedala, da je v medobčinskem društvu zelo aktiven aktiv žena, pa tudi komisija za kulturo. Ustvarjajo v delavnicah in doma. Zapela je tudi pevska skupina medobčinskega društva slepih in
kati z ustanovitvijo razvojnih pokrajin, je prepričan ptujski župan. Za to bi si moral prizadevati tudi državni svet.«
Kot je povedal Mitja Bervar, so na zadnjem srečanju komisije za lokalno samoupravo in interesne skupine lokalnih interesov v DS sklenili, da se bo državni svet ponovno lotil iskanja možnosti uvedbe pokrajin, ki jih Slovenija nujno potrebuje. To potrjujejo tudi vsi njihovi terenski obiski.
Državni svet utira pot gospodarstvu na tuje
Mitja Bervar je prav tako prepričan, da bi v nekaterih stvareh moral imeti državni svet kakšno večjo pristojnost oz. konkretno možnost več. Kot predsednik si je zadal štiri cilje, ki jih želi doseči.
Na prvem mestu je prepoznavnost dela in delovanja državnega sveta v Sloveniji. Na tem se v preteklosti ni delalo, ker je tako odgovarjalo državnemu zboru in medijem.
Drugi poudarek je na delovanju in pomoči državnega sveta gospodarstvu, vključno z mednarodnimi aktivnostmi.
slabovidnih Ptuj, ki jo vodi Marija Zamuda.
„Poudarek tedna slepih 2014 v MDSS Ptuj je na ustvarjalnosti članov, druženju in športnih aktivnostih, predvsem pa želimo javnosti povedati, da želimo biti enakopravni člani družbe," je povedal predsednik Janez Solina. Udeležili so se regijskega tekmovanja v vrtnem kegljanju, sestala se je tudi skupina za samopomoč Mavrica. V sodelovanju z DOPPS so si v petek ogledali še ormoško laguno. Želijo označiti učno pot, ki bo primerna tudi za slepe in slabovidne, jo opremiti z zvočnimi zapisi, zapisi v brajici in oznakami ovir.
MG
Državni svet je podpisal sporazum z drugim domom Rusije na področju gospodarstva, kmetijstva, izobraževanja, znanosti, kulture in trajnostnega razvoja. Gre za edinstven dokument, podobne sporazume pa bodo podpisali tudi z drugimi domovi.
Tretje področje, ki ga pri svojem delu izpostavlja predsednik DS, zadeva celovit in celostni trajnostni razvoj. Gre za način življenja in preživetja, samooskrbe, odnosa do podjetja, do okolja, da se dogajajo pravilne stvari, da so menedžerji, podjetja in okolje drug do drugega odgovorni, da si medsebojno pomagajo in se poslušajo: „Razumeti moramo, da imamo samo eno zemljo, da je takšna, kot je, da ne more biti nič večja. Moramo pa poskrbeti, da bo živela še naprej, za naše zanamce. Na tem področju so pomembni stebri, ekonomski, trajnostni del razvoja, družbeno socialni, okoljski ter kulturni.«
Četrto področje pa je med-generacijsko sodelovanje mladih, s poudarkom na mladih, je o ciljih DS do konca mandata še dodal predsednik Mitja Bervar.
MG
Štatenberg • Pripravljajo edinstveni dogodek
Spekli bodo najtežji kruh na svetu
Društvo za ohranjanje kulturnozgodovinske dediščine Pretorijanci iz Maribora in Turistično društvo Štatenberg sta združili moči ter na dvorcu Štatenberg postavili največjo peč v naravi, v kateri bodo spekli najtežji kruh na svetu, težak 1700 kg, s katerim se bodo uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov.
10 Štajerski
Kultura
petek • 6. junija 2014
Ptuj • Festival Arsana ArtPtuj 2014
Prihajajo tudi grammyjevi nagrajenci
Letošnji šesti glasbeni festival Arsana bo potekal med 23. julijem in prvim avgustom. Festival, ki vsako leto v mesto ob Dravi privabi 20.000 obiskovalcev in je vse bolj prepoznaven tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, si je nadel slogan Eksplozija umetnosti.
V desetih dneh bo vabil na več kot 50 koncertov in drugih dogodkov z nastopi več kot 250 glasbenih umetnikov klasične, pop, jazz in etno, vokalne in instrumentalne scene.
»Prvič pa na Ptuj prihajajo grammyjevi nagrajenci Ne-wYork Voices iz ZDA, ki so zadnjih dvajset let najpomembnejša zasedba naše generacije,« je povedal umetniško vodja festivala Mladen Delin, ki je prepričan, da se bo Ptuj s festivalom letos zapisal na svetovni zemljevid festivalskih
„Tudi zaradi njih se bo letos veliko govorilo o Ptuju. Njihov nastop je tako, kot če bi Ronaldo igral tekmo na ptujskem igrišču. Skupina je vzornica skoraj vsem pevcem po svetu. Za njihov nastop na Ptuju smo se pogajali osem mesecev. Da smo jih dobili, smo morali k njim na študij, se z njimi spoprijateljiti," je povedal Delin. Ob New York Voices bo letošnji festival postregel še z nekaterimi drugimi vrhunci, pomembno je tudi sodelovanje s Festivalom Ljubljana, in nastop zbora Glinka. Letos začenjajo tudi z otroškim programom, dogodki, povezanimi z glasbo. Nadaljevali pa bodo z mednarodno poletno akademijo,
Pa brez zamere
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so umetniški vodja festivala Mladen Delin, ptujski župan Štefan Čelan in direktor Javnih služb Alen Hodnik predstavili letošnji glasbeni festival Arsana.
načrtujejo pa tudi enodnevni seminar z New York Voices, na katerem pričakujejo pevce iz vse Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Pripravili pa bodo tudi dobrodelni koncert.
Streho donirajo Javne službe
Koncerti bodo potekali v starem mestnem jedru, osrednje prizorišče bo dvorišče minoritskega samostana, ki
r
v.
Akcija: za dve plačani vstopnici ena brezplačna
Povprečna cena vstopnice za koncerte bo 10 evrov. V akciji 2 + 1, pri nakupu dveh različnih vstopnic, bodo tretjo po izboru podarili. Najdražja vstopnica bo za koncert New York Voices, stala bo 20 evrov. Najdražji koncert pa bo stal okrog deset tisoč evrov.
>v
J
bo pokrito. Streho, ki so jo v prejšnjem letu najemali, bodo kupile Javne službe, ki so tudi partner festivala. Stala bo šestdeset tisoč evrov. Prejšnja leta so jo najemali, stroški so se gibali med 10 in 20 tisoč evrov, odvisno od časa najema. To je investicija v infrastrukturo, ki jo bo mogoče uporabiti tudi na drugih prizoriščih, je pojasnil Hodnik.
Za izvedbo letošnjega festivala bodo imeli v najboljšem primeru na voljo 90.000 evrov, strošek festivala pa bo vsaj 10-krat večji. „Za festival dela med 30 do 50 ljudi, večinoma brezplačno ali nam jih v času festivala posodijo preko javnih del, ker v Arsani celo leto za ta festival delamo tri osebe v povprečju osem ur dnevno, sredstev pa imamo samo za polovični delovni čas. Umetniki so spustili cene, različni izvajalci nam pomagajo s storitvami brezplačno, ker vsi
skupaj verjamemo v festival," je še povedal Delin.
Ptuj dodaja 30.000 evrov, na evropskem razpisu ostali brez centa
Tretjino, 30.000 evrov bo prispevala MO Ptuj, tretjino sponzorji (glavni so CP Ptuj, Talum in Kemofarmacija) in nekateri manjši donatorji, 20 % (med 15.000 in 20.000 evri) pa pričakujejo od prodaje vstopnic. Ministrstvo za kulturo pa je tudi letos snedlo obljubo o podpori festivalu, tako kot že v prejšnjih treh letih, kljub temu da izpolnjujejo vse kriterije. Na evropskem razpisu pa so bili prekratki za eno točko.
MG
Ptuj • Dan odprtih vrat Zgodovinskega arhiva
Neverjetni zakladi ptujskega arhiva
V petek je Zgodovinski arhiv na Ptuju obiskovalcem na široko odprl svoja vrata. Najsodobnejši arhiv v Sloveniji se ponaša s številnimi dragocenostmi. Skrite očem javnosti so dobro varovane v kletnih depojih.
Nekatere zaklade so ob dnevu odprtih vrat predstavili javnosti in ministru za kulturo Urošu Grilcu.
Zgodovinar dr. Dejan Zadra-vec je ministru in drugim obiskovalcem arhiva predstavil izbor najkakovostnejšega in vsebinsko najzanimivejšega gradiva. Med drugim tudi tri listine diplomata in zgodovinarja Žige Herbersteina, ki jih v drugih arhivih nimajo. Na listini iz leta 1514 je lastnoročni podpis Žige Herbersteina. Z njo trije mlajši starejšemu bratu zagotavljajo, da ne bodo oporekali njegovemu dogovoru z drugo ženo glede družinskih posesti. Druga listina govori o rešitvi
spora glede gradu Hrastovec salzburški nadškofje podelili in okoliških posesti. Tretja li- Herbersteinom fevd nad postina pa je iz leta 1528. Z njo so sestmi, ki so jih kupili.
Kandidat
Kaj potebujete za to, da bi bili mandatar
V vsesplošni tragikomediji glede izbire morebitnega in tako imenovanega tehničnega mandatarja za vodenje vlade si dovolimo pogledati, kakšen naj bi ta mandatar sploh bil. Torej, pobr-skajmo, katere lastnosti bi taka oseba morala imeti. Sicer na papirju velja aktivna in pasivna volilna pravica, torej da lahko polnoletni državljani volimo in smo hkrati izvoljeni, kar pomeni, da bi torej teoretično lahko za mandatarja kandidiral in bil izvoljen kdorkoli izmed nas, a vsi vemo, da v praksi stvari niti najmanj ne izgledajo tako. Za mandatarja potebujete kar nekaj lastnosti, ki jih navadni državljan ne premore; politično nekorektno jih nekaj naštejmo. Morda bodo pa komu koristile. V te namene si oglejmo pretekle osebe, ki so v tej državi opravljale delo predsednika vlade (in so torej pred tem vsaj nekaj časa morale preživeti v vlogi mandatarja). Te osebe, če ste slabega spomina, so bile naslednje: Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk, Anton Rop, Janez Janša, Borut Pahor in Alenka Bratušek. Pa poglejmo, kaj so ti ljudje imeli skupnega.
Glede na to, da sta oba Janeza vlado vodila vsak po dvakrat, je torej dobro, da ste kot kandidat za mandatarja plešasti in suhljati, skoraj asketski. Nobeden od obeh Janezov namreč ni (bil) kaj prida glavnato poraščen ali baročno okrogel. Proti okroglosti govori tudi dejstvo, da je Lojze prav tako en koščen možicelj, Borut pa tako ali tako vzor pretiranega športništva in kot tak seveda ni bajsi. Tudi Alenka ima dokaj zgledno zdravo postavo. Zdi se torej, da je suhlja-tost (ali vsaj ne zaobljenost) eden izmed zelo pomembnih dejavnikov pri primernosti za predsednika vlade. Edini predsdnik vlade, ki je bil malce bolj bajsi, je bil Andrej, a vsi vemo, kako kratka je bila dolgost njegovega mandata (prosto po Prešernu).
Dalje - ne smete imeti očal oziroma biti kratkovidni. Od vseh premierov sta očala »za gledati na daleč« nosila zgolj Lojze in Andrej, skupna dolžina njunih mandatov pa znaša zgolj slabi dve leti in pol. Vseh ostalih pet, ki niso »očalarji«, je torej vladalo ostalih dobrih dvajset let, kar v povprečju pomeni približno štiri leta na glavo. Povprečna dolžina Lojzetovega in Andrejevega mandata pa je leto in drobiž. Torej: očala - odpade.
Naslednja točka. Tokrat gre za karakterno lastnost. Če želite postati mandatar in kasnejši predsednik vlade, morate biti ... recimo temu, malce zategnjeni. Morate biti dokaj togi. Tega seveda ne gre zamenjevati z resnostjo, saj je človek lahko hkrati resen in sproščen. Zategnjenost in togost sta značajski določili, ki nimata kaj dosti opraviti z resnostjo kot neke vrste pristno angažiranostjo pri določenem problemu, ampak sta značilnosti osebnosti, psihe. Začnimo s prvim, z Lojzetom. Lojze je hotel (in to še zmeraj počne) biti ljudski, od ljudi in za ljudi, veseli stric s harmoniko in tako dalje. A to mu nikoli ni uspelo v popolni meri, saj se nosi, kot da ima, ljudsko (heh!) bi se temu reklo, štil od metle v riti. Podobno bi se lahko trdilo tudi za oba Janeza, Andreja, deloma tudi Toneta (da ga ne pozabimo). Za Boruta pa itak vsi vemo, kakšen gizdalinček je. Pri Alenki se pozna prisotnost ženskosti (kar glede na to, da je ženska, ne bi smelo presenečati), hkrati pa ne moremo zanikati, da je vsak izmed nas v življenju srečal že kup zabavnejših ter sproščenih pripadnic »nežnejšega« spola. Torej - togost je nujna. Če je imate kje pri bajti še kakšen štil od metle, pa nasploh super.
In za konec, kot bi temu rekli Angleži, »last but not least«, torej nazadnje, a nikakor ne najmanj pomembno - biti morate moškega spola. Najbrž se tudi z Lune vidi, da so Lojze, oba Janeza, Andrej, Tone in Borut (bili) fantki, Alenka pa je punčka. Če torej lahko brez večjih težave lulate tudi stoje, imate dosti večje možnosti, da postanete mandatar, kot pa če vam je dosti lažje lulati sede (saj res, a mislite, da ima predsednik vlade v svojem stranišču tudi pisoar ali samo školjko? Najbrž ga ima, a ne?).
To je le nekaj lastnosti, ki jih očitno morate imeti, če želite resno računati na mesto mandatarja. Seveda se lahko nadejate uspeha tudi, če ste ženskega spola, dobrohotno zaobljeni, z očali ter veselega duha, a na vašem mestu bi svoje možnosti jemal malce z rezervo, kot se to reče.
Toliko o nediskriminatorni politiki v Republiki Sloveniji.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Zgodovinar Dejan Zadravec je obiskovalcem predstavil izbor najkakovostnejšega in vsebinsko najzanimivejšega gradiva.
Zakladi arhiva: od najstarejše sodbe homoseksualcema do Gostilniškega politika
Posebnost je tudi najstarejša znana sodba v slovenskem jeziku iz leta 1749. Dva starejša možakarja so v njej obsodili zaradi homoseksualnosti in ju v skladu s takratno zakonodajo v Hrastovcu usmrtili ter sežgali. Zanimiv je tudi najstarejši plakat ptujskega gledališča iz leta 1798, ki je najstarejši znani ohranjeni gledališki plakat v Sloveniji. Ptujsko amatersko
gledališče je tega leta uprizorilo komedijo Gostilniški politik. Avtor se v tekstu jezi nad mestnimi bahači, ki sedijo v gostilnah in opravljajo mestno oblast. Med zanimivostmi je še vojaški zemljevid Zgornjega Ptujskega polja iz leta 1833. Tovrstnih zemljevidov v drugih slovenskih arhivih nimajo. Kot posebnost pa je Zadravec predstavil še album s fotografijami družine Fürst iz leta 1860.
Minister Grilc je ob obisku Ptuja pojasnil, da na poti od arhiva do arhiva spoznava njihovo specifiko, probleme, s katerimi se soočajo ter kako se umeščajo v družbo in pro-movirajo svojo dejavnost. Poudaril pa je, da je žalostno, da se od 70.000 tekočih metrov gradiva slovenskih arhivov ukvarjamo samo z 0,5 % gradiva službe državne varnosti, ki je stalno predmet spora.
Mf
Dan odprtih vrat se je začel z branjem arhivske pravljice predšolskim otrokom, obiskovalci so prisluhnili predavanju Katje Zupanič o adaptaciji zgradbe bivše vojašnice za potrebe arhiva. Na ogled sta bili razstavi „Stara šara - problem dolgoročne hrambe na sodobnih nosilcih informacij" ter „Drobci zgodovine posameznih hiš in njihovi lastniki v Prešernovi ulici na Ptuju".
Motokros
Gajser sklenil dvoletno pogodbo s Hondo
Stran 12
Tenis
Cervantes v četrto ugnal Rola
Stran 12
Strelstvo
Sašo Stojak izpolnil A-normo za SP v Granadi Stran 13
Nogomet
Na prvi tekmi Lovrenc ugnal Ormožane
Stran 13
Nogomet
Največje presenečenje letošnjih lig MNZ Ptuj
Stran 14
Mali nogomet
V Vitomarcih skupaj kar 48 ekip
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoilulajts nai na íüítovnim, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut áfeietcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Sambolec je manjkal le na eni tekmi, Kelenc naj asistent lige
Medtem ko v Zavrču že sestavljajo igralski mozaik za naslednjo sezono, se lahko skozi statistiko za trenutek ozremo na uvodno sezono NK Zavrč med prvoligaši. Končno 5. mesto je dosežek, ki se ga ne bi branil noben novinec, ob tem pa obstanek ni bil vprašljiv v nobenem trenutku.
Največ igralnega časa je na zelenicah prebil izkušeni branilec, 34-letni Boris Sambolec. Ta je izpustil le tekmo 3. kroga v Kranju, na vseh drugih je igral od prve do zadnje minute. Blizu temu sta bila tudi Nikola Šafarič in Doris Kelenc. »Posebneža« sta Josip Fuček in Jure Matjašič, ki sta odigrala veliko tekem, a le redko celotno tekmo, zato nista med tistimi, ki so na igrišču prebili največ minut.
Najboljši strelec Zavrča je bil na koncu Matija Smrekar (9 zadetkov), ki je nastopil le v spomladanskem delu, pa še to v začetni enajsterici le na 13 tekmah. Dino Kresinger je vseh 7 zadetkov dosegel v jesenskem delu. Po šestkrat sta zadela Doris Kelenc in Miha Kokol, ob tem pa je Kelenc še najboljši asistent lige: zbral je kar 12 podaj (sledi Mitja Viler - 11).
Zavrčani so na koncu pristali na 3. mestu med najbolj
»negostoljubnimi« moštvi 1. lige (36 točk) - kot domačin so bili uspešnejši le Koprčani (40). Daleč najuspešnejše moštvo na gostovanjih so Mariborčani, ki so v gosteh osvojili kar 7 točk več kot na domačem igrišču. Prav v tem elementu so močno prekašali tekmece in so si priigrali odločilno prednost.
Odigrane minute v sezoni 2013/14 (št. srečanj):
Boris Sambolec Nikola Šafarič Doris Kelenc Gregor Fink Josip Golubar Miha Kokol Dino Kresinger Marko Roškar Sandi Čeh Peter Murko Jure Matjašič Dejan Kurbus Andrej Dugolin Matija Smrekar Mario Brlečič Karlo Težak Josip Fuček Aleš Čeh Luka Bešenič Tilen Lešnik Arpad Vaš Dominik Božak Matija Kovačič
3150	35
2979	34
2920	35
2790	31
2752	32
2033	26
1980	26
1823	21
1733	22
1529	18
1443	28
1428	24
1291	19
1154	15
1007	21
999	13
832	29
581	15
zadetkov: Doris Kelenc, Miha Kokol; 5 zadetkov: Josip Golubar; 4 zadetki: Jože Benko, Josip Fuček, Jure Matjašič; 3 zadetki: Boris Sambolec; 2 zadetka: Nikola Šafarič; 1 zadetek: Andrej Dugolin, Sandi Čeh, Peter Murko, Dejan Kurbus, Rene Mihelič, Aleš Čeh, Mario Brlečič.
Najboljši strelci 1. lige:
19 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar Velenje); 18 zadetkov: Massimo Coda (Gorica); 16 zadetkov: Nusmir Fajič; 14 zadetkov: Jean-Philippe Mendy; 13 zadetkov: Marcos Tavares (vsi Maribor); 11 zadetkov: Gi-anluca Lapadula (Gorica), Joshua Kevin St Parker (Domžale); 10 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje), Nik Omladič (Olimpija), Goran Galešič (Koper); 9 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), Jaka Štromajer (Koper), Saša Aleksander Živec (Koper/Domžale); 8 zadetkov: Slobodan Vuk (Domžale), Gianvito Misuraca (Gorica) ...
450 90 74 58 0
Strelci za Zavrč:
9 zadetkov: Matija Smrekar; 7 zadetkov: Dino Kresinger; 6
Lestvica Fair Play
1.	Krka
2.	Zavrč
3.	Maribor
4.	Domžale
5.	Triglav
6.	Rudar Velenje
7.	Celje
8.	Gorica
9.	Luka Koper
10.	Olimpija Ljubljana
Nogomet • NK Aluminij
Trenerska palica v Damijana Romiha
rokah
Pri kidričevskem drugo-ligašu je v teh dneh uprava kluba izjemno aktivna: najprej so prihajale novice o redčenju njihovih vrst (odšli so trener Pevnik in igralci Kurež, Bingo, K. Medved, M. Rešek), sedaj pa tudi v obratni smeri - prihodov.
Prva vest te vrste je izjemno udarna, saj je trenersko mesto članske ekipe Aluminija v sezoni 2014/15 prevzel Damijan Romih. 42-letnik je v svoji igralski karieri igral za Celje, Korotan in Šmartno, kot trener pa se je uveljavljal v Celju in Krškem, zadnjo sezono in pol pa je vodil ekipo
Rolteka Doba v 2. ligi. S to je v tej sezoni premočno osvojil 1. mesto.
»Iskali smo mladega, a obenem izkušenega strokovnjaka z modernim pogledom na nogometno igro - našli smo ga v Damijanu Romihu. Z njim smo sklenili dvoletno pogodbo, kar govori o tem, da imamo z njim dolgoročne načrte. V pogovorih smo hitro našli skupni jezik, saj smo videli njegovo željo po nadaljnjih korakih v trenerski karieri in razvoju,« je v imenu kluba povedal Marko Kmetec, ki je z novim trenerjem že opravil prve pogovore: »Naša
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec je v sezoni 2013/14 odigral največ minut v dresu Zavrča.
183 192 198 203 228 229 236 245 320 323 JM
Končna lestvica:				Domače tekme:						Gostujoče tekme:					
1. MARIBOR	36 24 5 7	78:31	77	1. KOPER	18 12	4	2	27:13	40	1. MARIBOR	18 14		0 4	36:9	42
2. KOPER	36 21 6 9	52:36	69	2. RUDAR	18 12	0	6	37:20	36	2. GORICA	18	8	5 5	27:18	29
3. RUDAR	36 18 9 9	55:33	63	3. ZAVRČ	18 11	3	4	31:21	36	3. KOPER	18	9	2 7	25:23	29
4. GORICA	36 16 10 10	60:32	58	4. MARIBOR	18 10	5	3	42:22	35	4. RUDAR	18	6	9 3	18:13	27
5.ZAVRČ	36 16 5 15	58:63	53	5. GORICA	18 8	5	5	33:14	29	5. DOMŽALE	18	4	8 6	19:21	20
6. DOMŽALE	36 10 15 11	47:36	45	6. DOMŽALE	18 6	7	5	28:15	25	6. OLIMPIJA	18	5	3 10	16:31	18
7. OLIMPIJA	36 12 6 18	38:56	42	7. OLIMPIJA	18 7	3	8	22:25	24	7. ZAVRČ	18	5	2 11	27:42	17
8. CELJE	36 10 7 19	30:58	37	8. CELJE	18 6	3	9	15:24	21	8. CELJE	18	4	4 10	15:34	16
9. KRKA	36 8 7 21	31:64	31	9. KRKA	18 5	5	8	19:28	20	9. KRKA	18	3	2 13	12:36	11
10. TRIGLAV	36 6 8 22	34:74	26	10. TRIGLAV	18 5	4	9	19:28	19	10. TRIGLAV	18	1	4 13	15:46	7
skupna želja je, da čim prej sestavimo moštvo za naslednjo sezono. Pri tem bomo v skladu s finančnimi omejitvami seveda upoštevali tudi želje novega trenerja. Vsekakor pa bo osnovna usmeritev kluba vezana na pomlajevanje moštva in uveljavljanje mladih domačih igralcev. Cilji s tem ne bodo nič manjši, saj pri Aluminiju v zadnjih sezonah vedno zasledujemo najvišje cilje. V moštvu si želimo igralce, ki so željni dokazovanja in uspehov. Podrobnejše cilje pa bomo seveda predstavili takrat, ko bo znana končna sestava ekipe.«
Jože Mohorič
Foto: siol.net
Damijan Romih je zadnjo leto in pol uspešno vodil ekipo Rolteka Doba, sedaj je podpisal dvoletno pogodbo z Aluminijem.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 6. junija 2014
Motokros • Tim Gajser
Gajser sklenil dvoletno pogodbo s Hondo
Tim Gajser, 17-letni moto-krosist iz Pečk pri Makolah, je minuli teden v Franciji podpisal dveletno pogodbo s podjetjem Honda Garibaldi Racing za dirkanje v motokrosistič-nem svetovnem prvenstvu -MX2. »Honda ocenjuje in odkrito priznava, da je Tim eden izmed najperspektivnejših dirkačev v MX2 kategoriji,« so dejali v japonskem koncernu.
O pomenu podpisa pogodbe, ki mlademu slovenskemu motokrosistu zagotavlja vso tovarniško podporo v sezonah 2015 in 2016, je Tim Gajser za Štajerski tednik povedal: »Pomeni mi zelo veliko, saj je podpisati pogodbo z največjo znamko motorjev v moto športu res enkratno. Res sem zelo zadovoljen, pa tudi moja družina in celoten team Honda Gariboldi HRC racing.«
Gajser po prvem delu sezone sedmi
Slovenski motokrosist je na dirki svetovnega prvenstva v francoskem Saint Jean d'Angelyju minulo nedeljo osvojil sedmo mesto v razredu MX2. »Na startu prve vožnje sem izbral položaj preveč ob strani in naletel na blato, kar me je upočasnilo. Prišel sem že do desetega mesta, pa spet padel na 14. V drugi vožnji sem se znašel za Febvrejem in Tixi-erjem, ki sta se borila, ko pa je Febvre padel, sem se skušal izogniti, pa sem še sam naredil salto. Še vedno pa sem bil peti, tako da ni bilo tako slabo. Se že veselim dirke v Maggiori,« je dirko pokomentiral Gajser.
Sezona svetovnega prvenstva se bo nadaljevala čez te-
Mladi Tim Gajser je eden najperspektivnejših mladih motokrosis-tov na svetu, zato ga je v svojo ekipo zvabila Honda.
den dni v italijanski Maggiori, ta konec tedna pa se bosta lahko oba slovenska udeleženca svetovnih prvenstev,
Tenis • Blaž Rola
Cervantes v četrto le ugnal Rola
V	nemškem Fürthu ta teden na peščeni podlagi poteka challenger turnir z nagradnim skladom 35 tisoč evrov. Ptujčan Blaž Rola (97. na ATP-lestvici) je bil 1. nosilec.
Po bolečem izpadu v zadnjem krogu kvalifikacij za nastop v glavnem turnirju Roland Garossa - ugnal ga je Britanec James Ward - je Rola odpotoval v Nemčijo, kjer je v Frankfurtu opravil mini priprave, nato pa se je odpravil v Fürth, ki leži v bližini Nürn-berga. Tukaj je odigral zadnji turnir na peščeni podlagi, preden se začne prilagajanje na travnato površino in nastop v Wimbledonu.
V	Nemčiji je Blaž začel nastope z domačim kvalifikan-tom, 26-letnim Petrom Toreb-kom (424.). Ta se je izkazal za neugodnega tekmeca, saj je
Blaž Rola je obstal v 2. krogu challenger turnirja v Nemčiji.
Blaž za napredovanje v 2. krog potreboval dobro uro in pol. Pri tem je izkoristil 3 od 14 priložnosti za break, Nemec je
izkoristil eno od petih.
V 2. krogu se je meril s Špancem Inigom Cervante-som (521.), s katerim je doslej
Rokomet • Reprezentanca Slovenije
Pred slovenskim rokometom
pomembni dnevi
Januarja 2013 smo uživali v predstavah slovenske reprezentance na SP v Španiji. Na koncu je naša reprezentanca zasedla 4. mesto, kar je izjemen uspeh. Žal se nam nekaj mesecev kasneje ni uspelo uvrstiti na EP na Danskem, ki je potekalo januarja 2014. V kvalifikacijah je bila usodna Belorusija.
Zdaj sta pred četo selektorja Borisa Deniča za slovenski rokomet znova izjemno pomembni kvalifikacijski tekmi
RK Drava in RZS sta v ponedeljek v Mariboru organizirala mednarodno pripravljalno tekmo med Slovenijo in Avstrijo. Slovenci so slavili z rezultatom 34:29.
proti Madžarom za uvrstitev na SP, ki bo leta 2015 v Katarju. Po naravi sem optimist, vendar me je glede na moč madžarske reprezentance tokrat za uspeh naše izbrane vrste res strah. Ni dvoma, da so Madžari v vlogi absolutnih favoritov. Številni madžarski reprezentanti so na klubskem Final 4 v dresu Veszpre-ma pokazali, da so v odlični formi. Predvsem Laszlo Nagy, Peter Gulyas, Gergo Ivancsik, Timuzsin Schuch. Prav slednji bo eden glavnih igralcev sosedskega derbija med Slovenijo in Madžarsko. Gre za čvrstega obrambnega igralca, za katerega pravijo, da ima srečo, da je v dvoranah takšen hrup, da se ne sliši pokanje kosti, ko nasprotni igralci končajo v njegovem objemu in objemu njegovih soigralcev. Seveda ne smemo pozabiti na vratarja Rolanda Mi-klerja (Szeged), rokometnega
virtuoza Gaborja Csazarja (Pariz), Mateja Lekaia (iz Celja se seli v Veszprem) in izjemnega trenerja Lajosa Mocsa-ia. Madžari v zadnjih letih v rokomet vlagajo izjemno velike finančne vložke in počasi se jim to z uspehi na klubski in državni sceni vrača. Tudi dvorane so polne navijačev. Ne obstajata pa več le Vesz-prem in Szeged, ampak se je kakovost razširila še na ekipe Csurga, Tatabanye in Balaton-fureda. V reprezentanci Madžarske so le trije igralci, ki so si v tej sezoni služili kruh v tujini (Csazar, Lekai, Putics). V naši reprezentanci si bodo npr. kruh doma v naslednjem prvenstvu služili le Klemen Ferlin (Gorenje Velenje), David Miklavčič (Celje PL), Niko Medved (Gorenje Velenje), Simon Razgor (Maribor), Mitja Nosan (Gorenje Velenje). Vsi drugi igralci se za preživetje borijo v tujini.
Tim Gajser in Klemen Gerčar, pomerila še na domači dirki v Semiču.
Mojca Vtič, sta
Challenger turnir v Furthu, rezultati:
1.	krog: Rola (1.) - Peter To-rebko (Nemčija) 6:4, 6:4;
2.	krog: Rola (1.) - Inigo Cervantes (Španija) 6:4, 1:6, 2:6.
odigral že tri dvoboje na svetovni turneji (španska Marbel-la 2011, Nizozemska 2012). Doslej je bil vedno uspešen, nazadnje v drugem krogu kvalifikacij Roland Garossa (3:6, 7:6(5), 6:2). Tudi tokrat je Rola v 1. nizu deloval suvereno in tekmecu ni ponudil niti ene same priložnosti za break. Sam je v uvodni igri izkoristil že prvo in jo zadržal do konca. Na začetku drugega niza je leto starejši Španec močno pritisnil in povedel 0:2. To mu je dalo novega poguma, Blaž pa se je izgubljal v številnih napakah. Poteka srečanja ni uspel spremeniti niti v tretjem nizu in Cervantes je v četrtem poskusu dobil prvi njun medsebojni dvoboj.
Jože Mohorič
Vse našteto govori v prid Madžarom, vendar bo tudi tokrat o uspehu odločala želja po zmagi in po napredovanju na svetovno prvenstvo, srčna igra do zadnjega atoma moči in seveda športna sreča. Naša reprezentanca bo zaigrala brez kaznovanih Uroša Zormana in Mihe Žvižeja, kar pa je lahko tudi plus za našo ekipo - če bodo seveda drugi izkoristili povečano minuta-žo. Čakamo na končni »boom« Ormožana Marka Bezjaka v reprezentanci. Še vedno velja, da je Bezjak za razred ali celo dva boljši v klubskem dresu, ampak tokrat je jasno, da bo on »alfa in omega« naše izbrane vrste in ima tokrat on škarje in platno v svojih rokah. Recept za uspeh z Madžari je vsem znan: čvrsta obramba, hitri prehodi v polprotina-pad, da dosežemo čim več lahkih zadetkov in - »Bog daj« - vratarja na 15 obrambah. Z napadi na postavljeno obrambo Madžarov nimamo veliko možnosti za uspeh.
Prva tekma je na sporedu v nedeljo, 8. junija, ob 14.30 v Veszpremu, povratna teden dni kasneje v Velenju ob 18. uri. Slovenija srečno!
Uroš Krstič
Atletika • AK Ptuj
Pavlovic sesti v Evropi
Gregor Pavlovič, najboljši slovenski sprinter med mlajšimi mladinci, je svoj talent potrdil tudi v mednarodni konkurenci.
Iz glavnega mesta Azer-bajdžana, Bakuja, je minuli konec prišla nova mednarodna potrditev, da je ptujski sprinter Gregor Pavlovič nadvse nadarjen atlet. Na evropskih mladinskih kvalifikacijah za mladinske olimpijske igre na Kitajskem je v teku na 200 metrov v zelo močni konkurenci osvojil odlično 6. mesto. Povrh vsega je v tej disciplini postavil tudi svoj nov osebni rekord, ki sedaj zanaša 22,11 sekunde. Izjemni 16-letnik je s tem rezultatom postavil tudi ptujski članski rekord, kar samo potrjuje vrednost rezultata v njegovi kategoriji.
Suvereno je nastopil že v sobotnih kvalifikacijah, ko je v svoji skupini zmagal z rezultatom 22,18 sekunde, v nedeljo pa je v finalu še nekoliko izboljšal rezultat in končal na visokem šestem mestu. Do kolajne ga je ločilo 23 stotink sekunde, sicer pa je zmagal Italijan s časom 21,54 sekunde. Pavlovič je v Bakuju tekel tudi na 100 metrov, kjer je s časom 10,98 sekunde sicer izenačil svoj osebni rekord, a mu je zmanjkala stotinka sekunde, da bi se tudi v tej disciplini uvrstil v finalno preizkušnjo.
DP v mnogoboju: tri medalje
Sicer pa je bil minuli konec tedna zelo uspešen za ptujsko atletiko. Po državnem prvenstvu v mnogobojih je ptujska atletska vitrina bogatejša za tri kolajne, dve zlati in srebrno.
Kljub ne svojim najboljšim nastopom je Maja Bedrač v pionirski konkurenci v sed-meroboju brez težav ugnala svojo konkurenco. Najboljši rezultat je dosegla v teku na 80 metrov z ovirami (11,77 sekunde), solidno pa je skakala v višino (164 centimetrov) in v teku na 100 metrov (12,90 sekunde). Pri mlajših mladincih je zmago v deseteroboju slavil Boštjan Nahberger. V vseh desetih disciplinah je nastopil konstantno, brez večjih nihanj v rezultatih. Zbirko kolajn je dopolnil Žan Viher v osmeroboju med pionirji, največ točk je zbral v tekaških disciplinah.
Domjanova druga v Zagrebu
Vikend poln uspehov je zaokrožila Veronika Domjan z 2. mestom na mednarodnem mitingu v Zagrebu v metu diska. Njen najdaljši met je tokrat meril 51,04 metra, kar je sicer nekoliko manj od najdaljših letošnjih dosežkov. »Še vedno sem v pripravljalnem ciklusu, tako da je bila daljava dobra. Nategnjena mišica je pozdravljena, zato že treniram normalno,« je razloge za nekoliko slabše mete od pričakovanih strnila Domjanova. Glavni cilj sezone še vedno ostaja julijsko svetovno mladinsko prvenstvo v ZDA. Na atletskem mitingu v Novem mestu je v daljino skakala tudi Nina Ko-larič. V skoku v daljino je bila edina tekmovalka, zaradi prestopov pa je ostala brez izida.
Uroš Esih
Judo • Svetovni pokal
Urška Urek nastopila v Madridu
Članica JK Drava Ptuj Urška Urek je letos le nastopila na državnem prvenstvu. Njen drugi uradni nastop je bil v nedeljo na tekmi za svetovni pokal v Madridu. Slovenska reprezentantka se je v zadnjih mesecih za ta nastop pripravljala pod vodstvom klubskega trenerja Vlada Čuša.
Urekova je tekmovala v kategoriji nad 78 kg, v kateri je bilo prijavljenih 15 judoistk. V uvodnem krogu je imela proti Italijanki Elisi Marchio tremo. Tekmica je bila za kar nekaj kilogramov težja od Urekove, ki
je bila po treh minutah dvoboja diskvalificirana zaradi štirih dosojenih shidov ali kazni, ki jih je dobila zaradi padcev na kolena. V dvoboju naša judo-istka tokrat ni prišla do izraza, saj je dvakrat ali trikrat poizkušala z napadom, a je Mar-chionova vse njene poizkuse obranila.
Po tem testu sledijo za Ure-kovo sedaj novi treningi in priprave za nov težak turnir, saj namerava kmalu nastopiti na tekmi za evropski pokal v Celju.
David Breznik
petek • 6. junija 2014
Polimaraton
Štajerski TEDNIK 1
. maraton
fJUg START iii,
FIN1SH	__
1,2 Kri

If*
m
m



«■•flilK


BSJSSSU««.
Doživetje za vse generacije
Bogat program in paket ugodnost.
. Idilične vedute ob trasah • Kulinarične dobrote
2 Štajerski
Polimaraton
petek • 6. junija 2014
Čezmejno združevanje ljubiteljev kolesarjenja
Primarna ideja izvedbe Poli maratona je povezati ljudi v kakovostnem preživljanju prostega časa, v dobri družbi in aktivno.
V tej ideji so se zbrali štirje organizatorji, ki enakovredno soustvarjajo največji rekreativno-kolesarski dogodek v Sloveniji. Moč so združila podjetja, ki so v Poli maratonu videla širši potencial in ustvarjanje najširše športno-turistične ponudbe Ptuja in vseh občin, kjer se zapelje maraton. Zdaj, ko je dogodek v zrelih letih, čeprav še vedno najstniških, je prerasel ptujske okvirje in se pozicioniral kot nosilec rekreativnega kolesarskega dogajanja ne le v Sloveniji, ampak tudi širše.
Vsako leto z nami kolesarijo tisoči slovenskih kolesarjev, ki se jim pridružujejo rekreativci iz Hrvaške, Avstrije in celo z daljne Japonske.
Vse pa veže ena sama misel - premagati kilometre in preživeti najlepši dan. Kar namreč loči Poli maraton od drugih, je izraziti rekreativni duh. Ni važno, kdo je prvi skozi cilj, saj je zmagovalec vsak, ki premaga zadane si cilje. Najsi bo to dveletni otroček, ki se pogumno poda na najkrajšo progo in poligon, družina z otroki, ki premaga dobrih dvajset kilometrov Mini Poli maratona, ali pa upokojenska družba, ki kleno in suvereno opravi z najdaljšim Maksi Poli maratonom.
Organizatorji 12. Poli maratona
m
Perutnina Ptuj
Vsi poznamo Perutnino Ptuj. Je tista družba, ki nam vsakodnevno zagotavlja najboljše piščančje meso. Pa ne le v Sloveniji, ampak mnogo širše. V vsem svojem poslanstvu, kjer je med cilji izpostavljeno tudi bogatenje posameznika, je povezava z zdravim načinom življenja in kakovostjo časa na dlani - Poli maraton.
Poleg pokroviteljstva in omogočanja razvoja Kolesarskemu klubu Perutnina Ptuj, ki je v svojih vrstah izoblikoval mnoge vrhunske športnike in omogočil marsikateremu otroku, da je doživel svoje sanje, je Perutnina Ptuj postala nosilec rekreativnega poletnega dogajanja na Ptuju.
S tem je svojo družbeno odgovornost razširila v najširšem prostoru in obogatila ptujsko turistično ponudbo. Perutnina Ptuj nenehno skrbi za razvoj in poglabljanje svoje filozofije zdravih prehranjevalnih navad ter gibanja duha in telesa za napredek in razvoj. Njena podpora je v pripravi in izvedbi tega rekreativnega kolesarskega dogodka nepogrešljiva. Daje mu pa tudi ime - po prvi in najbolj priljubljeni piščančji klobasi v Evropi. In Poli letos praznuje 40 let.
Kolesarski klub Perutnina Ptuj strokovno širi svojo dejavnost izven kroga klubskih aktivnosti na rekreativno raven. V Poli maratonu prevzema športno pobudo in zagotavlja strokovnost izvedbe. Tako predstavlja pomembno športno gonilo, saj določa potek prog velikega in malega maratona, skrbi za izpolnitev vseh športno-rekreativnih norm prireditve, zagotavlja strokovnjake in potrebne strokovne informacije ter s svojim človeškim kapitalom in popolno podporo skrbi za varnost prireditve.
RADIONITEDNIK
Radio Tednik Ptuj učinkovito dosega potencialne regionalne udeležence prireditve in je nosilec obveščanja. Vloga medijskega organizatorja je izrednega pomena za učinkovito in celovito obveščanje o razsežnostih akcije ter uspešno nagovarjanje potencialnih udeležencev Poli maratona. Radio Tednik Ptuj skrbi za medijsko obveščanje in medijsko podporo dogodku ter aktivno sodeluje pri izdelavi in realizaciji promocijskih aktivnosti. Zaradi medijske pokritosti tako tiskane kot radijske oblike je idealen partner za izpeljavo načrtovanih in stopnjevanih medijskih aktivnosti, ki nagovarjajo različne segmente ljudi, saj omogoča prilagojene pristope v nagovarjanju raznolike publike.
Didplog co
www.dialog-si.net
Di@log co je komunikacijska agencija, ki predstavlja vezni koordinacijski element med vsemi soorganizatorji. Zagotavlja izvajanje komunikacijskih funkcij in skrbi za celovit idejni inženiring celotnega dogodka ter vloge vsakega od partnerjev v njem. Vključno s pripravo in animacijo sodeluje pri vseh vsebinskih pripravah in izvedbi projektater pripravi vse ključne komunikacijske elemente, zato je njegova organizacijska vloga bistvenega pomena.
Povezuje vsa sporočila in jih posreduje najširšemu krogu slovenskih kolesarjev in kolesarjev izven naših meja. S svojim strokovnim poznavanjem in maksimalno angažiranostjo je v zadnjih letih skupaj s soorganizatorji dogradil ime Poli maratona kot največjega kolesarsko-rekreativnega dogodka v Sloveniji.
Atraktivnost, množičnost in zabava
Poli maraton je ena od najbolj atraktivnih rekreativnih množičnih prireditev v Sloveniji. Je največje kolesarsko rekreativno doživetje, ki ga spremlja vrhunski zabavni program, oplemeniten s slastno gastronom-sko ponudbo. Tudi letos bo v soboto, 14. junija, Ptuj obarvan s pisano mavrico kolesarskih oprav, zrak v starem mestnem jedru po kolesarjenju pa prepojen z opojnimi vonji pečenega piščanca in razigrano nasmejan na različnih otroških delavnicah.
Glavni namen Poli maratona je seveda rekreacija in promoviranje zdravega načina življenja. Vendar je Poli maraton še veliko več in k temu dejstvu vsak udeleženec ali organizator doda svoj nepogrešljiv prispevek.
Kolesarji smo tisti, ki poskrbimo za svojevrstno kuliso, atmosfero Poli maratona pa zagotovimo vsi skupaj. Tudi zato je Poli maraton že zdavnaj prerasel okvire športnega dogodka in postal nepozabno doživetje gibanja, druženja, okusa in zabave.
Najprej je seveda na vrsti kolesarjenje,
kot glavni element doživetja. Sledi počitek in slastno okrepčilo, zabava ter obilica nagrad za najstarejše, najštevilčnejše, za posebne dosežke in nagrade, ki si jih prislužimo s kančkom sreče. Kaj pa je tisto, kar nas postavlja na sam vrh rekreativnih prireditev? Je celoten vtis skupnega druženja, vožnje skozi idilično pokrajino, prijazna beseda mimoidočih domačinov in nasmeh vsakega kolesarja.
O Poli maraton - največje rekreativno kolesarsko srečanje v Sloveniji O odlična družba, O kolesarjenje skozi idilično pokrajino, C zabava za vse generacije, O vrhunska organizacija, O bogat animacijski program za otroke, O nagrade za udeležence, O celostna ponudba s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah, pogostitvijo nacilju O zabavni program O bogat darilni paket z ugodnostmi prijateljev Poli maratona.
število kolesarjev
Graf udeležencev skozi leta
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
petek • 6. junija 2014
Polimaraton
Štajerski	3
Darilo Ptuju
Človekje ustvarjen za gibanje. Intelektualno In fizično nenehno zahteva nove Izzive In nove naloge. V enakem procesu je umeščen tudi Poli maraton, ki se je v dvanajstih letih nenehno razvijal. Veseli smo, da smo se z njim razvijali tudi kolesarji, in da je postal stalnica ter tisti dogodek, ki ga vsako leto željno pričakujemo. Zanimivo je tudi to, da se vsako leto zberemo v tisočih ne glede na vremenske, gospodarske ali politične razmere. To pomeni, da je Poli maraton izven vseh ustaljenih okvirjev in da vsako leto presega pričakovanja.
Pričakovanja so namreč tista, ki tudi nas vsako leto ženejo k organizaciji najboljšega Poli maratona do zdaj. In ta pričakovanje bi za marsikoga predstavljala preveliko breme. Vendar ne za nas. Posamezniki v organizacijskem odboru zmorejo vsako leto ustvarjati nov naboj in gibalni moment, ki Poli maraton vsakič znova umesti na višjo raven. Vsako leto smo tudi v najtežjih pogojih sposobni izvesti nekaj izvrstnega.
Vsi smo lahko ponosni, da lahko vsako leto profesionalno Izpeljemo vrhunski dogodek.
Skupaj rastemo in skupaj ustvarjamo dogajanja.
Poli maraton nismo samo organizatorji, ki se trudimo, da bi nam vsako leto kolesarjenje ostalo v najlepšem spominu. Poli maraton smo vsi, ki ste kakorkoli pripomogli k ustvarjanju, izvedbi, In raznovrstni pomoči. Tukaj so nepogrešljivi gasilci iz številnih društev in zvez, motoristi, policisti, zdravstveni delavci, Perutnlnarji In drugi nepogrešljivi posamezniki, ki nesebično priskočijo na pomoč. In nenazadnje, tukaj ste tudi vsi kolesarji, ki verjamete v Poli maraton in zaradi katerih se vsako leto tudi trudimo. Tudi v bodoče se bomo angažirali, da Poli maraton ostane paradna poletna športna ptujska prireditev, In da Poli maraton ostane darilo Ptuju. Skupaj s prijaznostjo In gostoljubnostjo Ptujčanov.
Hvala in dobrodošli na Poli maratonu.
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj
Center slovenskega kolesarstva
Vrvež sreče in veselja
Ptuj postane vsako leto na drugo soboto v juniju center slovenskega kolesarstva. Ustvarja dogajanje v okoliških občinah, kjer potekajo trase Poli maratona in nariše kolesarsko kuliso v samem centru najstarejšega mesta v Sloveniji.
Skupaj z izročilom tradicije Ptuja in pomena Poli maratona postavlja kolesarsko dogajanje temelj za nadaljevanje druženja z vso ponudbo. Staro mestno jedro zaživi v barvah Perutnine Ptuj in vseh prijateljev maratona. Otroci se igrajo pred mestno hišo, na stari mestni tržnici je zbrana najširša družba vseh, ki so prekolesarili Poli maraton, v vogalu pa zaživi oder, na katerem srečamo tiste, ki so s svojo pojavo ali dosežkom ustvarili presežek.
Najštevilčnejše organizirane skupine kolesarjev prejmejo pokale, vsako leto podelimo posebna priznanja najstarejši kolesarki in kolesarju, ter tudi najmlajšim, ki so sami ali pa v prikolici, nahrbtniku ali kako drugače premagali vse kilometre. In na koncu še podelitev srečnim izžrebancem z bogatimi nagradami.
Vse pa na poseben način zaživi na Ptuju skupaj z gostoljubjem Ptujčanov. Na površje se prebije sožitje s celotno mestno ponudbo in prebivalci mestnega jedra. Množičnost udeležbe tako postane tudi priložnost za razvoj turistične ponudbe mesta in razvija smernice razvoja dogodka samega.
Kristina Petek:
Poli maraton je dogodek, ki mi vsako leto prinese veliko veselja. Vem, da bom srečala veliko prijateljev maratona In da bom preživela veselja poln dan.
Marjan Nahberger:
Soustvarjanje največjega rekreativno-kolesarskega dogodka v Sloveniji mi je v poseben izziv. Najbolj srečen pa sem, ko skupaj podeljujemo nagrade najbolj zaslužnim in s srečelovom za vse prijavljene delimo še dodatno srečo.
Marjan Kelner:
Lepo je spremljati karavano kolesarjev, ki krene na pot s Ptuja. Nastajajo krasne fotografije, kjer lahko kot avtor ujamem posamezne trenutke zadovoljstva posameznikov ali skupin.
Veselje v očeh najmlajših in ustvarjanja željnih na 12. Poli maratonu
Na največjem rekreativnem kolesarskem doživetju
v Sloveniji bodo otroci polno zaposleni z najbolj zabavnimi In ustvarjalnimi vsebinami. Poli maraton namreč ni le kolesarjenje, zabavno druženje odraslih in prvovrstno kulinarično doživetje.
Poleg vsega dobrega za največje, je odlično poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo letos, na 12. izvedbi nadvse priljubljenega dogodka zabavno kolesarili, ustvarjali in uživali v različnih dejavnostih.
Otroško dogajanje se bo strnilo na parkirišču za avtobusno postajo na Ptuju, od 10. do 15. ure, vrhunec programa pa bo ob 12.45, ko bomo pripravili animacijsko glasbeno predstavo Zajček Rudi na kolesu.
Na kratko o predstavi: Zajčka Rudija čaka prav poseben šolski dan. V šoli se bodo učili voziti kolo in pravilno vožnjo v cestnem prometu s kolesom.
Veseli se, da se bo naučil vožnje s kolesom a hkrati
ga je malce strah: «Kaj pa, če ne bom znal voziti kolesa?« Kljub strahu In «grdim sanjam« se Rudi zjutraj pogumno odpravi v šolo, kjer spozna svoje nove prijatelje ter razredničarko In ugotovi, da so vsi zelo prijazni ter da vožnja s kolesom ni noben »bav bav«.
Otroci se bodo poistovetili z zajčkom Rudijem In njegovim strahom pred vožnjo s kolesom, hkrati pa bodo povabljeni k sodelovanju in skupaj bomo na zabaven način ter preko glasbe spoznali oziroma ponovili abecedo, dneve v tednu, mesece v letu in števila.
Glasbena dežela
4 Štajerski
Polimaraton
petek • 6. junija 2014
Idilično skozi mesto in vasi
Zaradi redne telesne vadbe se bomo počutili bolje
Ljudje sledimo trem glavnim smernicam, da
bi ostali zdravi. Za to potrebujemo učinkovito, uravnoteženo prehrano, gibanje in zavedanje o zdravju. Z zdravim načinom življenja zmanjšamo možnost pojava različnih bolezni sodobnega časa. Samo s prilagojeno prehrano in s 30 minutami vadbe petkrat tedensko bi lahko zmanjšali število srčno-žilnih bolezni za 50 odstotkov.
Poli maraton bomo letos izvedli že dvanajstič.
Za udeležbo ne potrebujete vrhunske forme, saj so trase tehnično nezahtevne in prilagojene različnim okusom in stanju telesne pripravljenosti. Tudi če ste letos telesno vadbo zanemarili, to ne pomeni, da se nam ne morete pridružiti. Poli maraton je
namreč izrazito netekmovalen, tako da si tudi tempo vožnje izberete sami, zmagovalec pa je prav vsak udeleženec. Če ne zaradi drugega, pa zaradi poguma in odločenosti, da bo spremenil svoj način življenja.
Kolesarjenje je namreč odlična telesna vadba,
ki ima v primerjavi z drugimi aktivnostmi kar nekaj prednosti. Sevedaje potrebno tudi pri kolesarjenju upoštevati previdnost, še posebej v prometu, čeprav smo statistično na kolesu enako varni kot v avtomobilu.
Kolesarjenje je boljše za srce kot na primer hoja ali tek, ker ne obremenjuje sklepov.
Kolesarimo lahko skoraj povsod, ob vsaki uri in vsakem letnem času.
Če kolo uporabljamo tudi za prevoz na delo ali po
opravkih, opravimo dve deli na en mah. Uporabljanje kolesa namesto avtomobila zmanjšuje onesnaževanje okolja. Kolesarji so tudi manj izpostavljeni izpušnim plinom kot na primer motoristi.
Poli maraton ponuja izvrstno priložnost, da
združimo prijetno s koristnim in izkoristimo vse prednosti kolesarjenja v objemu maratona. Tako naredimo nekaj pomembnega zase in tudi za vse, ki nas imajo radi. Če k temu dodamo še slastno pojedino na koncu, je občutek fenomenalen.
Trase 12. Poli maratona

-Slaysina Kokolajnščak
F-
Grabšinci,'Di:al<ovri
rjmsml^J^LT
Mali Moravšeak
Morava v Slov, goricah
Bodislavci
■■M^WJ»	wá JÉMtwl
MK«©
HI / ^NittlO» JM/3
petek • 6. junija 2014
Polimaraton
Štajerski	5
Utrinki Poli maratona skozi oči udeležencev
ÍDm^ (55 let): s, malo m
Ja, malo me že dajejo kolena, zato sem po nasvetu osebnega zdravnika začel kolesariti. Kmalu so se mi pridružili prijatelji in skupaj smo postali prava kolesarska klapa. Poli maraton se mi je najprej zdela odlična priložnost, da preverim svojo kolesarsko pripravljenost v primerjavi z drugimi kolesarji. Pa sem bil prijetno presenečen. Nihče se ti ne nasmiha, ko sopihaš navkreber, veliko ti jih celo ponudi pomoč. To je skupinska zmaga športnega načina življenja, ki živi pred in tudi po Poli maratonu.
Do zdaj sem ga obiskal še vsakič. Dokaz temu, kako nam je okolica naklonjena, pa je tudi v vseh opazovalcih ob progi, ki spodbujajo vse kolesarje. Ne glede na opremo, ki jo nosiš, in ne glede na hitrost, ki jo v tistem trenutku zmoreš. Popolna zmaga na vseh področjih. Vsekakor bom tudi na letošnjem in vseh naslednjih Poli maratonih.
fičtml (28 let):
V današnjih časih je potrebno izkoristiti vsako priložnost za ustvarjanje družinskih doživetij. Skupaj z možem in dvema nadebudnima kolesarjema smo se tako odpravili na Mini Poli maraton in ga družinsko premagali. Skupaj smo se zabavali na otroškem dogajanju in skupaj preživeli fenomenalen dan. Pri tem pa je pomembno predvsem to, da sta oba otroka premagala vse kilometre brez najine pomoči. Postala sta močna kolesarja in s ponosom nosita medaljo Poli maratona.
Seveda pa sva bila ponosna tudi oba starša. Sploh za male nogice je uspeh, če zmoreš prekolesariti celotno progo. Brez jamranja in z nasmehom na ustnicah. K temu pa seveda pripomorejo vsi otroci, ki so se pogumno podali na progo. Čestitke! Zagotavljam pa vam, da se spet srečamo.
PmtW(5\et):
Že lani sem s kolesom šel po Ptuju. Zraven je bila mami, ki pa me je čudno gledala. Imela je mokre oči, meni pa je bilo najbolj fino kolesariti slalom. Narisal sem slona, porisala pa me je tudi punca. Skupaj smo naredili masko gusarja. Še bom gusar in še bom prosil mami, da pridemo.
A Poli Snack maraton (2 km)
Idealen za družine z majhnimi otroki.
En krog po Potrčevi cesti do krožišča in nazaj
Mini Poli maraton (21,2 km)
Odličen za lahkotno kolesarjenje ter družine z otroki.
Ptuj-Nova vas pri Ptuju-Placar-Janežovci (levo)-Drstelja-Jirševci--Grajenščak-Mestni vrh-Volkmerjeva ulica-Ptuj
4 Maxi Poli maraton (52 km)
Izvrstna potrditev poletne kolesarske kondicije.
Ptuj-Nova vas pri Ptuju-Placar-Janežovci-Dolič-Trnovska vas-Vitomarci-Gabrnik-Juršinci-Gomila-Polenšak-Hlaponci-Mostje-Pacinje-Podvinci-Ptuj
6 Štajerski
Polimaraton
petek • 6. junija 2014
Organizacijski odbor 12. Poli maratona
Dr. Roman Glaser,
predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj: Ponosen sem na Poli maraton. Ponosen sem na vse ljudi, ki so s srcem in dušo v organizaciji. In ponosen sem na vse udeležence, ki se nam vsako leto pridružijo na kolesarskem prazniku.
Tone Čeh,
član uprave za finance in ekonomiko: Eno leto dela se strne v en sam dan. Dan, ki se nadaljuje v naslednje leto.
Milan Čuš,
član uprave za upravljanje s človeškimi viri: Postali smo eno s Ptujem in eno s tisočimi ljubitelji kolesarjenja in zdravega načina življenja. Dogodek je lep, ker ga soustvarjamo.
Rene Glavnik,
direktor
Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: V Poli maraton je vloženo ogromno dela. Postaja vedno večji in zahteva popolno angažiranost celotne ekipe.
Branko Vodušek,
direktor Dialog-si.net: Vidimo in čutimo celotno okolico. Prerasli smo meje in postali eno s Ptujem. Nadaljujemo izročilo vrhunske organizacije in nadgrajujemo standarde.
Joco Tarbuk,
svetovalec za odnose z javnostmi: Način izvajanja Poli maratona je strnitev vseh preteklih izkušenj in upanja, ki pa je v dvanajstih letih preraslo v zaupanje.
Najmlajši maratonci
Tako kot vsako leto, bodo organizatorji Poli maratona tudi letos veliko pozornost namenili najmlajšim udeležencem. Pestro animacijsko dogajanje s predstavo je tako zanimiv dodatek kolesarjenju, ki je tudi najmlajšim v izreden užitek.
Večja mobilnost oziroma zmožnost kolesarjenja pa pomeni za otroke tudi večjo svobodo in samostojnost, ki pa si jo je potrebno prislužiti z delom. Redki otroci namreč le sedejo na kolo in že znajo vse.
Končni rezultat bo velika mera veselja in pomemben korak v procesu odraščanja vsakega otroka, zato priljubimo najmlajše z znanjem kolesarjenja. Dobrodošli so s tricikli, poganjalčki ali pa s pravimi kolesi (lahko tudi pomožnimi). Animirali jih bomo tako, da bodo skupaj z vami preživeli nepozaben dan. Skratka ... cilj je vedno isti - uživanje v kolesarjenju in svobodi, ki jo kolo pomeni.
Poli maraton je stalnica doživetja
Vsoboto, 14. junija pričakujemo najboljše kolesarsko doživetje za vse generacije rekreativcev in vseh, ki jih druži ljubezen do gibanja v naravi skupaj z več tisoč somišljeniki. Kaj pa je skupnega vsem? Po poganjanju pedal na katerikoli izmed ponujenih prog v različnih dolžinah, vsi skupaj na koncu v osrednjem šotoru ob okrepčilu strnemo vtise.
Torej... Poli maraton ni le dobra rekreacija
oziroma uvertura v kolesarsko intenzivno poletje. Je tudi posebno doživetje, ki ga bo letos v mestnem jedru Ptuja še več kot po navadi. V novem ambientu bomo z novimi maksimalno pozitivnimi izkušnjami ustvarjali dolgoletne spomine. Enajst dosedanjih Poli maratonov je namreč do zdaj prepričalo že tisoče ljudi. Zato vemo, da ga tudi letos željno pričakujete. Trase so pripravljene, vse dogajanje tudi, manjkate le še vi.
Pravila maratona
C Maraton je izključno rekreativnega značaja.
C Vsi udeleženci vozijo na lastno odgovornost
v normalnem cestnem prometu in so dolžni spoštovati cestnoprometne predpise ter navodila in opozorila organizatorjev, policije in rediteljev ob progi.
C Otroci vozijo v spremstvu staršev ali druge odrasle osebe.
C Za vse udeležence Poli maratona je obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade.
C Udeleženci naj vozijo disciplinirano, strpno
in se izogibajo prerivanju ali kakršnimkoli incidentom.
C Kolesarje bo spremljalo vzdrževalno vozilo Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj.
C Organizator ne odgovarja za storjene prekrške posameznikov, krajo ali škodo, ki jo povzročijo sebi ali tretji osebi.
^ i
Start in cilj
Začetek in začetek
Kolesarjenje na Poli maratonu se začne in zaključi v startno-ciljni areni pred upravno stavbo Perutnine Ptuj. Vendar se ne zaključi dokončno, ampak samo do naslednjega starta. Poli maraton je proces, ki doseže vrhunec na posamezne sobote v juniju in se nadaljuje skozi vse leto do naslednje sobote, ko se spet zberemo. Zato v Poli maratonu ni začetka in konca v klasičnem smislu, ampak se doživetje nadgrajuje iz leta v leto.
Start in cilj pred upravno stavbo Perutnine Ptuj
na simbolni in dejanski ravni zaokrožuje pomen Perutnine Ptuj za Poli maraton. Ponuja najboljše iz svoje hiše, celotno infrastrukturo in posameznike, ki se izkažejo v organizaciji. Daje pa mu tudi ime, ki ga s ponosom ponaša po vsem svetu.
Ko zadoni startna pištola, se prižgejo iskrice v tisočerih očeh in ponesejo energijo življenja izven
vseh okvirov. Vsak začetek je tako nadaljevanje izkušenj maksimalnega udejstvovanja v življenju, pomenu posameznika in skrbi za sebe in vse druge. Pomeni tudi mamljivo željo po dokazovanju svoje uspešnosti. Vendar ne okolici, ampak samemu sebi. In to so sporočila nenehnega procesa Poli maratona. Postanejo način življenja in način uveljavljanja lastnih želja v nenehnem krogu ustvarjanja.
Strumno, samozavestno in pogumno
Za organizacijo all inclusive poskrbimo mi; za svojo pripravljenost pa skupaj. Kolesarski dogodki so odlična priložnost, da pokažemo svoje telesne in umske sposobnosti. Na 12. Poli maratonu, ki je rekreativne narave, na njem pa zmaga vsak, ki prekolesari eno izmed treh tras, bomo sorekreativcem, predvsem pa sebi, pokazali, kaj zmoremo. Vendar se je vseeno potrebno telesno pripraviti, tudi če izberemo traso, primerno našim zmožnostim. Ob vsem skupaj je namreč najpomembneje ostati fit, zato vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se pripraviti na večji kolesarski nastop.
V aspektu priprav na telesne napore sta neposredno povezana tako telesna pripravljenost oziroma kondicija, ki je produkt usmerjene telesne aktivnosti, kot tudi pravilna prehrana. Ta zajema redno uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov in aminokislin, ki po vsakem telesnem naporu znova napolnijo vaš telesni sistem z gorivom - krvnim sladkorjem in glikogenom. Na pomanjkanje goriva, torej pravilne prehrane, se bo namreč vaše telo odzvalo s prehitro utrujenostjo, zato boste cilje, med njimi tudi 12. Poli maraton, dosegali težje.
petek • 6. junija 2014
Polimaraton
Štajerski	7
Mag. Viktor Butolen,
direktor PC Logistika: Gibanje je življenje, počnimo to s prijatelji v prekrasnem okolju na POLI maratonu.
Vinko Mandl,
direktor Ptujske kleti: Vsi smo soustvarjalci In vsi vlagamo v Poli maraton energijo, ki jo potem vsi udeleženci prepoznajo. S tem bogatimo vse.
Slavko Ficko,
direktor strateškega marketinga In razvoja: Zavedanje o pomenu Poli maratona je ključno za vsakoletno Izvedbo. Je dogodek, ki je prerasel lokalne okvire In združuje ljudi na najlepši način.
Dušan Ris,
direktor PP Gostinstvo: Zadovoljni nasmehi so tisti, za katere se nenehno prizadevamo. Z obilico veselja pa jih tudi rišemo na obraze vseh ljudi, ki nas vsako leto obiščejo.
Cilj je veselje Utrinki celotnega dneva
/«S
Bojan Vilčnik,
grafični oblikovalec: Poli maraton je projekt, v katerega neomejeno verjamemo. Delamo dobro In delamo za ljudi, še posebej pa za otroke. Zvezdice v očeh najmlajših so nam zelo pomembne.
Drago Slameršak,
direktor družbe Radio Tednik Ptuj: Smo ambasadorji naše regije, ki nas veže veselje do širjenja dobre volje. Vem, da jo bomo delili še dolgo in da bo tudi letos Poli maraton ponesel odlično razpoloženje daleč naokoli.
Prihod na cilj s katerekoli trase Poli maratona je dokaz samemu sebi, da zmoreš in veš, kaj je dobro. Prijetno utrujeni se tako kolesarji podamo kar na okrepčilo, ki je ena izmed glavnih značilnosti maratona. Velik šotor sredi stare mestne tržnice že vabi s slastnimi vonjavami pečenih piščancev in drugih dobrot, ki jih zmagovalni kolesarji komaj pričakujejo. Dan se strne v en sam trenutek uživanja, ki so ga oplemenitili številni utrinki celotnega dne.
Po prihodu na cilj je potrebno najprej nahraniti telo, potem pa še dušo. Za polne želodce bomo seveda poskrbeli in vam bomo z veseljem postregli, poleg s pečenimi piškami, tudi z obarami, testeninami in nepogrešljivimi štajerskimi solatami. Ob uživanju v družbi svojih sokolesarjev bomo delili izkušnje s proge, različne anekdote in se z nasmehom poklonili vsakemu posameznemu uspehu.
Za tiste, ki pa so s svojo prisotnostjo na največjem slovenskem kolesarsko-rekreativnem dogodku ustvarili presežek, pa vsako leto organizatorji pripravimo posebne nagrade. Najbolj atraktivna skupina kolesarjev, največje organizirane skupine, ki so po navadi preštete v več sto kolesarjih, najstarejše kolesarke in kolesarji, pa tudi najmlajši. Za vsakogar se najde nagrada in tudi potrditev njegovega truda.
Najprej z individualnim uspehom prihoda skozi cilj, z odobravanjem vseh kolesarjev, potem pa s kančkom sreče še za ustvarjanje pokolesarskega dogajanja.
Kolesarski užitki za začetek poletne sezone
Kako pa je z opremo? Seveda na Poli maratonu srečamo različne kolesarje, za vse pa je zelo pomembna izbira kolesa, ki pa, kot že rečeno, na doživetje na Poli maratonu ne vpliva neposredno. Pomembno je le, da se na svojem kolesu dobro počutite.
Skrbimo za zdravje in dobro počutje na Poli maratonu
Skozi celotno zgodovino Poli maratonov smo osvojili mnoga srca in veliko kilometrov.
Vsako leto nas razveselijo različne skupine in posamezniki, ki so Poli maraton vzeli za svojega. Najštevilčnejše skupine, najstarejša kolesarka in najstarejši kolesar, pa tudi najmlajši so vsako leto potrditev pomena maratona za vse.
Energija, ki izžareva iz posameznikov, ali pa
združena kolektivna moč organiziranih skupin, je
dokaz, da je mogoče lastne maksimum prikazati na nešteto načinov. Tudi na Poli maratonu.
Premalo je prostora, da bi se posebej zahvalili vsakemu. Pa ne le zato, da je prišel, ampak, da je prišel, videl in zmagal. In kdor zmaga, osvoji ves svet.
Naslednjo soboto boste zagotovo videli vse zbrane na 12. Poli maratonu. In na 13. tudi. V to smo prepričani «za prmej«.
Ali inclusive celovita ponudba za vse udeležence 12. Poli maratona
Multifunkcijska ruta (+ grafični prikaz uporabe) Medalja 12. Poli maraton za vse udeležence Bona za 10-odstotni popust na gostinsko storitev v Gostilni PP in Gostilni Ribič Plastenka vode
^¿¿USL Šport musli polnozrnati 45 g 60-odstotni popust za vstop v Terme Ptuj na dan Poli maratona in dan pred Poli maratonom
Kulinarične dobrote v šotoru po zaključku prevoženih prog Ob progah voda in jabolka Osnovna tehnična pomoč za kolesa pred in med kolesarjenjem
8 Štajerski
Pogovori, reportaže
petek • 13. junija 2014
Organizatorji 12.		» Poli maratona	
J\Z Perutnina Ptuj	^Di@log co www.dialog-si.net	RADIODITEDNIK	
Pri izvedbi 12. Poli maratona		se zahvaljujemo za	podporo
genphn
Mestna občina Ptuj
Fundacija za šport
slovenska plinska družba
Slovenske železnice
I & KRKk
V
Veterinarska ambulanta PP veterinarstvo d.O.O.
d. d. I ZAVAROVALNICA MARIBOR
komunala ptuj
factory store
f S®
0 &
rea™* *
TelekomSIovenije
cestno podjetfe ptuj
^ažito
SKUPINA
agronatui
HOIH5 & RESORTS
Kolofon: 12. Poli maraton - največji rekreativni kolesarski dogodekvSIoveniji. Izdala in založila: Perutnina Ptuj d.d., PotrčevalO, 2250 Ptuj. www.perutnina.com,into@perutnina.si. Urednik: Joco Tarbuk, joco.tarbuk@perutnina.eu. Zasnova, tekst in realizacija: Di@log Co, www.dialog-si.net. Oblikovanje in tehnična ureditev: Bojan Vilčnik, bojan.vilcnik@perutnina.eu; Fotografije: arhiv Di@log Co., arhiv PP, Marjan Kelner.
petek • 13. junija 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Nogomet • Veterani +40
Na prvi tekmi za prvaka Lovrenc ugnal Ormožane
Ormož - Lovrenc 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Damjan Bezjak (6), 1:1 Jože Podplatnik (8), 1:2 Damjan Bezjak (22), 1:3 Marko Kmetec (68), 2:3 Matej Hlebec (70).
ORMOŽ (vsi igralci, ki so nastopili v tej sezoni): Danilo Hlebec, Franc Bombek, Miran Tu-šek, Tomi Komperšak, Jože Rob, Branko Školiber, Stanko Ivanu-ša, Matej Hlebec, Jani Hajdari, Jože Magdič, Vule Nikolič, Boris Prapotnik, Miran Senčar, Franc Srša, Robert Jaušovec, Marjan Magdič, Jože Podplatnik, Drago Pintarič, Miran Lah, Zvonko Ga-šparič. Trener: Rudi Habjanič.
LOVRENC (vsi igralci, ki so nastopili v tej sezoni): Leopold Šmigoc, Auhi Bajraktaraj, Rem-zi Bajraktaraj, Lulzim Berisha, Damjan Bezjak, Srečko Godec, Leon Hrovat, Darko Jeza, Marko Kmetec, Vilko Medved, Tomaž Murko, Dušan Novak, Robert Po-lajžer, Silvo Podgoršek, Zvonko Predikaka, Stanko Roškar, Zoran Strel. Trener: Darko Tominc.
Le še ena tekma je ostala do konca sezone veteranskih ekipi +40. V finale sta se uvrstili ekipi Ormoža in Lovrenca: prva je slavila v predtekmoval-ni skupini Vzhod, druga pa v predtekmovalni skupini Zahod. Po običaju MNZ Ptuj se na koncu sezone zmagovalni ekipi obeh skupin pomerita za prestižni naslov. Na prvi tekmi, ki je potekala v Športnem parku Mestna graba, so se zmage veselili gostje iz Lovrenca.
Že v 6. minuti so zadeli gostje: predložek z desne strani Damjana Bezjaka je s pomo-
čjo vetra in boginje Fortune končal v golu vratarja Danila Hlebca. Na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati. Le dve minuti kasneje so napadali gostitelji, po strelu iz kota Branka Školibra je bil strelec izenačujočega zadetka Jože Podplatnik. Lovrenc je na odmor odšel z vodstvom 1:2, saj je v 22. minuti še v drugo na tekmi po strelu iz kota zadel najboljši igralec srečanja Bezjak. Zanimiv je bil tudi 2. polčas (vsak traja 35 minut), vendar sta zadetka padla šele v zaključku tekme. Pred tem je domači vratar Hlebec z izjemnim posredovanjem zaustavil enajstmetrovko Marku Kmetcu, sicer s 27 zadetki najboljšemu strelcu veteranske lige v tej sezoni. Za zgrešen kazenski strel se je Kmetec oddolžil v 68. minuti, ko je s pravo mojstrovino iz prostega strela zadel gol Ormoža za vodstvo Lovrenca 1:3. Borbeni domačini so že v izdihljajih tekme znižali zaostanek in si s tem podaljšali sanje glede osvojitve letošnjega naslova veteranskega prvaka v MNZ Ptuj. Po prostem strelu se je pred golom vratarja Lovrenca Poldeta Šmigoca najbolje znašel Matej Hlebec, ki je postavil končni izid prve tekme.
O prvaku letošnje veteranske lige bo tako odločala povratna tekma v Lovrencu (v petek, 6. junija, ob 18. uri). Zdaj so v vlogi favorita veterani Lovrenca, vendar Ormoža-nov, ki branijo naslov, nikakor ne gre odpisati, saj so sposobni pripraviti presenečenje.
Uroš Krstič
Strelstvo • ISSF Junior Cup Suhl
Sašo Stojak izpolnil A-normo za SP v Granadi
Minuli teden se je slovenska mladinska reprezentanca udeležila prvega ISSF-mladin-skega svetovnega pokala v streljanju z zračnim in malo-kalibrskim orožjem ter puško šibrenico Suhl 2014. Najmočnejši mladinski mednarodni turnir na svetu je v svoji 20. izvedbi prerastel klasično mednarodno tekmovanje in postal vzorčen primer uvajanja serije mladinskih svetovnih pokalov. Organizator je ob tem poskrbel še za modernizacijo strelišča z nakupom najmodernejših elektronskih tarč Siuss Ascor Laser-Score v vrednosti 680.000 €. Na 50-ste-znem zračnem in 70-steznem malokalibrskem strelišču se je pomerilo 39 reprezentanc s 613 nastopajočimi tekmovalci, ki so vknjižili več kot 1100 nastopov.
Slovenci smo imeli 12 predstavnikov, 6 deklet in 6 fantov, po 6 strelcev s puško in pištolo. Med udeleženci slovenske mladinske izbrane vrste so bili tudi trije strelci iz Spodnjega Podravja. Med dekleti se je v vseh treh disciplinah s puško dokazovala ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharic, med fanti sta z zračno in ma-lokalibrsko pištolo nastopala perspektivna ptujska strelca Sašo Stojak in Tadej Sirec.
Najboljšo uvrstitev je dosegel Stojak
V prvi disciplini je z zračno pištolo Sašo Stojak, trenutni državni mladinski prvak z zračno in MK-pištolo, s 568 krogi (serije 92,93,98,94,93,98) dosegel nov osebni rekord v
Boks • Mednarodni dvoboj
Ringovci v TTstu boksali na stadionu
Ekipa BK Ring, ki je nastopila v Trstu.
Boks klub Ring iz Ptuja je v nedeljo nastopil na mednarodnem dvoboju proti kombinirani ekipi Trsta. Posebnost dvoboja je bila, da je potekal na nogometnem stadionu v Trstu, na katerem si je borbe ogledalo okoli 500 gledalcev. Ti so videli dobre predstave, sodniki pa so bili tudi tokrat na nekaterih dvobojih naklonjeni domačim boksarjem.
Ringovci so imeli tokrat v Italiji pet svojih boksarjev, medtem ko sta za njih nastopila še dva povabljena boksarja: Nejc Štrubelj (BK Golden Gloves) in Kristjan Kocjančič (BK Portorož), ki sta oba pokazala odlični borbi (zmaga in remi). Luka Štolekar je po nastopu
na domači reviji tokrat imel prvo uradno borbo proti Ni-cholasu De Pasqualejem. Italijan je bil za našega mladega boksarja premočan tekmec ... Pred časom sta Marsel Goj-košek in Žiga Kocjan že boksala v Italiji, tokrat pa sta imela v Trstu povratna dvoboja. Tudi tokrat so proti Masssi-mu Mauriju in Fabiu Franzoti odločale nianse, italijanska boksarja pa sta si odločilno prednost za zmago priborila v tretji rundi. Tokrat sta bila najboljša in najizkušenejša predstavnika BK Ring Nejc Nedeljko in Aleš Kujavec, ki sta se pomerila z boksarjem iz t. i. italijanskega elitnega razreda (dvoboja sta se boksala
brez zaščitnih čelad, op. a.), kar pomeni, da ima boksar za seboj že več kot 40 borb. Kujavec se je pomeril s Tom-masom Napolitanom in proti favoriziranem domačinu zelo pozitivno presenetil. Prikazal je odlično predstavo in zasluženo zmagal. V zadnjem dvoboju sta si nasproti stala Nejc Nedeljko in Antonio Liso. Gledalci so videli agresivno boksarsko predstavo, na katero se je Nedeljko dobro pripravil. Bil je izrazito boljši tekmec od Lisa, vendar so sodniki odločili, da se je dvoboj končal neodločeno, brez zmagovalca.
Združeno ekipo BK Ring je vodil trener Sašo Pučko.
David Breznik
Foto: Arhiv SZS
Slovenska mladinska reprezentanca, ki je nastopala v Nemčiji: druga z leve je Ormožanka Urška Kuharič, zraven je Ptujčan Sašo Stojak, z desne strani je reprezentančni trener Zlatko Kostanjevec skupaj s svojim klubskim in reprezentančnim varovancem Tadejem Šircem.
reprezentanci, osvojil odlično 15. mesto in ob tem izpolnil tudi A-normo (564) za nastop na septembrskem svetovnem prvenstvu v španski Granadi. Za finalno osmerico je zaostal za pičle tri kroge. S 580 krogi v kvalifikacijah je bil najboljši Rus Alexander Bassariev, zmago v finalu pa je s 197,6 krogi slavil Ukrajinec Bogdan Kirilenko. Tadej Širec je s 543 krogi osvojil 77. mesto. V disciplini z malokalibrsko pištolo je bil najboljši slovenski mladinec Stojak s 519 krogi, osvojil je 37. mesto ter za A-normo za SP zaostal za 14 krogov. Mlajši in manj izkušen Tadej Širec je s 491 krogi osvojil 59. mesto. Ker slednji šele nabira prve mednarodne tekmovalne nastope, je bila kljub slabšemu rezultatu z njunima nastopoma zadovoljna tudi vodja slovenske reprezentance Andreja Vlah s svojim
pomočnikom trenerjem Zlat-kom Kostanjevcem. Prepričljivo najboljši v kvalifikacijah je bil, s 566 krogi in s prednostjo 15 krogov pred zasledovalci, izjemni Ukrajinec Pavlo Korostylov, meja za vstop v finale pa je bila postavljena s 542 krogi.
Prvi reprezentančni nastop Urške Kuharič z MK-puško
V odsotnosti najboljše mladinke v Sloveniji, ormoške strelke Petre Vernik (zadržana zaradi študijskih obveznosti), se je v reprezentančno ekipo za Suhl uvrstila druga odlična Kovinarjeva strelka Urška Kuharič. Ta je najboljšo uvrstitev dosegla z maloka-librsko puško v neolimpijski ženski disciplini ležečega položaja in se s 605,7 kroga
uvrstila na 39. mesto.
V drugi disciplini z MK-puško v trojnem položaju je bila od Slovenk najboljša Jerovškova, ki je s 563 krogi osvojila dobro 31. mesto, Urška Kuharič pa je s 556 krogi osvojila 54. mesto. Kuharičeva je najprej v klečečem položaju dosegla dobrih 189 krogov, nato dobro nadaljevala tudi v ležečem položaju s 196 krogi, na koncu pa je boljšo uvrstitev zapravila v najtežjem, stoječem položaju, kjer si je s 171 krogi nabrala prevelik zaostanek in tako zdrsnila po lestvici navzdol. Kljub temu pa je bil nastop Kuharičeve ocenjen pozitivno, saj je pokazala dober pristop in uspešno prestala krstni nastop na zahtevni mednarodni mladinski sceni.
Z zračno puško je Urška Ku-harič dosegla 405,8 kroga in osvojila 66. mesto.
Simeon Gonc
Namizni tenis • Zagiping
Marsel prvi v 1., Daniela v 2. skupini
V	Preserju je v nedeljo, 1. 6., potekal še predzadnji domači turnir pod okriljem NTZS, in sicer 1. TOP za mlajše kadete. Pred zaključkom letošnje sezone, ki bo v soboto potekal na Otočcu, sta se zmage v najmočnejših skupinah veselila Ptujčan Marsel Šegula in Katarina Stražar iz Mengša.
Marsel Šegula (NTK Ptuj) je bil tokrat zelo suveren in je nanizal sedem zaporednih zmag, med drugim je ugnal tudi Matija Novela, s katerim je imel še nekaj »neporavnanih računov«.
1. skupina: 1. Marsel Šegula (Ptuj), 2. Matija Novel (Arrigoni), 3. Rok Trtnik (Vesna) ...
V	3. skupini je Gašper Cve-tič osvojil 5. mesto (3 zmage,
4 porazi). Med deklicami so zelo dobro nastopile mlajše kadetinje iz Cirkovc. V 2. skupini (od 9. do 16. mesta) sta z enakim izkupičkom (6 zmag, 1 poraz) prvi mesti osvojili
Daniela Tomanič Butko-vska in Ina Unger. V 3. skupini je Nika Belaj osvojila 3. mesto (4 zmage, 3 porazi).
Izjemen uspeh Primoža Kanclerja
V Laškem je bil v sredini maja 11. Slovenia Open, ki velja za najmočnejši namizno-teniški turnir na svetu za športnice in športnike invalide. Turnir je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije - Pa-raolimpijski komite, na njem
pa je sodelovalo skoraj 300 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se merili za posamične in ekipne naslove.
Ob vrsti izjemnih tekem - odigranih je bilo kar 1496 iger - je za domače zadoščenje in veselje poskrbel Primož Kancler, član NTK Cirkovce, ki je v razredu M3 v dvojicah z belgijsko navezo Nardello in Marotte osvojil bron. To je bila edina medalja za Slovenijo na tem tekmovanju. »Z Belgijcem sva odigrala korektno in dobro. Romuna smo v polfinalu dobro namučili, a ni bilo dovolj za finale. Kljub temu smo veseli, dosegli smo 3. mesto, kar je lep uspeh. Odigral sem po svojih najboljših močeh,« je povedal Kancler.
JM
Marsel Šegula (NTK Ptuj, v sredini) se je izkazal na TOP turnirju za mlajše kadete, Primož Kancler (NTK Cirkovce) pa na enem najmočnejših turnirjev za invalide na svetu.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 13. junija 2014
Nogomet • NK Cirkulane
Največje presenečenje letošnjih lig MNZ Ptuj
V	■
V ■■
Nogometaši iz Cirkulan so se v lanski sezoni zavihteli na vrh 2. lige MNZ Ptuj in si priborili pravico nastopa v 1. ligi. »Primarni cilj v letošnji sezoni je bil obstanek v 1. ligi ali v bolj optimistični varianti naskok na prvo polovico lestvice. Ko smo v zimskem prestopnem roku ostali brez štirih igralcev - tri smo uspeli nadomestiti - in se nam je v 2. krogu poškodoval še vratar, smo bili še v toliko težjem položaju,« je v uvodu povedal podpredsednik NK Cirkulane Primož Horvat. A v klubu niso obupali. »Trener Damjan Bezjak je opravljal odlično delo in je na treningih ves čas zahteval od igralcev maksimalni pristop in disciplino. To se je na koncu obilno obrestovalo in smo na popolno presenečenje vseh zasedli končno 1. mesto, tri točke pred Tržcem in Podvinci, še dve več pred Leskovcem!«
V Cirkulanah so znali ta uspeh primerno proslaviti,
Prvaki 1. lige MNZ Ptuj v sezoni 2013/14: NK Cirkulane
obenem pa misli že usmerjajo v prihodnost. »Želja vseh v klubu je, da bi napredovali v Su-perligo, vendar moramo izpolniti določene pogoje. V klubu sicer imamo tri mlajše kategorije, a vse mlajše od starejših dečkov, ki so pogoj za igranje
v višji ligi. Čez poletje bomo poskušali ustanoviti to ekipo ali pa se povezati s katerim od sosednjih klubov in se dogovoriti za sodelovanje glede te selekcije,« je povedal Horvat, ki se je dotaknil tudi kadrovanja v članskem moštvu: »Jedro eki-
pe s trenerjem zagotovo ostaja isto. Ob tem želimo pripeljati kakšne štiri igralce, predvsem vratarja, saj naš še vedno ni saniral poškodbe. S takšno zasedbo bi bili konkurenčni tudi v višji ligi.«
Jože Mohorič
Mali nogomet • 14. Sandijev memorial
V Vitomarcih 48 ekip, zmaga za ekipo Kozel pivo
V	prekrasnem ambientu in žal kislem vremenu se je v Vitomarcih na 14. Sandijevem memori-alu v različnih kategorijah zbralo rekordnih 48 ekip, tekme pa je spremljalo lepo število gledalcev.
Prvaki Kozel pivo
Na članskem turnirju so bili gledalci priča zanimivim predstavam, največ nogometnega znanja pa sta pokazali ekipi Kozel pivo in Športni park Rovn iz Železnikov, ki sta se uvrstili v finale. Vse tekme so sodili priznani malonogometni sodniki Uroš Hozjan, Robert Markež in Janko Pignar. Zmagovalna ekipa Kozel pivo je postala bogatejša za 1000 €, nogometaši iz Železnikov so prejeli 500 €. Tretje mesto je pripadlo ekipi Petovia Plin dom iz Ptuja, četrto mesto in sladkanje v restavraciji Pomaranča pa domači ekipi Vitomar-cev.
V	polfinalu je bila predvsem izvrstna predstava med ekipama Kozel pivo in Petovio Plin-domom, v kateri so se merili vrhunski mojstri nogometa, na koncu pa so zasluženo slavili igralci ekipe Kozel pivo. V drugem polfinalu je presenetljivo nastopila mlada domača ekipa Vitomarcev in simpatični gostje, ki so iz Gorenjske prispeli tudi s skupinico navijačev. Tekma je
bila izjemno razburljiva, na koncu pa so se uvrstitve v finale po kazenskih strelih veselili gostje iz Gorenjske.
Kozlički so zasluženo osvoji prvo mesto, saj so po vrsti izločili same kakovostne ekipe: Torpedo (Alen Ploj in društvo), Pizerija Špajza (Repinc, Stres, Krivec), Petovio Plindom (Aleš Čeh, Jure Matjašič).
MVP-turnirja reprezentant Kroflič
V najboljšo peterico turnirja so bili izbrani Uroš Kroflič iz zmagovalnega moštva (naj igralec turnirja), naj strelec Aleš Marolt, najboljši vratar turnirja je postal Gregor Bernik (ŠP Rovn Železniki) ter še Dejan Kocmut (Vito-marci) in Jure Matjašič (Petovia Plindom). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade.
Prijatelji Gostilna29 najboljša med veterani
Med veterani so bili najpre-pričljivejši igralci ekipe Prijatelji »Gostilna 29« Lenart, slavili so pred ekipo ŠD Vitomarci. Med dekleti so zmagale simpatične igralke ŽNK Cerkvenjak. V mladinski konkurenci do 19 let so bili najprepričljivejši igralci ŠD Selce, ki so v finalu ugnali ekipo Vinogradništvo Damiš iz
Zmagovalna ekipa Sandijevega memoriala - ekipa Kozel pivo
Člani idealne peterice Sandijevega memoriala
Voličine. Lovorike v kategorijah U-10 in U-14 so pristale v rokah igralcev KMN Slovenske gorice iz Voličine.
Domači primat potrdili Drbetinci
V tekmovanju med zaselki občine so največ nogometnega znanja pokazali igralci iz Drbe-tincev - turnir so osvojili tretjič zapored. Drugo mesto je pripadlo Novincem, tretje pa Dobravi.
Ob gledanju dobrih nogometnih tekem, obilju zabave (za katero je posebej poskrbel Damjan Murko) in dobro volje je turnir minil, kot bi trenil. 14. Sandijev memorial je tokrat potekal pod generalnim pokroviteljstvom podjetja Petlja in njihovega odličnega premium piva Kozel, organizatorji pa že kličejo: »Veselimo se 15. turnirja, ki bo veličasten in največji do sedaj.«
Rezultati:
dečki do 10 let (4 ekipe), finale: Slovenske gorice Voličina - Sveta trojica 1:0;
dečki do 14 let (3 ekipe),
finale: KMN Slovenske gorice Voličina - Budučnost Vitomarci 4:1;
zaselki občine Sv. Andraž (8 ekip), finale: Drbetinci - Novinci 3:2;
mladinci U-19 (7 ekip), finale: ŠD Selce - Vinogradništvo Da-miš Voličina 2:2 (5:4 po kazenskih strelih);
dekleta (2 ekipi): ŽNK Cerkvenjak - KMN Slovenske gorice Voličina 1:0;
veterani (6 ekip), finale: Prijatelji Gostilna 29 - ŠD Vitomarci 2:0;
naj igralec med veterani: Boris Kocuvan (ŠD Vitomarci),
naj vratar med veterani: Branko Pavič (Prijatelji Gostilna 29).
Darko Rojs
Sandijev memorial:
člani (18 ekip): polfinale: Vitomarci - Športni Park Rovn Železniki 1:1 (3:4 po kazenski strelih), Kozel pivo - Petovio Plindom 2:1;
tekma za 3. mesto: Vitomarci - Petovio Plindom 2:5;
finale: Kozel Pivo - Š.Park Rovn Železniki 3:0.
KOZEL PIVO: Peter Ortar, Mitja Plahuta, Grega Glušič, Uroš Kroflič, Aleš Marolt, Rade Rusmir, Draško Kugler.
Najboljša peterka članskega turnirja: naj igralec: Uroš Kroflič (Kozel pivo), naj vratar: Grega Bernik (Športni Park ROVN Železniki), naj strelec: Aleš Marolt (Kozel Pivo), Dejan Kocmut (Vitomarci), Jure Matjašič (Petovio Plindom).
Športni napovednik
Nogomet • 3. SNL vzhod
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Drava Ptuj - Malečnik, Avto Rajh Ljutomer - Rakičan, Grad - Fosilum Šentjur, Čarda Martjanci - Odranci, Avto Škafar Beltinci - Aha Emmi Bistrica, Dravinja Kostroj - Tromejnik G - Sukič, Nafta 1903 - Šmarje pri Jelšah
SUPER LIGA
LIGA ZA PRVAKA, PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar, Središče ob Dravi - Videm
LIGA ZA OBSTANEK, PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Bukovci - Boč, Apače - Hajdina
VETERANI MNZ PTUJ +40
Povratna tekma finala veteranskih lig MNZ Ptuj +40: petek, 6. 6., ob 18.00: Lovrenc - Ormož.
KVALIFIKACIJE ZA LIGO U-15
Prva tekma dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v ligo U-15 vzhod: nedelja, 8. 6., ob 18.00: Gerečja vas Golgeter - MB Tabor. Povratna tekma bo v sredo, 11. 6., ob 18.00 v Športnem parku Tabor Mariboru.
FESTIVAL MLAJŠIH DEČKOV U-13
V nedeljo, 8. 6., bo od 9. ure naprej na stadionu NK Aluminij v Kidričevem (igrišče z naravno travo) Festival mlajših dečkov U-13. Med seboj se bodo merile reprezentance MNZ Maribor, MNZ Celje, MNZ Murska Sobota, MNZ Lendava in MNZ Ptuj.
Seznam igralcev MNZ Ptuj: Gašper Kapel Polegek, Aljoša Kir-biš, Aljaž Kovačič, Luka Mesarič, Žan Mlakar, Šefik Muharemi, Nik Očko, Staš Petrovič, Nik Prelec, Domen Štorek, Alen Zorec (vsi Aluminij), Domen Gril, Rok Ferčič, Enej Kapun, Alen Korošec, Jaša Martinčič, Aljaž Pristovnik, Jan Vidmar (vsi Bistrica), Rok Čeh, Jaša Bojnec, Miha Magdič, Luka Matjašič (vsi NŠ Poli Drava), Anej Arnuš (Gorišnica).
Boks • Revija na Ptuju
Boks klub Ring iz Ptuja prireja v soboto, 7. 6., od 16. ure dalje drugo boksarsko sparing revijo, ki bo potekala pred njihovimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici. Organizatorji pričakujejo, da bodo izpeljali deset borb.
Atletika • Miting v Bressanonu
V reprezentanco Slovenije, ki bo v nedeljo nastopila v Bressanonu na 32. BRIXIA mitingu, sta uvrščena dva mlada člana AK Ptuj Grega Pavlovič in Maja Bedrač.
Mali nogomet •
3. tradicionalni turnir za pokal Amura
Turistična kmetija Amur v Bodkovcih prireja 3. tradicionalni dnevno-nočni turnir v malem nogomet na travi za pokal Amura. Turnir bo potekal v soboto, 14. 6., od 14. ure naprej. Prijavnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati do žreba, ki bo opravljen v petek, 13. 6., ob 20.00 na turistični kmetiji Amur.
Med turnirjem bo na velikem platnu možen ogled tekem svetovnega prvenstva. Pripravljen bo tudi bogat srečelov.
Informacije: 031 766 629 (Urban) ali na mail naslovu: urban.slodnjak@gmail.com.
12. PLMN MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Športno društvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu bo letos gostitelj že 12. izdaje Poletne lige malega nogometa Miklavž pri Ormožu 2014. Lani je nastopalo rekordnih 14 ekip, letos pa se bo za prestižni naslov borilo 8 ekip: Mladost Miklavž 1, Mladost Miklavž 2, Kog 1, Kog 2, Stora gora, Lordi Ivanjkovci, Tomaž, Akord. Naslov branijo malonogometaši Koga 1.
Razpored tekem 1. kroga (petek, 6. 6.): ob 19.00: Mladost Miklavž 1 - Akord, ob 19.50: Mladost Miklavž 2 - Tomaž, ob 20.40: Stora Gora - Lordi Ivanjkovci, ob 21.30: Kog 1 - Kog 2.
TURNIR V MIKLAVŽU PRI ORMOŽU
ŠD Mladost iz Miklavža pri Ormožu organizira v nedeljo, 8. junija, s pričetkom ob 9. uri, turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 40 €. Nagrade:
1.	mesto: prehodni pokal + pokal + 50 % prijavnine
2.	mesto: pokal + 30 % prijavnine
3.	mesto: pokal + 20 % prijavnine
Prijava na dan turnirja do 9. ure ali prej na 031 374 564 (Dani Vrbnjak). Vabljeni!
Bowling • Kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo
Igralci BK Ptuj 1 so si z osvojitvijo 2. mesta v 2. ligi priigrali možnost nastopa v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev v 1. slovensko ligo. V torek so v Ljubljani že odigrali prvi dvoboj z ekipo Olimpija 1 (ta je osvojila predzadnje mesto v 1. ligi) in slavili z rezultatom 9:5. Tako bodo na povratnem obračunu v domačem bowling centru branili prednost iz prve tekme; dvoboj bo odigran v torek, 10. junija, ob 17. uri.
DB, JM, UK
petek • 6. junija 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
Prireditvenik
Petek, 6. junij
9:00 4:00
6:00
8:00
00 00 00
9:00
9:30
20:00
21:00
Moškanjci, Letališče Aerokluba Ptuj: srečanje letalcev Ptuj 2014 Majšperk, sedež podjetja Albin Promotion: Chicken feet party, 24 let podjetja Albin Promotion
Ptuj, Mestni stadion: športno humanitarna akcija 10 krogov za 10 nasmehov, za socialno ogrožene družine Cirkulane, večnamenska dvorana: osrednja slovesnost ob 7. prazniku občine Cirkulane Hajdina, telovadnica OŠ: zaključna prireditev OŠ Ptuj, CID: zaključek nadaljevalnega tečaja znakovnega jezika Ptuj, Narodni dom: koncert Pozdrav poletju, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ob 20-letnici delovanja Makole, dvorec Štatenberg: Girpa 2014, Dan za dobre ljudi, peka najtežjega kruha na svetu
Ormož, Dom kulture: premiera predstave Boing Boing, Stevardese pristajajo, KŠD Dobrava in Moški zbor Dobrava Vurberk, grad: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodu, dramska sekcija KD Grajena
Dornava, dvorišče baročnega dvorca: veliki koncert ob 15-letnici delovanja Pihalne godbe občine Dornava, gostje: Oto Pestner, Elda Viler in drugi
Sobota, 7. junij
3:00 Makole, dvorec Štatenberg: Girpa 2014, Dan za dobre ljudi, peka najtežjega kruha na svetu
3.00 Ptuj, Mercatorjev center Špindlerjeva: razstava pomladnih gob GD Ptuj
3:00 Ptuj, Mercatorjev center, Špindlerjeva: razstava gob Gobarskega društva Ptuj
3:00 Stoperce, Dom krajanov: Za vsako bolezen rož'ca raste, odhod na nabiranje zelišč v naravi z Jankom Kolarjem, Ustvarjalna sekcija,
KPD Stoperce
9:00 Moškanjci, Letališče Aerokluba Ptuj: srečanje letalcev Ptuj 2014, letalski sejem in piknik, poleti balonov, modelarji, skoki padalcev, predstavitev mladih glasbenih skupin, do 22.00 10:00 Cirkovce, športna dvorana: 17. občinski praznik Kidričevo, nami-znoteniški turnir
14:00 Zg. Leskovec, igrišče: 19. kmečki praznik Gremo v mlat, kulturni program, kmečke igre, podelitev priznanj, zabava z ansamblom Žargon
14:30 Hajdoše: 22. tradicionalno tekmovanje za pokal Hajdoš 2014,
združeno s tekmovanjem za pokal GZ Slovenije, do 19.30 15:00 Kog, telovadnica: proslava ob 20-letnici TD Kog 15:00 Ptuj, grad Turnišče: Grad propada, narava vztraja, voden ogled, ob 16.00 športno popoldne, 18.00 Date liter za literate, predstavitev Martina Kojca, mini literarni delavnici 15:00 Sp. Polskava, Gostišče Vintar: srečanje starejših krajanov in krajank
16:00 Ptuj, tržnica: tradicionalna Pomladna vetrnica DPM Ptuj, Gremo na morje, ustvarjalne delavnice, gledališka predstava, glasbeni in plesni nastopi, palačinke 16:00 Dornava, dvorišče baročnega dvorca: srečanje pihalnih godb in velika zabava pod šotorom z Okroglimi muzikanti, ob 15-letnici delovanja Pihalne godbe občine Dornava 18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina Brstje: koncert ob 15-letnici Moškega
PZ Jezero KD Budina-Brstje, z gosti 13:00 Ptujska Gora, šotor pred Domom krajanov: svečanost ob 30-letni-ci PGD Ptujska Gora in 18. dan gasilcev GZ Majšperk, veselica z ansamblom Gamsi 18:30 Poljčane, telovadnica OŠ: osrednja občinska prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad 19:00 Žeta le, dvorana občine: odprtje razstave udeležencev slikarske
kolonije Ex Tempore Žetale 2014 19:30 Ormož, Dom kulture: komedija Boing Boing, Stevardese pristajajo, KSD Dobrava in Moški zbor Dobrava 20:30 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: koncert Godibodi 2014, Aphra Tesla
V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na pred-tekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OS, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado. Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop] insebo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo.
Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
.i-SM-KHS
www.radio-tednik.si
SREČANJE LETALCEV PTUJ 2014
od 6. do 8. junija na letališču Aerokluba Ptuj v Moškanjcih. Prireditve bo spremljal tudi velik letalski sejem.
Osrednja prireditev ob 60. letnici Aerokluba Ptuj in ob dnevu slovenskih letalcev bo v nedeljo, 8. junija s pričetkom 14.00.
Atraktiven LETALSKI PROGRAM slovenske vojske, poslovna in akrobatska letala, helikopterji, UL letala, padalci ter modelarji.
Se vidimo na letališču v Moškanjcih.
Vse prireditve so brez vstopnine!
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA
NI PANIKE!

STRELOVODNA in PRENAPETOSTNA ZAŠČITA KABELSKE POLICE in KONSTRUKCIJE ZA SONČNE ELEKTRARNE
Pokličite 03/426 06 50 ali 01/563 12 61 in se dogovorite za strokovno svetovanje!
www.hermi.si
HERMIT
L NEOPAZNI STRELOVODI PRENAPETOSTNA ZAŠČITA
Zaščita pred strelo?
Kot vsako leto se tudi letos obetajo udari strel, ki lahko povzročijo
■ •I	V V	V • • I	I •	•	I	•
veliko nevšečnosti nesrečnim izbrancem, ki jih prizadenejo. Pomisliti o kakovostni zaščiti vsekakor ni odveč.
Pred neposrednim udarom strele se zaščitimo s strelovodno instalacijo. Strelovodna instalacija tako ščiti objekt pred direktnim udarom strele, kar pomeni, da objekt v primeru udara strele ne zgori ali se kako drugače poškoduje. Da lahko strelovodna instalacija svojo funkcijo opravi, mora biti pravilno izvedena. Postavitev strelovodnih vodni-
kov je odvisna od oblike objekta, lokacije, njegove višine ter še nekaterih drugih dejavnikov. Prav tako je treba pri strelovodni instalaciji paziti na izbor materialov, iz katerih je strelovodna instalacija izvedena. Ce izberemo napačne materiale, lahko s tem poškodujemo kakšen drug del objekta (npr. kritino). Strelovodna instalacija ni modni dodatek k objektu! Zato namestitev strelovodne instalacije običajno ni najlepši del objekta, vendar pa se s primerno izbranimi materiali ter postavitvijo lahko vpliv instalacije na videz objekta zmanjša na minimum. Tako so vodniki sodobne strelovodne insta-= lacije okrogli, nosilni elementi ustrezno zmanjšani, § vse skupaj pa je izdelano iz kakovostnih materi-|alov.
□ Da lahko strelovodna instalacija uspešno odvede o energijo udara strele, mora biti priključena na ka-
kovostno ozemljitev. Na tem mestu velja poudariti, da se v praksi vse prevečkrat ozemljitev izvaja z manj kakovostnimi materiali, in sicer v smislu »saj je zakopano vzemlji in se ne vidi«. Vendar je ravno takšno razmišljanje zelo napačno. Ce je ozemljilo izvedeno iz nekakovostnih materialov, pomeni, da bo v nekaj letih propadlo. Običajno je takrat nad ozemljitvijo položena asfaltna prevleka ali pa tlakovano dvorišče. Ko se tako z meritvami ugotovi neustreznost ozemljila, je lahko sanacija ozemljila izredno neprijetna, tako s finančnega kot tudi z estetskega vidika. Z izbiro kakovostnejših materialov se takšnim nevšečnostim seveda izognemo. Pri izvedbi ozemljila velja omeniti še pomen pravilne oblike samega ozemljila. Sklenjena zanka okrog objekta jevedno najboljša rešitev. Izvedba povezav med strelovodno instalacijo, izvedeno po strehi objekta, ter ozemljilom, zakopanim v zemlji, povzroča največ sivih las investitorju, saj so le-te najbolj vidne. Te povezave so strelovodni odvodi. Ce se pri načrtovanju strelovodne instalacije upošteva druge »dele« objekta (npr. odtočne cevi meteornih vod), se lahko odvodni vodniki kar
najbolj skrijejo ter tako ne uničijo truda arhitekta. Kljub nameščeni strelovodni instalaciji pa lahko pride do poškodb električnih naprav v samem objektu. Do poškodb teh naprav lahko pride tudi v primeru udara strele v neki bližnji objekt ali električno omrežje. Zaščita, ki uspešno ščiti električne naprave v objektu, se imenuje prenapetostna zaščita.
Za zaščito objektov poznamo tri stopnje prena-petostne zaščite, ki se v glavnem razlikujejo po zmogljivosti odvajanja električnega toka. Za kakovostno ter zanesljivo zaščito je treba prenape-tostne zaščitne elemente pravilno dimenzionirati. To pomeni v splošnem, da je treba namestiti tri stopnje zaščite, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da ob pojavu prenapetosti ne bo prišlo do poškodb električne opreme. Prepričanje, da le z eno stopnjo zaščite rešimo problem, je zmotno. V praksi se običajno kot prenapetostna zaščita uporablja le zadnja, III. stopnja zaščite, ki je na tržišču dosegljiva v obliki različnih električnih podaljškov z vgrajeno prenapetostno zaščito. Zmogljivost odvajanja toka je v takšnem primeru okrog 6 kA (8/20). To je občutno premalo, saj se v primeru neposrednega ali posrednega udara strele lahko pojavijo tokovi tudi do 200 kA (10/350). Takrat prenapetostna zaščita III. stopnje ni sposobna zaščititi naprave ter se praviloma uniči skupaj z napravo, ki bi jo morala zaščititi. V primeru instaliranih vseh treh stopenj prenapetostne zaščite pa so naprave zanesljivo zaščitene. Pri zaščiti pred strelo torej velja, da mora biti izvedba kakovostna ter pravilna. Zaščite pred strelo predhodno v realnih pogojih ni mogoče preizkusiti. Tako se kaj hitro lahko zgodi, da imamo leta in leta nameščeno neustrezno zaščito, pa ni nikakršnih problemov. Ko pa nato pride do udara strele, se pokaže pravo stanje oz. poškodba objek-
ta ali opreme kljub zaščiti. Zato se je pri odločitvi za strelovodno zaščito pametno obrniti na strokovnjaka (projektanta električnih instalacij). Le-ti poznajo predpise ter standarde s področja zaščite pred strelo ter so tako s svojim znanjem sposobni predvideti ustrezno zaščito. Ustreznost strelovodne instalacije se preverja z rednimi periodičnimi meritvami strelovodne instalacije, kot zahteva pravilnik o zaščiti stavb pred strelo. Janez Podlipnik, univ. dipl. inž. el.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 6. junija 2014
Kuharski nasveti
Sezam
Danes ni posameznika, ki že kdaj pa kdaj ne bi okusil dobrega, vendar nežnega okusa semen sezama. Okus sezama cenimo predvsem zaradi njegovih olj, ki spominja na orehe, in zlatih finih semen, ki so pogosti okras pekovskega peciva.
-
' —ÉtlP ' -fi..'
✓ / /
Bela semena, ki jih najpogosteje uporabljamo, so olupljena semena, primerna za uporabo pri kvašenih vrstah peciva in kruha ter dobrodošla sestavina keksov. Če semena potresemo po vrhu kvašenega ali drugega peciva, porjavijo.
Surova semena lahko zme-ljemo v tabin, oziroma neke vrste sezamovo pasto, ki jo na Bližnjem vhodu uporabljajo kot začimbo pri hladnih pi-rejih. Pasto izdelajo tudi iz praženih, zmletih semen in jo uporabljajo kot začimbo pri številnih hladnih jedeh. Sezam pogosto uporablja tudi armenska, turška in grška kuhinja. Semena uporabljajo kot sestavino pri pecivu, ki ga pečejo, lahkih poletnih sladicah ali kot sestavino jedi. Velikokrat v recepturah najdemo kombinacijo belih in črnih sezamo-vih semen. V tej kombinaciji sezamovih semen gre bolj za pridobitev jedi na videzu, saj črna sezamova semena nimajo tako finega in izrazitega okusa kot bela.
V kuhinji zraven semen sezama danes vse pogosteje uporabljamo tudi sezamovo olje, ki
je priljubljen dodatek za okus pri hladnih jedeh ali izbranih solatah. Kitajsko in japonsko sezamovo olje pridobivajo iz praženih sezamovih semen, ki v olju postanejo jantarne barve in mu dajejo izrazit okus. Seza-movo olje dodajamo za začimbo solatam, mnogi pa menijo, da so mesen jedi, pečene v ponvi, veliko okusnejše, če jih pečemo s sezamovim oljem.
Evropsko sezamovo olje pridelajo iz nepraženih semen sezama in je milega okusa in svetlo rumeno. Uporabljamo ga za pripravo vseh toplotnih postopkov, oziroma tako za kuhanje kot tudi pečenje. Njegov okus je blag in v malih količinah ne vpliva veliko na okus jedi. Svetlo rumeno sezamov olje, ki je na tržišču, pa je lahko še iz Indije ali Bližnjega vzhoda, za ta olja velja, da so veliko lažja, da jih lahko močno segrejemo in so zelo okusna. V redkih izjemah pa lahko na policah zasledimo tudi črno se-zamovo olje, ki ga izdelujejo na Kitajskem, narejeno je iz črnih sezamovih semen in ga uporabljajo za tipične kitajske sladice ter kot dišavo pri pecivu.
Foto: Črtomir Goznik
Pri nas sezam še vedno najpogosteje uporabljamo za posip pri kruhu in pekovskem pecivu. S tem ko kruh potre-semo s semeni sezama, vplivamo na okus kruha in na zunanji videz po peki. Posip lahko opravimo na več različnih načinov, potresemo lahko pekač, v katerem pečemo kruh, potresemo lahko surovo testo, ko fermentira, testo lahko v sezamu povaljamo, ko oblikujemo želeno obliko kruha in podobno.
Da ostanejo semena sezama na kruhu, moramo poskrbeti,
da je testo dovolj vlažno. Če testo ni dovolj vlažno, ga najprej premažemo s premazi, kot so voda, jajca, mleko, med, surovo maslo. Vrsta premaza je odvisna od vrste kruha, ki ga pripravljamo. Da bo sezam enakomerno porazdeljen po zgornji skorji kruha pred peko in po njej, je pomembno, da ga enakomerno posipamo po delovni površini, po kateri povaljamo surovo testo kruha ali posip opravimo kar ročno in pri tem oblikujemo obliko, ki jo želimo doseči.
Vlado Pignar
Sezam in mlečni sladoled
Pražena semena sezama v poletnih mesecih naši slado-ledarji in slaščičarji vedno pogosteje uporabljajo tudi kot okras pri sladicah s smetano in sladoledom. Pri sladoledu upoštevamo pravilo, da se ujema okus praženih semen sezama le z mlečnimi sladoledi.
Tačke in repki
Muc je nestabilen v zadnjem delu
Lastnica 8 let starega mucka s Ptuja zaskrbljena sprašuje, kaj bi lahko bil vzrok, da je njen večno živahen muc postal miren in nima prav nobene želje po igranju. Pri hoji po stanovanju ga v zadnjem delu zanaša in ne more skočiti na element, kjer ga čaka hrana.
Lastnica ima težavo, saj ima tudi psičko, ki zelo rada je mačjo hrano in zato nastavi mucku hrano na višje mesto, na kuhinjski element, da psička ne more do hrane. Mucek mijavka pod elementom in čaka, da ga lastnica dvigne na element in potem poje hrano. Gospa meni, da je njen muc že star in temu pripisuje omenjeno obnašanje, kljub temu pa meni, da bi mu lahko še pomagali in sprašuje o možnostih.
8 let star muc je v najboljših letih, saj mačke najpogosteje živijo 15 let in več. Starost tako ni vzrok težavam. Lastnica mačka sicer ne navaja, ali njen maček živi samo v stanovanju, ali hodi tudi zunaj po terenu. Omenjenemu stanju
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
verjetno botruje bolečina, ki se je razvila v področju hrbtenice ali medenice, na kar navaja zanašanje zadnjega dela pri hoji mačka. Kakršno koli bolečinsko stanje v posamezni okončini bi se kazalo s šepanjem, dvigovanjem boleče tačke, lizanjem le-te in podobno. Pri zanašanju zadnjega
dela živali pa gre najverjetneje za zmanjšano občutljivost v zadnjem delu, za nevrološko motnjo, saj maček ne kontrolira zadnjega dela v celoti. Prisotna je verjetno tudi bolečina. Vzrok omenjenemu stanju je lahko padec, poškodba ali udarec v zadnji predel živali, zdrs medvretenčne ploščice,
»H-

Foto: Črtomir Goznik
Mihael Lah, mag. farm.
Zdravstveni nasveti
Vročina
pri otrocih (1. del)
Vročina je najpogostejši simptom pri otroku, zaradi katerega starši obiščejo zdravnika ali pa pridejo prvi nasvet iskat v lekarno. Vročina je velikokrat napačno razumljena kot bolezen, običajno je le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni mehanizem organizma.
Normalna telesna temperatura pri otroku je med 36,6 in 37,9 °C, merjena rektalno (v zadnjiku). Čez dan se telesna temperatura spreminja, zjutraj je navadno nižja in se zvišuje proti večeru. Pri merjenju temperature je pomembno mesto merjenja. Smernice priporočajo merjenje temperature z elektronskim digitalnim termometrom pod pazduho (pri tem moramo upoštevati, da je ta temperatura za 0,5-1 °C nižja, kot če jo merimo rektalno) ali timpanično - v ušesu (ta temperatura je največ za 0,3 °C nižja kot temperatura, merjena rektalno).
Telesno temperaturo nadzoruje center v možganih. Vročina nastane, ko ta center začnejo spodbujati posebne beljakovine, imenovane pirogeni. Ti lahko nastanejo v telesu (endogeni piro-geni) ali pa pridejo iz okolja (eksogeni pirogeni). Najpogostejši vzrok za nastanek vročine pri otroku je okužba (virusna, bakterijska), redkeje pa se pojavi zaradi alergije, delovanja bakterijskih strupov, nekaterih cepiv in zdravil. Možen je tudi nastanek vročine brez delovanja pirogenov. V tem primeru govorimo o toplotnem udaru, ki je lahko posledica povečanega dotoka toplote iz okolice in/ali zmanjšane možnosti oddajanja toplote. Razvije se lahko pri bivanju v vročem okolju, ko je temperatura okolice višja od telesne temperature, zraven tega pa morebitna visoka vlažnost zraka onemogoča hlajenje osebe z izhlapevanjem znoja s površine kože. Ne tako redko se srečamo z novicami, ko starši v vročih poletnih dneh »pozabijo« otroka v zaprtem avtomobilu, na žgočem soncu in otrok doživi toplotni udar.
Kdaj uporabiti zdravilo za zniževanje telesne temperature (antipiretik)? Prvo vodilo ukrepanja naj bo otrokovo počutje in ne višina telesne temperature! Kadar otroku izmerimo povišano temperaturo (tudi do 39 °C) in se otrok dobro počuti, je razigran, nasmejan, normalno socialno odziven in nima nobenih drugih pridruženih znakov bolezni (kašelj, pospešeno dihanje, spremenjena barva kože in sluznic, zavračanje hranjenja, motnje spanja ...), ni smiselno posegati po antipiretiku, ampak ga le skrbno opazujemo in mu nudimo dovolj tekočine, da ne pride do dehidracije. Kadar pa se otrok slabo počuti, ne pije, je zadržan in vidno utrujen, posežemo po antipiretiku, saj samo na ta način znižamo nastavitveno vrednost temperature v možganskem centru. Če je le možno, izberemo peroralno (skozi usta) aplikacijo zdravila (npr. sirup, napitek, tablete). Svečke izberemo samo takrat, kadar zaradi bruhanja ali kakega drugega vzroka zauži-tje zdravila skozi usta ni možno oziroma ni smiselno. Antipiretik prve izbire je paracetamol, ki se lahko daje na 4 do 6 ur. Vsa zdravila se odmerjajo v skladu s telesno težo in starostjo otroka. Pri tem moramo biti pazljivi, da ne prekoračimo maksimalnega dnevnega odmerka (4 odmerki paracetamola v 24 urah!). Druga izbira je ibuprofen, ki se daje vsakih 6 do 8 ur. Ibuprofena ne smemo dajati otrokom, ki imajo norice (vodene koze), saj lahko zaradi protivnetnega učinka prikrije resno bakterijsko okužbo.
Mihael Lah, mag. farm., Lekarne Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
poškodovana ali celo zlomljena medenica, vnetni procesi na področju hrbtenice, novotvorbe na področju hrbtenice in še bi lahko našteval. Tudi centralni vzrok, ki pomeni težavo v glavi, bi lahko bil vzrok za zanašanje v zadnjem delu in nezmožnost skokov in odriva od tal. Zelo težko je odgovoriti na vprašanje s tako anamnezo, saj je možnih vzrokov za omenjeno klinično sliko mačka res precej. Vsekakor je v omenjenem primeru nujen klinični pregled živali s poudarkom na
nevrološkem pregledu, opraviti je treba RTG-preiskavo in seveda preveriti kri zaradi potencialnega vnetnega procesa. Lastnici bolnega muca svetujem pregled v ambulanti
za male živali, kjer bo mucek deležen poglobljene diagnostike s pomočjo rentgenske preiskave, nevrološke in hematološke preiskave. Emil Senčar, dr. vet. med.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Í3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: ES
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
petek • 13. junija 2014
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Anja v nostalgicni preobrazbi sestdesetih let
Anja Šmid je stara 27 let, doma v Gradišču (Cirkulane), kamor se je z družino preselila z Gorenjske. Oče je Štajerec in se je po upokojitvi vedno želel vrniti v svoje kraje, rodil se je na Kogu pri Ormožu. Anja pravi, da se je hitro vživela, v novem okolju se dobro počuti. Končala je Fakulteto za varnostne vede. Čeprav je zaposlena, si najbolj želi, da bi lahko delala v svojem poklicu. V prostem času najraje teče. Za akcijo Iščete svoj stil pa jo je prijavila mama, ker jo je želela presenetiti za rojstni dan. Anja je bila izžrebana, izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili. Ker ga je obiskala prvič, so ji podrobneje predstavili pomen kakovostne vsakodnevne nege kože, pri kateri sta čistilno mleko in tonik nujna. Ima normalno kožo. Priporočili so ji uporabo hidratantne kreme in v poletnem času tudi zaščitne ter svetovali, kako naj oblikuje obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Anjino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase ji je postrigla na kratek paž, jih pobarvala z lešnikovo barvo in posušila s fenom.
Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Oči je poudarila s sivo črnim senčilom, s črnim črtalom pa ob-robila veke, nato pa nanesla še svetlo senčilo. V oranžnem tonu je poudarila ličnice, v naravnem pa ustnice.
„Pike, črne in bež, lak ... kar kličejo po nostalgičnih časih, zdaj že daljnih šestdesetih let
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo Finseiiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v juniju š
prejšnjega stoletja. Odločila sem se, da bo tudi Anja začutila tiste čase, vsaj za trenutek. Iz svoje omare sem izbrskala krilo in bluzo, ki sem ju kombinirala s čevlji in torbico iz trgovine Alpina v Lackovi ulici na Ptuju. Balerinke v kombinaciji dveh barv se lahko uporabijo v športnem in elegantnem stilu. Podobno se lahko tudi krilo in bluza kombinirata z različnimi drugimi kosi oblačil. Črna bluza iz šifona se lahko mirno kombinira tudi s kavbojkami. Tudi h krilu lahko kombiniramo kakšno majico, nakit, rutico ali šal. Ker sem se odločila, da bo Anja danes urjena v bolj elegantnem stilu, sem ji zraven oblačil okrog vratu nadela še ovratnico ptujske izdelo-valke modnega nakita Barbare Golob. Paž pričeska, krilo s pikami, bluzica, balerinke
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Anja prej ...
. in pozneje
in Anja danes spominjajo na stare dobre čase, ki se občasno prikradejo, vsaj s kakšnim detajlom, tudi v aktualne modne trende. Anji svetujem, da v prihajajočem poletju skoči tudi v kakšno zeleno barvo, ki ji bo odlično pristajala," je o preobrazbi današnje kandidatke povedala stilistka Sanja Veličkovic.
Če so vaše noge utrujene od vsakodnevnega tekanja sem in tja ali si želite zgolj polepšati vaša stopala, se odločite za obisk v kozmetičnem salonu. Zdaj je pravi čas, sezona san-
dalov se je namreč že začela. Za pedikuro se je odločila tudi naša današnja kandidatka Anja Šmid. Ločimo med klasično, specialno in medicinsko pedikuro. Pri klasični pedikuri pridete le na urejanje nohtov, odstranitev trde kože in odpravo manjših pomanjkljivosti. Pri specialni pediku-ri bodo vaša stopala deležna pilinga in masaže ter nanosa enobarvnega laka za nohte. Pri medicinski pedikuri pa se več časa posveti določenemu
r
il- i?ï4' I
ES
? Iffè ■ *
«j;
k «»i®^ » 1 **■©i* * • \ „i- • s- •	'tr-.
/.¡v,,».«^ft . &:< v-***	.
Foto: Črtomir Goznik
Anja v kreaciji Sanje Veličkovic, čevlji in torbica so iz Alpine, ovratnico je izdelala Barbara Golob.
problemu, na primer kurjim očesom, ki povzročajo bolečine pri hoji, ali otiščancem, ki sčasoma postanejo kurja očesa, če jih ne odstranimo pravočasno. Problem so tudi vraščeni nohti, ki so zaradi nepravilnega striženja lahko boleči, koža okrog nohta je pordela in boleča. Velikokrat se pojavljajo tudi zadebeljeni
nohti in preveč trda koža na stopalih, ki nastane kot posledica obrambe kože, saj je na tem mestu največji pritisk teže telesa. »Pri vseh treh oblikah pedikure si lahko stranke izberejo tudi masažo stopal, klasično in refleksno,« pojasnjuje oblike pedikure kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Ormož • Premierna uprizoritev komedije
Zajamčena doza smeha
Da je dan brez smeha izgubljen dan, so prepričani tudi v Kulturno-športnem društvu (KŠD) Dobrava. Zato so za vse ljubitelje komedije in dobre volje pripravili komedijo Marca Comolettija z naslovom Boing Boing, Stevardese pristajajo.
Komedijo v treh delih, ki obljublja slabi dve uri smeha, bo društvo v sodelovanju z Moškim pevskim zborom uprizorilo danes, ta petek, ob pol osmi uri zvečer v Domu kulture Ormož. Ponovitev bo dan pozneje, v soboto ob istem času.
KŠD Dobrava deluje že 18 let in v teh letih so pripravili
in uprizorili že vrsto iger. Letos so se odločili za uprizoritev komedije Boing Boing, Stevardese pristajajo, režiserja Milivoja Zemljiča. V komediji nastopa šest igralcev. Glavno vlogo igra Bernard (Miran Antolič), ki je nepoboljšljiv ženskar. Ima namreč kar tri ljubice, ki letijo za različne letalske družbe in na različnih
progah. Zato ni nobene nevarnosti, da bi se kdaj srečale v njegovem stanovanju. To sicer deluje, dokler letalske družbe ne uvedejo hitrih boingov, kar glavnemu junaku skrbno sestavljen urnik popolnoma poruši. V stanovanju se namreč znajdejo vse tri stevardese - Američanka Jane (Mojca Bauman Kralj), Nemka Judita (Daniela Čurin) in Francozinja Jacqueline (Jerica Žnida-rič Juričinec). Kaos je popoln, katastrofa, ki ji je priča tudi Bernardova hišna pomočnica Berta (Tamara Lukman), pa neizbežna. Zgodba se srečno razplete tako, da se Nemka zaljubi v Bernardovega prijatelja Roberta (Simon Kolmanič), Američanka si najde bogataša, Bernardu pa ostane Francozinja. Sporočilo igre je po besedah predsednice Kulturno-športnega društva Dobrava Štefke Šoštarič naslednje: »Ne nakopljite si preveč stvari, če jih ne obvladate.«
Monika Levanič
	E
	F T w^H
C íT kÍmSB	
H 1 1# __ ,!| \ I '	
	^BW l i
	if MBIf — , . .iM1
	11 MfPlfi
Foto: ML
Člani Kulturno-športnega društva Dobrava bodo ta petek in soboto odigrali komedijo Boing Boing, Stevardese pristajajo, s katero obljubljajo skoraj dve uri smeha.
ŽELIM SI ATRAKTIVNO, DOVRŠENO TER DOSTOPNO HISO INNICVEC.
c«]
-T? <H VRAT!
i ^	ure
AVANT GARDE
PrimusL 150
PRIMUS - PASIVNO&FLEKSIBILNO& INDIVIDUALNO
Hiša PRIMUS je zvezda na področju raznolikosti in funkcionalnosti. Hišo iz zasnove z dvokapno streho (D) v prenovljeni in osveženi izdaji širimo z novimi tipologijami - dvokapna streha z ložo (L), mansarda (M), enokapna streha (E), ravna streha (R) in večkapna streha (V).
T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si
HI \
fcj Lumar
Živeti najbolje!
A COMPANY OF THE GREEN BUILDING GROUP®
18 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 13. junija 2014
Usta na usta • Oživljanje gradu Turnišče
Obiskovalci spremljevalnih prireditev navdušeni
Pretekli vikend smo uspešno izpeljali tudi akcijo pometanja gradu in fotografsko razstavo gospe Vitoslave Cafuta.
Petek, 30. maj, je bil za sodelujoče in za Turnišče prav poseben dan, ki smo ga vsi pričakovali z velikim navdušenjem, saj v sami notranjosti zgradbe takega ali podobnega dogodka še ni bilo. Po skoraj tridesetih letih smo s čiščenjem in svojo prisotnostjo tja ponovno začeli vračati življenje. Pred gradom se je zbralo lepo število ljudi, vsak pa je s seboj prinesel še obvezno opremo - metlo. Pri tem nas je spodbujalo še čudovito vreme, tako da smo lahko zastavljeni načrt popolnoma uspešno uresničili. Čeprav smo se pri delu pošteno za-prašili, smo se pri pometanju zabavali in v dobri družbi iskreno nasmejali. S tem smo dokazali, da je velikokrat treba le stopiti skupaj in preprosto začeti, kar na koncu med drugim prinese vidne rezultate in ustvari pristno druženje.
Naslednji dan smo si kljub nekoliko deževnemu vremenu kar pod arkadami v velikem številu ogledali fotografsko razstavo z naslovom Grad propada, narava vztraja. Čudovite fotografije so bile posnete v vseh letnih časih in prikazujejo vztrajnost narave, ki prav tako čaka na svojo priložnost - na to, da jo vendarle še kdo opazi, in sicer tako, kakor smo jo že nekoč, ko smo s svojimi starši zelo radi prihajali v zeleni in cvetoči park, napolnjen z glasnim ptičjim petjem, ki mimoidočega mamljivo vabi tudi danes. Avtorica in nekateri njeni prijatelji so nam zaupali zgodbe o nastanku posnetkov, vse to pa je z Verdijevo glasbo na violino popestrila dvanajstletna Aldina Klarisa Ban, učenka Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju. Fotografije je na platno mojstr-
sko natisnil in tudi montiral na steno Aleksander Kelnerič.
Vzdušje med igralci na vaji je ves čas naravnost fantastično - smeh, veselje in glasba so namreč stalni spremljevalci našega skupnega delovnega vsakdana, ki prav zato skoraj
cr 5 o
tD
prehitro mine. V ponedeljek, 2. junija, so se Milena Zupančič, Sylvia Barth, Gojmir Le-šnjak Gojc in Boris Svrtan iz Fuerstove hiše v starem mestnem jedru preselili na tur-niški grad, zato lahko njihovo dobro voljo spremljate tam.
Jutri ob 15. uri začnemo z vodenim ogledom notranjosti gradu, zato še posebej vabimo vse, ki imate kakršne koli spomine ali fotografije iz tistega časa, da jih pridete povedat oziroma pokazat še nam, kar bo čudovita priložnost za prijeten klepet. Notranjost gradu bo za ta ogled posebno svečana: videli boste slike velikega formata slikarja Jerneja Forbicija, s katerimi bo naš grad ta dan v vlogi moderne galerije. Po ogledu lahko že pripravite loparje za badminton, kolebnice, žoge, zmaje, odeje, karte ipd., saj bo to popoldne namenjeno športu. Zvečer ob 18. uri pa bo odlična priložnost še za vse tiste, ki imate radi literaturo - na malo drugačen način vam jo bodo predstavili Helena Srnec, Mirko Jaušovec, Andraž Jug in Rudi Ringbauer. Ali
daste LITER za LITERate? Mi
ga vam damo, za kar bo s svojim odličnim vinom poskrbel turniški kletar letnika 2013 Ivan Kramer, zato le pridite in preverite, kaj vam pripravljamo tokrat.
Tudi vi še vedno imate možnost za sodelovanje pri našem projektu, in sicer tako, da se aktivno vključite v naše delo ali pa nas le pridete podpret z obiskom katere izmed prireditev. Še posebej vas vabimo na našo Pito, ki bo 21. junija postrežena na prav poseben način, in to kar trikrat zaporedoma (ob 19., 21. in 23. uri). Vstopnice so še na voljo v prodajalni Limi (Qlandia), v Klubu ptujskih študentov ter na dan predstave pred gradom na Turniščah. Z veseljem vas pričakujemo.
Mateja Renko
Filmski kotiček
Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti
Ko je v drugi polovici 90-ih Joel Schumacher s svojima Batmanoma 3 in 4 uspešno zabil žanr stripovskega filma globoko v tla, se je zdelo, da je s tem trendom nekako konec, toda že leta 2000 je Bryan Singer s prvimi Možmi X pokazal, da je v njem še veliko življenja. Še več, teme so se izkazale za večne in danes, leta 2014, lahko ob petem uradnem delu (poleg dveh stranskih filmov) lahko le (veselo ali žalostno) ugotavljamo, da so ameriški superheroji čisto nov idejni prostor za podajanje idej, ki so uspešno zamenjali panteon antičnih bogov. Zaradi svojih nadnaravnih sposobnosti in pisanih kostumov so učinkovi-
ta prispodoba za takorekoč vse vrste zgodb in videti je, da bo ta žanr z nami ostal še dolgo in zaznamoval vsaj eno generacijo, če ne več.
Dnevi prihodnje preteklosti, še en film po kratki stripovski seriji, ki jo je napisal Chris Clare-mont, je značilen Singerjev film v smislu, da kljub otročji premisi vanj stlači resno dramo, kakršne se bile značilne za njegove začetke in ki vsej prenapihnjeni produkcijski strukturi da smisel in verodostojnost, zato nismo dobili le še enega filma o možeh v pajkicah ali usnju. Film je svojima debelima dvema urama navkljub tako poln prepletene zgodbe, da kar poka po šivih,
kar je za gledalca seveda izvrstna novica, dosežek pa je toliko bolj pomenljiv, ker gre že za
peti film franšize, ki bi torej bi po vseh pravilih morala biti že upehana, producenti pa bi se morali
spogledovati s ponovnim začet-kon. Toda ne, Singer skupaj z vsemi igralci še iz prvega dela dostavi kompakten film, ki pa bo morda v popolnosti razumljiv žal le ljubiteljem franšize.
Vseeno pa film čisto brez napak, a te mojstrsko zakrije z dialogi, ki so ponekod premišljeno površinski in drugod dovolj resni in globoki, kjer je to potrebno. Ritem podajanja zgodbe je tokrat veliko bolj premeteno zastavljen, da ni dolgočasen, kot v režiserjevi prejšnji veliki polomiji Superman se vrača, kjer smo dve uri gledali le turobno vzdihovanje zaljubljencev, ki niti sama nista vedela, zakaj se drug drugemu ne zabrišeta v objem. Možje X 5 so, kot trenutni trend superjunaškega filma narekuje, film brez glavnega junaka, ampak skupinski film, ti pa so s scenarističnega stališča toliko bolj krhka hišica iz kart, kot so sicer že običajni filmi z
enim protagonistom, toda avtorji jo razmeroma samozavestno pripeljejo do konca, tudi zato, ker so liki že dovolj definirani v prejšnjih filmih in se z njimi tokrat prav prijetno insajdersko zabavajo. Jasno, v delu že nadaljevanje.
Matej Frece
X-Men: Days of Future Past
Igrajo: Hugh Jackman, James McAvoy, Michael Fassbender, Jennifer Lawrence, Halle Berry, Anna Paquin, Ellen Page, Peter Dinklage, Patrick Stewart, Ian McKellen Režija: Bryan Singer Scenarij: Simon Kinberg Žanr: domišljijski akcijski Dolžina: 130 minut Leto: 2014 Država: ZDA, VB
d
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Ljubezen prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magne-tična energija in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebuje. Zanimivo bo na delovnem mestu, kajti obiskala vas bo vila kreativnosti.
i
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
V pogledu denarja boste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba še spremeniti. V ljubezni bo nadvse koristne učinke imel pogovor. Razbremenili se boste tistega, kar vam je vlivalo nezaupanje. Pričakovati je, da vas čaka sreča in obilje ugodnih priložnosti.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Svoje mnenje boste zagovarjali na odločen način. Trma se bo korak za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bosta napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo namenjena samo najpogumnejšim.
k J
Pred vami je teden novosti in ugodnih priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaštrudpoplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Zavedati se boste morali, da ni vse zlato, kar se sveti.
r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.)
Izpolnila se vam bo srčna želja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tise občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni!
A m

(24.10. - 22.11.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo mnogo možnosti za uspeh - prejeli boste tudi določeno pohvalo. Čas bo v lastnem bistvu nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte v prihodnosti. Ljubezen: bistvo je očem nevidno...
STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.)
Vaše srce bo ognjeno in radi boste pomagali drugim. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas povedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj iz preteklosti.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlašali. Na morebitne probleme boste morali pogledati iz svetle plati. Zdravje: varujte se stresa in mrzlih pijač.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovati je koristne nasvete srečnega izvoljenca.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Od sebe boste oddajali magne-tično energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. Pomembno bo, da boste rekli bobu bob. Sreča se skriva na strani pogumnih.
« DEVICA
± (23.8. - 22.9.)
Na delovnem mestu vas bo spremljala neodločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb - ki bodo nadvse koristne. Poglobili se bose tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost!
RIBI
(19.2. - 20.3.)
boste po prostem času. Toda na omenjeno bo treba še malo počakati. Svojih zadanih nalog se bo treba lotiti na aktiven način. Moč uspeha se bo lesketala v sodelovanju. Ljubezen prinaša obilje ugodnosti. Problemov ne boste sme
- ampak jih reševati.
petek • 6. junija 2014
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
BIBLIJSKI OČAK
ZMANJŠANJE PRODAJNE CENE
KRAMLJAČ, KRAMLJAVEC
KONJENIŠKI NOMADI, OBRI
ITALIJANSKA IGRALKA (SOPHIA)
KRATEK PREMOR, PAVZA
PETER AMBROŽ
PRIHOD V
GOSTE
OBVODNA PTICA
PTIČJA KLETKA
CERKVENO OBVESTILO
NAŠ SOCIOLOG KULTURE VIDMAR
TRŠČICA, IVER, ČES
MORSKI KONJIČEK
SLABOKRVNOST
NABOJ (ZASTAR.)
IZABELA, IZIDA
RASTIŠČE
PEVKA (MAJDA)
OBDELOVALEC KAMNA
EVA LOGAR
PREBIVALKA TEKSASA
SODOBNIKI KELTOV
IZDELOVALEC NOŽEV
TRTNA BOLEZEN
KINEMATOGRAF
STIK KONIC PRVIH TREH PRSTOV
SESTAVA IZ TREH DELOV
TONE ČUFAR
SLOVENSKA SORTA ČEBULE
CIRKUŠKI KONJ
TRINIDAŠKI TEKAČ BOLDON
VZEMEK PRI KARTAH
SEZNAM IMEN
NOŽICA PRI ČIPU
VRSTA VRBE
PRŠEC, PRŠAVICA
NEMŠKI KAMION
MAJHEN ROG, ROGEC
OGNOJITEV
PEVKA KOVAČIČ
LUDOLFOVO ŠTEVILO (3,14)
HELENA US
FRANC
MEŠKO
SUROVINA
ZA TKANINO
KRAJAN IHANA
REKLAMNI POSNETEK PREDMETA
KRAJAN IŠKE
MLADA SKOPLJENA SAMICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ATRAPA = reklamni posnetek predmeta, HABITAT = rastišče, KOVOR = naselje pri Tržiču, MARTINEC = obvodna ptica, OIDIJ = trtna bolezen, PETRINAR = svetni duhovnik, SKONTO = zmanjšanje prodajne cene, TERA = slovenska sorta čebule.	,V3|Nnr Vdvaiv ,33NVH| VGad ^^ 1|N0W lQVSmd
'»BOIZOa 'Nid '»IN3IAII 'HHS '01V '31 'lSON13aOdl 'ONI» 'Idili 'V»NVOVS>131 '13 'IVliaVH 'VZI 'VNOdlVd 'dlAIV»OdlH 'OIINVNZO 'dVNId!3d '03d3N '3dVZO 'dOAO» 'd1V»S :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Preseži svoje meje"
Kilograme topita redno gibanje in zdrava hrana
„Poletna preobrazba" je že v polnem teku. Šest kandidatov pridno trenira kar trikrat na teden in pazi na prehrano.
47-letna Vanja Kirbiš iz Trž-ca se vsake vadbe zelo veseli.
Vanja: »Brez Tomaža ne bi šlo.«
Kot je povedala, je veliko lažje telovaditi v skupini. „V soboto se dobimo že ob sedmi uri zjutraj in tekamo na ptujskem stadionu. Sama se zagotovo takega podviga ne bi lotila, veliko hitreje bi tudi obupala. Sedaj pa imam veliko zagnanosti in volje za gibanje. Treningi s Tomažem so sicer naporni, ampak zelo zanimivi in aktivni. Vedno nam vsako vajo zelo natančno pokaže in nas spodbuja. Ima veliko pozitivne energije, ki jo prenaša tudi na druge." Vanja je začela paziti tudi pri prehranjevanju in upošteva Tomažev jedilnik. Živila tehta in med drugim ugotavlja, da toliko različne zelenjave že dolgo ni jedla. Zadala si je kar visok cilj, saj želi izgubiti vsaj 20 kilogramov. Ugotavlja, da ima že od otroštva prekomerno težo. „Nekaj so zagotovi geni, saj imamo debelost že v družini. Je pa res, da sem se do zdaj premalo gibala, prav tako včasih ni bilo tako velikega poudarka na zdravi hrani in otroci so bili prepuščeni sami sebi."
Njena želja je, da bi čim prej osvojila zdrav način prehranjevanja in gibanja. Vsakodnevno se sicer sprehaja s svojima dvema psičkoma. Veliko dela ima tudi okoli hiše in na domačem vrtu, kjer prideluje domačo zelenjavo. Veliko kalorij pa izgubi tudi takrat, ko se igra s štiri in
pet let starima vnukinjama. Ko ima čas, rada prebira knjige ali obišče koncert, še posebej blizu so ji melodije dalmatinskih klap in pevskih zborov. Ker je čisto prava kozoroginja, se nikoli v življenju ne preda in vedno vztraja pri svojih odločitvah.
Suzana: »Pomembno je, da se naučim zdravo prehranjevati.«
Treningov pa se redno udeležuje tudi Suzana Bezjak iz Ptuja, ki je stara 32 let. Pred petimi leti je rodila prvega sinčka Aneja in od takrat naprej se ne more znebiti od-
večnih kilogramov. Njen cilj je izgubiti vsaj osem kilogramov. Prepričana je, da je razlog neredna prehrana, saj ima včasih kosilo zgodaj zjutraj, spet drugič pa pozno zvečer. Zaradi deljenega delovnega časa se neredno prehranjuje. „Zelo sem zadovoljna z vajami in načinom dela, predvsem zato, ker menjujemo lokacije. Tomaž mi je sestavil tudi jedilnik - nič krompirja, riža, testenin, izogibati pa se moram tudi sladkarijam in slanim jedem, slednje sem jedla z največjim užitkom.
Na mojem jedilniku bo tako odslej več perutnine, rib, sadja, skute in vode, saj premalo pijem." Kljub temu, da Suzana ni nikoli rada tekala, ji je sedaj tek nekoliko bližje. Tudi zaradi tega, ker ji je Tomaž pokazal, kako pravilno teči. Želi si, da se bo do konca akcije naučila zdravo prehranjevati in rekre-irati. Prosti čas namenja svoji družini. S sinkom se rada odpravita v Ljudski vrt ali pa na sprehod ob ptujskem jezeru. Sebe je opisala kot nasmejano, pozitivno in vztrajno osebo, ki se nikoli ne preda. Je velika oboževalka hrvaškega pevca Tonija Cetinskega, in če se le da, ne zamudi njegovega koncerta. Njen moto je: prišel, videl, zmagal.
Estera Korošec
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Suzana Bezjak
Vanja Kirbiš
Kaj obema priporoča osebni trener Tomaž Pivec?
„Moje priporočilo vsem s prekomerno telesno težo je v prvi vrsti sprememba prehranskih navad, to je vsaj pet obrokov na dan, ki vsebujejo zadostno količino hranil. Izogibati se je treba sladkorju in beli moki. Pomembna pa je seveda tudi redna vadba, vsaj trikrat na teden od 30 do 60 minut. Ne glede na tip postave je treba izvajati vaje za celotno telo, za vse mišice. Maščoba je namreč porazdeljena po telesu glede na genetiko posameznika. Nekateri so močnejši v bokih, drugi okoli pasu. Ko se začnemo gibati in jesti zdravo, se maščoba začne topiti po vsem telesu."
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 6. junija 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (19.)
Od tod in tam
Nazaj v prestolnico
V Buenos Airesu sem bil zmenjen, da se dobiva s kolegico, s katero bi šla skupaj malo okrog. Zadnji dan v Mendozi sem izkoristil še za poizvedovanje po mojem nahrbtniku, saj je bila policija po stavkajočih dnevih končno nazaj v sedlu, vendar pa na kraju zločina že lep čas ni bilo več žive duše blizu, tako da sem lahko vrgel puško v koruzo. Če ne drugo, bi nepridipravom nagnal malo strahu v kosti s prihodom uniformiranih uradnikov, vendar mi pač niso dali priložnosti za to. Kakorkoli, končno sem si podrobneje lahko ogledal tudi mesto, kjer sicer živi tudi nekaj tisoč Slovencev, nato pa sem se proti večeru spet odpravil na daljšo turo proti glavnemu mestu.
Nočna pot je končno potekala brez pretresov, tako da sva se lahko dobila spet s starim prijateljem Javierjem, zatem pa sem kmalu moral na letališče pričakati visoki obisk. S Carolino se nisva videla že 4 leta, doma pa je iz Ekvadorja, kamor sem še tudi nameraval potovati v tem sklopu. Imela je še dopust, pa se je odločila, da gre z mano malo okrog. V naslednjih dneh sva si ogledala znamenitosti, o katerih sem že pisal, morda bi omenil le obisk stadiona Boca Juniors, ki je prekrasen objekt in ima tudi svoj muzej. Otrok tega kluba je seveda sloviti Diego Armando Maradona, ki je s svojeglavim obnašanjem še dandanes idol vse Argentine. Ko se človek pogovarja o njem, se ti zdi, da bi lahko možakar naredil vse mogoče oslarije na svetu, pa bi mu še vedno oprostili. Zanimiva zgodba je tudi ta, da je poleg papeža in Evite Peron on edini smel nagovoriti ljudstvo z balkona Case Rosada, vladne rezidence. To je bilo leta 1986, ko je Argentina postala svetovni prvak v nogometu in takrat bi verjetno tudi gladko dobil kakršnekoli volitve, če bi le kandidiral. Skratka, proti temu priimku v Argentini ne moreš reči prav nič.
Moja skrita želja je bila, da bi se še enkrat odpravil v restavracijo z neomejenimi količinami mesa, o kateri sem pisal v enem prejšnjih prispevkov, vendar tega preprosto ne moreš narediti, če imaš zraven žensko. Kako bi pa izgledalo, če bi ona pohrustala svojega pol zrezka, jaz pa bi šel šestkrat čakat v vrsto za meso? Tudi tu sem se šel malo običajnega turista, saj sva nekje videla, da ponujajo
Foto: Dani Zorko
Vsakodnevni protest proti telekomunikacijskemu velikanu.
brezplačne oglede po mestu, pa sva se kar prijavila. Nabrala se nas je lepa skupinica in smo se imeli res lepo, dokler po eni uri vodnik ne omeni, da bi bilo za podaljšanje vodenja treba primakniti nekaj pesov. To bi morali videti, kako se je skupinica takoj razredčila ... Sploh domačini so se hitro umaknili, ko bi bilo treba seči v žep. Omeniti moram tudi to, da je bilo v mestu zelo vroče in da so se začele pojavljati ogromne težave z električnim omrežjem. Temperature so podirale rekorde in ljudje so vedno bolj navijali klimatske naprave, ki so preobremenile nekatera območja. Že takrat je bilo zelo težko najti delujoči
Foto: Dani Zorko
Štajerski huligan na stadionu La Boca
C
-SE T; D 1 0
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22' ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5
predlog: MI2 - STARA DUŠA
predlog: ALMA MERKLIN - Z MANO GREŠ
predlog: PERO LOVŠIN - TKO ZLO BOLI
predlog: TABU - MALE VOJNE
predlog: SEVERA GJURIN - ALI JE ŠE KAJ PROSTORA
TAM NA JUGU
VAŠIH TOP POP 5
predlog: NINO - POLETJE
predlog: VESNA - KOMAJ ČAKAM, DA BO PETEK
predlog: DEJAN VUNJAK - O, SLADOLED
predlog: SKATER & AVION & DJ TIME- VEDNO OB TEBI
predlog: VLADO KRESLIN - KDO SI
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
ime in priimek:
Tel.
Glasovnico poštljlte ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Foto: Dani Zorko
Kip Maradone v naravni velikosti
bankomat, nekateri predeli 15-mi-lijonskega mesta pa so bili tudi po več dni brez vode. Po medijih so ljudi celo prosili, naj vzamejo dopust in naj ne hodijo v službo, da ne pride spet do izpada elektrike. Podzemna železnica in drugi promet sta sicer potekala brez težav, pa vseeno ni bil prijeten občutek, ko veš, da se lahko vsa zadeva pod zemljo vsak čas ustavi.
Naslednji dan sva imela še nekaj časa in obiskala sva muzej Evite Peron, najbolj znane ženske osebnosti v Argentini. Pokopana je sicer na pokopališču v Buenos Airesu, vendar pa je kljub njeni popularnosti grob razmeroma majhen in nevpadljiv. Če se spomnim na megalomanske grobnice iz Punte Arenas v Čilu, kjer bi že običajni smrtniki potrebovali posebno dovoljenje za visoke gradnje, ima Evita prav skromno zadnje počivališče. Že na prvi pogled v muzeju ni bilo veliko obiskovalcev, so pa v vsaki sobi z
Foto: Dani Zorko
V Buenos Airesu je zelo majhna verjetnost, da se ne boš peljal z 'mercedesom'.
razstavnimi eksponati bivakirali varnostniki oziroma čuvaji, da kdo ni preveč stikal po teh zadevah. Če je kakšno delo na svetu, ki ga ne bi opravljal, je to čuvaj v neki galeriji ali na razstavi. Ves dan človek tam sedi na stolu in bolšči vedno v iste stvari, pri tem pa čaka, da bo ura osem zvečer, da gre ves zamorjen domov. Edino vznemirjenje mu predstavlja menjava sobane, da vsaj malo zamenja okolje. Ni bilo malo takih, ki so se me kar ustrašili, saj so že pošteno kinkali na stolu.
Bližal se je že večer in s tem pakiranje proti naslednji destinaciji proti zahodu. Čakala naju je nočna vožnja proti Cordobi, kjer sva nameravala ostati nekaj dni, potem pa proti severu nasproti največjemu območju misijonarstva, nato pa proti enemu od vrhuncev potovanja - slapovom Iguazu. Pa gremo po vrsti .
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ Turistično društvo Ptuj je konec maja izvedlo tradicionalno delitev cvetja za okrasitev oken in balkonov v starem mestnem jedru. Sadike sezonskega cvetja je ptujskim turističnim entuzijastom tudi letos podarilo Vrtnarstvo Marinič iz Placarja, ki društvo tudi sicer podpira v podobnih akcijah za večjo urejenost mesta. Prebivalcem starega mestnega jedra so skupaj razdelili 1500 sadik zmajevih kril, pelargonij, begonij in drugega sezonskega cvetja.
MG
Nov pohištveni studio
Ptuj * Mladi podjetnik Peter Krojsl z Zg. Hajdine je na Ptuju pred dvema letoma odprl salon kuhinj, sedaj je ponudbo razširil in odprl pohištveni studio Miotto. Gre za blagovno znamko pohištva in dodatkov za dom, ki je plod avstralskega, novozelandskega in slovenskega znanja. Trenutno sta v podjetju zaposlena dva, v juniju bo delo dobila še ena oseba. Pogodbeno sodelujejo še z dvema ekipama za montažo. Kljub težkim časom Krojsl razmišlja optimistično. Stavi predvsem na kakovost izdelkov, dostopne cene in profesionalnost zaposlenih.
Estera Korošec
Foto: arhiv vrtca
Ptuj Že vrsto let smo v Vrtcu Ptuj vključeni v projekt Pa-savček, ki se izvaja v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Maja smo v enoto Zvonček v okviru nacionalne akcije Varnostni pas k sodelovanju povabili policista, ki sta predstavila svoj poklic ter njuno vlogo v cestnem prometu. Otrokom sta pokazala, kako pomembna je uporaba otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo, ter da z ustrezno uporabo le-teh lahko preprečimo ali zmanjšamo posledice prometnih nesreč. Osrednja figura projekta je lik Pasavček, ki je na zabaven način opozarjal otroke - red je vedno pas pripet.
Iris Kos
Naj rejec drobnice 2014
Podravje * Društvo rejcev drobnice Haloze bo tudi letos v sodelovanju s KGZ Ptuj izbiralo najrejca drobnice celotnega Spodnjega Podravja. Razglasili ga bodo na tradicionalnem ovčje-kozjem balu v začetku julija pred gradom Borl. Ocenjevalna komisija bo prijavljene rejce s čredami razdelila v dve kategoriji; v kategoriji A bodo ljubiteljski rejci, ki redijo do 15 glav drobnice. V B-kategoriji pa bodo rejci z večjimi čredami (nad 15 glav drobnice). »Namen tekmovanja je, da rejce, ki svojim živalim namenjajo posebno skrb, predstavimo in nagradimo. Komisija sprejema prijave na naslov DRD Haloze, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, do 15. junija s pripisom 'Naj rejec drobnice' na prijavnem obrazcu, ki ga lahko dobite na spletni strani www.halo. si, info@halo.si.,« je še povedala Marjeta Ženko, članica komisije za ocenjevanje.
MZ
Foto: EK
petek • 6. junija 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Dobrodelna glasbena prireditev
vsi SKUPAJ SMO
enakost-prijateljstvo-sopomoč...
26.6.2014 v Termah Ptuj
Nastopili bodo: Gadi, Dejan Vunjak, Ana Karneža, Rebeka Dremelj, Tanja Žagar, Victory, Alfi Nipič, Pajdaši, Slovenski muzikantje.
Vstopnice za prireditev se prodajajo preko prodajne mreže Eventim (Pošta, Petrol, Big bang, trafike, ...). Obiskovalci Term Ptuj, ki boste na dan koncerta kupili celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku Term Ptuj, bodo le te veljale tudi za ogled koncerta.
Organizator prireditve: Družba Radio-Tednik Ptuj, v sodelovanju s SAVA Hotels&resorts - Terme Ptuj, Centri za socialno delo ob podpori Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sožitje -zveza društev, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, drugimi socialno-humanitarnimi organizacijami.
Člani povabljenih organizacij bodo ob prireditvenem prostoru lahko ponujali svoje izdelke.
Del zaslužka od prodaje kart za koncert bomo namenili družini Kolarič iz Bukovcev.
eventim.si
+
PRODAJA VSTOPNIC
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
i sopotnikom^
2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične
Štajerski
(Rradioptuj
89,8»98.e'l04,3
NAROCILNICA ZA
Štajerski1
Želena nagrada (označi): Q] \2\ Ime in priimek:_
Naslov: Pošta:
Davčna številka:
Telefon:_
Podpis:_

Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj

[OBIRANJE.
¿i*
POTOVflLnfi RGEnCIJfl
V [MUKE REKE KGBEuVE (^■ao.asoiD-s m
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.


S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
. d.



22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 6. junija 2014
a^i?
ai/tohiSa petoyia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA		OPREMA
FORD CMAXTKEND 1,6^0,1 LETO GAR.	01/2012	9.199 BELA	IIAST,NAHn,SEI!V.n
CnROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK	11/2011	13.999 ČRNA	11AST., HAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
MERCEDES6ENZ C RAZRED C 220 ali	7/2009	12.999 ČRNA	IM,NAR SERVIS
811318 D,NAVIGAQJA	09/2009	13.999 T.S1	11AST., NAV1, NAR SERVIS, SERV. KNJIGA
REMAULT CUO GRANDTOUR 0,9 TCE 90KM	05/2013	10500 OGNJENO RDEČA	IMJERV, KNJIGA, TOGARANCUA
CHrocn »TOURER 2.D HDi DYNAMIQJE FAP	09/2010	8.999 SVETLO MODRI	IM, NAR. SERVIS, SEffl. KNJIGA
SMART FQRTW0 COIPE CDi	02/2011	8.999 ČRNA	IM, NAR SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DEI EXPRESSION	04/2008	4.799 BELA	IM, NAR VEUKI SERVIS
RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	7/2010	8.299 ČRNA	IM, NAR SERVIS
RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM., PUN	10/2007	6.999 T.MODRA	11AST., NAR SERVIS, PREDELAN NA PUN
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	11.999 ČRNA	IM, NAR SERVIS,
SMART FOFTWO COUPE COI	02/2011	6.999 ČRNA	IM, SERV. KNJIGA, NAR SERVIS
VWTOLRAN1,6TT)ICONFORTTJNE	08/2011	13.699 «NOSIVA	IMAVT.K1IMA
RENAULTG. SCENIC 1.5 OCI DYNAMIQUE	10/2009	7.999 ZLATO RJAVA	IM,AVT.K1IMA
VW GOLF VI COMFORT 2.DTTH	2/2009	8.999 T.MODRA	IMAVT.KWIA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantle).
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
peugeot 807 2.2 hdist	2006	5.700,00 €	2xel. drsna vrata	kov. siva
seat ibiza 1.41 stella	2002	1.490,00 €	klima	kov. srebrna
peugeot 2061.4isx	2000	1500.00í	31.000 prev.	rdeča
ford focusc-max 1.6t1-vctïïiend	2009	7.250,00 í	prvi last.	kov. Črna
Skoda fabiautsiambiente	2011	mnam	prvi last.	kov. zelena
renault megane 1.5 dci expression pack	2004	3.450j10e	avt. klima	kov. Črna
citroen picass01.816v sx	2001	usioot	avt. klima	kov. srebrna
peugeot 2061.416v style	2006	3.490,00 €	serv. knjiga	kov. sv. modra
mercedes- benz cabri0 320 clk avantgarde	2003	8,800,001	usnje	kov. srebrna
renault espace 2.0 dci privilege	2007	7390,00 €	serv. knjiga	kov. sv. modra
citroen c41.6 kvvtr	2006	4.100^0c	avt. klima	kov. črna
smart f0rtw0 coupe pure	2002	1.990.00í	serv. knjiga	rdeča
chevrolet ave01.2 direct	2006	3.190.00í	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2061.4x-design	2005	2.650,00i	klima	kov. srebrna
renault cli01.216v storia	2007	3.650,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen polo 1.4comfortline	2004	3.490^x>€	prvi last.	kov. srebrna
renault grand scenic 1j dci authentique	2004	3.700,00{	prvi last.	k0v.b0rd0
peugeot 307 2.0 dynamique cc	2005	5.400,00{	prvi last.	kov. modra
peugeot 2061.4x-design	2005	2.990,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen golf 2.0 sditrendline	2008	6.990^0«	prvi last.	k0v.b0rd0
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Bioterapija po metodi Z. Domančiča
je uspešna pri boleznih dihal, ki so jim izpostavljeni predvsem otroci in starostniki. Zaradi slabega imunskega sistema pogosto pride do bolezni kot so: bronhitis, vnetje sinusov, nosne sluznice, ušes in tudi astme in pljučnice. Prav to lahko z bioterapijo uspešno
ozdravimo oziroma preprečimo. Poleg otrok in starostnikov, je bioterapija po metodi Z. Domančiča učinkovita za vse tiste, ki si želijo ohranjati svoje zdravje, ali preprečiti kakršnekoli bolečine. Info na www.bioterapije.si in 040831676 Jože Topolovec, Čebelarska 16, Morje pri Framu
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	BARVA
AUDI A3 SP0RTBACK 1,6 TBI DPF AMBITION	2010	11.980,00	KOV. ČRNA
AUDI A4AVANT 2,0 TDI DPF AMBITION SPORT	2011	14.780,00	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:318D	2008	9.880,00	KOV. ČRNA
CITROEN C5 TOURER 1,6 HDI BUSINESS	2011	10.380,00	KOV. ČRNA
FIAT 500 1,2	2012	8.700,00	BELA
FIAT CROMA 1,9 JTD MULTUET LIBERTY	2010	6.980,00	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCI EBONY SPORT	2010	7.780,00	BELA
MAZDA 6 SPORT COMBICD129TE EXPERIENCE	2011	10.580,00	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ CfiAZRED C 200 CDITAVNTGARDE	2005	6.990,00	ČRNA
OPEL ASTRA SPORTS TOURER 1,7 CDTI ENJOY	2012	8.990,00	BELA
OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.390,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 608 SWEflDI FAP ACTIVE AVT.	2012	13.650,00	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI 90 EXPRESSION	2012	8.980,00	KOV. SIVA
SKODA QCTAVIA COMB11,6 CR TDI DPF ELEGANCE	2011	11.780,00	KOV. SREBRNA
VW GOLF COMFORTUNE 1,6 TDI	2011	10.300,00	KOV. SIVA
VW PASSAT VARIANT 1.6TDI BMTTRENDL	2011	11.980,00	SIVA
VWSHARAN 1,9 TTIIBASISLINE	2004	4.300,00	ČRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
[ TOP /AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO .J
GS^MJnniinMD
■:H:IPId!ll! IV.VJ I MtTJ S MWT51
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
v
Ùâjmka
budilka
89,8 98,2 104,3Kk
Mestni kino Ptuj
Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. junij: 17:00 Hiša velikega čarodeja; 19:00 Zlohotnica; 21:00 Ničelni te-
www.tednik.si
			OPR.	BARVA
AUDI A31.6 TDI SP0RTBACK 5 VRAT	2010	13.490	1 .LAST., NAVIG.	BISERNO BELA
BMW118DCABRI0 DIESEL	2010	15.990	VSA OPREMA, ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1.LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320D TOURING	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. BRONZA
CITROEN C31.4 HDI5VRAT	2003	2.690	KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA	
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2011	10.990	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DIESEL	2011	9.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SIVA
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODLIČEN, MALO KM	KOV. SREBRNA
FORD C MAX TDCI DIESEL	2010	8.990	1.LAST., KUMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.6 DIESELTDCI	2006	5.490	ODLIČEN, AVT. KUMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.890	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN	2010	8.590	1.LAST, USNJE NAVI	KOV. SIVA
OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL	2010	8.990	1.LAST., SLO	VEČ BARV
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UMO	2010	9.290	1.LAST., ODLIČNA	KOV. SREBRNA
VW POL01.616V5VRAT	2001	2.090	KUMA, SLO, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL			- IZPLAČILO TAKOJ	

PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 06.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, jion. 9:50 Evropa moja dežela - Tujka 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:35 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (tuja), 25.oddaja, pon. 11:30 Modro. pon. 12:00 Res Iv Ormož 13:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:10 Povabilo na kavo,
18:0'----------
18:2! 18-51
19:25 Glasbena 8 (tuja), 24.oddaja pon. 20:00 Ptujska krenila, pon. 20:20 Široko oko: Avtocesta do Gruškovja 20:45 Ptujske odrske deske:
Stara In nova sezona, pon. 21:30 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:00 Reei IV Gorlšnlca, pon. 23:00 IiiR kanal Sobota 07.06. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:40 Modra. pon. 10:05 Sola. da se ti zrola
J Povabilo na kavo, pon. . 15 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. !5 To bo moj poklic: Tehnik..., pon. 5 Unesco tek 2014
PROGRAMSKA SHEMA PelV
22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
Nedelja 08.06. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. :10 Sola. da se ti zrola. jion. _:55 Glasoena 8 (slo), «.oddaja, pon. 1:30 Info kanal
3:00 Zemlja In ml: Dobrote slo. kmetij, pon. 3:35 Mir In dobro
4:00 Gostilna >Pri Francet«,83. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:30 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Po zdravje: ■-- ■ 9:00 Ptujska kronika, uon.
!0:00 Ptujska kronika, pon. , !0:20 Življenje skozi objektiv: Zupan, pon. 20:50 Ptujske odrske noske: Stara In nova sezona, pon.
ion.
kotski, pon.
10:55 Glasbena 8 (tuja), 24.oddaja, pon. 11:30 Zemlja In ml: Dobrote slo. kmetij, pon. 12:00 Ptujska kronika	.„- „->-._.- , , --.,
12:20 Široko oko: Avtocesta do Gruškovja, pon. 0*05 Info kanal 12:40 Unesco tek 2014, pon.	,n" cl"ol,"n"1
13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo, pon. 14:00 Reei TV Ormož, pon. 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:15 Ptujske odrske deske:
Stara In nova sezona, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Cista umetnost, 32. oddaja, pon.
21:35 Poletni utrip Ptuja:
Oživljanje gradu Turnišče, 21:05 Motoscena: Z motorji po S 22:35 Info kanal Ponedeljek 09.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon.
10:55 Glasbena 8 (tuja),24.oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:15 Info kanal
15:55 Evropa moja dežela-Turist 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica
17:00 Široko oko: Avtocesta do Gruškovja, pon. 17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo, pon.
poklic: Zobotehnik..., pon.
Ml Pregled tedna. pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.), 24.oddajj 20:00 Ptujska kronika,pon.|ij| 20:20 Poletni utrip Ptuja:
Oživljanje gradu Turnll 21:55 Lolita - prelistava, pon.
ndda^ pon.
stifeTV
n. » _
18:30T. _____________4
19:05 Življenje skozi objektiv: Zupan, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.),25.oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon.
20:20 Zeleno, poii
20:40 Sport(no): ZNKv MSM Ptuj, pon. 21:05 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:00 liïfOs)ttil0b nas lahko tudi na 12 in SI0LIV
PTUJSKA TELCVfZl JA
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev
10:00 Lenart-KOS 2013
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
18:00 Lenart - Otvoritev KOS 2014
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SiP TV 08:00 ŠKL 09:00 40 let Gasilskega zbora Hajdoše 11:00 Regijska revija OFS 13:00 1. Sv. Obhajilo v Dornavi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 16. praznik Občine Destrnik 18:30 Lenart - Otvoritev KOS 2014 20:00 17. praznik Občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Sv Obhajilo v Markovcih 10:00 Lenart - Otvoritev KOS 2014 11:00 ŠKL
12:00 Seja Markovci, Lenart - ponovitev 18:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Zaključek zborov OŠ Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 OO 30; info@siptv.isi Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Kronika iz občine Videm
10:30 Oddaja iz Ptuja
10:50 Ujemi sanje
18:00 Regijska revija OFS
20:00 Zaključek zborov OŠ Markovci
21:20 Sv. Obhajilo v Markovcih
23:00 Video Strani
rj :<H i h KA PO :U h B.VI : m: i w :i OHET-H i : GIS A
MESO
Musili
JMÉI
» CEVAPKO
(MASAŽA ČEVAPČIČE)
SAMO 2,99 C/KG
• žACINIENAJpiS.CrKRILA 2,98 C/KG
• TELEČJA REBRA-PRSA 4,99 C/KG
• PANIRANI ZREZKI ZALI BREZ BUČNIH SEMEN
6 KOM SAMO 3 €
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE.
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
• JUNECJA PRSA SAMO 2,99 C/KG
petek • 6. junija 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
VUZEM,,,
Prersd 48, 22S7 Polen Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko. cvetko7@gmail.com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparti (odvoz-dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p. Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571.
roletarstvo ARNUŠ
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000
PRODAM odojke. Telefon 041 484 591.
PRODAM nebreje in breje plemenske svinje L12, Vzrejno središče Kacijan. Info 014 548 115.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
NA PTUJU na odlični lokaciji dajemo v najem več poslovnih prostorov. Inf. na tel. 040 462 150.
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Ptuja. Tel. 031 287 139.
DOM-STANOVANJE
PRODAM garsonjero, 1,5-sobno in 2-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 647 745.
ODDAM 2-sobno, delno opremljeno stanovanje v Grajeni. Tel. 041 244 666.
DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, takoj vseljivo, v centru mesta Ptuja, v izmeri 50 m2, oddam v najem. Tel. 041 958 615.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10
- brezplačni pregled brez čakalnih dob - bela zalivka že od 25 € - prevleke že od 140 € -proteza že od 350 €
-	brezbolečinske oblike zdravljenja
-	garancija na storitve in material
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CESTr DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
PVC okna, vrata, senčila
PRODAM bikca, starega 10 tednov, si-mentalca. Tel. 768 42 81.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 031 518 736.
ROLETt,
SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč!
V SPOMIN
Mineva 20 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ati, dedek in prade-dek
Konrad Rodošek
Z MESTNEGA VRHA 89
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižgete svečko.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Stanislava Rožmana
upokojenca Taluma Kidričevo
IZ MARKOVCEV 9
se zahvaljujemo vsem iskrenim ljudem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Hvala za vse darove in nudeno kakršnokoli pomoč.
Njegovi najdražji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Jakoba Emeršiča
IZ CIRKULAN 87 (6. 9. 1948 t 28. 5. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, in vsem, ki so kakorkoli pomagali.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Mir, govorniku g. Lesjaku, zastavonoši ter kolektivu ADK iz Dolan.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Marko, hčerke Marina, Simona in Olga z družinami
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja in radosti, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, brata in tasta
Franca Zelenika
IZ SPUHLJE 112 B NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Posebna zahvala g. župniku Mirku Pihlerju za opravljen obred in sv. mašo, govornici ge. Treziki, ge. Milici in g. govorniku SV, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospe Rezar za molitve ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih karkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi domači
KMALU V STAJERSKEM TEDNIK
, ,\\w lili '■
Vlali oglasi
, z oaROŽdi«ste^Q območja-

Štajerski
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
Sin in brat Boštjan z družino
ZAHVALA Angela Brmež
1957 t 2014 IZ GABRNIKA 4 A
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti
SPOMIN
11. aprila je minilo 6 let, odkar nas je zapustila
Melita Brmež
IZ GABRNIKA 4 A
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, ome, prababice, tašče in sestre
Barbare Gregorec
25. 11. 1928 t 23. 5. 2014
IZ SKORBE 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvala osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Iskrena hvala g. naddekanu Marjanu Feslu za opravljen obred in sveto mašo, ge. Marici za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter zastavonoši in praporščaku.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir za pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi njeni
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Franc Polanec
IZ PLACARJA 65 A (10. 2. 1942 t 24. 5. 2014)
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil tako drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje se bo naučiti živeti brez njega. S to mislijo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in druge darove. Zahvala godbeniku za odigrano Tišino, bivšim sodelavcem Taluma - Silkema, gospodu župniku Jožetu Škofiču, Pogrebni službi Ptuj in pevcem za lepo opravljen obred. Iskreno hvala pa tudi družinama Mavčec in Kramberger ter Zavodu Dornava in TPJ Perutnini Ptuj.
Žalujoči: žena Angela, hčerke Jelka, Dragica in Frančka z družinami
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh
nam v srcih še živi.
Nihče pa ne ve, kako boli,
ko se zavemo, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva osem let, odkar nas je zapustil
Jože Rižner
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Ptuj • Sojenje Volgemutu se bliža koncu
Čigava je bila stara rjasta pištola?
Sodni proces zoper nekdanjega policista Milana Volgemuta, ki je obtožen umora gostilničarja Franca Klinca, se približuje koncu. Sodnica Biserka Rojic je napovedala še dve obravnavi, saj želi razjasniti ozadje okrog stare zarjavele pištole, katere lastnik naj bi bil obdolženec; izrek sodbe pa lahko pričakujemo sredi prihodnjega tedna.
Na ponedeljkovem nadaljevanju glavne obravnave je Janez Vršič sodnici okrožnega sodišča na Ptuju povedal, da obtoženega Volgemuta osebno sploh ne pozna, se pa je spomnil, da naj bi ga obtoženi klical nekaj dni pred umorom, ko naj bi se dogovorila, da bo prišel naslednji dan k njemu po proso za ptice. A ni prišel on, ampak neki starejši moški, verjetno njegov oče. Ob tem je Volgemut vstal in pripomnil: »Mislim, da sem se o nakupu prosa po mobilnem telefonu pogovarjal z vašim sinom, ko sem naslednji dan prišel, pa mi je proso dal vaš oče iz samokolnice.« Ničesar presenetljivega ni povedala Tamara Novak, ki je na večer pred umorom stregla kot natakarica na zabavi upokojencev v Klinčevi gostilni Deta center. Ko jo je višja sodnica Biserka Rojic
Foto: M: Ozmec
Obtoženi Volgemut je bil tudi ob odhodu z zaslišanja vklenjen ter v spremstvu treh pravosodnih policistov.
vprašala, ali je dan po umoru v zaboju ob peči v gostinskem lokalu morda videla odvrženo okrvavljeno papirnato brisačo, ji je odgovorila, da se tega ne spomni. Tudi ptujski glasbenik Marjan Gojkovič, ki je usodnega večera igral na upokojenski
zabavi, se te podrobnosti ni spomnil. Ko je pred sodišče ponovno stopil Rajko Fria-duer, je pojasnil, da je bil v Klinčevem lokalu nazadnje 4. decembra lani. Ponovil je, kar je že povedal, da je tisto popoldne Klinca nekdo klical in da je med drugim
slišal, da je Kline med pogovorom sogovorniku dejal, da nima denarja, da bi mu ga dal. Ni pa znal povedati, ali ga je pri tem sogovornik prosil, naj mu denar posodi, ali naj mu ga vrne.
Čigava kri je bila na odvrženi papirnati brisači?
Ponovno so pričali tudi kriminalisti SKP iz PU Maribor. Jože Trtinek, ki je skupaj z drugimi kriminalisti opravljal ogled kraja krutega umora, je sodnici povedal, da sta s sodelavcem v kovinskem zaboju ob gostilniškem kaminu našla okrvavljeno papirnato brisačo ali servieto. »Ker sem na zmečkani papirnati brisači opazil rjavo-rdeče madeže, smo predmet takoj zavarovali in dali izdelati analizo DNK. Ta je pokazala, da je šlo za
Foto: M: Ozmec
Čigava je bila stara pištola?
moško kri, a takega DNK ni bilo v kriminalističnih evidencah.« Podobne so bile tudi izpovedi kriminalistov Marka Gričnika in Samuela Kanižarja, ki sodnici nista povedala ničesar novega.
Sicer pa je pred koncem ponedeljkove glavne obravnave višja sodnica Biserka Rojic pojasnila, da še vedno ni prejela zahtevanega izvedenskega mnenja sodnega izvedenca telekomunikacijske stroke iz inštituta za forenziko informacijskih tehnologij. Na sodišču naj bi se še oglasil tudi izvedenec psihiatrične stroke, dr.
Kravos, zaslišali pa bi naj še nekaj drugih prič ter sodnega izvedenca za telekomunikacije. Nekoliko pa je presenetil predlog okrožne državne tožilke Diane Šeru-ga Sagadin, ki je na osnovi poročila sektorja kriminalistične policije PU Maribor, za katerega do tedaj ni vedela, ugotovila nove okoliščine, povezane z domnevnim lastništvom stare rjavkaste pištole, katere lastnik naj bi bil Volgemut; zato je predlagala zaslišanje prič, ki so s tem povezane.
Vsekakor pa se sodni proces zoper obdolženega Milana Volgemuta približuje koncu, saj smo neuradno izvedeli, da je celotna zadeva zrela za razsodbo. Odločitev sodišča bo zelo težka, lahko jo pričakujemo že v sredo, vsekakor pa v prihodnjem tednu.
M. Ozmec
Slovenija • Petletna statistika prometnih nesreč
Največ jih umre zaradi hitrosti in - alkohola
Čeprav je za statistiko prometnih nesreč težko reči, da je razveseljiva, vseeno kaže, da se je število prometnih nesreč na slovenskih cestah lani znižalo; tako tistih s smrtnim izidom kot tistih s hujšimi ali lažjimi poškodbami.
V lanskem letu je na naših cestah umrlo 125 oseb, kar je pet manj kot leta 2012 in 46 manj kot leta 2009. Prav tako se je zmanjšalo število
lažje in huje telesno poškodovanih. Porast v številu žrtev prometnih nesreč je zabeležen med kolesarji, vozniki traktorjev in voz-
niki tovornih vozil. Najbolj pa se je število žrtev zmanjšalo med vozniki osebnih vozil. Največ smrtnih žrtev je bilo v osrednjeslovenski
regiji (21), savinjski regiji (20) ter v podravski (16) in gorenjski regiji (15). Najpo-
gostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom je še vedno neprilagojena hi-
Prometne nesreče in posledice v zadnjih petih letih
leto	število prometnih	število smrtnih	število hudo	število lažje
	nesreč	žrtev	poškodovanih	poškodovanih
2009	20.592	171	1032	11.082
2010	21.347	138	865	9.451
2011	22.913	141	919	8.754
2012	22.035	130	848	8.300
2013	18.904	125	708	8.034
Vir: Javna agencija RS za varnost prometa
trost, zaradi katere je v 46 prometnih nesrečah umrlo 49 oseb. Zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje je v 26 nesrečah umrlo 27 oseb, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti pa je lani v 25 nesrečah umrlo 29 oseb.
Visok krvni davek pa je še vedno zahtevala vožnja pod vplivom alkohola; lani so al-koholizirani vozniki povzročili skupno 1652 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 38 ljudi.
SM
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - H)
OKNA-VRATAJGAR.VRATA IV/tl ' O IiS„„,
Hardek 34g, 22 70 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO
Foto: M: Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Medarda deži, ^grozdje do brente kazi.
7/24
10/25
Danes bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in zelo toplo. Jutri bo povečini jasno, v Alpah bodo popoldne možne posamezne nevihte.
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo je plitvo ciklonsko območje z oslabljeno fronto, ki bo danes vplivala tudi na vreme pri nas. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam v višinah nekoliko toplejši in bolj vlažen zrak.