St. 141 Poštnina paračnnjana (O. C. pop U potm) — V Trstu, v Četrtek. 14. junija. 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik Lili \ u izhaja r^kl dan zjutr ' rum ponaJeljlr« Naročnin*! se 1 mini L % m mmca L Ti ■ c«lo leto L 75.—, ▼ Inozemstvo hm inu t 6J0 — "** ~~ ™ 1 mm Pru,tur* »«šx^o poredkoma se oglasi kakšen Slovenec iz te dežele, pa bi Človek mislil, da sploh ni naših ljudi v tem zemeljskem raju, namenjenem le premožnim »lojem. In vendar ni temu tako. Veliko na« je, raztreseni pa smo po ra-znih mestih in vaseh. V samem Curiha nas je čez 150 iz goriškega ckraja in imamo tudi svoj pevski zbor, ki nam ga vodi neki n3irv4ki učitelj. Seveda, mi smo tukaj le kot kruhoborci in le mimogrede, ker «Fremdenpo-lizei» ne dovoljuje, da bi tujci odjedali kruh domačinom, in le v izjemnih slučajih daje tujcem dovoljenje za izvrševanje poklica, pa le za krajšo doi>o. Po večini so deležni te ugodnosti zidarji, ki uživajo že star sloves *iot pridni in skromni delavci. Pa tudi nekaj stalno nastavljenih je tukaj; to so pa večinoma Štajerci ali pa Hrvatje, ki so po poklicu večji del krojači ali črevljarji. Srednjega sloja ali trgovcev dobiš bore malo, ker take tujce ima oblast najmanj rada. Je pač tako, da so lažja mesta rezervirala izključno le pa domačine Švicarje. Sicer pa je življenje tukaj takšno, kot. je bilo skoro v vsej Evropi pred vojno. Ljudje so Bkromni, ni one razuzdanosti, one sanjavosti o blagostanju, kot sa je bila razpasla pri nas po vojni. Vojni dobičkarji v Švici so bili po večini tujci in -čim je vojna vihra prenehala^ jih je veter miru odnesel spet v njihove domače kraje. Narod je ostal čil in zrtrav in mora Se kot vojni spomin plačevati vojne dolgove do leta 1939. O, blažena dežela, ki lahko računa, da bo v desetih letih prosta vseh vojnih nadlog! Pa nikar ne mislite, da je radi tega življenje po ceni, ali vsaj rfo isti ceni kot pred vojno. O ne. tefca ne t Tudi ta dežela, kljub svoji trdni zlati valuti, je bila potegnjena v draginjo, in sorazmerno morda še bolj nego druge države. Kot indeks velja, da je blago za 60% dražje nego v predvojnem času; če pa primerjamo naše tržaške cene tukajšnjim, vidi-mo, da je marsikaj 5tiri krat dražje* nego v Trstu. Stanovanjska draginja prednjači vsemu. Rajdi tega se pa m^blirane sobe lažje dobijo in stanejo od 60 do 100 frankov mesečno, kolikor udobnosti pač podnajemnik zahteva. Hišne gospodinje so zelo skromne. Za 120 do 150 frar^v mesečno dobiš že dobro hrano, če pa primerjaš cene na trgu in po trgovinah, si nehote staviš vprašanje, kako ti more dajati uboga hišna gospodinja hrano tako po ceni. In tu je baš dokaz, da so ljudje zadovoljni s prav skromnim dobičkom. V samem hotelu te stane hrana in soba kvečjemu 10 frankov na dan. Glede postrežbe tujcev so Švicarji mojstri in Bog ne daj, da bi se imel kaj pritoževati čez hrano ali kaj drugega. Snaga je čez vse. In na snago polaga tujec največjo važnost. Ne oblasti ne zasebniki ne štedijo pri tem. Najnovejši električni aparati za ČišrČenje so skoro v vsaki hiši. Ni čudno, če pošiljajo druge države svoje ljudi prakticirat tujski promet in postrežbo v Švico. Kot glavno, najlepše in najdražje mesto velja Curih. Naša Opatija mu je v minijaturi nekoliko podobna bodisi v legi kakor v slogu. Tramvajska mreža je zelo razširjena. Kar bode nam, vajenim vseh vrst kontrole, naj-bolj v oči, je poslovanje železnice. Glavni kolodvor nima nikake peronske kontrole. Prosto se lahko kretaš okoli vozov in luknjanje listkov pričenja še le v vlaku. Še manj pa obstoja kakšna kontrola glede občinskega davka. To so že zdavnaj odpravili. Trjov za prodajo zelenjave ali sadja ne vidiš tukaj. Glavna prodaja se vrši zjutraj na pločniku glavne u,?ce «Bahnhof-strasse», in sicer od 6. ure do 10. Če si pa v stanu najti ob 10. uri in 10 minut eno smet ali en sam list kakšne zelenjave na vsej u-lici, kolikor je dolga in široka, ti daru groš. Da bom še bolj prozaičen: niti pljunka ne najdeš na ulici; če je pa kje kakšen, je gotovo priletel na cesto iz tujče- : fVih ust. Pa tudi tuici se v tem oziru kmalu poboljšajo, udajo se ambientu, v katerem živijo. Palače so velikanske in krasne, trgovine pravtako, toda takšne kot jo ima n. pr. Alberti ▼ Trstu pa le ne najdeš. Cvetličarstvo in vrtnarstvo je zelo rasvi-to. Še Gorica bi se ne mogla T tem oziru kosati s Curihom. V času evetenj?> dreves i« vreme postalo bolj hladno in cvetje se ni tako hitro razvilo kot po na^ vadi. Končno je še zasne£ik> in sneg je seveda osmodil cvetje, kar ga je bilo ostalo. Pa se je neki novinar ob tej priliki Izborno odrezal ter potolažil sad-jerejce. Napisal je: «Kaj bi mi z vsem onim sadjem, če bi vse cvetje dozorelo! Imeli bi preglavice s trganjem, veliko dela pa malo zaslužka, ker bi gotovo cene zelo padle; tako pa nam je ljubi Bog pomagal, da nam je olajšal delo, zaslužek pa ne bo nič manjši.» Ves Curih je en sam vrt. t Interesantna so imena ulic. Tu ne polagajo v tem pogledu nobene važnosti na markantne osebnosti. Večji del ulic je imenovanih po raznih cvetlicah ali predmetih kakor: «Nelkenstras-se», «Kanonengasse», «Grana-tenetrasse» itd .Edinega Pesta-lozzija, svetovno znanega pedagoga, je doletela čast, da nosi neka ulica njegovo ime. Isto velja še za par redkih zaslužnih mož mesta samega Po ulicah ni tako živahno, kot smo mi vajeni. Največjo živahnost kaže glavna «Bahnhof-strasse», sicer se pa ljudje sprehajajo ob jezeru, kjer so krasni drevoredi. Na levi strani jezera se nahaja operno gledališče. Krasna stavba, kjer je Wagnerju uspelo u-prizoriti prvič svoje opere. To pa je moralo biti še precej lahko za Wagnerja, ker so mestni voditelji zelo dovzetni za novotarije, d očim je ljudstvo manj radovedno in se rado ne zaletava. Tako so primijere v glediščih bolj šibko obiskane in po uspehih se stopnjevalno viša število obiskovalcev. Bolj revna stavba je gledališče proze. Za koncerte pa je naravnost sijajno preskrbljeno. Sredi košatega vrta se dviga stavba z dvema stolpoma, imenovana «Musikhalle». Tu se vršijo koncerti večer za večerom. Če imponira stavba že od zunaj, zadovolji človeka še bolj od znotraj. Tu imaš malo dvorano, veliko dvorano, plesno dvorano, dvorano za zabave itd., pač po važnosti prireditve. Za koncerte je Curišan Še precej vnet, posebno če so prireditelji že znani; kdor pa prvič pride, se mora zadovoljiti, če dobi dobre ocene v listih. Kinematografov je sorazmerno prav malo. Trst jih ima, če se ne motim, najmanj deset krat toliko. Evo vam spet dokaz konservativnosti Curišana. Veliko je pa cerkva in med temi sta le dve rimsko-katoliški, vse druge so helvetične. Kaj pa v gospodarskem oziru? Švica uvaža skoraj vse, ker tujci mnogo konsumirajo. Največ izvaža mlečne pridelke, električne naprave in ure. Će sem že prej omenil, da je vse zelo drago, moram Se reči, da prednjači v tem oziru vino. Domači pridelek je zelo skromen in malo vreden, ščiti pa ga še precej visoka carina na uvoz drugih vin. V gostilni plačaš za liter 3.50 frankov, to pa za čisto navadno vino, ki je večkrat bolj podobno kislici nego vinu. Dobiš pa vsakovrstnih vin, francoska, španska, grška, italijanska, o jugoslovenskih pa niti govora. Naš vi pave bi si lahko naredil pot, pa v tem oziru bi bilo treba posnemati Ogre, ki so otvorili svoj vinotoč. Ker je, kakor rečeno, Švicar zelo konservativen v vsem, je Ogrom spočetka predla zelo trda. Pa so se polagoma vendar le uveljavili. Isto bi se lahko zgodilo z našim vipav-cem, ki bi si radi svojega okusa gotovo kmalu pridobil simpatije. Za naše kraje bi bile poklicane za take vrste podjetja edino le zadruge, katerih pa imamo doslej Še vedno premalo. Rihem-berška bi mogoče bila v stanu podvzeti kaj takega. Da bi se o-slanjali na preprodajalce ni niti misliti, ker so vinski trgovci preveliki požeruhi. Veliko boljše je, če gre vino od producenta naravnost na konsumenta in v tem slučaiu imata irotovo oba svoj dobiček. Kaj sluti kot podlaga majhen račuoček. Ce ga prodaš po franku na postajo postavljenega, ti Se pride plačan po L 3.66. Recimo, da se otvori na lastno pest vinotoč; sto vam v tem slučaju obračun. Najcenejše vino je po 8.50 fr., kakor ie rečeno. Da se postavijo konkurenčne cene, naj bo po 3 fr. liter. 50 cent. naj bo za gostilničarja, 90 cent. je carine, 70 cent. naj bo drugih stroškov. Vino bi se prodajalo za zadrugo po 1.50 fr. liter, to se pravi po dobrih 5 lir. Ali bi se ne dalo kaj ukreniti spričo takšnih izgledov? Svoj Sas je Švica tsvalala tudi mnogo nnflnon kraškega kamna, ali radi slabih konjunktur je baje ta branša nekoliko zanemarjena. čudno pa je, da kot gorata dežela uvaža veliko lesa, celo is naših krajev. O moških sem fe rekel« da so konservativni. Isto velja tudi za ftenska. Redke so one z ostriženimi lasmi in tudi kadijo ne tako rade kot drugod. Vse slabe lastnosti prepuščajo tujcem in gredo svojo staro pot naprej. Da, celo gok>glavlh mož ne najdeš poleti, in če je kakšen, je gotovo tujec. —g— Poročilo generala Nobileja o nesrečnem padcu zrakoplova „Italia" SRoplna na zrakoplovu preskrbljena z živežem za dobo treh mesecev RIM, 13. Agencija «Stefani» poroča: Brezžični razgovori med postajama «Italije* in «Citt& di Milano«, ki so bili včeraj komaj slišni, so bili danes docela vzpostavljeni. Zemljepisna lega Nobileja, naznanjena včeraj zvečer, je bila 80* 38' severne širine in 26* 55* vzhodne dolžine. V dveh dneh se je skupina pomaknila le za 2 milji proti severu. Lega je določena astronomično in po o-tokih Broch in Foyn. V kolikor se tiče izgube zrakoplova poroča general Nobile sledeče: «25. maja ob 10.30 je plula «Italia* v popolnem redu v višini 500 metrov. Nenadoma se je obtožila in pričela naglo padati, ne da t>i jo bilo mogoče ustaviti ali uravnovesiti, tako da je v času 2 minut padla na ledenike. Ladjica se je zdrobila in ravno tako del ogrodja, medtem ko je veter zanesel zrakoplov proti vzhodu. Med podrtijami na ledeniku so se našli po čudežnem naključju vsi živi o-ni, ki so bili v hipu nezgode na ladjici. Ostale so nadalje na ledeniku vse priprave, ki so bile v ladjici.» Nobile dodaja dobesedno: je ter da je izgledalo mesto Kaljor po bombardiranju med vojno. Radi tega je Sauervein odpotoval v Beograd, da se na licu mesta pouči o položaju. «Ko sem prišel v Beograd,» jo dejal ugledni novinar, «sem se prepričal, da posledice demonstracij niso bile tako hude; kot so jih slikali francoski listi. Si* cer pa sem vdobil povsod ugodnejši vtis, kot sem pričakoval. Opazil sem povsod naraščajoči moralni čut za edinstvo. Čudim se nacionalni navdušenosti mu» slimanov v Bosni.* n. Ka vprašanje novinarjev, ali t ratifikacija nettunskih kon-ucij neizbežna. j« Sauervein Dd&ovorflt «Nett unske konvencije bo vladna večina v narodni akupfifcinl, v kolikor sem infor-jniran, ratificirala in sicer fio |pred koncem Junija. Drugače pa Hudi ni mogoče. Obstrukcija opo-•idje ratifikacijo samo s&vleče, preprečiti jo ne bo mogla. Neurejene ramnere med Italijo in Jugoslavijo silijo k »prejetju teh konvencij. Njihova odklonitev bi bila obetrukcija v mednarodni politiki. Če se sklepa kaka pogodbe, med dvema državama, "ki i|»ta v vsakem pogledu vsaj enajvo močni, potem^Je vedno na izjgybi slabša drŽava, v tem primeru Jugoslavija. «Jugosloveni Imajo pravico, ribariti na italijanski strani, vendar nobenemu to ne bo padlo v glavo, ker je na jugoslo-venski strani Jadranskega morja pač dovolj rib. Pač pa bodo to pravico izkoristili Italijani. Ravno tako vaši delavci ne bodo iskali dela v Italiji.« Sauervein je danes odpotoval na Bled, odkoder se jutri povrne v domovino. Vremenska Katastrofa na Poljskem VILNA, 13. Vilno in njeno o-kolico je zadela vremenska katastrofa. Nalivi poslednje noči so povzročili velike poplave, radi katerih je izgubilo življenje veliko ljudi. V neki vasi so utonili štirje otroci. V neki drugi vasi je strela udarila v neko ženo, jo ubila in obenem ž njo dva otroka. Strela je udarila tudi v električno centralo v Vilni. Mesto in okolica sta ibla več ur brez luči. «BDDI08T» Krvav spopad med stražniki in tihotapci na poljsko-ruski meji VARŠAVA, 13. Na poljsko-ru-ski meji je prišlo do krvavega spopada med poljskimi obmejnimi stražniki in tihotapci. Štirje vojaki in triie tihotapci so bili ubiti. Sest tihotapcev je bilo ranjenih in so jih stražniki ujeli. Ostali tihotapci so deloma .pobegnili na rusko ozemlje, kjer so jih pa ujeli ruski vojaki. Tudi oni, ki so ostali na Poljskem so bili kasneje ujeti. Novi boji v francoskem Maroka PARIZ. 13. V francoskem Maroku so se na novo pričeli upori. Glasom poročila tukajšnje pol-uradne agencije, so francoskje Čete odbile vstaški napad in so vstaši utrpeli težke izgube. Neko francosko izvidniško letalo pa je padlo. Usoda obeh letalcev še ni pojasnjena. Nesrečna smrt portugalskega pisatelja ORTE, 13. Včeraj okrog poldneva se je vozil s svojim avtomobilom iz Pariza proti F;mu portugalski pisatelj in novinar Homen Christo. Z njim sta se vozila njegov 15-letni sin in šofer. Avto je vodil pisatelj sam. Na nekem ovinku v bližini Gal-leseja pa je avto zdrknil v 15 m globok jarek. Pisatelj je bil pri priči mrtev. Šofer pa težko ranjen. Pisateljev mladi sin pa je ostal po čudežnem naključju nepoškodovan. Homen Christo je bil star 38 let. Živel je v Parizu kot novinar. Bil je zelo naklonjen fasi-stovskemu pokretu. Večkrat je prihajal v Italijo in načelnik vlade ga je ponovno sprejel. Grška poslanska zbornica odobrila urško-nemško trgovinsko pogodbo ATENE, 13. Grška poslanska zbornica je na svoji današnji seji brez sprememb odobrila trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Grčijo, ki je bila sklenjena pred kratkim. Slično pogodbo, sklenjeno med Grčijo in Rusijo pa je zbornica zavrnila iz bojazni, da ne bi prišlo v Grčiji do kake boljševiške afere kot pred Časom v Angliji. Posledice potresa na Grškem ATENE, 13. Iz Korinta poročajo, da je danes blizu mesta nenadoma zazijal prepad, 50 jn širok in 100 m globok. Zatrjujejo, da je ta pojav v 'zvezi s poslednjimi potresi na Grškem. Utrgalo se je tudi več skal z nekega hriba blizu mesta. Skale eo se usuje na polja in jih težko poškodovala. Hoover izvoljen ca republikanskega kandidata na mesto predsednika Z edin j enih držav KANSAS CITY, 13. Včeraj je bil na nacionalnem zborovanju pensilvanskih republikancev g. Hoover izvoljen za kandidata na mesto predsednika Zedinjenih držav. ~ Severni nacionalisti so i»pM(fll Tlentstn TTENT9IN, 13. Čete sevupih nacionalistov, ki so se bOe utaborile pred Tientsinocn, so se deloma umaknile proti severu, deloma pa uekottle k jufloim nacionalistom. V Tlentalnu so bile opuatoftene razne trgovine in bilo je tudi nekaj streljanja. Čete južnih nacionalistov nno Se prišle v mesto. Nekaj strelov je £ilo oddanih tudi proti stražam japonske koncesije a ftrtev ni bilo. Upa se, da bodo v prihodnjih dneh vzpostavljene normalne razmere. PARIZ, 13. Is Tokia je doftla vest, da je bila naznanjena japonskemu ministru vojne smrt Čangtsolina. Ta vest pa Se ni potrjena. Drobne vesti Iz Pariza v Carigrad v tO urah Mednarodna železniška konferenca je sklenila, da se podaljšajo za 15 let, računajoč od leta 1930, konvencije glede Simplon-ekspreea. Vožnja iz Pariza v Carigrad bo skrajSana od sedanjih 65 na 60 ur. Bata izdeluje 350 vrst obuval Danes največji proizvajalec obuval v Evropi, in mogoče tudi na vsem svetu, tovarnar Bata v Zlinu na Čehoslovaftkem, ne samo, da je postavil rekord v dnevnem izdelovanju obuval, ki dosega skoro 100.000 parov na dan, marveč je tudi postavil rekord v številu raznih vrst obuval. Izdeluje preko 350 vrst najrazličnejših obutev, torej mnogo več, kakor bi si mog$l dovoliti katerikoli konkurenčni proizvajalec brez povišanja cen. Politične beležke Lnnačarski o «Novem človeku* in njegovi vzgoji Te dni je imel ljudski komisar prosvete Lunačarski na akademiji filharmonje predavanje ustvarjanju novega Človeka v sovjetski Rusiji. Iz njegovega predavanja izvemo, da je to ^ustvarjanje novega človeka« v sovjetski Rusiji zelo težko. Lunačarski pravi, da «se na delavskih zborovanjih v poslednjem času vredno znova čujejo očitki staršev, čofl da u-st var j a jo šole iz dece morilce in roparje. Ta težka očitanja spravijo človeka do tega, da razmišlja o velikem In perečem vprašanju — o vzgoji in ureditvi sovjetskih šol.» Lunačarski ugotavlja, da je vzgoja v sovjetskih Šolah zelo slaba. Dijak je prepuščen sam sebi in posledica tega je, da se na šolah množi število tajnih organizacij, ki se počenjajo z zarotami in pač mnogokrat zaključujejo slavij« ni niti zdalaka kril potreb koneuma v srednji in severni Evropi. Na drugi strani so pofile zaloge stare toplatske koruze, prej ko ae Je pričakovalo. K poslabša njo poioiaja je vplivalo tudi pomanjkanje ostalih krmilnih sred-Združenim državam Se- stav kakor otrobov, oljnatih pogaA in jeCmena» K dviganju cen prispeva dalja tudi porast cen tfčam v srednji to severni Evropi. Izplača se namreč sedaj pitanje praPolofaj je popolnoma mefcU fltmjk argentinskih prUta-niarfh delavce*, radi česar n'«** Mtt mogoči oni veliki tovori lap-latake koruze* na katero je evropski koosum računal. Vsa ta dejstva je iaratiila mednarodna treo-vtoa v svoj prilog. Tudi triaflki trg «i je prizadevaj je hotel izkoristiti asefojeva, ki je nastala fe argentinskega Štrajka. Namera se mm pa ofimdno nI posreči)*, kajti korani je v aadnjth dveh dneh nazadovala za 6 Ur pri q. To valje predvsem sa mesec jultj. Prva roka nudi lapkLtsko koruzo aa tovor junij po ih 180 cif Trat, kar hi znaftato L 04—96 franko vagon T*st Za dobavo v mesecu juliju in avgusta. Taka je tudi terminska. sena milanske žitne borze. Za Za isto blago pa zahteva tržaška veletrgovina L 106 in sioer Ae s pripombo takozvane «klav£ule o štrajku*. Kupec, ki kupi bta^o pod tem pogojem. Caka lahko nanje do septembra. Pri sklepanju kupčij, je potrebna najvefcja previdnost, dokler se nastaJl položaj nekoliko ne razčisti. Tržaška porot* Oran o&rovnm rud obuo M Miioio v Bnstnokfi CteSVteMtt i^MeSamUto. amztno fafto b Bamsa na SS laf " Ma. Aaimund Sarnsal* «GerSeg Jakobu •Kari Herman SolarU Tako je saklioal včeraj cjut_ sodni kaavlist Zanetti ob otvorit obravnave. Ont katerih imena navedel, so obtoženi oborožene^ roparskega napada na urad postaje v Preetranku. Nihče qi odgo* veni; obtoženci niso v rokah ofr lastev in obravnava se njU usoda v kontumacijL Obtofani so sokrivde smrti miličnika Hu^onu Dal Phime in flnanttiega stražnika Dominika Tempe ite. V.dvoMtni ni porotnikov. Sodni dvor sestoji U eav. Giambatista Ferrija in sodnikov cav. Gnezda in cav. Anacipolija. Predsednik najprvo prečita izja-iave Samse pred porotniki v Ljubljani, ki so obtoženca oprostili. Samsa je takrat priznal, da je bil soudeležen pri napadu na urad, rekel pa je, da je njegova naloga bila, da čaka tovariSe ob PivkL Ne ou, ne Gerielj da nista šla v pisarno. To dejstvo izključujejo priče, želeaniSki uradniki, ki so pa sliki spoznali v Samsi enega ii-med napadalcev. Jugoslovanske oblasti niso hotele predati Samse italijanskim, četudi je v tisti dobi bil Samsa Se italijanski državljan i*i njegova opcija Se ni bila sprejeta od jugoslo-venske vlade. Pri obravnavi v Ljubljani je Samsa trdil, da je ii-vršil dejanje v družbi z Molkom, Vilharjem in Gerželjem ter fee a nekim, ki ga on osebno na pognal. To ni bil Šolar, kajti ta je bil njegov prijatelj. Zdi se pa, da so jugoslovenske preiskovalne oblasti dognale, da je bil Šolar za časa napada z Molkom v Prestranku. To okolnost potrjuje tudi predvčerajšnjim obsojeni Pete* Zele, ki trdi, da mu je tiste dni Vilhar dejal, da je Šolar v družbi z Gerželjem postavil v palačo, kjer je prej stal Balkan v Trstu, bombo iz želatine. Gerfelj in Šolar nista Še bila zaslišana od jugoslovenskih, ne od italijanskih obiastev. Zato predsednik preide koj na zasliševanje oškodovanih strank. Se enkrat pridejo pred predsednika finančni brigadir Fazzini in finančna stražnika Barletta in Pizzutti. Njihove izpovedi so popolnoma enake onim, o katerih smo pisali v poročilu o prejšnji obravnavi Nato nastopijo priče. Glavni moment pričanja je, ko priča AlekaJj Rubatto odločno izjavi, da spozn« v sliki Rajmunda Samse enega izmed neposrednih napadalcev na urad postaje v Preatranku. Jakoba Gerželja naznači kot napadalca priča Peter Pahor. Tudi tej pri či se pokaže slika. Ahil Vakareggr* spozna v Samsi onega, k4 je lastnoročno izpraznil blagajno pisarne in spravil denar v vrečo. Angel Rivol potrdi, da je Samsa eden izmed napadalcev. Priča Karel Sever povo, da je Angel Rivol v sliki, ki mu jo Je on pokazal, koj ziaznaačil Samso kot enega izmed roparjev. Miličnik Rozarij Nocera opiše ponovno boj, ki se je vršil ob Pivki. Roparjev da je bilo pet in so streljali s samokresi. Državni pravdnik v kratkem govoru, v katerem enkrat obdela na splofcno snov ot> ravnave, zahteva od sodnega zbora najnujSo strogost z ozirom na ozadje zločina samega. Edino pravična obsodba bi bila — meni oni — da se Gerželj in Šolar obsodita na dosmrtno jejo in Samsa, ki je bil v času zJočina Še mladoleten, na 30 let ječe. Zastopniki civilne stranke;, odvetnika Poillucei za očeta miličnika Del Fiume in dr. Gian/ranco Ta m aro za starfte finančnega stražnika Dominika Tempesto in stražnika Barletto ter Pizzuttij* predstavita sodnemu dvoru piaaane zahteve, in sicer zločinu primerno kazen ter provizijonalo v znesku 10.000 lir. Odvetnik dr. Kwioh je potem branil Gerželja in Šolarja. Označil je uvodoma svojo nalogo radi prizjiarjJ Samse in izpovedi obleži 1-nih prič za zelo težavno. Rekel je, da ne more za obtoženca storiti drugega, kot prositi sodni dvor obzira za oba, aodniki naj dobre pretuhtajo, ni li mogoče, da se o-na dva dejansko nista udeležil« napada. »Obtoženca sta v vaših rokah*, je zaključil govornik, * bodite milostni!« Samso je branil uradno odvetnik dr. Freschi. Tudi on je bil aelo kratek v svojih izvajanjih. SmaKn za pretirano razsodbo v mejan obtotndce, kajti mogoče je, da se Samsa de jansko nI udeležil napada in da Je krtv le v toHko, kolikor je prizntl jugoslovanskim porotnikom. Sodni dvor naj upošteva mladoletno®* obtodtemca in naj bi razsodba ko* liker paS mogoča mila. Po kratkem posvetovanju v P** svetovalnici je predsednik freO* tAl sledečo razsodbo: Rajmund g,mM je obsojen vm SO let Jefie in 12 let strogega poU< djskega nadzorstva po presUaft kazni; v— Rojstva, smrti in poroka ▼ dne 1& junija 1928. Rojeni: 11; mrtvi: 9; poroke: nobena. Trsta b tržaškega življenja Dve nezgodi pri dela Ko je 24-letni težak Josip Junzo~ ne, stanujoč v ulici Guardia štev. 35, včeraj zjutraj razkladat premog v škedenjskih plavžih, je pri-Sel po nesreči med dva koia, naložena s premogom, ki ju je dvigal žrjav. in ki sta ga tako močno stisnila, da je zadobil notranjo po£kodbe in Številne praske po nogah. Dobil je prvo pomoč od zdravnika refiilne postaje, nato je bii prepeljan v mestno bolnišnico. — V kamnolomu podjetja «Au-senia* v Shvju se je včeraj popoldne ponesrečil 33-letni kamnosek Josip Buffo, stanujoč v naJtem mestu v ulici Scalinata št. 7. Ko je oli-oli 15. ure delal na dnu kamnoloma, se je zdajci utrgai nad njfen plac kamenja ter ga doloma zasul. Tovariši, ki so mu takoj priskočili na pomoč, so ga izvlekli izmed kamenja težko poškodovanega; poleg hude rane na glavi ie imel siromak tudi zlomljeno desno nogo v stegnu. Ponesrečenca so prenesli v vas, kjer je radi pomanjkanja primernega prevoznega sredstva moral čakati par ur, dokler ni privozila v vas redka k ori j era, s katero je bil prepeljan v tukajšnjo bolniSnico. Zdraviti se bo moral kakih 6 tednov. Tatinski obisk v skfti in. j Jakob Gerželj na dosmrtno Ječoj I Kari Herman Šolar na dosmrtno |rfor, vri atovaj aa poravnsso strođkof In po^nofla^ iko> Vesti zjiorlflrefla Goriške mestne vesti plagoslovltov j pajo nfkafcega pooblastila na po-bivanje i—rofatn za stovsnsk* 11- 15o! OoriU Izruzid ten v sredo, ina li Juuja Izmed 800 kvintetov črefenj na tfh Je fctlo vse polno vrat, M, Mo-rotnatih, belih, mesnatih cepijeuk, debelih 6rnfc In ie debelejših divjakov. Poznalo se je, da je falio blago pohrano po vsej deželi, v gornjem koncu vipavske doline, na Krasu, vzdolž Vipave, po vseh s običnih Brdih, le Se iz Kanalskega so manjkale črefinje. Radi pomanjkanja blaga vrejo pre-kupci po vsej de&ell in vozijo kmetje blago iz vseh koncev radi dobrih cen. Cene so bile najrazličnejše, pač blagu, od 1.20, 1.80, t.00, t2D, 8.50 pa do divjakov po 3.20— 3.60. CreSnjam se je posnela včerajšnja burja in nevihta, bile so precej otrtolčene ln pokvarjene. Posebno vipavske so hudo trpele, bolje so prestale silo neurja briške črešnje. Za seboj imamo najtivahnegšo in najlepšo črešnjevo izvozno sezono. Trg bo žive* Se kakih štirinajst dni s kakimi 150—200 kvint. ali pa kaj malega več črešenj, katere si bodo ravno prav razdelili posamezni izvozničarji za izvoz. V kratkem bodo dozorele trde, trpežne in debele kozanske ali tarčtnt-ke. katere rastejo posebno v okolici Tarčenta, kjer prebivajo tar-čentski Slovenci. Grah dozoreva, poetaja trii v zrnu, mehkejši v ceni in Je že padel na 30—40 cent. Pes Jo Je ugriznil Ko je 18-letna Marija Podobnik te Cerknega, služkinja pri dr. Gre-sichu, hotela v pondeljek prikleniti hišnega psa, jo je ta ugriznil ter ji močno razmesaril levo roko. Morala se bo zdraviti najmanj kak teden dni Psa je odpeljal konje-derec, ker se je bati, da je stekel. Izored sodIKa Radi pretepa. Visok in postaven fant se je včeraj moral zagovarjati pred goriškimi sodniki. Piše se Ivani Brus, star 22 let. Rojen je v H<- v^tnika, med teci a odv. dr. KoršiQ _ _ ' v ' t mmnsenec pripoveduje v slabi italijanščini, kako se jo tragičen do^dek izvršil, in skuša dopoveda*, da je ravnal v silobranu. Popoldan tistega dne so že piM v Črnem vrhu v gostilni Antona Pože-nela. 2e tam je Pivk govoril nekaj Čez njega, nakar je , ki služi kot predli na teko-čfena. Berenklau se je sam kesal svojega nastopa 4n spor z ženo mu je bil neprijeten; toda njetio «ovraino vedenje ga je jezilo ln besede nI bilo lx ust. Nastopili flo hladni odnošaji, ker nihče Izmed njiju ni hotel popustiti; ona je zahtevala, da bi se moral mol opravičiti zaradi svoje surovosti, gro-f P€L se je čutil dvakrat užaljen, parvič kot Nemec, drugič kot mož, zato ni hotel napraviti prvega koraka. Neprevidni izrazi in zbadljivke So Še poostrili poloiaj. V navzočnosti tujcev sta zakonca Bpretno prikrivala svoje sovražne odnodaja, komaj P& sta bila sama, so s« ti tapet pojavili, prug* pred drugim sta bežala vsak v svojo sobo, toda s to razliko, da je moral grof zatajevati rrojo ljubezen tn si je ielel pomirjen j«, medtem fco so Miličine misli t samoti zavzemale docela nepričakovano smer. V teku dolgih in dolgočasnih večerov se je Milica spomnila na šumno ti vi j en je t Petrogradu In na srečne, brezskrbne dni t Turovuj spomnila se je daljnjih prijateljev ln zaželela si je k njim. Med vsemi se je najčedče in najbolj jasno spominjala Rostislava, kl so jo vezali nanj spomini iz otroške dobe. Ko se je pojavil na poti njenega življenja na njeno nesrečo Igor, se je njen svesti in dobri prijatelj umaknil in zatajil v sebi čuvstva, dokler ji ni oni brani prizor odkril njegovo ljubezen. Kako pravilno ji je prerokoval bodočnosti Vsako njegovo besedo je njen duh premleval. Zakaj ga ni takrat poslušala ter pretrgala razmerje s Berenklavom, kakor je zahteval Roati-slavT Zato pa mora fldaj posludati, kako ji za-sramujejo domovino, a ona ne sme niti ugovarjati; a glavno, kar ji je tudi prerokoval daljnji prijatelj, je to, da mora skozi težko življenjsko šolo sredi zoprnih, oskosrčnih Nemcev. Milica je začutila potrebo videti Rostislava, zato je poiskala njegovo fotografijo. Jasne* mirne oči Kromskega so jo gledale očitajoče s slike. Tedaj ji je prišla na misel druga slika, kjer sta bila skupaj slikana po nekem potujočem fotografu. Dolgo jo je iskala, pa je ni našla. Končno se je spomnila, da je shranjena v očetovi ftkatli, na katero je pohabila, odkar se je poročila, in v kateri je hranila drage ji malenkosti. Vprašala je Marto po Ska41L — Kako naj bi jo pozabila, ko jo Je pokojni gospod tako ljubil ter jo vedno pri sebi imel, — je odgovorila a užaljenim glasom Marta. — Prinesla sem jo semkaj, toda nisem nič govorila o njej, ker si sama pozabila nanjo.' — Daj mi jo, njanja. Nisem je pozabila, toda doslej je nisem potrebovala, zdaj pa se ne ločim več od nje, — Je odgovorila Milica fak poljubila starko. Iskana slika je bila zaree v tisti skrinjici is Črnega lesa, ki je stala nekod na Jurijevi pisalni mizi. Roatlslav je bil fte v kadetskem kroju in Je sedel na klopci, držeč na kolenih triletno deklico s kolačem v rokah. Ti daljnji spomini so postali Milici ie dražji, ko jih je primerjala s svojim sedanjim bridkim položajem in z vrsto bodi jaje v, ki jih je morala prenašati od sovražne ji družbe. Pred kratkim je morala prisostvovati raznim večerjam in obedom, ki jih j« mladina prirejala o pustnem času. Zaradi njenega nastopa proti baronu Stoku ji ni nihče odkrito pokazal svoje sovražnosti; toda zato so jo drugače žalili, tako na primer so v njeni prisotnosti omejevali svoje pogovore na gospodinjstvo, govorili so o podnebju, oblekah in zlasti o vzgoji otrok; skratka, dali so ji razumeti, da ji ne zaupajo, toda nočejo odkritega preloma. Tega ni bilo dovolj, ampak družba jo js smatrala za čudakinjo in jo je spravljala v neprijeten položaj. Na njeno razkoSje so gospe odgrovarjale s puritansko preprostostjo; ko si je pa ona nekega večera nadela skromno hi&no obleko, so bile ostale dame odlično opravljene, a njihovi začudeni, posmehljivi pogledi so vzbujali v Milici globoko nevoljo in prezir. Resnici na ljubo pa Je treba omeniti, da se moški po večini niso udeleževali tega malenkostnega nagajanja. Dufe vsega je bila A Ima pl. Vizenbrukova, a med Številom mnogobrojnih Miličinih občudovalcev, — častnikov In državnih uradnikov, — Je bilo nekaj bogatih ženinov, a dva sta celo dezertirala is Alminega tabora. Seveda so te okolnosti Se bolj razsrdile ženstvo, slasti ostavljene dame in razočarane matere. Vse te malenkostne neprijetnosti so ji prišle zdaj na misel in čutila se je skrajno nesrečna. Te njene nesreče je bil kriv ded, ki jo je dal sa Ženo popolnoma nepoznanemu človeku, samo da se je je odkrižal, ona pa je napravila ta korak, ker ni imela nobene življenske izkušnje. Oči so se ji zasolzile, poljubila je sliko in jo zopet zaprla v skrinjico. — Nikdar več se ne ločim od vas, dragi spomini moje minule sreče, — ie zašepetala. — Vsak dan se bom, gledajoč vas, spominjala, kako sem se kot otrok igTala v družbi oieta, srtrica in Rotje, in s tem bom preganjala žalostno sedanjost. Grof je videl, kako m»u Žena bledi in hujša. Njene prej svetle oči so ugasnile, na njih so bili pogosto sledovi solz. To ga je silno jezilo; nikakor ni predvideval, da bo njun spor po onem nesrečnem večeru zavzel takšen obseg ter se bo vlekel cele tedne in grozil s prelomom. Ves čas, odkar sta bila v sporu, sta se takoj po jedi podala v?tk v svoje sobe; toda tisti dan je grof sklenil ublažiti nepete odnošaje. frvbC ga je skrbelo ženino zdravje, drugič je bilo njemu samemu neznosno. Toda kako i>i to napravil? MH1 i ca gotovo ne napravi prvegra koraka; da bi pa sebe priznal za krivca, ee ni skladalo z avtoriteto moža, temu pa se je upiralo tudi čuvstvo lastnega dostojanstva. Tako pa ni moglo dalje že zaradi Miličinega zdravja, nekaj je bilo treba napraviti. • Po dolg-em razmišljanju Je po treh tednih prvič stopil k ženinemu oddelku i» obstal na pra-gu njene sobe. Milica je sedela na majhnem di-vanu s knjigo na kolenih; pogled ji je bil vprt v daljavo, a na obličju ji je ležal tako mračen iz-ras, kakršnega ni še videl na njej. Tako je bila setopljena v svoje misli, da ni slišala moževih' korakov, ki so se ubili na preprogi; šele ko je1 sedel poleg nje, se je zdrznila, se hladno vzklo-nila ter ga neza\qpno pogledala. IV. «EDHYOST» V Trstu, dne 14. Junija 1028. V noveJSem času se mnogo govori tudi o četrtem načinu izdelovanja umetne svile, t. j. o aco-tataki svHi. Zdi se, kakor da smo fte premagali dolgo in drago polku? no doba Po najnovejftih poročilih pride že deset do petnajst odstotkov svetovne produkcije na acetatsko svilo. Vsekakor se morajo boriti z velikimi tehničnimi težkoč&mi podjetja, ki se poslužujejo acetatakega načina izdelova- nja. Ta način Je popolnoma raz- Pčenod doslej navedenih načinov, ri tem načinu se ne sprede nobena stamičninska raztopina, marveč ie bombaževa stani črnina iz-premram -z ocetno kislino kemično v staničninski acetat, ki predstavlja posebno kemično sestavino. Prednost acetatske svile tiči v tem, da odpada dolgotrajno naknadno obdelovanje. Iz svile «viskose» se izdeluje Is posebna vrsta tako svana zračna aH celtska svila. Kemično se napravi nit pri preji votla, In se ta potem seveda odlikuje s posebno mehkobo. V trgovini je fle vse potno imen rs umetno svilo v navadi, pri tsh gre v prvi vrsti «a izdelke s postavno raSčito, ki Imajo gotovo svoja posebna svojstva. Za is*-delovanje umetne svile je namreč ie vse polno patentov. Toda vse umetne svile se izdelujejo po enem izmed prej navedenih štirih načinov. Ni izključeno, da odkrije prizadevna kemija Se kak drug način izdelovaja, na vsak način se vrše po vseli kemičnih delavnicah tozadevni poskusi. Razne zanimivosti fcsinlrflioče živali Po Liitzedoa*ff-u. Oolob selec. Scvimi dan septembra meseca v letu 1914. je bil pomemben dan v rgo 1- rimi ameriškega Živalstva, kajti ta da-n je izumrla vrsta živali, ki jo jo bila človeška nespamet in lakomnost uničila tako popolnoma. da je ostala od nje samo še ena žival. Ta žival se jo nahajala v zoološkem vrtu v Cincinna.-tiju, kjer je i'meia sama posebnega strežjnka. In na prej omenjeni dan jv? poginila Se ta zadnja žival. «Divji golobi» so imenovali Američani lopo pisane golobe, ki so leu1-1 i rra svojih potovanjih v tako ogromnem številu, da so zatemne-val! v pravem pomenu besede soltnce. m tako tesno drug ob drugem, da se je lahko z enim samim strelom s šibrami ranilo dve sto do tri sto teh golofbov. Tedaj je bilo samo ob sebi trm-ljivo, da so se živali ugonabljale kar na sto tisoč in da so se končno z njimi krmili prašiči; toda U3peh tega leta in leta trajajočega klanja je bil temeljitejši, kakor si je človak sploh mogel misliti. Kajti Žo od leta 1912. je namenjena nagrada v. znesku petih tisoč dolarjev onemu, ki bi izteknil prosto živeči por ameriškega goloba-selca (eoi.ckpistes migratorifus). Toda od vseh onih milijonov in milijonov golobov, ki so še pred sedemdesetimi leti letali nad ameriškimi prerijami i)n gozdovi, se ni ohranila uiti ena žival do današnjih dni. Divji bivoL V Šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bdili A-merićani na najboljši poil prevzel dobavo mesa za mnogo tisoč železniških delavcev. Brl je to Buffalo Bili, svetovno-z na n i lovec 'na bivole. Njega je naio posnemala cela vrsta poklicnih lovcev na bivolo, in tako je prišlo. da so bili n. pr. v dveh letih. t. j. od 1. 1872. do 1874. ustreljeni nad trije milijoni in pol bivolov, kojih meso se je pustilo kratkomalo segniti, ker niso vedeli, kam s tolikim mesom. Koža bivola jo stala tedaj samo 65 sto-tSnk. —- Danec; živita od nekdanjih bivolskih milijonov le Šo kaka dva tisoča potomcev. Toda te živali žive v posebni zavarovani pokrajini, pobegnivši iz okoliša pacifiške železnice in preselivši se na kanadsko ozemlje, tako da jo njihova ohranitev vsaj začasno zagotovljena. Kitajska divjačina. Taki slučaji temeljitega iztrebljanja živa Ji so v našem naravoslovju na srečo le zelo redki; vsekakor Je pa dejstvo, da so tudi mnoge Živali sedanje dobe zapisane poginu in so se mu že precej približale. Vzgled skoraj popolne ugonobitve domaČega živalstva nam daje kitajska država, kjer Jfcive po Arzenijevl najnovejši ugotovitvi kol divjo živali le še vrane, psi in podgane in celo v obmorskih pokrajinah je postala favna, t. j. živalstvo, zelo revno glede žival-Bkih vrst, ker so Kitajci sčasoma uničili vso svojo divjačino, ne da bi pri tem skrbeli za njihovo za-ploditev. In ker lovi Kitajec daaies v sibirski tajgi, se je bati, da pokonča vso divjačino v dogled-nem Času tudi v teh ogromnih gozdovih. Tor. I)a leč na Kavkazu — v okraju Ceienčeku — žive še zadnji ostanki največje evropske živali: tur ali zofcer (bos bison), nad tri metre dolgi divji volt ki je v srednjem veku prebival še v gozdovih Harza na Nemškem, odkoder se jo umikal večino bolj »uroti vzhodu pred napredujočo kulturo in se končno ustavil v samotnih gozdovih na Lltvanskem, kjor je ustrelil zadnjo v Nemčiji živečo žival leta 1755. neki lovski tat. Vkljub temu niso turi popolnoma izumrli, ker jim je nudila Rusija na posebnem o-zemlju vso zaščito — leta 1844. je moral vsakdo, kdor je ubil tura. v dosmrtno prognanstvo v Sibirijo —. tako da je živelo v pragozdu pri Bijalovicah pred svetovno vojno še 727 turov. Vojne zmede so pa veČino teh živali pokončale. Izračunalo se je, da živi dandanes na vesoljnem svetu le nekaj nad šestdeset turov in še to število je morda previsoko. V zadnjem času se je pa ustanovila posebna družba za ohranitev tura, ki se trudi, da bi vzgojila iiz ostankov še živečih turov novo pleme. Na ta način se da pogin turov zadržativ nikakor pa ne preprečiti, kajti dnevi tega velikana so vkljub vsej negi in skrbi šteti. 2ober in druge živali. Od drugih živali, ki so nahajajo na evropskih tleh, je še nekaj «čmo zaznamovanih«. Med temi je bober, ki se nahaja v Evropi samo še na štirih krajih in čigar število je v zadnjem času tako strašno padlo, da jih recimo na Nemškem ni več ko petdeset. V zadnjih letih so se začele redčiti tudi vrste jazbeca. Isto velja tudi za veliko uharico, lepo nočno ptico z mehkimi perutnicami, ki se je v zacfcnjih letih tako neusmiljeno zasledovala, da je prosto živeči par postal že prava redkost. Huje je s kraljem vseh ptičev, z orlom, ki je gnezdil pred osom-destimi leti še po južni in srednji Nemčiji, ki pa postaja vedno redkejši, čeprav so skuša preprečiti njegovo iztrebljanje s strogimi zaščitnimi zakoni. Žrtve ženske mode. Pogin nekaterih lepih In dragocenih živali ima na žalost nesrečna moda na vesti. Ker je bilo nekoč moderno, nositi lične, iz kože mravljinčarja (neke vrste medveda) napravljene ročne torbice, se je južnoameriški mravljinčar skoraj popolnoma iztrebil. Modni pohlep po ko puh finem perju čaplje bi bil iztrebil tudi to ameriško žlahtno ptiteo, Če bi se ne bilo zavzele zanjo nekatere države Severne ameri&ke zveze in če bi ne bile ustanovilo posebnih zaščitnih kolonij. Tako je ustanovil neki prijatelj naravo v Louisiani tako kolonijo za čaplje, v kateri se je vzredilo ite enega para srebrne čaplje v četrt stoletju kakih sto tisoč potomcev. Tudi vrsto živalice z imenom chinche (lisičji kunec, neka vrsta smrdijivcev), kojih srebrno-sivo-beli kožu'šCek ugaja izredno modi, so se po zaslugi chilenskih lovcev «chinchi'lleros» in njihovih psov-gonjačev silovito izredčile. Južnoameriškemu živalstvu preti že v doglednem času pogin ovco-viku-nje, katere so svoje dni lovi'li že Inka in jo na enem takem iovu, ki se ga je udeležilo sto tisoč oseb, padlo štiri tisoč ovac. Ta ovca živi v višinah treh do štirih tisoč metrov. Lov nanjo je radi besne-čega mraza in radi pomanjkanja vode zelo težaven. Vkljub temu jo zasledujejo Indijanci z neutola^ ljivo vnemo, ker je njena svileno-mehka volna naravnost nenadomestljiva. Iz nobene druge volne se ne stke blago, ki bi branilo ledenega mraza v tamošnjih višinah v taki meri, kakor prav tkanina iz vikunjske volne. Gorila. Bolj im bolj se redči v novejši dobi tudi živalstvo v Afriki in v prvi vrsti grozi gorili bližnji pogin. Po cenitvi zoologa Akeley-a je znašalo Število še pred dvema letoma v francoski zapadni Afriki in v belgijskem Kongu živečih goril komaj petdeset. Od tedaj se je to število gotovo zmanjSalo za polovico. Da zabrani popolno iztrebitev te dragocene človeške o-pice, je belgijska vlada omejila v novejšem Času precej obširno ozemlje, kjer uživajo gorile popolno zaščito, tako zvano Albertovo reservacijo, toda kolikor toliko se že moramo sprijazniti z midijo, da ni več daleč oni dan, ko bo spadala tudi gorila k živalskim vrstam minule dob*. Petič v zakon Znana filmska igTalka Peggy Hopkins Joyce se sedaj zopet poroči in sicer petič. Prvi štirje zakoni so bili zanjo zelo dobičkonosni, kajti vsi štirje zakonski možje so bili milijonarji, ki so ob ločitvi zapustili lepe vsote svoji ženi. Tako je prišla Peggy sama do lepih milijončkov, imajo jo za najbogatejšo filmsko igralko. In sedaj se namerava poročiti «iz ljubezni.» Čemu tudi ne, denar ima naložen na bankah, obsežna zemljišča so njena last in nešteto vrednostnih papirjev. Poleg vsega tega ima lepo zbirko dragocenih kamnov, med katerimi je tudi modri diamant, vreden nad pet milijonov lir. Ko Je igralka pred kratkim potovala v Evropo, sta strašila njene dragocenosti noč in dan dva detektiva, ki sta bila t njeni službi. Njen sedanji zaročenec in njen. bodoči peti zakonski mol Je baron de Janzć. Spoznala sta se pred nekaj tedni v Londonu. V neki knjigarni je bila igralka predstavljena temu francoskemu baronu, ki se je na mah zadivil v krasno plavolasko in Jo fte dvanajst ur pozneje prosil za roko. So ljudje, ki trde, da Peggy ne zna samo do petih Stetl. Bodočnost pokaže, v kolikor ss ti ljudje motijo v svoji trditvi. Not! izumi Na zborovanju kemikov v Draždanih je Imel ravnatelj dr. Feliks Vergius zanimivo preda-vanje o kemični in gospodarski uporabi lesa. Kakor je izjavil, se mu je posrečilo, izpremeniti lesno staničnino (celulozo) v prebavljive ogljikove vodike.Po njegovem postopku se je — vsaj tako se sklepa — posrečilo dobiti iz lesa sladkor. Dosedaj je bilo mogoče dobiti iz lesa Ie 25 odstotkov sladkorja, medtem ko je Vergius izpremenil tudi ostalih pet in sedemdeset odstotkov v ogljikove 'vodike. — «Petit Journai» v Parizu poroča, da je francoski učenjak de Chappe-delaine izumil leteči avtomobil, ki ga je krstil z «gyropter»-jem. Vozilo obstoja iz kabine na podstavku, ki nosi na vsaki strani od motorja s 40 k. s. guano posebno turbino. S tem aparatom je lahko mogoče letati v navpični in vodoravni smeri in se na poljubni točki prosto vzdržati v zraku. Stojnost zagotavljajo avtomatični rotorji. Vozilo se lahko uporablja kot avto po tleh in kot letalo po zraku. Poročevalci, ki so se udeležili poskusov kot gledalci, ne morejo prehvaliti tega izuma. Velik peter Vas L&dbo v Smalandu na Švedskem Je uničil te dneve strahovit požar. Požar je Izbruhnil najprej v nekem mlinu.Pre-den so prišli gasilci, se je bil požar že razkril po vsej vasi. Vse hiše in vsa gospodarska poslopja so zgorela, le mala kočl-ca se je rešila iz te ognjene poplave. Wllklns in njegovi nafirtl Medtem ko se namerava odpraviti letalec Bvrd s tremi podeželskimi letali in petdesetimi in petimi možmi proti južnemu tečaju, je izjavil Wilkins, da poleti do istega cilja z enim samim spi'emljevalcem. Najprej se napoti iz Ognjene zemlje (v Južni Ameriki) na Grahamski otok. Ni Še gotovo, ali bo pri tem uporabljal letalo ali ladjo, kajti morje med rtom Hornom in Grahamskim otokom je silno nevarno radi groznih viharjev. Na vsak način se bo pa Wilkins pri izletu proti južnemu tečaju poslužil vodnega letala, hidro-plana, kar je vsekakor čudno v toliko, ker je hidroplan bolj pripraven za polet na severni tečaj, celinsko letalo pa za polet na južni tečaj, na katerem je celina. VVilkins je pa nasprotno s celinskim letalom preletel severni tečaj, na južnega pa namerava s hidroplanom. Istočasno se odpravi neodvisno ne od Byrda ne od Wilkinsa argentinski letalec Pauly, da posadi argentinsko zastavo na ju£nem tečaju. V New Yorku so se zbrali te dneve »Čudoviti otroci« iz Z edin jenih držav. Bila je to nekaka razstava mladih tailentov. Med temi je bil devetletni Pavel Gest, pesnik. Čeprav ima komaj devet let, Je spisal v zadnjih desetih mesecih štiri dramo, o katerih trde kritiki, da so skoraj godne za uprizoritev. Šestletni Bobby Cohen je skladatelj in je na zborovanju sam igral na klavirju svoje lastne skladbe. Osemletni Gerard Swanson js zastopnik slikarske umetnosti. Njegov oče je Železničar, ki se ne more načuditi, odkod ima otrok tak talent iti dostavlja, da od njega gotovo ne, kar mu vsi radi verjamejo. Froddy Rigg spada tudi med čudovite otroke, toda on ni umetnik, kakršni so prej našteti in omenjeni dečki, on je priSe! v to družbo flot strasten kadilec^ Že kot dojenček je nekoč zamenjal svojo steklenidco mleka z očetovo pipo. Vlekel je in vlekel in od tedaj ni maral več za mleko. Z drugim letom se je že lotil smodk in tako gre dan za dnem. Kadi pa le s motke boljše vrste. Ne samo starši, tudi njegov rojstni kraj Seattle, vsi so ponosni na tega mladega kadilca. Kaj so Gest, Cohen in Swanson v primeri s tem Štiriletnim kadilcem? Kaj pesnik, glasbenik, slikar, vse to ni nič, toda s četrtim letom kaditi močne in debele smotke, to zamore le Ftoddjr Rigg, ki bo dobil skoraj gotovo spomenik za svojo umetnost. cVečernaja Moskva*, eden najbolj ru&rjenih listov glavnega mesta. Je objavil podrobno statistiko o sovjetskem tisku. Leta 1927 je fehsjaio v sovjetski uniji 556 dnemikov v skupni nakladi 7,663.74? izvodov. Moskva je stala na prvem mestu s 48 dnevniki v skupni nakladi 8,690280 izvodov. Ruski lteti se deie v te->e skupine: vodilnih dnevnikov sedem, tovarniških listov deset, delavskih listov osem in petdeset, kmetijskih listov sto in sedem, listov za komunistično mladino devet in štirideset, vojaških listov štirinajst i. t. d. Dve sto in eden list izhaja v jezikih narodnih manjšin:, In sicer v devet i® štiridesetih različnih jezikih. Naj se zde tudi te številke izdatne, so pa vkljub temu zelo skromne za državo, ki šteje sto sedem in Štirideset milijonov ljudi. Rekord ▼ poljubov anju V poljski vasici Tecsoc-u se je vrfilo te dneve veliko ženitovanje. Hči rabina se je poročila s sinom rabina in od daleč in od blizu so prihiteli sorodniki, prijatelji in znanci, da dostojno proslavo ta praznik, kajti očeta obeh novopo-ročencev sta bila znana, tako poljski rabin iz Sam doza kakor Češki rahin iz Vizuisa. Iz štirih dežel so prišli gostje: iz Poljske, Čehoslo-va&ke, Ogrske in Romunije. Bilo je vseh 7001. Po tamošnjem običaju mora nevesta dati vsakemu gostu poljub in lotila se je tega dela in po fttirih urah je prišel zadnji gost, t. j. 7001. na vrsto. Kake ustnice je imela nevesta po takih naporih, poročilo tega ne omenja, a si lahko mislimo. Največji zvon na svetn Te ctneve jo tvrdka John s ton. v Zapadnem Groydonu na Angleškem vlila nov zvon, ki bo menda največji med vsemi. Namenjen je za Ameriko, in sicer za novo dograjeno cerkev ob Rlveraide Drive-ju, eni najlepših cest v New Yor-kuL Zvon bo pritrjen v lini, sto metrov visoko nad zemljo. Ako govorimo, da je to največji zvon na svetu, moramo to trditev v toliko omejiti, da bo največji zvon izmed delujočih, kajti največji zvon je in ostane kremlski zvon, ki tehta 200.000 k« in ki je padel o priliki pofcara na tla in so poškodoval. Še dandanes stoji na Stolnem trgu v Moskvi, kamor je padel. Avstrija ima največji zvon v cerkvi sv. Štefana na Dunaju, Nemčija v domu v Kelmorajnu in Francija v cerkvi Notre Dame. Tako zahteva postava Mlad železniški uradnik je bil premeščen na novo mesto, na neko postajo v Smalandu (na Švedskem). V bližini postaje je živel kmet z brhko hčerko. Dolg čas na postaji je spravil oba mlada človeka skupaj in dekle je rodilo sinčka Uradnik ni zatajil svojega očetovstva in je vedno plačoval prisojene al Imen te, t. j. 20 kron Tia mesec. Toda uradniku se je zahotelo po tujini. Šel je, da dobi potni list in se preseli v Kanado. A njegova ljubica in njen oče sta preprečila to nakano in uradnik ni dobil potnega lista, ker kdor ima take obveznosti doma, ne sme po postavi dobiti potnega lista. A u-radnik si je znal pomagati. Dobil je pri nekem izšeljeniškem agentu potrebne listine in odpotoval. Sedaj je pa tožil stari oče nezakonskega otroka agenta na plačevanje nadaljnih alimentov, in sodnik jo ugodil tožbi. Agent mora plačevati 20 kron mesečno za otroka, ki ni njegov in čigar mater ni nikdar videl, samo zato, ker je pomagal pravemu očetu v tujino. Dobra pijača. V Woolworthu Buildingu v New Yorku je dobila Karmen Teggio stavo in nagrado v znesku treh tisoč dolarjev. V manj ko eni četrti ure — rabila je prav za prav le trinajst minut — je preletela 1358 stopnic omenjenega poslopja in dospevši na vrh je zapela, ne da bi si bifla privoščila le nekoliko oddiha, napev iz italijanske opere. Zanimive številke Pred nedavnim časom je izšel uradni izkaz o izvozu in uvozu Avstrije v zadnjem četrtletju minulega leta. V tem seznamu dobimo zelo nenavadne predmete, ki so priftll v Avstrijo v precejšnjih množinah iz inozemstva. Tako je avstrijska republika uvozila v treh mesecih, t. j. v oktobru, novembru in decembru Šest sto kg človeSkih las, kar je zelo Čudno, ko pač živimo v dobi ženskih ostriženih las. Iz inozemstva je prišlo za 700 kg praška zoper razni mrčes, 169.300 kg ricinovega olja:, 385 kg gomoljik (gob), 920 kg kavijarja in 8900 kg oslajenega sadja. Istočasno je došlo 89 kg posušenih žuželk, seveda za razne muzeje. Za lepotičje ženskega spola je moralo poginiti vse polno tujih, eksotičnih živali, kakor krokodilov, morskih psov, slonov, povodnih konjev itd., kajti uvozilo se je 3800 kg usnja od teh živali. Med drugim zaznamuje izkaz tudi 496 kg umetnih zob, ki jih je prodalo inozemstvo avstrijski rei>ui>-liki. K Kar J« Igrala na borzL Pred tedni so prinesli listi vest, da se španski general Prlmo de Rtv era, ki je tudi načelnik vlade, porod ■ gospodično CasteManos. lluetrovani listi so prinašali slike njegove ki njene, aa mnogih slikah sta bila tudi oba skupaj. Ker je pa general v zadnjem času zvedel, da je njegova zaročenka v družbi grofa d* la Cimera in vojvode Almodova obiskala borzo in se udeležila ftpefculadjskega nakupa vrednostnih papirjev, je pretrgal vse zvece z zaročenko in izjavil, da se ne poroči . Ne sms aa Angleško. Angleške oblasti v Southamptonu ne dovole, da bi vstopil ameriški milijonar Harry Thaw, ki je leta 1906. ustrelil ljubimca svoje žene, Stamforda White-;a) na angleška tla. Thaw se Je pripeljal na pa miku «A.uitaniji» v southamptonsko luko, kjer ostane zaprt v svoji kabini, dokler se ne vrne z istim parnikom zopet v Ameriko. Angleški zakon glede tujcev pravi namreč, da se inozemeem, ki so bi M v svoji domovini obsojeni radi kakega hudega zločina, ne sme dovoliti vstop na angleška tla. BORZNO POROČILO. Amsterdam 764.50-770.50, Belgija 264-268, Francija 74.65-74.95, London 92.75-92.95, New York 18.99 -19.05, Španija 313-319, Švica 365.75 -367.75, Atene 24.65-25.15. Berlin 451.50-457.50, Bukarešt 11.40-11.80, Praga 56.25-56.55, Ogrska 329-335, Dunaj 264.75-270.75, Zagreb 33.35-33.65. Uradna cena zlata (12. VI) L 367.27; vojnoodškodninske obveznice L. 77; (Liktorsko posojilo L 84.50.__ Darovi V počastitev spomina prerano u-mrle gospo Amalije Gruntar iz Go-barida darujejo «Šolskemu društvu* gg. Franc Miklavič L 20, Ma-šera L 20 Frandolič L 20, Marija GabršČek L 10, Aninka Ivančič L 10, Stres L 10, Kodeli L 5 in Vola-riČ L 5. Skupaj L 100. V počastitev spomina gospe Jo-sipine Fon iz Solkana darujejo v isti namen gg. Mašera L 20, Frandolič L 20 in Marija Gaibršček L 10. (Skupaj 50 L). Oba zneska hrani uprava. Objava je po pomoti zakasnela. Darovalcem najlepša hvala I Albsrt Povh Trat, Vi m Mazzlat 4fl kupuje krone po 1*46 Popravlja in prodaja zlatenino. NAJBOLJŠE OBUVALO za ienske, moške In otroke v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino ^ PRI REBCU Trst, Via. Carducci št. 36 t: .li FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Tnt.Vla Fcoderla 18 (ftlsiižfe) in 12.1 nalstr. Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano ku-h''nj$ko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žimnice z žimo ali volno. =- Vzmeti od L 60.— naprej. 50« Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje oene v Trstu.-- Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenlne ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. ttajvefja delavnica v Trstu. 443 Pazite na naslov! v igranju nm klavirju 22-letni aarganski pianist Lafa-yette je Igral v Zurishu (Švica) od petka zjutraj do one popolno« v pondeljek neprenehoma na klavirju, t j. igral je zdržema 50 ur in 37 minut. S tem je posekal dosedanji ameriški rekord za celih sedem minut. imimR "IDMSIT" 515385 f|S ■ osa« Lis BSBčiBB RCIRB izniaje t so lis-herstea v nalmoOeme-Jen sffliB. Saz-potaga z naj-■•dcrnejimi Crhmnft, Lino-tgpe, slereom pito fer rofođl-8kim strojem- NaroČim s« »r%,"J£J° loCno in po zmenim cenah i! ULICA 1 FBANC KISI SI. 20, P IHTI ISCO LIČJE. rro cm I Ma posojila in Hitita rtglltnmaa ndn«a i on*|. poroštvom uraduje t lastni hiši Wa Torre Marica 19,1. Telefon Stv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na »«k. roiun In vloge na čekovni promet in jih obrestuje pO 4% Večj* in stalne vloge po dogovora. Sprejem« .DiNAKJt" na tek. račun Ln >h obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posodi« na vknjižbe, menice, zastave ln osebne kredite. - Obr?sina mera po dogovoru. IVO r&zpologo varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 ln od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zapri. ti ŠIRITE 1 „Naš g!a a Mesečno družinsko revijo! | Naročnina za celo leto 15 L Naslov: 1 Trieste, Casella postale 34S H«»»»e