Glas zaveznikov Leto I - Št. 20 Dneonik P. W. B. VOJNA NA DALJNEM VZHODU fouomi o urni M MPD1SM PBESmiHO Številna letala uničena - Novo izkrcanje na Borneu - Napredovanje na Kitajskem New Yark. 12. Julija Letala tretje ameriške pomorske eskadre pod poveljstvom admirala Halseya so ob Japonski obali poškodovala ali uničila najmanj 154 sovražnih letal. “Taktično presenečenje,, Porodilo admirala Ntmltza pravi, da Je napad tretje pomorske eskadre na Tokio bil »popolno taktično presenečenje*. Sovražnik ni nudil odločnega zračnega odpora letalom, ki so priletela la letalonosilk. Prva poročila javljajo, da Je bilo uničenih na tleh 72 sovražnih letal, 80 pa Jih Je bilo poškodovanih pri nar padih, ki so Mil izvršeni v prvih urah na letališča tokijskega področja. Do poznega popoldneva ni sovražnik napadel nobeno enoto ameriške pomorske eskadre, ki Je bila sestavljena Iz 4 letalonosilk, 4 oklepnlc, 4 križark in 14 torpedovk. General MacArthur Je prevzel nadzorstvo nad operacijami vsega letalstva nad otokom Riukiu. Letala ameriške vojske ln mornarice, ki so delovala na vaem področju od Japonske do Jave eo uničila ali poškodovala 17 sovražnih ladij. Lovoi lz letališč na Iwoyml so pri napadih na dve letališči na Južnem delu Honšuja uničili 19 sovražnih letal Bombniki «Mltchell» 4. letalske Jate mornariških strelcev, so v nočnih poletih nad istim podro. čjem potopili približno 5000 ton sovražnikovega brodovja in poškodovali nadaljnih 5000 ton. Poveljstvo 20. ameriške zračne skupine poroča iz Waahingtona, da so bili odlični uspehi napadov, ki so jih izvršile včeraj leteče veletrd-njave s tri tisoč pesto tonami bomb na pet Japonskih industrijskih središč: Wakayama, Gifu, Šakal. Yok-kaichi in Sendaj na otoku Honšu. Vokkalchl leži pritolfltno 3000 km severno od Tokija ln Je najbolj oddaljena točka, kar so Jih do zdaj napadle veletrdnjave. Ena veletrd-njava je bila izgubljena, toda posadka Je rešena. Na Jugovzhodnem Borneu so se avstralske čete skupno, z nizozem. skiml četami Izkrcale 6 km sever, no od Penadjama v Južnem delu Ballkpapanakega zaliva. Druge avstralske čete napredujejo ob obalni oestl severovzhodno od letališča v Manggaru, ki je oddaljeno od Ba> likpapana 31 km. Protinapadi ob Slttangu Porodilo vrhovnega poveljstva za Jugovzhodno Azijo, ki Je bilo Izdano v Kalkuti, javlja, da so »e zavezniške čete v Burmi zaradi Japonskih protinapadov umaknile iz Hyangkasee ob reki Slttangu. Letala vzhodnega letalskega poveljstva so brez prestanka napadala Japonce, ki so skušali priti na vzhodno obalo Stttanga. V dveh dneh so le. tala »Spitfire* uničile 75 rečnih ladij. Porodilo letalskega poveljstva Javlja, da so lovci ln bombnik! 14. ameriške letalske skupine vderaj Močno napadli železniške cilje v srednji Kitajski ln v francoski In-dokini. Poškodovali so 3 železniške mostove na progi Felping-Han-kow. Zadeli so tudi tri lokomotive na železniški pragi južno od Ha. boi a. Lovska letala so napadla tovarne ln sovražne čete med Hanko-Wom ln Hengyangom, ki je ielearu-u>Ac eneMAoMtd, ead&mi&oan vta pevtij- 1/iiiAleta fmedtu iacCjt f) V(t. ifpooUj: pUAaj* v juaieviAe pMlUvtiiet. ,4" — -i-V' < ' '>*. ' < 'H' "'■V r g1 *, 'V SK>' '<». Ul j e&rtS !''*>+'*>,) o. t .- ■■ mm iSl SESTMEH TREH VELESIL PRED DURMI Tudi Stalin se pripravlja na odhod - Ron-forenca bo trajala najmanj dva tedna Skupna uprava v Avstriji Sovjetski general Gorbatov prvi poveljnik v Berlinu London, 12. julija Posebni Reuterjev dopisnik v Berlinu Javlja, da bo po uradnem poročilu, ki so ga izdali včeraj zvečer. poveljstvo mesta Berlina sestavljeno iz sovjetskih, britanskih, ameriških in francoskih poveljnikov. Vsak od tsb bo po 15 dni vršil službo kot vrhovni poveljnik. Moskovski radio j« objavil, da bo prvi poveljniki ki bo vodil upre. vo 15 dni, sovjetski general Gorbatov. Danes ob 9 uri zjutraj je začela v Berlinu delovati ameriška in britanska vojaška uprava. To je bil najvažnejši sklep. Reuter Je prejel od svojega posebnega poročevalca obvestilo, da t* bil dosežen popoln sporazum med štirimi velesilami o skupnem uprav- ljanju Avstrije. Zavezniška komisija za upravljanje Avstrije bo ustanovljena prihodnji mesa« na Dunaju in v njej bodo zastopniki Velike Britanije- Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije. Sovjeti se pristali na amariškl predlog o uporabljanju Donave kot prometne poti. »govorili »° »e tudi, da I« vsaka zastopana država imela zunaj mesta n* sovjetskem zasedbenem ozemlju svoje posebno letališč«, videti Je, da Je bil doae-žen tudi, sporazum o postopku zavezniške komisije v Avstriji.: ustanovi se skupna uprava za Avstrijo, ustanovi s« nova Avstrija, ki bo neodvisna od Nemčije in ukrenilo M bo vae potrebno za razpis svobodnih volitev, ki naj se vršijo člmppsj. London, 13. julija Kot javljajo nocojšnja neuradna poročila lzgleda, da se bodo V kratkem sestali predstavniki treh velesil. Zavezniški diplomat Je ln uradniki so prispeli v Berlin, da pripravijo vse potrebno aa sestanek v Potsdamu: tako poroča lukaemburg. -iti radio. Predsednik Truman je na potu v Evropo na vojni ladji ter vrši zadnje priprave s svoj lin višjim stanom političnih ter vojaških posvetovaicev, kar Je naj več J a skupina osebnosti, ki so m kdaj koli odpeljale za katero koli evropsko konferenco. Kraj ln dan Trumanovega prihoda v Evropo držijo v tajnosti. Fraser Wighton, Reuterjev , politični dopisnik piše, da bodo povabili Trumana, naj govori v poslanski zbornici, Če se bo sestala v času njegovega obiska v Angliji Predsednik Združenih držav bo bival • kraljem to kraljico v Bu-cktoghamskl palači. Časopis »France Bolr* pravi, da bo Churchill, ki se nahaja na oddihu blizu Uaaooake-spanske meje, odpotoval v soboto. Londonski uradni krogi so odločno demantirali vse vesti o sestanku Churchilla a generalom Francom. Poročevalci, ki ae nahajajo na krovu ameriške križarke javljajo, da predsednik Truman zelo zgodaj vstaj« ae razgovarja z zunanjim ministrom Bymesom, s šefom glav-nega stana admiralom Leatby-om, a svojimi svetovalci to Js v stalnih stikih po radio sWashingtonom. Poročevalci omenjajo, da Je to prvo predsednikovo potovanje preko Atlantika od leta 1918, ko se Je vračal lz Evrope, kjer Je služboval kot top-niški stotnik v prvi svetovni vojni. Včeraj je predsednik podrobno pregledal križarko to se posebno zanimal za topniške naprave. Pravkar so obljavlH, da potuje predsednik Truman preko Atlantika na križarki »Augusta*, na kateri se je ' pred leti vršil sestanek toad pokojnim Rooseveltom 1" D* la Rocque Pred sodiš*«, Pariz, 12. julija Polkovnik Fran pola De la Roc-que, bivši poveljnik organizacije »ognjeni križi* in »tranke, ki je sledila tej organizaciji pod i’menom Francoska socialna atraaka, bo prvi politični časnikar, ki bo sojen po novem zakonu, ki smatra za v*, lik zločin vsak poizkus novinarjev, ki ao sodelovali v času zasedbe z Nemci, da bi demoralizirali narod. Po francoskem porazu je De la Rocgue priporočal svoji stranki, naj sledi maršalu Petainu ln Je tudi zavzemal podrejena mesta v viohyjskl vladi. Spletna volitve v Jugoslaviji Beograd, 11. Julij* Jugosovanska telegrafska *«««-olja Javlja, da Je maršal Tito Izjavil, da ae bodo splošne volitve v Jugoslaviji vršile Jeseni. Vsi Jugoslovani bodo lahko svobodno odločil« za republikansko ali monarhično vlado v Jugoslaviji Turski zunanji minister ja 1* Združenih držav, kjer J« Turčije zastopal na konferenci v San Franciscu prispel v Plymouth, kjer ** J« ob prihodu pozdravi! turški vele-Poalariit v veliki Britaniji. Minister M takoj nadajeval pot v London. Churchillom. Takrat so sprejeli besedilo »Atlantske UStine*. V zadnjih dneh pred začetkom sestanka treh velesil v Potsdamu •e opaža veliko diplomatsko delovanje v Londonu. Osebni odposlanec predsednika Trumana ameriški poslanik Joseph Davis, ki Je prispel v London, da nadaljuje s svojimi posvetovanji o evropskih vprašanjih, je obiskal angleškega ministra za zunanje zavede Antho-nyja Edna. Angleški zunanji minister Je sprejel tudi francoskega veleposlanika Maasiglija. Sovjetski veleposlanik v Londonu Guaev se Je vrnil v Moskvo, kjer bo verjetno »prejet pri generalistmu Stalinu. Predsednik '&t pozna ministrskega predsednika Churchilla; na tem sestanku pa se bo prvič srečal s Stalinom. Predvideva se, da bo konferenca trajala najmanj dva tedna. Iz Moskve, javljajo, da generali, almus Stalin 1» ostali sovjetski funkcionarji, ki ga bodo spremljali na konferenco treh velesil, se pripravljajo na odhod iz Moskve. trgovine, j« odstranitev dveh strašnih tekmecev Velik« Britanij«; Nemčije la Japonske Iz svetovnega trga. Za razvoj gospodarstva je najvažnejše stanovanjsko vprašanje, »tavbna obnova dala v Uku prihodnjih 13 leta zaposlitev 1,250.000 osebam. V tem času bodo zgradili približno štiri milijone hiš. V prihodnjih dveh letih nameravajo zgraditi 500.000 hiš. Nabiranj« delavcev za stavbno industrijo hitro napreduj«. Danes je zaposlenih v tej industriji največ 400.000 delavcev. V manj kot enam letu s« bo to število podvojilo. To velja samo za obnovitvena dela, predvsem za obnovp škqd, ki ao jih povzročile bombe. Novi anglelKI parlament London, 12. julija Uradne naznanjajo da t* bo nov, angleSlci parlament, ki bo med drugim moral obravnavati ustanovno listino Zdruienih narodov, sestal 8. avgusta. Griko-albanski odno*a)i London, 12. Julija Grška vlada Je zaprosila vladi Velik« Britanije to Združenih držav za posredovanj« pri albanski vladi, ki naj zajamči varnost grškega prebivalstva v južni Albaniji pred zatiran jem, dokler ne bo mirovna konferenca da končno odio j.la o usodi teh pokrajin. Prošnja Ja Mia Izročena v obliki pismene spomenice, katero je predal grški ministrski predsednik Vulgarls odpravniku poslov pri angleškem poslaništvu to ameriškemu veleposlaniku v Atenah. Prepis spomenice je grška vlada poslala tudi predstavništvu francoske vlade. Kardinal Hlond s« vraža Varšava, 12. julija Poljski prlmas kardinal Hlond jo odpotoval včeraj lz Vatikanskega me«U na Poljsko. Visoki poljski cerkveni dostojanstvenik je bL dolgo česa v nemškem vojnem ujetništvu, pozneje je bil osvobo-Jsn v Franclji Gospodarska obnova V«lik« Britanija London, M- julija Današnji «BundaJ Diepatch* trdi, da bo po vojni britanska trgovinska obnova počasi napredovala. Nekateri veliki Industrijalcl so la JkvlH, da ni verjetno, Aa M ee ponovil primer hitre a kratkotrajne obnov«, kot ae Je to zgodilo po prejšnji vojni. Nevarnost brez-poslenozti je odstranjena. Na podlagi sprejetih naCitov, ki vzbujajo rpos to Janje ln se tičejo obnove ln preuemeritve, Je zagotovljena zaposlitev delovnih moči to dobre plače za vg«. Afeletrgovci zatrjujejo, da bo V vselj trgovinskih strokah povpraševanj« po delovnih močeh večje o4 ponudbe, kar s« v splošnem še opaia, ir * | Drugi važen činltelj, ki bo dolo-čal dolgotrajen ln cvetoč razvoj Poveljnik s častniki Admiral Cheeter W. Nimltz govori a častniki križark« «Ktag Georga V.» Možnosti Nemčije, da prične novo vojno W«shtogton, 13. julija V poročilu senatnemu odboru za vojaške zadeve je pododbor aa vojno mobilizacijo izjavil, da možnosti, ki jih ima sedaj Nemčija, da priča« novo vojno, so mnogo večja od tistih, ki jih j« imela od konou prva svetovne vojn« leta 1918. Sporočilo podčrtava, da »preiskave, ki eo ee pravkar zaključile, zo bile samo priprava za nadzorstvo, ki ga bo treba uvesti, da se Nemčiji onemogoči pričeti z novo vojno v bodočnosti.* V drugi svetovni vojni so se Nemci prepričali, da J* bila zvez« treh velesil odločilno orožje pt| zmagi naj Nemčijo. Tudi v zadnjih dneh bojev v Evropi »o okušali razbiti to zvezo- Pododbor je imel priliko zbrati natančne dokaze o velikanskih sredstvih, ki bi Jih Imela Nemčija na razpolago za drugo vojno. Da uničimo U sredstva je treba Iste odločnosti ln iste zveze med velesilami, ki Je prinesla zaveznikom rtnago nad Nemčijo na bojnem polju. Nemčija lahko i* račuaa na mogočen Industrijski ustroj, ki je tretji na svatu, na obširno po. llttčno to gospodarsko mrežo, ki še razteza po - celem svetu ln na sistem trgovinskih odnošajfev ki eo tesno povezani med seboj ln globoko segalo v gospodarstvo drugih narodov. Nemška železna industrija, ki Je druga na »vetu, z letno produkcijo 25 milijonov ton. bi bilo mogoče v kratkem spet spraviti v tir, ker je bila samo lalj# poškodovana. Med prvo ln drugo svetovno vojno Je Nemčija postavila po vsem svetu svoje gospodarske, politične ln vohunske postojanke. V času svojih vojaških zmag »e j« Nemčija vrinila v gospodarski ustroj zasedenih dežel ln s tem otežkočila razkritje njene obširne mreže. Nemci sedaj zkuiajo pre- govoriti svat da je vojno povzročil majhen del fanatičnih nacistov to da j« nemško gospodarstvo navadno civilno gospodarstvo. Pravijo tudi. ds so odnosi med nemškimi trgovinskimi karteli ln monopoli drugih narodov glavni pogoji za izvajanje mednarodne trgovine ln industrijskega napredka. Trdijo, da so nemška znanost ln nemški znanstveniki navadno orožji človeškega na. predka in se morajo zavezniki manj hali Nemčije kot pa sami med seboj. Dokazano je, da je nemška industrija bila podrejena raznim notranjim Industrijskim ln monopolaklm skupinam, katerih voditelji so bili skupno n »Jnn-kerjl* ln nacisti glavni nemški vojni krivd. Nov! voditelj delavske stranke v Avstraliji Camberra, 12. julija Sklicana je bila seja avstralske delavske strank«, ki naj imenuje novega tajnika n« m«to pokojne, ga ministrskega predsednika Johna Curtlne- Kandidata na to mesto »ta državni blagajnik Jožef B. Chlefly ln namestnik ministrskega predsednika Francis M. Forde, ki je že 9 let namestnik voditelja -tranke. Chlefly Je priporočil svojim prijateljem, naj ne vodijo volilne borbe njemu v, prid ln Je Izjavil, da bo on zvesto služil stranki, n« glede na to, na katerem mestu bo-Francis M. Forde, ki je pretekli petek potožil prisego kot mtolstr-eld predsednik, to vodi posle do seje delavske stranke, je dejal, da bo Chlefly »prejel to, kar bo določila »tranka. S tem pa ne bo prenehajo staro prijateljstvo, ki vže ob* kandidata. Navadno se lovori, da bo stranka najbrž« lz- irallta rVlaflvl« IZ VSEGA SVETA Angleški finančni minister »ir John Anderson J« izjavil, da bo vlad« napravila vae, kar je mogoče, da pomaga bombažni industriji. Toda slednja mora tudi sama kaj storiti ln se ne zanašati samo na pomoč vlade. Ker ze sedaj opaža v »vetu »pVoeno pomanjkanje bom. baznega blaga, Je dodal mlnleter, je sedanji čas ugoden za angleško bombažno Industrijo, ki si bo mogla osvojiti inozemske trg«, četudi bi za nekaj časa morala zanemariti domače potreb«. ★ Republikanska in demokratska stranka ate danes izjavili, da bi se morate ameriške cet« udeležiti akcije mednarodne vojske brez predhodnega pooblastila kongresa v primeru, da M bil« potrebne za ohranitev miru. To stalijo« ao zavzeli na drugem zaeedanju senatnega odbora za stike z inozemstvom, ko so razpravljali o listini Združenih narodov. Vprašanje o tej ameriški udeležbi »ta sorožila republikanec Arthur Vandenberg ln pred-sodnik odbora, član demokratske stranke, Tom Oonnally. Oba «ta bila člana ameriške delegacije na konferenci Zdrušenih narodov. ★ V Creecenzagu pri Milanu ae je pojavila tolpa nekega Daniela Duroma. ki se je sam imenoval za vojnega komisarja Tolpa »e je prilastila pri raznih ropih v dveh mesecih več kot 500,000.000 lir. Pripisujejo ji umor dv«h mladeničev. ki »ta bila obtožena fašizma la tatvino 190 kg »rebra, ki Je pripadalo bivšemu majorju Rolandu Ricelu. ★ Ugotovljeno število nemških vojnih ujetnikov to nemškega civilnega osebja na zahodni fronti znaaa do konou vojn« 7,614.000 mož. Razen tega »o še 4 milijoni, ki so ae Ob okupaciji nahajali v ujetniških taboriščih. Vrhovno poveljstvo predvideva, da je bilo na zahodni fronti 400 tisoč Nemcev ubitih ah pa težko ranjenih. ★ Švedski radio j« javil, da »o podpisali po pogajanjih, ki so ss vršila v Oslu, trgovinski sporazum med Švedsko in Norveško. Na podlagi tega bo Švedska uvozila lz Norveške do konca tega leta blaga za 37 milijonov kron. Blago, ki ga bo Švedska v istem času izvozila na Norveško, bo zneslo okoli 81 milijonov kron, toda v tej vsoti bo vklju-čeno nekaj plačil za najeme. Za ta čas bo veljal klirinški plačilni promet a Mlntoter ra civilno letalstvo Lord 8wington J« otovoril prvo konferenco letalskih strokovnjakov in vladnih funkcionarjev, ki zastopajo vse dežele britanskega imperija. Rasni govorniki trdijo, da hi morala pomeniti konferenca znaten korak proti svetovnemu sodelovanju vseh narodov za razvoj zasebnega letalstva. Menijo, da bo konferenca trajala približno teden in da bodo objavljeni doseženi sklepi. * Ostanki nemške trgovin« mornaric* s« kopičijo v britanskih prL Gtaniščih, kjer bodo podvzel! razne ukrepe za njihovo uporabo v zavezniški službi. NemJko moštvo je pod oboroženim spremstvom pripeljalo v«č kot 20 ladij v pristanišče Flrth of Forth. V prvem trenotku bo uporabljala te ladje Velika Britanija za preskrbo svojih zasedbenih čet v Nemčiji. Toda pozneje jih bodo zavezniki razdeliti, kot bo to določila mirovna konferenca. Tlaidražii petrolejski vod Zgradili so ga v Kanadi, 120 km južno od severnega polarnega kroga - Stroški so znašali 35 milijonov dolarjev NOVO PADALO ------------ Ameriški in kanadski vojaki in delavci so v kratkem času zgradili najsevernejši in obenem najdražji petrolejski vod na svetu. Canolski načrt, o katerem bo govora v članku, je eno izmed največjih podjetij, ki jih je izvedla Kanada. Predvideva namreč otvoritev petrolejskega polja ob reki Mackenzie, 120 km jušno od severnega polarnega kroga; dalje zgraditev 2.500 km dolgega petrolejskega voda čez skrajne polarne planjave; čim hitrejšo vzpostavitev rečnega in jezerskega prevoznega prometa, ki bo dosegel skoro 2000 km. dolline; zgradnjo čistilnice petroleja; več 100 km cest in še načrt za vzpostavitev novega zračnega prometa v jugozahodni Kanadi. V Washingtonu so ugotovili, da bodo znašali stroški za izvedbo celotnega načrta 55 milijonov dolarjev. Amerika In Azija etn sosedi Japonski napad na Pearl Harbur je skoro za stoletje pospešil razvoj severozahodne Kanade. Dal je povod za zgradnjo vojaške oeste z Alaslte in izvedbo Canolskega načrta, ki je še dolgo časa, z ozirom na površinsko raz-šeznost, največji gradbeni načrt v svetovni zgodovini. Pred kakimi 20 leti je pokojni aeriški general Mit-cheU dejal: tLahko bi izvedli srečno bitko proti Japonski pod mnogo ugodnejšimi razmeram z oporišč na Alaski. Japonska zasedba otokov Attu, Agattu in Kiske je vzbudila med Američani in Kanadci nenadoma veliko zanimanje za neveliko razdaljo med Alasko in Aleutskimi otoki ter Japonsko; mnogi izmed njih, ki so prvič preučevali zemeljsko oblo, so dognali, da je mesto Fairbanks v osrčju Alaske le 5.400 km oddaljeno od Tokia. Istočasno so ugotovili, da je zračna pot iz San Francisca na Japonsko čez Aleutske otoke za več kot 5000 km krajša od zračne poti čez Havajske otoke. Videli so tudi, da je otok Attu, zadnji v verigi Aleutskih otokov, oddaljen 1.200 km od japonskih Kurilskih otokov, kjer je veliko zračnih in pomorskih oporišč. Končno so ugotovili, da je zahodni skrajni konec Alaske za manj kot 100 km oddaljen od Azije. Toda Alasko moremo doseči le po zračni ali po morski poti. Moštvo, opremo in kurivo so pošiljati na Alasko po morju, toda parnike in petrolejske ladje so potrebovali* drugod. Potrebne so bile ceste in kurivo. Najbližji petrolejski vrelec je bil v spodnjem toku reke Mackenzie v Kanadi, oddaljen 1.100 km zračne črte od Fairbanksa. Zc 1789 je tu odkril petrolejski vrelec Aleksander Mackenzie, mladi škotski trgovec s kožuhovino in preiskovalec. Po njem nosi ime reka, s katero je priplul na majhnem čolnu do severnega tečaja. Leta 1919 je poslala skupino raziskovalcev v neki kraj na desnem bregu reke Mackenzie, 85 km daleč, v dolini Fort-Normana in 120 km južno od severnega polarnega kroga. Toda do 1950 kraj ni imel nikakih industrijskih obratov. *Imperial Oil Com-pany» je zaprla vrelce, ki zb jih odprli 1925 in se umaknila. Ko je 1952 novi rudnik radia pri Velikem Medvedjem jezeru potreboval kurivo, so ponovno odprli petrolejsko polje Norman in navrtali nove vrelce. Od tedaj se je Norman MVelsov načrt, kakor ga danes imenujejo pravilno izvajal. Leta 1959 so zgradili novo moderno čistilnico, ki je popolnoma zadoščala krajevnim potrebam; razen tega je proizvajala težko olje in bencin ter bencin za letala s 87 odstotnim oktanom. Leta 1941 je njena proizvodnja dosegla nekaj manj kot 24-000 sodov. Teiavai ogromne razdalje Ameriško vojno ministrstvo je sklenilo povečati petrolejsko polje Norman Wella in zgraditi petrolejski vod nad razvodjem rek Mackenzie in Yukon, na' cesti do Alaske, kjer so potrebovali kurivo za tovorne avtomobile in traktorje, kakor tudi za letala. Cesta na Alasko je le bila v dobrem stanju, ko je 20. maja 1942 ministrstvo Združenih držav sklenilo v Washingtonu pogodbo za razširitev Norman Wellsa in zgradnjo petrolejskega voda ip vrelcev v Whitehorseu. To so imenovali Canolski načrt (iz besed *Canadian> in *oib>>, pri katerem so inženirji ameriške vojske sodelovali in nadzoro- vali točno izvedbo pogodbe. Teden dni pozneje je odpotovalo 2.500 ameriških inženirjev, po večini temnopolte čete, proti seve^f s 15.000 tonami cevi. • V' Treba bi bilo preiskati skoro neraziskano ozemlje, kajti razvodje med rekama Mackenzie in Yukonom je bil najmanj znani predal med vsemi štirimi milijoni kv. km severozahodnega ozemlja Kanade. Po dolžini in širini je reka Mackenzie v severnoameriškem kontinentu takoj za Mississippijem. Preden so pričeli z delom, je bilo treba poslati več tisoč ton naprav in zalog na ozemlje 2.1(00 km severno od Edmontona, skupno z osebjem. Po 500 km dolgi poti po železnici, je bilo treba napraviti še lf50 km poti na čolnih in splavih po reki. Končno so morah obiti še 200 km po velikem jezeru do izliva reke Mackenzie in še drugih 900 km do doline Norman. Medtem so zgradili 'stališča. Do tedaj so letali v severozahodnih predeKh pozimi le z letali na smučeh in poleti z vodnimi letali. Šele ko so zgradili letališča, so lahko pristajala tu večja prevozna letala. Zaradi tega so vojska in podjetniki, ki so razpolagali z mehaničnimi vrtalnimi napravami in traktorji, zgradili na vsej poti iz Edmontona db Norman WeTlsa prista-jališča. Mnogih izmed njih so se lahko posluževali šele po treh ali štirih tednih, ko »o posekali prvo drevje. Novi naseljenci Kakšni so ljudje, ki so delali in še vedno delajo pri tem ogromnem podjetjut Temnopolti vojaki so po večini iz južnih držav Severne, Amerike, iz Alabama in Teksasa; medtem ko so beli možje pripadniki skoro vseh pokrajin Združenih držav. Kanadskih nameščencev je malo zaradi pomanjkanja delovnih moči. Med njimi so gozdni vodniki in zemljemerci, lovci in pastirji, splavarji in graditelji cest, tesarji in vodniki traktorjev. Nekateri Indijanci se udejstvujejo kot nadzorniki pri vkrcavanjih in kot vesla-Civilni delavci, to so mizarji, avtomobilski vozači, vodniki traktorjev in žerjavov, mojstri, varilci, kuharji itd. so iz vseh držav Severne Amerike. In žensket Gotovo tudi žensk ne primanjkuje. Z e od vsega začetka so tam nameščene tajnice, stenografinje, uradnice in bolničarke. Toda šele proti koncu, ko so postavili stanovanjska poslopja, so odposlali prvo skupim uradnic v Canosko taborišče in Norman Wells, toda vso zimo so dekleta delala v uradih v Whitehorseu. Vse so bile nav- dušene in ker jih je bilo razmeroma malo, so z vsako izmed njih ravnali kot s kraljico in ljubezenskih zgodb ter možitev je bilo na pretek. Tako je vojna dala življenje novemu Canolskemu podjetju. Brez dvoma predstavlja enega izmed dobrih zaključkov, ki jih je doprinesla vojna. V veliki meri je novo podjetje pripomoglo k izkoriščevanju v dobrobit Kanade in Združenih držav. Čeprav bo delo stalo več milijonov dolarjev, bodo stroški vedno manjši od dobička, ki ga nudi izkoriščevanje nafte. Predvsem pa predstavlja, kar je danes najvažnejše, nadvse močno orožje proti Japonski. Vrnjeno orožje italijanskih rodoljubov v Italiji, 12. julija Sevemo-italijanskl rodoljubi »o izrodili sarr.o zavezniški vojaški upravi 8- armade od konca vojne ved kot 188.000 kosov orožja in približno milijon min, granat in kosov municije. Med orožjem je bilo med drugim 126.933 pušk, 4784 avtomatskih pušk, 8471 strojnic, 2218 samokresov, 46.748 ročnih granat, 5 oklepnih automobllov, 18 poljskih topov in 318 protiletalskih topov. Tovarnam za izdelovanje podal se je posrečilo izdelati novo padalo, ld je mnogo boljše od vseh dosedanjih. Z novim padalom je dosežena velika natančnost pri spuščanju ljudi in gradiva. Novo padalo ima obliko popolnega polkroga ter se zaradi tega tudi v zraku toliko ne ziblje. Njegova točnost pri spuščanju poenostavlja delo ameriških pilotov pri spuščanju min v japonske vode. lapolji oda lava petrolejskega Kako so Angleži prevarali mladega nemškega vohuna Oktobre 194Q Jt vlada španskega | del vohun okrog sobe drugega kot generala Franca zaprosila za potni neprekinjen let britanskih letal, ki Hat v Anglijo za nekega falangista. | so zatemnila nebo. Videti je bilo vlade. Ob prihodu na angleško letališče so ga sprejeli člani angleške tajne službe, ki so Igrali vlogo skattskih častnikov. Gosta so nastanili v hotelu Atheneum v apartmanu, ka-te rega sobe so bile preobložene z mikrofoni, spretno skritimi med stenami. V obilni meri so mu ponudili likerje in vse ženske, 1U si jih je zaželel, seveda samo take, ki so bile v protivohunaki službi. TOPOVI* 80 STRELJALI NJEMU NA ČAST rišče pri kraju Peaoe River, pri končni železniški postaji, kjer so nameravali pričeti » graditvijo zimske ceste. Delale so bele in temnopolte čete, sledili so jim civilni delavci. Decembra so že tovorni avtomobili in traktorji vozili po novi cesti. Istočasno se je skupina civilnih traktorjev odpravila iz Norman Wellsa preko Velike Medvedje reke, ki je bila popolnoma zamrzla, ter prodirala v še neodkrito ozemlje. Bilo je strašno mraz in moštvo se je prehranjevalo le z vojaškimi konservami, ki so jih greli na traktorskih strojih. 24- februarja je traktor, ki je vozil e severa srečal dmr gega, ki je prihajal z juga. Eden izmed voznikov, je dejal drugemu: «Zakaj ne gledaš kod voziš?* in ta mu je odgovoril: «Zakaj se še niai naučil voziti f» Tako je potekla vsa svečanost otvoritve nove avtomobilske ceste, dolge 1000 km. Takoj nato so pripeljali po novi cesti dolge kolone tovornih avtomobilov in traktorjev. Med zimo so inženirji zgradili novo cesto za prevoz gradiva, ki so ga potrebovali zan oesto Normana. Od februarja do konca aprila so prepeljali na tisoče ton cevi na saneh, ki so jih vlačili traktorji več kot 5000 km preko ledu velikega jezera Sužnjev im dalje na ladjah proti taborišču Capol, potem ko se je stajal led. Od novembra 1942 do aprila 1945 je promet šel * obeh koncev ceste. Ko se je v maju led otajal, je bilo vse pripravljeno za zgraditev dolge poti v gore. Določili so že potek ceste in pričeli so že z graditvijo pomožnih poti. kStert je deloval v ot ganizacl ji Španske mladine. Kot razlog Je bilo navedeno, da želi preučevati na licu meeta angleško organizacijo skavtov. Angležko zunanje ministrstvo se pa ni dalo preslepiti. Mož je bil postavljen pod nadzorstvo. Tako so mogli ugotoviti, da bi bik) kar koli bi videl ali slišal nemudoma »poročeno Nemcem v Berchtesgaden ali j dotičnl polk eden najslabših in so v Berlin. Nevede in nehote pa je j ga poslali na Škotsko, zaradi izpo-postal vohun «mMjenecn> angleške Na Norman WeUs je na desnem bregu reke Mackenzie. Na drugem bregu, 8 km od obale, so napravili prebivališče, imenovano Canolsko taborišče. Julija in avgusta so inženirji pričeli z gradnjo ceste proti goram Mackenzie in se povzpeli do 2.500 m višine. Da si napravijo fotografskih posnetkov ozemlja so delali poizvedovalne polete. Iz tega sta izšla dva načela: zgraditev ceste in napeljava petrolejskega voda na razvodju, ki sta predstavljala velike težave; pričeti bi morali z delom v dveh glavnih smereh. Ob koncu septembra so napeljali petrolejski vod čez reko Mackenzie, da bi zvezali Norman Wells s Ganolsk in taboriščem, 600 temnopoltih vojakov se je z belimi četami in približno 200 civilnimi delavci odločilo prezimovati. Navrtali so 12 dobrih vrelcev in zgradili velike shrambe. Z ozirom na dejstvo, da je bilo delo organizirano v največji naglici, so dosegli poleti zadovoljive uspehe. Prepeljali so skoro 5000 ton gradiva. Toda vsega niso mogli s praviti do končnega cilja. Tako je bilo še vedno zloženih 9000 ton cevi pri izlivu reke Sužnjev, ki jih je bilo treba posebej prepeljati v notranjost. Oktobra meseca so Toda to ni bila edina pozornost, gradbeniki postavili jaoo- ki jo je bil deležen. Tisti čas so bile na ozemlju Londona samo tri težke protiletalske baterije. Eno izmed teh baterij so premestili v bližino hotela. Imela je nalog streljati brez pree tanka. če so bila v zraku sovražna letala ali ne. Streljan so iz vseh topov, da se je vse treslo in ker Je «vohun mlljenec* ob najmanjšem nočnem alarmu tekel v zaklonišče, je bil prepričan, da je London dobro zaščiten z gostim zapornim ognjem. Do volih so mu tudi obiskati baterijo, kjer je bila slučajno navzoča tudi skupina skavtov. Nadalje so priredili skattaki sestanek pred Wlndsdorsko palačo. Navidezno čisto slučajno je bil tam tudi razvrščen eden izmed redkih polkov, s katerimi je tedaj Anglija razpolagala, v popolni bojni opremi in z vsemi tanki, ki jih je zmogla prestolniška vojska. Obrazložili so vohunu, da je tu samo manjši del oboroženih sil za obrambo otoka, ki ga lahko uporabijo za stražo palači. Osupljen je požrl zgodbo do zadnje kaplje. SKAVTI, LADJE, LETALA«. Ne samo to. Gost je obiskal tudi neko luko, kjer so postavili lepo število ladij vojne mornarice. Eden izmed navzočih je pa izkoristil priliko in malomarno pripomnil, da »o pričujoče ladje samo za obrambo dotične luke, kjer je bila «Home Fleet* t j. angleška mornarica za obrambo angleških otokov. Vohun je debelo gledal, verjel je pa le. Na to »o šli na pregled večje, ga oddelka skavtov. Mogli so opaziti, da ga stalna navzočnost skavtov skoro spravlja v obup. Kaj ni prišel zarfdi tega v Anglijo? si jih morda ni želel? Zato je moral igro ispeljatd do konca. Najlepši primer vprlzorltve je bil, ko je gost »ei z letalom na Škotsko. Vsi se spominjate, da je imela Anglija leta 1940 zelo malo letal, nekaj «Spitfirov», kakšen »Hurri-cane» in konec. Med poletom ni vi- leseni 1940. ko so bili brez orožja, so priredili zan/ vojaške in letalske nastope: on pa je sirmo/ in mislil, da je Velika Britanija oborožena do zob _________________' j, , ‘ j ld Zlij ** |fj |I||I J Raji ovc šen sem, kaj se Je s vohunom «mirjCncem». V skupine Spitfirov drugo za drugo; v resnici pa so bila vedno ista letala. Častniki spremstva so kar ostrmeli, ko so na nekem škotskem trgu zagledali prav isti polk, ki je pred dnevi bil pred Windorsko palačo. Na srečo vohun ni imel dobrega spomina in ni nikogar spoznaj. Častniki so se oddahnili in j Izrabili priliko z pojasnilo, da je zgodilo; z vohunom «miljencem».’Verjetno je bil odpuščen iz službe, škoda, ker je bil simpatičen fant, lepe zu-najosti. Imeli smo ga zelo redi. Stavim deset funtov, da se 'zdaj sanja vsako drugo noč o angleških skavtih*. Novi ameriški lovski bombnik Washington, 12. julija Novo zelo hitro lovsko letalo, ki ga opisujejo kot najmočnejše eno-polnitve oprem« in vežbe, kar pa j sedežno letalo sveta, je zadnji izde- ni tako nujno potrebno, ker ljudi, orožja in oklopnih vozil ne primanjkuje. Odveč ni bilo dodati, da so falangista tudi na povratku spremljale nepregledne vrste »Spit,-firov*. • - ZMOTNO POROČILO NEMŠKEGA VOHUNA Kmalu po tem se je vohun vrnil na špansko. Pozneje se je angleškemu zunanjemu ministrstvu posrečilo dobiti v roke pre.pis poročila bistroumnega poročevalca, ki ga je poslal glavnemu stanu nemške vojne (kako je bilo to mogoča, bo ostalo vojaška tajna). Vsebina listine je bila presenetljiva; Anglijo je opisoval kot trdnjavo; glasovi o njeni vojaški slabosti niso bile drugo kot zvijača, da bi premamili Nemčijo k nevarnemu poizkusu invazije. Poročilo zaključuje z izjavo, da Je vse navedeno ugotovil očividec. Najlepše pa je, da so v Berlinu polagali veliko važnost temu poročilu. Agent zunanjega ministrstva, je bil tiste dni goetu vedno za petami. Zdaj je povedal to zgodbo in pravi: lek ameriških letalskih tovarn za boj proti Japonski. Edini Japonski pilot, ki je imel priliko videti to letalo, je bil v dveh minutah sestreljen. Letalo lahko nosi približno tono bomb in leti s hitrostjo-680 km na uro; svoje oporišče bo imelo na letalonosilkah in bo uporabljeno kot lovski bombnik. radijskTpbogram Četrtek, 12. julija obvestila svojcem; 19.20 Sv. Marij« Magdalene; 19.00 zbor -ia ______ _ 20.00 poročila v italijanščini; 20.15 poročila v slovenščini; 20.30 španska in ameriltanska glasba; 20.48 Tržaški kvartet; 21.30 »Tat* igra; 23.00 Zadnje vesti v italijanščini; 23.10 Zadnje vesti v slovenščini; 23.20-24 Lahka glasba. Petek, 13. julija 7 glasba za, dobro jutro; 7.10 spored in poročila v italijanščini; 7.30 poročila v slovenščini; 7,45-8.30 jutranji ritmi in pesmi; 12.30 plošče po željah; 13 poročila v italijanščini; 13.18 poročila v slovenščini; 13.30 zbor harmonik; 14.10-14.30 obvestila svojcem. ZNANOST IN TEHNIKA Kulturni odnošaji med Veliko Britanijo In dragimi deželami Zadnja poročila javljajo, da deluje «British Council», organizacija, ki ima nalogo, da vzdržuje prijateljske kulturne odnošaje med Veliko Britanijo in drugimi deželami, zdaj že med 80 narodi. Organizacija British Councila pošilja v inozemstvo na leto do 300,000 knjig, ter razdeli 2 milijo-na izvodov brošur v 20 različnih Jaziklh o ustanovah in pridobitvah Velike Britanije. Pod vodstvom organizacije »British Counciln pošiljajo v 80 detel dokumentarne filme, ki so predelani v 20 jezikov. Tl filmi obravnavajo šolstvo industrije, socialne ustanove in tehnični napredek. V nekaterih deželah je organizacija «Brltish Cotmcifo ustano. vila nekaj britanskih zavodov. Zaenkrat jih Je 34, kjer se vršijo tečaji angleškega jezika. Učenci imajo na razpolago knjižnice in čitalnice. Kako nnlžaje sodobni kmetovalec v Ameriki plevel Ameriški kmetovalci so letos dobro oboroženi proti glavnim nasprotnikom dobro urejenega kmetskega gospodarstva: proti mrčesu in plevelu. Za pobijanje vsakovrstnega mrčesa uporabljajo čudežno sredstvo, ki ga ime-! nujejo DDT. Po računih strokov-! njakov naredi plevel na emeri-j ških kmetijah do 3 milijard do-! larjev, škode. Da bi to Škodo vsaj I zmanjšali, so strokovnjaki pripo-j ročlli več novih sredstev za boj ' - proti plevelu. Za uničevanje plevela na tuTŠčičndh poljih pripo-; ročajo uporabo posebnega metal-j ca plamenov, ki požge plevel, n« ! poškoduje pa koruznih stebel. Tobačne nasade rešimo olevela če jih pred sajenjem močno po-: tresemo s kalcijevim clanami-: dom. To umetno gnojilo ima j namreč lastnost, da uniči ves plevel, če se ga veliko posuje po [ njivi. Nekaj podobnega sta osta-,Ji kemični sredstvi, boraks In amonjiev sulfat. Zdaj so tarnali novo kemično sredstvo, ki ga imenujejo 2-4-P In ki zdaleč za-senčuje vsa ostala sredstva. Silno majhna količina tega novega ^ubijalca plevela* uniči najod-pomejši plevel. Ima pa še to dobro lastnost, da ni škodljiv za živali ter se tudi ne vname. To umetno sredstvo za odpravljanje plevela je dokaj poceni Zadev«, posebno če, ker v teku 14 dni do šestih tednov odpravi najgloblje zarastie1 vrste plevela. Sredstvo Je dobilo že trgovsko Ime: «Wee-done». ■?: $ n •" " „BalI«yevl mostovi11 Sovražnik je na umiku pred zavezniškimi četami navadno podrl vse mostove na rekah. Včasi se je zaradi tega vojska morala za nekaj časa ustaviti, dokler niso pionirji z veliko muko po nekaj dnevih zgradili nov leseni most. Toda ta vojna je »Vetu prinesla že toliko tehničnih novosti, da bi se upravičeno čudili, če bi tudi na tem poprlšču ne bilo nobenih izpvememb. In res .se Je angleškemu inženirju Donaldu Colmanu Baileyu leta 1940 posrečilo, da je izumil t, ki ga je mogoče v nekaj urah postaviti čez sorazmerno široke reke. Most, ki se ime-po inženirju Baileyu, je sestavljen # te serijsko izdelanih jeklenih tramov, ki jih pionirji kar pripenjajo drugega k druge, mu. Sest mož lahko prenese najtežje dele mostu. Most Je mogoče sestaviti kar na obali, potem ga pa potisniti po kolesih čez reko. Po mišljenju maršala Montgo-meryja, poveljnika angleških čet za časa bitk v Nemčiji, je Baile-yeva iznajdba za precej časa »krajšala vojno. TRŽAŠKA KRONIKA obsojena v Trstu Zavezniško vrhovno vojaško' sodišče v Trstu je obsodilo na štiri mesece zapora dva člana bivše »Narodne zaščite*, kar ju je britanska vojaška policija našla, kako sta hotela neopravičena odnesti pohištvo iz nekega stanovanja. Obtožnica je očitala Ubaldu Križmanu in Dušanu Pirmanu tri stvari: da sta imela pri sebi orožje in municijo brez dovoljenja zavezniško uprave, da sta se v via Valdi-rivo št. 21 uprla članu britanske vojaške policije, ki je vrč.l svojo dolžnost, in da sta »e obnašala tako, kakor ni v skladu z redom in disciplino. (lian britanske vojačke policije je izpovedal, kako je s tremi tovariši prišel v stanovanje v ulici Vai-dirivo. ker se je neka žena pritožila. da dva neznanca meni nič tebi nič odnašata njeno pohištvo iz stanovanja na ulico. Moža sta tedaj izjavila, da sta člana »Narodne zaščite*. Ker nista hotela prostovoljno slediti stražnikom, so ju morali odvesti s silo na stražnico. Angleški stražnik je priznal, da ni razumel neke listine, ki sta mu jo oba zaščitarja kazala, ker ne razume italijanščine. Na listini je bil pečat z rdečo zvezdo. Križman je na razpravi izjavil, da je odšel v stanovanje na ukaz evojega častnika. Ko je videl prihajati vojaško policijo po stopnicah, je stekel telefonirati svojemu poveljniku. Pirman »e je zagovarjal, da je hotel vojaški policiji pokazati listine, vendar so mu roko dali na hi--bet. Ne on ne Križman »e nista poizkušala upreti policiji. SELITEV PODNAJEMNIKOV Lastnik stanovanja v ulici Val-diirlvo št. 21 je izjavil, da je podnajemnikom večkrat dejal, naj se Izselijo, ker stanovanje sam potrebuje. Ker so bile vse prošnje zaman, se je obrnil na «Narodno zaščito*. Pri tem je. prišlo do zanimivega dvogovorap Predsednik sodišča:- «S kakšno pravico je «Narodna zaščita* spravljala ljudi 1 iz stanovanj?* Priča,: »Mislil s?m, da je imela zadrtatd^ftMfco*/ * Predsednik; »Ali niete pomislili na to, kako bi se pritožili na sodišče ?» Priča: »Narodna zaščita je dejala, da v tem primeru ima vso oblast vreči podnajemnika iz stanovanja*. Mož, žene, kateri sta oba člana zaščite hotela odnesti pohištvo iz stanovanja, je izjavil, da je njegova žena poklicala britansko policijo. Na vpi%anje, zakaj se ni hotel Izseliti, je dejal, da se ni hotel tistega dne izseliti. Povedal ja tudi, da ga je bivši poveljnik »Narodn« zaščite* kliMl k sebi.- Križmanov in Pirmanov odvetnik je izjavil, da je krivda njunih predpostavljenih, če sta bila oborožena. Mož* sta Izvrševala samo to, kar sta menila, da je njuna dolžnost, V kolikor lahko govorimo o uporu britanski policiji, ga lahko pojasnimo z dejstvom, da se britanska policija in zaščitarja niso razumeli. Med zagovornikovim govorom Je predsednik sodišča, angleški major German, podal opazko, da sta oba zaščitarja pomagala lastniku stanov n ja, da vzame pravne norme kar v svoje rokš. Odvetnik Je odgovoril, da so za kaj takega odgovorni poveljniki »Narodne zaščite*. Predsednik Je na koncu razprave izjavil, da je zadeva obeh zašči-tarjev zelo resna stvar. Oborožena sta se lotila posla, za katerega zdaj odgovarjata. Zaradi prve točke obtožnice sta bila obsojena na po en dan zapora. Pri drugi točki jima sodišče prizna dvom, kajti nepozna-nje jezika je morebiti res privedlo do majhnega nesporazuma in z druge strani tudi odpor ni bil prehud. Glede tretje točke obtožnice — da st« oba zaščitarja na svojo roko hotela izseliti podnajemnika — je predsednik sodišča izjavil, da njunega ponašanja ne more oprostiti niti z opravičilom, da ste delala po nalogu predpostavljenih. »Te naloge bomo poslali zavezniški vojački policiji, da izsledi pravega povzročitelja. Hočem javno povedati, da nihče nima pravice jemati pravo v svoje roke*. Cez nekaj dni bodo tržaška sodišča spet začela poslovati In prebivalstvo bo spet lahko uživalo ugodnost posluževati se pravnih tekov. Dokler pa sodišča še ne poslujejo, mora vsakdo, Ki ga teži kakšna nepravičnost ali krivica, pač potrpeti. V gledališču Vlerdi bo v soboto ob 19.30 simfonični koncert pod vodstvom dirigenta g. Edmonda De Vecchlja ter s sodelovanjem pianista Angela Kessiesogluja, Na sporedu so dela Respighlja, Schuberta, Liszta, Mozarta.4n uvertura v Smetanovo »Prodano nevesto*. Delitev sladkorja. Se bo začela delitev slačečim skupinam oseb: otrokom do 3 let po 500 gramov, otrokom od 4 do 18 leta po 250 gr, odra* tlim preko 65 let starosti po 250 gr proti odrezku št. 1 za sladkor za mesec julij veljavne živilske nakaznice. Občine v tržaški provinci pozivamo, da s« javijo v uradu za razdeljevanje v Trstu, ulica Genova 9 ter navedejo število predhodnih prijav, da bi urad mogel poskrbeti za takojšnjo izdajo odrez-kov. Cena za potrošnike sladkorja pri tej delitvi Je bila določena na lir 34 za kg. Mleko za delavce, ki delajo s strupi. Sepral javlja, da bo v soboto 14, t. m. prodajala trgovina Hausbrandt v trgu Sv. Ivana mleko delavcem, ki so pri svojem de. lu izpostavljeni nevarnosti z&-Elrupljcnja. Delitev bo veljala za drugi, tretji in četrti teden v mesecu juliju. Obrok mleka v prahu Je določen na 120 gr prahu za Vsak liter mleka, ki pripada dc-lavoem. Nakaznice za mlako lahko dvignejo tvrdko pri Mestnem prehranjevalnem uradu, ulica Rettori 2 v petek in aboto. Gorica Oddaja žlte. Kmetovalci morajo cddati višek pridelka žita v žitna skladišča, kjer bodo dobili 750 lir za kvintal pšenice. V žitom ni dovoljeno svobbdno trgovati. Gojte povrtnino! Zaradi slabe letine, nadaljevanja vojne na Vzhodu ter velike obubožan osti Evrope bo letošnja zima huda. Strokovnjaki so izračunali, da Je na vsem svetu veliko premalo hrane, da bi lahko zadostovala za prebrodenje prvih mesfecev po končani vojni. Ni pričakovati pred prihodnjim letom kakšnega bistvenega izboljšanja prehrambenega stanja. Zato pa je dolžnost vsega prebivalstva, da zasadi čim več povrtnine. Goričani se lahko obrnejo po nasvete na pokrajinski kmetijski inšpektorat, ki jim bo tudi povedal, kje dobiti potrebne sadike. Blago pod zaporo. Po ukazu za-vezniške vojaške uprava objavlja goriska trgovinska in industrijska zbornica, da Je s takojšno veljavo stavljen pod zaporo gradbeni material: stavbeni les, železnina, steklo, cement in opeka. Zaporo za omenjeno gradivo lahko omenjena zbornica prekliče le na podlagi pismenega dovoljenja zavezniške vojaške uprave. JIM MARSHALL STRAT0SFERNI POLETI PRED DURMI To-le se mu Je zgodilo med padanjem. Najprej se jnu je odprlo padalo s sunkom, ki ga je onesvestil; na eni roki Je izgubil vse tri rokavice, tako da mu je roka zmrznite- Ko Je Drlšel na višino 9.000 m, se je zavedel, toda čutil je še slabost do višine 7.000 m. Pri 5.000 m mu je pošla zaloga kisika. Na ostanku poti Je moral vdihavati zrak. «Toda ne bojte se, vas zagotavlja pilot, ne bo vam treba skakati iz letala». Na višini 12.000 metrov ste v no, vem svetu. Tu nikdar ne dežuje niti ne sneži. Lahko opustite vse skrbi, da bi se na letalu začel tvoriti led, ker ni v zraku prav nobc. ne vlage. Nebo Je temno modro v večni sončni svetlobi, Nenadoma nastane v notranjosti letala mrak. Konica krila Je prišla med sonce in letalski trup. J red- kem zraku ni nobene vlage niti vati le direktno sončno svetlobo. Tu ni mraku, sta samo sonce Jri tema. Tudi polet ne poteka vedno gladko. Priletimo v zračne placti. ki stresajo letalo kot slaba cesta voz. Nato pa je zrak zopet enakomeren In veliko letalo leti brez najmanjših tresljajev. Novi leta is k! vijak deluje dobro; prav tako tudi predelani razpli-njač. Mali elektromotor se ustavlja: neki kovinski del se krči zaradi velikega mraza hitreje kot ostali. Mehanik sl beleči pomike. Vsi člani posadke delajo vedno po dva in dva isto opravilo. Pri tem gledajo vsakih nekaj minut, če je njihov tovariš v redu. Vsak <*an ve da bo moral Izvršiti v primeril njegov tovaxi{ v nekaj sekundah mnogo stvari. V na-protnem primeru™. Težko Je govoriti, celo slišati. Se. dtte skoraj v nezavesti radi bi pili in zaspali. Srce vam moSho utripa, ker skuša poganjati čim več krvi po žilah. Na tej višini Je zrak šti-rikrat redkejši kot na zemlii. al Je 11.000 m pod nami. Letalo se spušča iz temnega mra-kc skozi oblake :n spodnje plasti stratosfere in se na svoji peti izogiba ne>’ihtam. Zopet zehate, da izravnate pritisk v va£ih ušesnih vodih s pritiskom zraka. Nekaj tisoč metrov niže snamete dihalno napravo in vdihavate svež zrak. Zdaj šele znate pravilno oceniti nje. govo vrednost. Sedaj se šele zavedate. kako tanka, je zračna plast, ki obdaja zemljo. V vas se zbudi velika želja, naj bi zraka nikdar ne zmanjkalo. Ko ste pristali na letališču, gredo člani posadke v urade ravnateljstva, da izroča podatke, ki so jih zbrali, se pogovorijo o poletu in naredijo takoj načrt za prihodnji polet. Filmske trakove pošljejo v fotografski oddelek, kjer jih raz. vijejo. Stroški poleta so znašali 4.000 dolarjev. Razen tega so uporabili še izsledke mnogih let preučevanj ln poizkusov. Potem šele so mogli ugotoviti. kako deluje nekaj naprav na višini 12.000 m — kjer boste v bližnji bodočnosti lahko leteli v udobnih in toplih potniških letalih. Za polete na višini 12.000 m Je treba današnja letala skoraj popolnoma preurediti. Olja, ki jih danes uporabljajo, se strdijo zaradi mraza v stratosferi: aa današnje motorje je v teh višinah premalo zraka, ki ga morajo zato umetno dovajati. Prav tako Je' premalo zraka za potnike. Preurediti morajo radijske naprave in priključiti nove. Družba «Bceing» ima danes pet skupin strokovnjakov, ki preiskujejo vse, kar Je v zvezi s poleti v stratosfero. Sedaj gradijo že vedno večja le-tala. Na risalnih mizah so načrti in za letalskimi lopami stoje primerki letalskih trupov v naravni velikosti. Ta nova letala so velika kot dva velika osebna železniška vozova skupaj. Notranjost trupa Je razdeljena v dve ali celo V tri nadstropja; letelo ni grajeno iz okroglega materiala, ampak so izdelani vsi deli iz opor, katerih* prerez predstavlja številko 8. Tako so povečali njihovo odpornost. Trupi so t® 0 veliki, da bi v njih lahko stanovalo udobno pol tucata družin, e. kateri modeli bodo uspeli, drugi zopet ne, tako kot mnoge vrste današnjih velikih letal ne moremo šteti med uspešne rešitve. Nepoučeni ljudje mislijo, da bo mogoče preurediti brez težav velik del bombnikov v prevozna letala aa potnike ln blago. Toda motijo ne. Cenej a in hitreje bo mogoče spremeniti današnja tovorna leta- DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK la v potniška letala; to se lahko izvrši v nekaj tednih. Toda preden nastane iz načrta letalo, Je treba najmanj eno leto trdega dela. Danes lahko izdelujemo samostojno delujoče naprave, ki vzdržujejo v letalu z račne razmere, k«' odgovorjajo obmorski višini. Ako vzdržujete v letalu zračni pritisk, ki odgovarja višini 3.000 m, ne bo nihče čutil nobenih neprijetnosti, Bevcda če ne bo skušal lavršiti kakih napornih stvari. Dokler potniki mimo sedijo in se preveč ne gibljejo, ne bodo občutili težav. Celo današnja tovorna letala letajo visoko nad zračnimi plastmi, ki so merodajne za vreme na zemlji. Na teh poletih prevažajo take tovore, ki bi se nam zdeli pred nekaj leti še naravnost fantastični. V bodočnosti boste stopili na moskovsko ekspresno letalo v Nev1 Torku ali na letalo Južnomorske družbe v San Franciscu. Dvignili se boste skozi oblake v temnomodri mrak stratosfere in leteli na vaš cilj hitreje, brez neprilik in mnogo prijetneje, kot letite dane« z en« ameriške obale na drugo. To bo predvsem uspeh naporov onih maloštevilnih mož, ki se dvigajo v višave dan za dnem in tvegajo svojo glavo, da ugotovijo, kako bi mogl* ‘živeti’ vi udobno ln varno na potovanjih križem kražern po svetu-(Konec)