Političen list za slovenski narod. Po posti prcjeman volja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo loto 12 gld., za pel leta C gld., za četrt leta 3 gl(l., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulico št. 2. Naznanila če se tiska dv (inserati)_so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. vakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri vočkratnein tiskanji se cena primarno zmanjša. Kokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejomajo. VredniStvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob l/2(J. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v soboto 12. marca 1887. I^etnila: XV. Državni zbor. Z Diuiiija, 11. marca. Nezaupnica ministru Gautschu. Naučni minister Gautsch dobil je včeraj od budgetnega odseka nezaupnico, ki je imela svetu pokazati, kako malo priljubljen je ta minister na desni strani državnega zbora. Pri sostavljanji državnega proračuna je namreč zahteval 10.000 gold. še za enega sekcijskega načelnika, ki ga hoče na novo nastaviti v svojem ministerstvu. Najstarejši dvorni so-, vetnik Hermanu ima že naslov sekcijskega načelnika, pa minister mu je hotel preskrbeti tudi plačo ter je od državnega zbora zahteval ustanovitev še enega takega mesta. Toda poročevalec Oerkavski je omenjal, da v sedanjih nevarnih časih, ko nam žuga vojska, pač ne gre takih brezkoristnih stroškov delati, ter je predlagal, da naj se ta znesek iz proračuna izbriše. Minister Gautsch se je živahno poganjal za svoj predlog. Rekel je, da uradniki pri vsi marljivosti ne morejo zmagovati svojega posla, da je število vlog od 17.000 poskočilo na 27.000, ker se ljudje zarad vsake šolske zadeve obračajo do mini-sterstva itd. Priduševal je poslance, da naj ne pritrdijo poročevalcu in da naj mu dovolijo naprošenih 10.000 gold. Krepko sta se za ministra potegovala levičarska poslanca Sturm in Beer, tudi poljski poslanec G n i e w o s z, ki je sam služboval kot ministerijalni sovetnik v naučnem ministerstvu, mu jo hitel na pomoč ter z vso zgovornostjo opisoval trudapolni posel uradnikov, ki ga skoraj ne morejo zmagovati, kar je službi na kvar itd. Tudi S i n g a 1 i e w i c z in L i e n b a c h e r sta se pridružila Gnievvoszu in priporočala ministra milosti odsekovi, pa llausner, Zeithammer in poročevalec Oerkavski so se jim krepko ustavljali. II a u s n e r je pri tej priliki omenjal, da vlada nima resne volje obširnega poslovanja nekoliko skrčiti in pri svojih izdatkih gledati na varčnost. Pred nekterimi leti bila jo izbrana posebna komisija, tako imenovana varčna komisija, ktere ud je bil tudi on. V tej komisiji so bili najslavnejši možje, ki so svojo nalogo vestno dovršili iu vladi že pred polutretjim letom izročili ob- širno delo s svojimi nasveti. Toda do danes vlada niti enega samega predloga omenjene komisije ni izvršila. Kar se tiče pomnoženega posla, omenjal je llausner, da se številke dostikrat pri kakem uradu pomnužujejo, ne da bi so pa vsled tega tudi pomnožilo delo, kakor je pripoznal neki star in skušen dvorni sovetnik. Hausner bi bil pa tudi še lahko omenjal, da bi ministerstvo zlasti v šolskih zadevah ne dobivalo toliko pritožb, ko bi gledalo na to, da bi se vse reči pri prvih uradih reševale strogo po zakonih, in ne po zasebnih nazorih. Češki poslanec Zeithammer je grajal ministra zlasti zarad tega, ker šolstvo preveč centralizira iu se premalo ozira na sklepe državnega zbora. Pri glasovanji bil je poročevalcev predlog, da naj se ministru naprošenih 10.000 gld. za druzega sekcijskega načelnika ne dovoli, sprejet s 13 glasovi proti 11. Za ministra so glasovali levičarski poslanci, kterim so se z desnice pridružili G njewosz, Singaliewicz in Lienbacher. Kakor je slišati, bilo je v eksekutivnem odseku sklenjeno ministru odreči plačo za druzega sekcijskega načelnika, in sicer samo zarad tega, da se ministru s tem sklepom pokaže nezaupnica in nevolja z njegovim poslovanjem. Ko bi bil kak drug mož zahteval ta znesek, dovolil bi sa mu bil brez posebnih težav, zlasti ker so tudi desničarski poslanci pripoznavali, da se posli pri ministerstvu čedalje bolj muože. Tako sodijo tudi nemški liberalni listi, med kterimi „Tagblattu in »N. Fr. Presse" naravnost trdita, da je bil včerajšnji sklep obrnjen proti ministru samemu, ki bode skoraj okušal, kako težaven in trnjev je posel naučnega ministra. Vladni listi obžalujejo, da se je to zgodilo, in pričakujejo od zbornice, da bode ona ministru privolila, kar mu je odrekel budgetni odsek. Ali nevolja na desnici zoper naučnega ministra je tako splošnja, da se večina ne bode dala z lepo pregovoriti ministru na ljubo. Tudi najnovejši ugovor vladnih krogov, da je snovanje novih služb pravica eksekutive, no bode dosti pomagal, ker ima vlada pač res pravico snovati take službe, državni zbor pa ima pravico, plačo za nje dovoljevati ali odrekati. Ker pa brezplačnih delavcev ni mogoče dobivati, je vsaka taka služba toliko časa nemogoča, dokler je minister nima s čim plačevati. Naučnemu ministru bil jo včerajšnji propad jako neljub, toda zdrav, ker mu je pokazal, da ne gre preširno prezirati najbolj opravičenih in vtemeljenih želj in zakonito storjenih sklepov večine državnega zbora. Bankina pogodba. V današnji seji pričela se je razprava o novi pogodbi z avstrijsko-ogersko banko. V generalni ali splošnji razpravi so dozdaj govorili: Menger, minister Dunajevski, Vošnjak, Liechtenstein in Kaizl. O posameznih govorih bodem, kolikor bode treba, poročal pozneje. Konservativni Nemci in Slovenci. »Z w e i sloveniseh-literarische Vere i ne". Pod tem naslovom govori konservativni list „Grazer Volksblatt" o Slovencih in njih prizadevanji na literarnem in političnem polji. Ni nas volja, podučevati konservativne Nemce o našem prizadevanji za omiko našega ljudstva in za enakopravnost z drugimi narodi; vsaj so oni naši naj-bližnji sosedje in ne more jim biti neznano naše opravičeno gibanje; omeniti hočemo le to, da sicer akademično priznavajo pravice slovenskemu narodu in da v nekterih točkah zavračajo in pobijajo nasprotnike našega naroda, svoje sorojake, in dokazujejo puhlost in ničevost tacega ugovarjanja in podlega obrekovanja. Nemškim liberalcem kaže gori omenjeni list zrcalo, naj pogledajo, kam so že zašli. Zato pa svari Slovence, naj nikar enostransko ne povdarjajo narodnega stališča, da ne zabredejo v enake zmote. Prav po naše pa govori, ko zametuje ali zavrača očitanje, češ: ljudstvo ne razume novo-slovenskega jezika, in drugo, da Slovenci teže v Petrograd; kajti resnica je, da, kolikor bolj slovanska plemena goje svoj materni jezik, toliko bolj so odmikajo od Rusov, kakor se to vidi pri Poljakih. Slovenci, piše dalje „Gr. Volksblatt", imajo dvoje velikih društev (imenuje jih literarne), ki si prizadevata ohraniti in razvijati jezik: »Družbo sv. Mohorja" in »Društvo sv. Cirila in Metoda", ktero poslednje je bilo osnovano v najnovejšem času. 0 Bolgarski. (Dalje.) Pij IX. je bil silno ginjen, iu njegov prisrčni nagovor je vse močno pretresel. Posebno pretresljiv je bil trenotek, ko je vstal s prestola in hvalil Boga. Msgr. Sokolski je ginjenja jokal na glas. Častitljivi starček, dolge sneženo-bele brade, od starosti nekoliko uklonjen, je klečal pred papeževim prestolom, imajoč na eni strani mladega bolgarskega dijakona Rafaela Popova, na drugi o. Evgena Borea, prednika oo. lazaristov v Carigradu, neutrudljivega misijonarja, ki si je za zedinjenje pridobil največe zasluge. Vse, kar je imel msgr. Sokolski novoposvečen govoriti, je govoril bolgarski, a o. Bore je vsako njegovo besedo prestavljal v latinščino. Prvikrat morda so v siktinski kapeli odmevali glasovi slavenski. Po posvečenju sede novi nadškof na prestol pred altar, na glavi je imel mitro vzhodne cerkve, podobno cesarski kroni, v roki grško pastirsko palico. Papež zapoje „Te Deum", pevci nadaljujejo, novo-izvoljenec pa stopa v slovesnem obhodu po hramu božjem. Naposled podeli od altarja vsem blagoslov v bolgarskem jeziku. Msgr. Sokolski je delal na vse najboljši vtis. Hudi posti, ki se jih je držal, dolge in goreče molitve, zlasti prikupljiva prijaznost, vse to je dajalo soditi, da je v možu velika svetost. V papeža jo bil ves zamaknen ; dejal je: »To je angelj, to je svetnik". Čemur so se navzoči Bolgari najbolj čudili, to je bilo nasprotje med prevzetnostjo grškega patrijarha iu priljudno ponižnostjo papeževo. Vajeni osornega postopanja od dosedanjih višjih, niso mogli doumeti, kako da papež, glava 200 milijonom, vrhu tega svetni vladar, z vsemi tako očetovski-prijazno občuje. V treh tednih, prve dni meseca maja, izve propaganda, da je škof srečno dospel v Carigrad, poprej, kakor se je mislilo. Zato ga zedinjenci niso mogli svečano sprejeti, kakor so nameravali. Nadškof je služil sv. mašo. Ni dolgo trajalo, in cerkev se napolni z verniki. Po opravljeni daritvi se obrne msgr. Sokolski k vernim, ter jim pripoveduje v navdušenih besedah, kako ljubeznjivo da je bil sprejet v Rimu. »Rim je sama ljubezen", je večkrat ponovil. Na večer pripravijo dostojanstveniku sijajno slavnost, ko jo šel nadškof k apostolskemu delegatu Brunoniju in armenskemu primasu. Sokolski je jezdil na drago opravljenem konju, ki mu ga je bil podaril armenski plemenitaš. Sledili so mu arhimandrit z duhovščino in bivšimi potniki, in ob straneh so mu jezdili starešine bolgarskega naroda ua pouosnih konjih, v narodni noši, z dolgimi sulicami v rokah. Sprevod je sklepala častna straža, poslana od vlade, in povsodi na potu so turški vojaki nadškofu skazovali vojaške časti, kar jo pričalo, da turška vlada odobrujo ravnanje unijatov. Porta je imela namreč v tem pomoček, da jo reševala bolgarsko prašanje, a da ji ni bilo treba ruskega nasveta. Druzega dne, bila je cvetna nedelja po julijan- katoliško šolo. Kjer pa je katoliško mišljenje. I tam mogoče je tudi porazumljenje. Politični pregled. V Ljubljani, 12. marca. Notranje d«ž«le. Na dnevnem redu hrvaS/eega deželnega »bora bila je v petek 11. t, m. osnova zakona o oskrbovanji orožništva (žendarraerije) po § G. Proti predlogu je govoril poslanec Kamerer. Ker ni nihče več prosil besede, priporočal jo oddelni predstojnik Stankovic osnovo za sprejetje. Rekel je tudi, da hoče vlada v kratkem predložiti odboru osnovo za organično vredjenje orožnižtva. Z večino glasov je bil sprejet predlog, Sprejet je bil tudi § 9. Drugi predmet dnevnega reda je bil: Izvestje odbora za stroške zborovanja od 20. novembra 1886 do 15. februvarija 1887. Tretji predmet jo bilo poročilo zbo-rovega odbora za pregledovanje deželnih računov v računskih sklopih v potrebi in pokritji avtonomnega budgeta za Hrvaško in Slavonsko za I. 1884 predloženih zboru z odpisom vlade dne 26. novembra 1886. Poročilo je bila sprejeto po popravku poslanca Mazzure. Potem jo prišlo na vrsto izvestje proračunskega odbora o računih deželnega zaklada; vzelo se je na znanje. — Prihodnja seja bo v ponedeljek. V ogerskem državnem »boru so sprejeli postavo, ki določuje, kako se ima pokriti dokladni kredit v znesku 1,674.084 gld. za skupne potrebe leta 1S86; potem je bil sprejet nasvet imunitetnega odseka zastran izročitve nekterih poslancev kompeteutnim sodnijam. Ministerski predsednik je predložil načrt postave, da so pokrije del svoto, kteri pripade ua Ogersko zarad privoljenega kredita 52'/» milijonov v delegacijah. Grof Aponyi je predložil načrt postave, vsled kterega ima o veljavi izvršenih volitev soditi kraljeva kurija. Sprejeta je bila v tretjem branji novela k obrtnemu zakonu. Madarasz praša naučnega ministra, mu je li znano, da ravnatelj više realke v Belipeči razlaga zgodo-viuo v panslavističuem duhu? Minister Trefort je odgovoril, da hoče to preiskati in o izidu o svojem času poročati. O srečna Ogerska, da nima drugih skrbi! — Denarni polom je pred durmi, Tisza je skrajne žile napel, da so mu v gospodski zbornici privolili budget, žugal je z odstopom iu budget so dovolili le glede na nevihto, ki žuga vesoljni Evropi; vlada je mogla britke požirati, n. pr., da druzega ne z mi, kakor dolg delali, dasiravno se davek še zadosti redno plačuje itd. V teh okoliščinah pa mislijo domovino s tem rešiti, da bodo ravnatelja realke preiskavah'. Ne ugovarjamo sicer, da naj bi se panslavizem ne preganjal. Naj se le, kjer je, a večinoma je panslavizem le v domišljiji Ogrov, Nemcev in drugih slovanskih nasprotnikov. V na nje države. Po smrtnih obsodbah v Rtiščuku je uastopil »za sedaj" mir v nesrečni deželi. Videti je, kakor da bi Rusija ne mislila tako 6rzo vmes seči. Da bi se pa stranke na Bolgarskem sporazumele, sedaj ni upanja. Cankovci nočejo, kakor se poroča iz Sofije, pogajati se z Iiiza Hejem. Sultan je čestital Bolgarski vladi za najhitreje zadušeuje vstanka; v Petrograd pa je sporočil, da obžaluje tako prenagljeno obsodbo. Ako se še kaj takega zgodi, naj si vlada (bolgarska) nasledke le saina sebi pripiše. Sultan se nadeja, da bodo v Petrogradu to imeli za zadoščanje in da car za enkrat no bode svoje jeze razlil nad Bolgarsko. — Sultan jo je dobro pogodil, če bode le tudi Rus s tem zadovoljen. Je pač upanje, ker skrbo, da bi se vojska ne vnela, kar jo očividno na vseh straneh. Prav; laglje je braniti, da požar ne nastane, kakor nastanega gasiti, Zlasti vojska je čudna reč, ker njeni izid se ne ravna po številu vojakov, mnogokrat tudi ne po spretnosti vojskovodjov. V Berolin došel je nedavno Lesseps, ki je dovršil Sueški prekop ter sedaj Panamski prekop izvršuje. Govorili so, da pride v diploraatičnih zadevah, on sam pa pravi, da ga ni nihče poslal. — Na vprašanje Virhova zarad podpore »afrikanskih družb", odgovoril je Bismark, da to preiskovanje ue gre le za znanost iu vede, marveč za praktično namene. Pri nastavku „Ceutral-Afrika" ne gre le za osredno Afriko, marveč za vso neznano zemljo, „torra incognita", za deželo v odzadji Kaineruua in Togo, kjer se Nemcem ni bati koukurenco. Francoska zbornica je sprejela carino na žito po 5 frankov. — Vojni minister je dobil poročilo, da se je v trdnjavi Belfort vnel melinit, usmrtenih je bilo 6 mož, ranjenih je 11. Nabijali so neki z ogretim melinitom, od tod nesreča. Budget za angleiko mornarico je objavljen. Izdaj kov jo 12,476.800 lib. stri«., za 793.000 manj mimo lanskega leta. Prihranilo se je nekaj pri upravi. Pomorščakov je sedaj 62.500, mimo 1. 1. jih je 1100 več. V morje bodo splavalo letos, t. j. za službo uvrstilo: 10 oklopnic, 7 križarjev-torpedovcev, 3 topničarice-torpedovke in 3 druge ladije. Te ladije hitreje vozijo mimo ladij drugih narodov. Izvirni dopisi. Iz nekdanje Čičarije, 10. marca. (Kraševci.) „Na krasu jo tletno, Kjor burja jiihljA; Bolezni prozono, Pa zdravjo nam da." Zima jemlje slovo, nadvladala jo bode bližajoča se spomlad. Meni po nji žal ne bo, saj je prijetuiše zložno hoditi po lepi cesti, kot po sneženi poti; sprehajati se je lepše med prijetnim zelenjem in cvet-ličjem, poslušati veselo prepevanje ptičov-povcov, kot gledati enotero sneženo odejo, kjer burja dobiva svojo slaboglasno neprijetnost in poslušati dolgočasno krokanje vran in tako svojati. Nekteri ljudje se po zimi prav dobro počutijo, ker jim vgaja zimski sveži zrak, še drugi se drsanja veseli. Za take reči se jaz malo zmenim, vendar žal bi mi bilo, ko bi zime ne bilo, zakaj sem tudi tistih eden, ki zlasti o poletiuski vročini zdravo svežo pivo rad imam, ker me to najbolj okrepča. Saj veste, dobro pivo se le tam dobi, kjer imajo ledenico, ta mora biti po zimi z ledom napolnjena, če zima svojih ledenih zob no pokaže, se pivovar za ušesi popraska, rekoč: »Oh, kaj bo letos za led, za ledi" Pa še eden so britko pritožuje, kedar ledu ni, in ta je mesar. Ni se čuditi; o poletiuski vročini se mora meso najprej spraviti sproti vsaki dan; ako ne, šo pes ne mara zanj, če le kaj drugega jedila dobiti moro. Mesarjevo premoženjo se za toliko zmanjša, kolikor je zanj dal in kolikor mu jo dobička pri njem odšlo. Ako ledenico ima, se tudi on poleti lahko ponosno drži, rekoč: »Ako ga daues ne prodam, deuem ga v ledenico in prodal ga bodem jutri, zakaj na ledu ostauo meso vžitno. No, letos se celo na Krasu zavoljo pomanjkanja ledu pritoževati ne smemo, ker zima jo v svojem času tudi tukaj pokazala svojo moč. Vendar, čo je za koga zima neprijetna, je gotovo za Kraševca. Krašovska stanovanja so slaba za zimo, ker le redko kje najdeš peč v sobi, šo redkeje se taka peč zakuri. Vprašaš, kje je pa kuhinja? Stopi čoz prag v vežo in v veži si ter v kuhinji ob enem. Skoraj na tleh vidiš ognjišče; tam se kuri, dira se kadi, kamor mu drago. Tudi ti se lahko okadiš, ako dalje časa tam ostaneš. To pač nobenih drugih slabih nasledkov (To nas nekako spominja na dopis iz Milana zastran oporoke Debelakove, ker se tam govori, da je glavni dedič po raujkem nek gospod »Mohor" in neka gospa »Matica"!) O društvu sv. Mohora ima statistične podatke, ter konečno pravi, da so knjige, ki jih izdaja, ali versko ali podučne vsebine in nimajo prav nič opraviti s politiko. »Tako narodno propagando že smomo trpeti, ako nočemo govoriti tako, kakor prenapeti Nemci, ki .Vindišarjem' še branja ne privoščijo, da bi se nemškega ne naučili." Potem pa govori »G. V." o društvu sv. Cirila in Metoda", to pa mu u i tako nedolžno (harm-los). Omenja, kar pa uočo prav do dobrega verjeti, ker jo vest iz liberalnega vira, da se je predstoj-ništvo poklonilo Ljubljanskemu knezo-školu. Potem pa pristavi zraven: „Ako je to resnično, potem so pa ni treba bati, da bi društvo krenilo iz prave poti, ker Ljubljanski knez iu škof ne bode podpiral narodne propagande uiti v najmanjši meri." In potom pa navede § 2. društvenih pravil, po kterim je namen društvu, »slovensko šolo vsestransko podpirati, da so postavi na katoliško-narodno podlago". In sedaj pa svari društvo, da naj ne zabrede v tisto napako, v ktero je zabredel »Deutscher Scliul-verein"; da naj nikar ne sili mod Nemce; v jezikovno mešanih občinah naj pa varno in previdno postopa. Od „l)eutscher Schulveroin"-a trdi, da se je ta osmešil iu fiasco napravil. Kar se tiče nas Slovencev, je prav nečimerna in prazna skrb, da bi drugim v škodo hodili; ini smo zadovoljni, da ohranimo to, kar se dil ohraniti in kar je našega. Ciril-Metodovo društvo jo pa glasen protest zoper posililo, ali pa tudi zavratno spodrivauje našega jezika, kakor tu po Nemcih, isto tako po Italijanih. Ko bi ne bila skrajna potreba, ne bili bi osnovali tega društva. Agresivni Nemci so nam to orožje v roke potisnili, pokazali so nam pot, po kteri moramo postopati, da si zavarujemo svoj obstanek. Mi so le poslužujemo postav, ktere so dano vsem narodom mnogojezične Avstrije ter hodimo tudi le po postavni poti. »S katoliško-narodno podlago" je »G. V." popolnoma zadovoljen, ker ista porušenju nasprotno postopa, tako v cerkvenem, kakor v narodnem oziru. Sicer pa, pravi, »da ni nikoli verjel na take težnje". Konečno pa vendar vpraša: „Ali je za to treba posebnega društva? Društvo bode osnovalo komaj kakih deset šol, saj je še bolj ubožno, kakor katoliški Nemci. V državnem zboru so tla, na ktera naj bi se slovenska šola postavila na katoliško-narodni podlagi. Vse drugo prizadevanje jo brez-vspešuo, in se ima k večemu prihraniti za skrajno silo." Lahko jo sitemu govoriti lačnemu o zmernosti in zatajevanji; kaj nas teži, bolj vemo mi, nego Nemci, kterim jo narodnost zagotovljena in se imajo boriti le za konservativna načela. A mi, ko branimo narodnost, branimo ob enem tudi katoliška načela. Ponemčevanjo kakor se vrši po nekterih krajih, recimo na Koroškem, jemlje ljudstvu ne le njegov jezik, marveč tudi vsak blagi čut in v zvezi z njim spoštovanje do vere. Dosti je, ako povdarjamo, da se otroci v šolah no smejo učiti veronauka v mater-nem jeziku, v tujem ga pa ne razumijo, toraj ostanejo nevedni v najpotrebnejših resnicah, pravi brez-domovinci, ali pa grdi narodni odpadniki. To naj bi prevdarili konservativni Nemci in morda bi nas bolje razumeli. Konečno rečemo: S konservativnimi Nemci imamo vendar skupno: poganjanje za skem kalendru, opravlja Sokolski slovesno službo božjo v bolgarsko - zedinjeni cerkvi, kamor so jo bilo sešlo toliko vernih in radovednih, da jih ni bila polna le cerkev, ampak tudi ceste in bližnji vrtovi. Po službi božji zapojo nadškof bolgarsko pesem na papeža, ktero so peli vsi navzočui. Tudi na deželi se je zedinjenje praznovalo, zlasti v okolici Odrinski in Solunski. Več vasi Solunske okolice se je žo prej zedinilo s katoliško cerkvijo, a zdaj se jo za zodi-njenjo oglasilo okoli petdeset večih in manjših selišč. To so bili veseli solnčni dnevi polni upanja. Govorilo se je žo, da so bode vsa Bolgarska zedinila. Sokolski sam jo dajal že v Rimu to upati, ter je prosil za ustanovljenje lastnega bolgarskega patri -jarhata. Kaj bi bil pač rekel, ko bi bil mogel takrat pogledati v prihodnost, ko bi bil videl vso upe razbite, a samega sebe vjetega! Zedinjenjo je imelo mogočne sovražnike. Največ si je prizadevala Rusija, da to prepreči. To jo razumljivo, če pomislimo, da Rusija pozni'i katolištvo le od žalostne, t. j. poljsko strani. Vrh tega so zedinjenju nasprotovali duhovniki, ki se niso marali zjediniti, ki so bili kot svetni uradniki svojega naroda mogočni, v zvijačah izurjeni. Sovražniki toraj okolu in okolu. A prijatelji? Katoliška Evropa je res rada vidola bolgarsko zjedinjovanje, toda ni bilo države, ki bi bila pristopila s svojim vplivom in s svojimi pripomočki. Skoraj povsod so bili zjedinjeuci v manjšini, toraj so s prestopom zgubili vse cerkve. Manjkalo je šol, da bi se podučovala mladina; časnikov, da bi se zavračali napadi nasprotnih časopisov; naposled je manjkalo, kar je najbolj obžalovati, bolgarskih govorečih duhovnikov. Veliko vasi, ki so zahtevale zjedinjonja in misijonarjev, ni moglo dobiti duhovnega. Muogi so tudi prestopili iz politiko, hoteči so umakniti tu Grkom, tu Rusom, ter so ohlajevali v prijaznosti do Rima, videči, da se jim no spolnjujojo upi po sainostalnosti. Ni čuda toraj, če je zjedinjovanje nazadovalo, namestu da bi bilo napredovalo. Nastalo je mošanje, nezaupanje, nezadovoljnost, kar naBtopi dogodjaj, ki jo kazal, da bo zjedinjenju dal smrtni udarec. 5. julija dobi propaganda brzopis tega obsega; »Pred kratkim posvečeni nadškof Sokolski, voditelj bolgarskega zjedinjevanja, je zginil brez sledu." — Kje je bil? Čemu jo pobegnil? Kam? Če jo šol res na Rusko, kakor se je menda govorilo in kakor so je potrdilo, jo šel li prostovoljno ali prisiljen? Je li zjedinjenju ostal zvest, ali je svoje prepričanje prodal? Zvanje to se je zdelo vsem nemogoče, kajti še pred po8večevaujem so mu ponujali velikanske svote. Nekteri menijo, da so ga izvabili na ladijo, tor ga odvedli na Rusko. Drugi so mislili hujšo, ker je mnogo občil z ruskim poslovnikom. Kakor so trdili, je živel ko vjetnik v pravoslavnem samostanu her-sonsue pokrajine, kjer ga ni smel nihče obiskati in nihče z njim govoriti, čez 10 let so jo bil zopet pokazal v llelinu, kjer je zjedinjenim klerikom delil mašniški red, potem pa, da se je zopet zgubil, z nikomur besede ne izpregovorivši. (Daljo prili.) nima, nego k večjemu te: ako te tvoj prijatelj sreča, zrni te vprašati: »Prijatelj! po čem pa dišiš?" Ti mu odgovoriš: „Po dimu. Ne boj se Kraševca! On je dobra, pohlevna duša." Surovosti izgrodov, pijančevanja navadno tukaj ne najdeš, pač pa gostoljubnost in prijaznost. Lo ne boj se njegovo hiše! Ako te burja ali kaj druzega prisili v njegovi koči zavetja iskati, sprejel te bo gostoljubno iu ti postregel kolikor hiša premore; nikakor se ne boš mogel pritožiti zavoljo nebrižnosti za-to popotnika. Nad ognjiščem kotel visi, tam se kuha običajna polenta; pa se tudi še k ognju lahko pristavijo loučeni piskrci. Okrog ognja so sedeži; vsa hiša lahko vidi, kaj in kako so kuha. To ima dobro stran, da se gospodinja lahko izgovori, ako so komu dobra jed ne zdi, saj si bil sam tako pri ognju, ko se jo kuhalo, kakor jaz. Drugo slabo stran ima zima za Kraševca, da se le-ta po zimi 110 ve s čim pečati; dela nima prav nobenega. Tako pa ne ravno iz lenobe, ampak zato, ker ne ve, česa bi so lotil po zimi. Jako veliko zaslugo bi imel, kdor bi Kraševce kaj primernega naučil za zimo. Naj bi se pečali *n. pr. s pletenjem košev, s pletenjem slame in z gradenjem slamnikov ali ženske z vezenjem itd. in imeli bi dela dovolj, zraven pa tudi zaslužka kaj. Saj Kraševec je skromen in z malim zadovoljen, da ima lo malo polento in krompirja, pa je dobro zanj, a tako bi pa še kak grošek imel. Toda dela ni, zaslužka pa tudi ne, a živeti so vondar-le more. Ker kraška zemlja svojega prebivalca borno, borno redi, mora siromak na tak način dostikrat pomanjkanje trpeti. Vprašaš: »Kaj pa vendar počno po zimi? Pa bi vsaj predlo ženske, in možaki naj bi si orodjo pripravljali za spomlad". Orodja kraško kamenje pač malo potrebuje, za lan pa prostora ni, zadovoljen jo svet, da more za živež kaj vsejati. Nekoliko ovac, ki jih imajo nekteri, ne daje toliko volno, da bi bilo kaj prida zaslužka. Koliko moči človeških je tukaj skozi vso zimo brez koristi! Možje se zbirajo v tolpah po vasi in se menijo, da jim dan premine, fantje ravno iz tega namena baliuajo, nekako kegljanje na ulicah. Stari, otroci in ženske sede okrog ognjišča. Krašovec ni lenuh, to se vidi o spomladi. On je v veduem boju z burjo za pe-ščico-zemljico. Bojuje so pa tudi tako z njo, kakor umen vojskovodja. Kjer spozna, da bi se dalo malo žemljice priboriti, z velikim trudom potrebi vse kamenje, naredi iz njega na okrog precej visoko barikado! Po zidarsko zloži kamenje in naredi naraven zid! Ta zid mu služi za ograjo, pa mu brani žemljico prod burjo, in še bolj pred nalivi, da mu je no odnašajo tako. Ograjo pri ograji vidiš in vmes rodovitno žemljico, to ti d ti podobo zemljevida. Naravno je, da je Krašovec dober zidar, ker se od mladih dni uči kamenje prav skladati za zid. Vsak košček žemljice se tukaj vestno porabi, pridno obdeluje. Kar mu izvestno največjo korist prinaša, tisto vseje ali vsadi. Krašovci so jako pridni sadje-rejci; tako na gosto sajenih sadnih dreves, kakor tukaj, drugod nisem videl. O ko bi hotli Dolenjci tako vestno svojo zemljo porabiti, kakor Krašovci, mislim, da bi bili gospodje proti njim. »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača", djali so naši stari, ki so tudi nekaj vedeli. Tužna Istra, tužna, kdo ti pomore? (Konec prih.) Z Šenturške gore, 10. marca. Še lo teden dni je preteklo, odkar sem po »Slovencu" razglasil nekaj cvetlic, koje se na naši gori že v brezbrojnem što-vilu prav bujno razcvitajo, in v tem kratkem času so se zopet novo prikazale; in te so: »Podlesna ■veternica" (»Anemone nemorosa"), ali »konopnica", kakor jo ljudje v Kamniški Bistrici imenujejo; potem »lapuh" (»Tussilago Farfara"); »Chrysosplo-uium altornifolium". Ker mi slovensko ime te cvetlice ni znano, imenujmo jo začasno »zlata sleznica". Pri »Lurški jami" na Francoskem, pa tudi v nekterih drugih deželah, raste na vlažnih krajih še »Chrysosplenium oppositifolium", ki je prej imenovani povsom enaka, samo manjša je in zeleno-žoltoga cvetja. Meseca novembra minulega leta mi je velečast. duhovnik g. Marešič pisal, da je, kakor jo on čital v Francoskem listu »Journal de Lourdes", morala Beruardka ua povolje Marijino nekaj teh cvetlic zavžiti. Znabiti ima ta rastlina kako zdravilno moč v sebi. Ne bilo bi odveč, ako bi kaki izveden farmacevt to v naši deželi rastočo cvetlico auali-ziral; kdo \6, če v tej preprosti rastlini ne tiči kaka posebna zdravilna moč. Brez vzroka izvestno ni Marija velevala Bernardki zavžiti nekaj toh cvetlic. — Od grmičkov razcvita se na naši gori že »volčin" ali »volčje jagodo" (»Daphne mezereum"). »Leskiui obrenki" (»Corylus Avellauae") in »jelšini" (»Alnus viridis") tudi že praše; po vitkih šibicah vrb (»Salices") pa je videti že muogo mačoc, ki se bodo kmalo razcvitale. Vse to nam glasno ozuanuje, da zima pojema. Domače novice. (Prenaglena vest.) V »Slov. Nar." in »Laib. Ztg." beremo vest o spremembi sotrudnikov »Slo-venčevih", o kteri sami nič gotovega ne vemo. Ali se to kedaj zgodi ali ne, bode še le prihodnost učila; toraj naznanilo o gosp. Ž. jo vsekako pre-nagleno. (Odlikovanje.) Prečast. gosp. Josip M a r n , profesor gimnazije, imenovan je konzistorijalnim svetovalcem ; prečast. gosp, Josip K e r č o n , župnik v Predosljih, pa duhovnim svetovalcem. Čestitamo. (Marijanišče se bode dozidalo) letos in prihodnje leto. Tako je sklenil enoglasno opravilni svet Vincencijevo družbe že dne 23. februvarija in sicer zarad občutljivega pomanjkanja prostorov. Ako bi ostala hiša pri tem številu otrok, ktero je sedaj v ustavu , namreč 124, bila bi vendar pretesna. Zlasti se pogreša zelo delavnica, kjer bi iineli otroci svoja orodja za delo in se vadili v raznih primernih delih. Sicer pa tudi nikakor ne bodo mogoče ostati pri omenjenem številu, ker vedno več prosilcev tišči v zavod, tudi med letom. To jo glas Božji, da naj se hiša razširi iu napravi prostora za več sirot. Kaj več o tej zadevi povemo prihodnjič. („Slov. Matica" pa »Slovan.") Prof. J. M ar 11 — poprašan, bode li odgovoril na to, kar sta mu v »Slovanu" št. 5, stran 77 nabrenkala gg. Andrej Fekonja in Anton Trste 11 jak — poroča nam to-le: V odborovi seji 12. febr. sem govoril kot predsednik le »Slov. Matici" v obrambo: o sebi nisem črhnil ni besedice. Po meni naj udrihata gospoda, kolikor jima drago, da le no smešita in ne grdita »Matice". Toda — kaj hočem reči olikanemu učenjaku, kteri — poprošen, naj prvega znanstvenega zavoda slovenskega ne psuje javno, baš iste psovke v istem časniku trdovratno ponavlja pred svetom? Do lepega opominjanja otrpnjeno srce imeti — kako se zove ta greh, mora svečenik znati že iz katekizma. — Kaj hočem reči drugemu olikancu, kteri si še vedno domišljuje, da zabavljanje in osebno napadanje jo — kritika, in kteri »Slov. Matice" predsednika v leposlovnem listu primerja skor da antediluvijskemu (!) bosanskemu hajduku 111 krvavemu rabeljnu? Do takega človeka imam le tajno pomilovanje; milujem resno pa tudi gospoda, kteriina grti naposled odgovornost za tako slovensko leposlovje! Ako bi bilo še pred pustom, bi SI o v a novega urednika vendar rad vprašal, a 1 i s e ondi, kjer jo Anton T r s t e n j a k d o m d, k o k 1 j a skriva pod piščeta? ') (Ples v postu.) V svojem zadnjem listu piše »Kathol. \Vahrheitsfreund": »Toraj kvaterno sredo o sv. postnem času, slučajno tudi obletnici smrti cesarja Franca II., so imeli v katoliškem Gradcu v javnih prostorih zdravniki svoj veliki plos. Do sedaj so imeli navadno io fijakarji po stari navadi svoj »bal", kar opravičujejo s tem, da pred-pustom nimajo za to časa zarad mnogih opravil."— Do tu »K. \V." No, Ljubljana ima gotovo primeroma še manj drugovercev, kakor Gradec, iu vendar so imeli naši kaziuarji (večinoma — če ne vsi — katoličani) svojo večerno voselico s plesom, na kvaterno sobote večer že v drugič v postu. Se li to ne pravi z posvečenih cerkvenih časov, toraj z katoliške cerkvo same norčevati se v pohujšanje katoliškega prebivalstva? In to v javnih prostorih! Druzega ne rečemo, nič: izjava omenjenega lista pa naj bo v znamenje, kako drugod pošteni ljudje o takem početji mislijo. (Novomeška čitalnica) napravi na korist dopolnitve priprav za glediščni oder jutri 13. marca v svoji dvorani gledališčno predstavo z naslednjim sporedom : »BI az n i c a v prvem nadstropji", veseloigra v enem dejanji, poslovenil J. Star6, za to igro sledi solosceua: »Po pogrebu" in konečno predstavljala so bo veseloigra v enom dejanji: »Berite Novice". Med posameznimi točkami ') Um Antwort wird goboton. Stave«. sviranje na glasoviru. Pričetek točno ob 8. ur zvečer. (Razpisani) ste službi: V Novem mestu svetovalca pri c. kr. deželni sodniji, in v Kranj i pristava pri c. kr. okrajni sodniji; prva do 28., do 26 t. m. (Vis. ministerstvo za poljeileljstvo) je v namen poduka v sirarstvn na Kranjskem podelilo 200 gld. (Imenovanje.) Generalmajor pl. Mildensoe je postal poveljnik 32. peš-divizije. (Preč. gosp. Vaclav Štulc,) slavni prošt Više-hradski, umira. Pretekli četrtek so se mu že na lastno prošnjo opravljale molitve pri umirajočih. (Umrl je) v II a i 11 b u r g u , kakor telegram poroča, grof Žiga Z i c h i 10. t. m. zvečer po prav kratki bolezni. (Avstrijski škofje) so se zbrali preteklo sredo v nadškolbvi palači na Dunaju k posvetovanju o kongrui in novi šolski postavi, ktero so, kakor ču-jemo izdelali konservativni poslanci in predložili Dunajskemu nadškofu v odobrenje. — Škofovske konferenco se končajo že ta teden, potem bode bržkone šolska postava vrnila se poslancem, kjer pride v odsek sedemnanjsterih. Šolsko postavo so letos pretresovali v deželnih zborih v Iuomostu, potem so se o nji posvetovali v Pragi, Lincu in v Brnu. Katoliki se vzbujajo, čas je že v resnici, ker liberalna šolska postava nam je več škodovala, kakor bi bilo misliti na pri hip. Kaj pa pomaga, da se tu pa tam veliko poroča in toži čez izgrede šolske mladino; pri korenini naj so reč prime, potem bodo škodljivi odrastki se sami posušili. (Novi most čez Dravo.) Poročali smo že, da se bode delal nov most čez Dravo pri Ormožu. Kakor se nam sedaj poroča, hoče podvzotnik gosp. 0. P o n g r a c delo v kratkih dueh pričeti. (Novošegno šolsko, pa ne katoliško!) Govori se, da eden profesorjev je dijake motil, češ, to ni res, da bi bil Mozes s čudežem razdelil rudeče morje, ko so Izraelci skozi morje šli kakor po suhem, egipčanska vojska pa se je potopila; temnč da jo Mozes le vedel porabiti čas morskega pritoka in odtoka, ter je ljudstvo izpeljal . . . Ta je lepa! Toraj že vsak domišljivec bode smel ubogi mladini v glavo guliti, kar sam bere v kacih kalnih virih iu v cerkvi sovražnih knjižurah? Ali ni dosti družili zmešnjav, da se mora mladina motiti še s sanjarijami kacega Bo-napartovega B o i s - A g m e - a ali pa Žida Salva-d o r a, ktera vtegneta biti racijonalističnim exegetoui njihova »evangelista", ne pa poštenim katoličanom. Dosti je, ako opomnimo, da samo svoto pismo to djanje kakor čndež naznanuje in se na mnogih drugih sklicuje na taisto kakor na veliko čudežno in čeznatorno delo božje. Morali bi sveto pismo samo zavreči, ako bi se omenjeni prehod hotol razlagati natorno. Naj toraj domišljivi modrijan gro kakim luteranskim mladeučem razlagati biblijo, ne pa katoliški mladini; kajti lutrovci so si prisvojili pravico, sv. pismo tolmačiti po svoji glavi; katoličani pa se morajo držati tolmačenja uezmotljive svoje sv. cerkve! Naj pristavimo k temu še malo v to za-devajočo smešnico. — Ko je neki učenec pravil, kaj jo v šoli slišal, je priprosta pa zdrave pameti oseba rekla: »No, ta je pa za Mozesom »puukelj" nosil, da je videl, kako se jo vso to godilo!" (»Dan.") Narodno gospodarstvo. G) V seji dno 28. februvarija je sklenil upravni odbor družbe, premeniti veljavne zavarovalno pogoje tako, da društvo raztegno svoje zavarovanje tudi na vojno nevarnost, ako zavarovanec tako želi, iu sicer na podlagi v posebnih pravilih navedenih določb. H kratu so se vsprejela ta pravila. Zavarovance razločujejo v take, ki so prostovoljno ali po poklicu vojaki, in take, ki le izvršujejo splošno brambeno dolžnost. Prvej kategoriji dovoljuje so vojno zavarovanje, ako se doplača 5% kapitalistična dostavna premija za vsako leto vojne nevarnosti; zavarovanci druge kategorije doplačajo zmerno letno doklado k normalni premiji, pa se raztegno zavarovauje na nevarnost vseh vojn, ki se bodo začele, doklor jih veže vojaška dolžnost. Ta doklada se ravmi po starosti zavarovanca, in sicor se menja od 5 od tisoč za 201etne do 2 od tisoč za 42letno zavarovance in zuaša za starostne razrede (»d 20 do 37 let, po-prok po 3 od tisoč za vsako zavarovalno loto. Premija se pomanjša za obe kategoriji potem, kolikor se naraste premijua rezerva in so mora plačevati v krajših nogo letnih in mesečnih obrokih. S to določbo je družba toliko dovolila, kakor se še do sedaj uikdar ni, in vojno zavarovanje tako vredila, da se vsak njenih zavarovancev lahko zavaruje še za vojno brez občutljivih žrtev. Zastop družbe za Kranjsko, Koroško in Primorsko je v Ljubljani, Slonove ulice št. 52, in ga vodi gospod Josip Prosenc. To zastopstvo daje dosedanjim zavarovalcem in drugim, ki se žele zavarovati, pismeno in ustno pojasnilo o vojnem zavarovanji in vsprejema dotična zavarovanja. Telegrami. Dunaj, 12. marca. »Norddeutsche Allg. Ztg." povdarja, da je oentrum, ko je glasoval pod vodstvom Welfa (Windhorsta) proti sep-tenatu, delal za vojsko, med tem ko papež hoče mir. Dunaj, 12. marca. V Bukarešt poroča ,,Havas" izRuščuka: Vojaška sodnija obsodila jo kapitana Kissinowa na eno leto zapora na trdnjavo, dva civilista pa k smrti; obdolženi so bili (vsi trije) vdeležbe ustaje. 300 mladih vojakov jo pomilostenih. 125 starejih pa obsojenih na eno do tri leta zapora. Zadnji trije prosili so pomiloščenja. Sofija, 10. marca. Zastopniki Francoske in Turčije so se razgovarjali z vlado o do-godljajih v Ruščuku in Silistriji, dočim se zastopniki drugih vladarjev v tej zadevi niso vdeležili posvetovanja. Ni resnica, da bi bili diplomatični agenti vladi izrazili svoje priznanje za njeno postopanje proti vstašem, tudi ni istimi, da bi bili v protivnem smislu kaj storili. Riza bej je vladi v imenu svoje vlade svetoval, naj z vjetimi vodji vstašev prizanesljivo postopa, na to mu je vlada odgovorila, da ne misli usmrtiti vjetih. Imenovano posredovanje konzulov v Ruščuku prihaja od tod, da je francoski konzul nekaj enacega podvzel, a obrnil se ni na bolgarsko vlado, marveč na prefekta v Ruščuku. Pariz, 11. marca. Novi potresi se poročajo iz Laškega. Prebivalci Nizze še vedno zapuščajo mesto. Umrli so: 8. marca. Pavla Goršič, črevijarjeva hči, 2 mes., sv. Florjana ulice št. 4G, božjast. 9. marca. Marjana baronovka Zois, zasebnica, 63 let, na Bregu št. 20, otrpnjenje raožgan. — Janez Tomazin, prevošček, 50 let, sv. Petra cesta št. 44, jetika. 10. marca. Franc Flerc, paznik, 36 let, Hrenove ulice št. 11, jetika. — Katra Flander, paznikova žena, 25 let, Rožne ulice št. 21, jetika. — Jožefa Kosec, postreščekova hči, 3 dni, Hradeckega vas št. 13, oslabljenje. V bolnišnici: 5. marca. Janez Zaje, dninar, 28 let, jetika. 6. marca. Jakob Praznik, gosta«, 53 let, Carciiuonatose. 8. marca. Marija Zaviršek, gostija, 53 let, jetika. i), marca. Josip Drašler, gostač, 60 let, Marasinus. — Miliajl Vavpetič, delavec, 38 let, pljučnica. — Janer Glasi«, dninar, 57 let, Pneumonia. V vojaški bolnici: 9. marca. Anton Vesel, brambovcc, 23 let, vsled poškodbe. Tuj c i. 10. marca. Pri Maliiu: Baron V. Konradsheim, c. k. dvorni sovetnik, z Dunaja. — Kreiner, Reissmatier, Schidlof, Noning, Bauer, Spigel in tJiiehler, trgovci, z Dunaja. — Seitz, zasebnik s sinom, iz Galicije. — Mallet, trgovec, iz Gradca. Pri Slonu: Schmidt, Marneffo in Stoiner, trgovci, z Dunaja. — Witzmann, potovalec, iz Hrušice. — A. Rautnigg, potovalec, iz Gradca. — J. Ilabornigg, posestnik, z družino, iz Celovca. — V. Miiller, knjigovodja, s soprogo, iz Bistrico. — Ant. Mattersdorfer, potovalec, iz Reko. Pri Bavarskem dvoru: J. Kralj, tehnikar, z Dunaja. Pri Jitinem kolodvoru: Eliza Mohr, posestnikova hči, iz Koroškega. — Marija Hniipfl in Ana Zettel, poštariei, iz Štajerskega. — Jožef Prissinger, zasebnik s soprogo, iz Koroškega. Vremensko »poročilo. ® Čas Stanje g C D 3 S —--Veter Vreme i5 „„„,„■■„.,,•.. irakomera toplomeri o v* opazovanja v mm p0FCehy„ a « ~tf. u. zjut.l 734 77 +0 8 1 brezv. megla , „ . ft 11.2. u. pop. 734-55 + 60 si. svzh. oblačno , v 9. u. zvec. 734-55 + 4 4 si. vzli. ., f,ez Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 11. marca. Papirna. renta h% po 100 gl. (s 16% davka) 79 gl. 90 kr. Sreberna „ o% „ 100» (s 16% davka) «» R" 4* avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London ....... Srebro....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške uiarke 80 110 96 856 285 127 10 6 62 50 90 45 80 80 09 02 65 Poslano. P. n. bi. gg. udom „Matice Slovenske"! Z ozirom na predvčerajšnje »Poslano" v »Slov. Nar." in »Slovencu" naznanjam, da vežem v svoji delavnici knjige »Matice Slovenske" okusno, v trdo in fino Angležko platno po tako nizki ceni, kakor to ceneje nikomur ni mogoče, in sicer bi stale platnice z vezanjem vred za knjigo le »O kr., ali za vse troje knjige enega leta, samo »O kr. Vsa dela izvrševal bodem izklučljivo lo v svoji delavnici in prosim častite ude, da me blagovolijo z naročili kmalo in obilo počastiti. Pooblastila za nebroširane pole ni treba pošiljati, ker se vse knjige »Matice Slovensko" vežejo edino le v moji knjigoveznici in jih edino le jaz čč. gg. udom razpošiljam, tako da udje, kteri si naroče vezane knjige, dobe iste ravno o onem času in z isto pošiljatvijo, kot vsi drugi udje broširane. Posebno plačevanje poštnine toraj odpade. Naročnina za vezanje naj se direktno meni pošilja, kar je ravno tako gotovo, kot naročitev pri »Matičnemu" upravništvn. Z odličnjim spoštovanjem f rane Dcžmaii, knjigovez „>rnlico Slovenske", Ljubljana sv. Petra cesta št. 6. Najboljše decimalne in ravnotežne •rt -rt £ •rt S 4> U Ji •rt >S i> ■rt S N S »4- 9 &< rt« » — rt. *t (t S B>l « rt-rt. 1 Sedaj ! ali pa nikoli ! Prevzel som čudovito veliko zalogo pip iz prave morske pene in razno blago iz jantarja v razprodajo. Da bom prej gotov, razprodajam blago po tako nizki ceni, da se bo komaj delo izplačalo. Vsak komad velja gold inar. S Pipe so prekrasne, iz prave najfineje morske peno jako lino okovane s ponarejenim srebrom: so vsake vrsto kakor Ulmorice, Dcbrečinke, Csikos. Rakoczy itd. Vso je lično izdelano ali pa rozljano ter voljii vsaka le 1 gld. Cevi /.a suiodku in cigarete iz najfineje prave morsko pene s kanežom iz pravega jantarja v 30 raznih podobah, gladke ali rezljanc, s konjiči, drugimi živalimi ali cvetličjem. Vsaka teh prekrasnih cevi je v posebnem otviju in velja lc 1 gld. Najvišjo .slast pa ima vsak lastnik mojih pip iz morske peno vidoč, i kako lepo se taista okadi. ker jo vsak komad nalašč za J| to v vosku pripravljen. Prodaja trajala bo le malo časa. fl Razpošilja jih proti gotovini ali po poštnem povzetji lo j še malo časa (3) 1 Rabinowicz' zaloga pip iz morske pene « Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9. « ••MMHM«MM«l»teso, nemško In domačo deteljo, vsake vrste travo, Kašeljski kaps, 1111»-niški kromgilr In fižol itd. priporoča po najnižji ceni S V A i\ PUR DAN V Ljubljani. SmS Getzemani in Golgata, :f šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Bukvo premišljevanja in molitvo k časti britkega terpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, po premišljevanji pobožne nune Ano Katarine Kmerih in po spisih najimenitniiib častilcev presvetoga terpljenja našega Zvoličarja; spisal J. Volčič, je ravnokar izišia v šestemu natisu ter so dobiva pri podpisanemu in pri vseh bukvarnah in sicer voljii v pol usnjl 1 gl. 20 kr.; vse v usnji 1 gl. :1() kr.; vso v usnji/, 7,lat« obrezo 1 gl. 70 kr.; po pošti 10 kr. več. Se boljše vezanje se Izvršuje po naročilu. Matija Gerber (Josip Gerber), v Ljubljani. (1)