lor aaalllng at »pedal rolo ot po«u«o provkiod iac to section 1101, Act ol Oct I, 1I1T, outhorited oo Jun« 4, 1018. I*aja vtak dsa rezen sobot, lo praznikov. latued dalfer Sundaja ozid loUdoj«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodniflU la upravnlikl prostori: M87 South Laomdalo Am Otfloo of Publiootioa: MIT South Lanrndalo Ave. Telepbone, Rockoroll IMM leto-veah rss chicago 21ilu četrtek. 12. avgusta (august ii). 1149 STEV.—NUMBER 157 Subocrlptlon ROO Yearly Act d Angleški letalci vrgli tez tisoč ton bomb na Nuremberg Zavezniki zfcdajajo strahovite udarce nemški sili v zadnjem kotu Sicilije in izgleda, da bo kmalu zdrobljena. Enote britske in ameriške bojne mornarice obstreljujejo osisčne pozicije na obrežju.—Angleški letalci vrglii čez tisoč ton bomb na Mannheim in Ludwigs-haven.—Ruske armade se bližajo Harkovu s treh strani.—Ameriške kolone prodirajo proti zadnji japonski bazi na otoku New Georgia London. U. avg.—-Nemška za-lagalna črta, ki vodi v Italijo skozi Brennerski prelaz in preko Dunaja in Budimpešte na Balkan, je bila dsnes napadene iz zraka po angleških letalcih. Nuremberg, staro bavarsko mesto, kjer se pričenja črts, je bil tarča strahovitega bombardira-r;a. Angleži so vrgli 1500 razstrelilnih in zažigalnih bomb ns to mesto. Ursdni komunike trdi, da se samo 10 bombnikov, ki so se udeležili napsds ns Nuremberg, ni vrnilo v svoje be ker ne podirsjo mostov in razbijajo cest Posebni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rus zasedli Lipso, 12 milj proč od Harkova in Rogodjanko, trinajst milj proč od Harkova. Tretja ruska vojaška kolona prodira proti Harkovu z zapadne strani ln dospela je do točke, kl je oddaljena samo enajst milj od mesta. Druga ruske kolone so začele po okupaciji Orla prodirati pro- ze. Mesto je važno železniško ti Brijsnsku, strsteglčnemu me- in industrijsko središče. Zavosnlškl slan, Afriko. 11. avg. - Osiščna sila v Siciliji dobiva strahovite udarce s strsni zaveznikov. Znsmenjs kažejo, da se bo kmalu zdrobila pod temi udarci. Ostanki osiščno armade rušijo z dinamitom hribe in pečino ob cestah, pp katerih prodirsjo naprej v smeri Messine ameriške, britske ln ksnsdske četo. Jeklen obroč «teog osiščne silo v kotu Sicilijo so zožuje. Ameriške čete so po okupaciji strategičnih točk prodrle štiri milje daleč vzhodno od Ssn Agate in se približale Cspe D'Orlandu. Oddelki osme britske srmsde so izravnali bojno Črto na vzhodu po okupaciji Pedare. To mesto leži pet milj stran od Acl-reala, sicilske luke. Ameriške četo so se združile z britskimi pri Rsndszzu, v bližini središčs oslščne bojne črte. Nemci so zajeti ns ozemlju v bližini gorskegs prelszs in preti jim uničenje. Zavezniški letalci bombardirajo ceste ns obrežju Sicilije, ki vodijo v Messino, ds preprečijo umik osiščni sili v Messino in tam v južno Itslijo. Psrnlkl in ladje v Messinski ožini so tudi tarča zavezniških bomb. Enote britske bojne mornsrl-<* obstreljujejo obrežje Sicilije »n ceste na tem obrežju. Ameriške bojne ladje so v skcljl ob ^vernem obrežju ln bombsrdl-rai° pozicije sovražnika pri Cape D'Oisndu. Kadio Rim je nsznsnil umik italijanskih čet iz Sicilije, "ker ozračje nad otokom kontrolirajo zaveznišks letsls." London. 11. tvg,—Angleški bombniki so sinoči odleteli proti Kontinentu, ds nsdsljujejo z razbijanjem nemških industrijah središč in nacijaklh oporišč v Franciji, Holandiji ln Belgiji. J^ talikl minister poročs, ds Angleži zmetali čez tisoč ton ns Msnnhelm ln Lud-*'K*haven v napadu Obe me-ktl ta v Porenju. Bombe so r"'i>ile tovarne, militaristične oprave in zanetile ogromne požare. roji sngleftkih bojnih T*,*0 ™Utt bombe ns indus-Ifcke centrs v Porurju. leUli- v Franciji in Holandiji. '-°ndon. n, avg,—Ruske sr-se bliUj0 Harkovu, ukra-|"j^ rnu jeklarskemu središču, v " strtn* — severe, oevero- "" >n severozapada. prsvl 11 krilo , "rfnede, zbrsne ns t* 1 * nevernosti uničenje, uročile trdijo, ds Js stu, ki leži 250 milj severozs-padno od Harkova. Zasedle so trideset vasi in naselbin v zadnjih 24 urah. Radio Berlin poroča, ds je rusko poveljstvo zsgnslo v boj proti Nemcem v sektorju De-mensku dvsnsjst divizij/okrog 180,000 vojskov. Ts ssktor loži 80 milj severno od Brijsnsks. Operacije čet ns kopnem pod-pirajo ruska bojns letsls bombardiranjem nORlftidh peticij. Zavosnlškl slan. Avstralija, U svg. — Ameriške čete so zsčele boj zs posest Bslroks, zsdnjegs centrs jsponskegs odpors ns otoku Nevv Georgia. Proti temu centru so zsčele prodirati po okupaciji Munde, jsponske letalske baze ns tem otoku. Komunike iz glsvnegs stsns generala Douglass MacArthur-js, vrhovnegs poveljnike zavezniške sile, prsvl, ds Jsponcl sku šsjo vzdržsti pomorsko zvezo z vojaškimi posadkami ns otokih v srednjem delu Solomonov ln ns Kolombsngsru. Zavezniški letalci so napadli z bombami ja ponske ladje v bližini Kolom-bangara, kl so potopile dve ladji, štiri pa poškodovale. Jsponske bsze ns obrežju Nove Gvi neje so bile tudi tsrče bombardiranja iz zrsks. Bolgarija na pragu revolucije? Kralj Boris slcuia utrditi svoj režim IstsabuL Turčijs. U. svg — Tu prevladuje mnenje, ds bo v Bolgsriji Izbruhnile revolucijs, ko bodo Rusi zsvzeli Hsrkov ln Brijsnsk. Sem dospele poročile trdijo, ds skušs krslj Boris utr-diti svoj režim z rssftirjenjem politične bsze kabineta in ds bo pobegnil z letalom ns posestvo svojegs očete, bivšegs krsljs Ferdinanda, v Slovakiji, če ss* bodo njegovi napori izjalovili. Poročila dalje Vravijo, ds Js krslj povabil Nikolaja Mussno-vs, voditelje demokrstov in bivšegs premierje, nsj stopi v vle-do. Povsbilo so prejeli tudi profesor Cvetko Stajnov, liberslce. Nikolaj Petkov, vodje kmečke strsnke, ln socialist U. Čermen-djev, nsj stopijo v vlado. Boris bi red formiral vlado narodne enotnosti, ksr ps ss mu najbrže ne bo posrečilo. Sentiment v prilog Rusiji ne-raščs v Bolgsriji. Bolgarski komunisti so aktivni in Iz Rusije dobivajo navodila in sredstvs ----M jm zs sabotažo Oni upsjo, ds bo J, "r žarkov« blizu Nemške' Rusije posUle orožje v Vemo ln msslo iz bojazni'Burgas. pristanlščni »r u ničenJobl Značilno Je to,'bo izbruhniU revolucije. / JT ADF proti priseljevanju Kitajcev Diskuzi ja o vrnitvi UMWA v federacijo Chicaga 11. svg.—Člsni ek sekutlvnoga sveta Ameriške delavsko federscije so ns svoji seji v hotelu Drake soglasno za kij učili, ds bodo vztrsjsll v opoziciji proti reviziji zskons, ki prspoveduje prišeljevsnje Kitsj cev v Ameriko. Nekstere smeriško orgsnlzacije so spollrsle ns ADF ss revizijo njonegs sts-liščs, Jter je Kitsjsks zsvsznics Ameriko v vojni proti Jsponskl. Willism Green, predsednik ADF, ki je naznanil zaključek eksekutivnega sveta, Jo dejal, "ds se tiče vprsšsnjs aslmllscl je. Ljudje iz evropskih držsv, kl prihsjsjo v Ameriko, se rszliku-jejo od Kltsjcev. V drugi in tretji genorscijl nihče ne vo, iz ks-teregs krsjs so prišli, toda Kitajci ostsnojo Kitajci." Dsniol J. Tobin, prodsOdnlk mednarodne bratovščino voznikov in nsdslnlk odbors, ki so jo Jpogtjtl t Johnom L. Lewlsom glede vrnitve rudarsks unija UMWA v ADF, Je predleifl poročilo o Izidu brez priporočil. Lloyd Thrush, predsednik progresivne rudarske unijo, je iz jsvil, ds bo vodil opozicijo proti vrnitvi UMWA v federscijo. Poudsrjsl je, ds ustsvs ADF ds je njegovi uniji izključno prsvl co do reprezentscije rudarjev. Progreslvns rudsrsks unljs jo je blls usUnovljens* v Illinoisu 1. 1932 po revolti proti Lowisovi nadvladi. Sest let posnoje je dobila čsrtsr od ADF. Tobin je vprsisl Thrushs, sko je njogovs unljs za dosego sporazume z Levvisovo orgsnizscijo v slučsju, ds slcsskutlvnl svst zavzame stslišče, ds je sporszum zsželjlv. Thrush je odgovoril, ds js ts sporszum z Lewisom pod pogojem, ds so njegovo unljs prizna kot sdins v premogovni industriji. Thrush j/ pozneje ns sestanku s čssniksrjl Izjsvil, ds bo tlrsl zsdevo prod konvencijo ADF, sko ns bodo člsni skse-kutivnegs svete zs vrnili Lewl-sove spllksdje ss vrnitev UM-VVA v federscijo. Badoglio premešal svojo vlado Nova demonstracija sa umik iz vojne U. SVg.- Radio Rim poročs, ds je msršsl Pietro Be-doglio premešal svoj ksbinet. Bruno Fornaciari Jo bil odstavljen kot notranji minister in njegovo pozicijo Jo dobil senator Umberto Rleci Senator Jo star 66 let ln je bil prej direktor civilne sdministraeije. Demonstracije zs mir so oo obnovile v itelijenskih mestih. Nsjvstje so oo vriile v Beriju, mestu ob Jodrsnskem morju. anglestf.pre-mier churchill v kanadi Vaina pomilovanja o vojni atorategiji ROOSEVELT SE UDE-LEZI KONFERENCE s njim in Rooss-lerslnth Šts-trsjsli voč Ifia, U. svg.—-Poročils iz iulijsnskih krsjev ob švicsr-ski moji trdijo, do oe Bedoglio še vedno trudi v naporih za končanje vojne in sklenitev "častnega" miru s zavezniki Italijo ss bo umsknils Is vojne, če dobi asrancije. "ds to njene čast in test ss vojske dineatije save- Ouebec. Ks— Zavezniki naj pojasnijo namene London. U. svg.-Pomsnjksnjs programa z jasno zsčrtsniml ns meni ln cilji lshko provodrs ostro trenje in resno krizo v od nošsjlh msd Veliko Britsnljo ln sovjetsko Rusijo. Na> to nsvsr nost opozsrjs Churchillovo vls do publlkscljs Weekly Tribuno, glssilo lsboritov. Urodnik te publlkscljs Jo Aneurln Bevsn, vodilni kritik ptilitike Churchillovo vlsds v psrlsmsntu. On trdi, ds zsvss-niki še niso osvojili enotnogs progrsms, ksr dolusuje ustanavljanje zavezniških militsrl-stičnih vlsd v zasedenih pokrs-jinsh ns eni strsni in formlrs-njo odbors zs osvoboditev Nemčije v Rusiji s sankcijo sovjetske vlsde ns drugI Tribuna omenja Churchillovo deklsrsdjo, ds so biU Rusi Informirani o ustansvljsnju mlll-tsrističnih vlsds, kritizirs ps premierjs, ker so nl posvetovsl njimi o amernicsh, kl se bodo izvsjsle. Mookvs ns drugi strsni se ni posvetovsls s Veliko Britenijo in Ameriko, ko js podprlo odbor zs osvoboditev Nemčije "Ake se bodo dogodki rszvi-jsli Uko kot doslej, brez spors-zu ma med zevezniki o enotni uktiki in politiki, bo to provo-clrslo trenje in nove kom pil ks-cije glede povojne obnove Evrope." pravi Tribuno. "Dssi možnosti, da eo bo nseizem tsko hitro razsul v Nemčiji kot ae Je fsšizem v Italiji, Ao ni, morajo »IU Združeni narodi pripravljeni ns vse eventuelnosti." Program razkoosnjo Evropo v več con zavezniškega vpliva ims oporo pri nekaterih v Angliji In drugih drteveh. ki smstrs-jo to zs eno orodstvo zs preprečen je odprtegs konflikta msd Ruoi|o ter Veliko BrManlJo in Ameriko Tribune tsgovsrjs program, oe k—Rusu v Pullmsn ... In krst U teden se pripelje, ups mo, ds prsvočssno, ds bo lahko še videl obličje svojegs mrtvegs brstrsncs .,. Ponesrečen slovenski Istslte New York City — Frsnk Tsr-ček, vojsški IsUlsc, čigsr dom je v North Borgenu, N. J., Je bil pred neksj dnsvi precej pobit, ko je njegov bombnik psdel ns tis pri WslU-Wslll, VVash., sporočil ps js svoji ms Uri, ds nl nič nevsrnsgs. Člsn umrl v Peeal Herminio, Ps.—Dns 6. svgu tU jo tuksj umrl Jos. Lspinski, ČUn društvs 17 SNPJ. Po ns-rodnostl Js bil Poljsk, sUr 67 lst th /.opušča družino. Podlegel jo raku. Strola ubila lost ameriških vojakov Fort Bel vol r, Vs., U. svg.— Strels Js ubtls šest vojskov, ko so meUU žogo ns igrišču poleg vojsškegs Uboriščs. Žrtve so blls Philip W. H lonce, Julisn D. Roein, Ruaasil R. Heller, James Hood, cHoster E. Desring In C. J. Csverly. Mussolini dobil zavetje v Švici? Lizbone, Portugslsks, 11. svg. —Julijanski diplomstičnl krogi so uverjenl, da jo Muasollnl dobil zsvetjs v ftvlel. Neki člsn Ulijsnskegs poslaništva js de-si, ds Bsdoglljevs vlsds ni dovolj močns in ni mogU Jamčili Mussoliniju vsrnosti v Italiji. Telefonski delavci ne bodo zastavkali Indisnspašis, Ind. 11. avg,— Okrog tleoČ delavcev pri Bell Tolephrmo Co. so Je Izreklo proti oklicu sUvke I/javili so, de bodo čsksll ns razsodbo vojno-delsvskegs odbore, ki Je odredil zssllšonje o reprezenUclJi ln ts-prti delsvnicl. ki nsj bi pooUvU temelje novemu okonomokemu rodu in politični enotnosti v Evropi. Ts nsj Izvedo pod ekupnim vodstvom, ae dominacijo, Velike BriUnije, Amerike in sovjetske Rusije. nova jugoslovanska vlada v londonu ( Dr. Bolidar Purič prevzel predsedniitvo vlade MIHAJLOVIČ OSTAL V KABINETU London. 11. svg.—Novs jugoslovanska vlsds Js blls formi-rsns v Londonu kmslu potsm, ko je krslj Peter sprejel reslg-nscljo članov prejšnjega ksbl-noU, kateremu je načelovsl Miloš Trlfunovlč. Predsednik nove vlsds js dr, Božldsr Purič, kl Je provtol tudi potlcljo lunsnjsgs minlstrs. On bo tudi oprsvljsl posls vojnegs minlstrs v nonsviočnostl gsnsrsls Drsle Mihsjlovlčs, po-vsljnlks četniške armado, kl ss bori proti oslščni okupscljskl lili v Jugoslsvljl. Mihajlovič Js edini ismed člsnov prtjinje vlsds, kl Js osUl v ksblnstu. Trifunovičovs vlsds jo psdls isrsdl nssporssums v vodstvu lunsnje politiko. Ursdns Izjava prsvl, ds Js blls Ispromombs izvršena i nsmsnom, "ds ss is-gotovi učinkovito poilovsnjo in livsjslo nslogo, kaUre Jo rts-plst dogodkov potisnil nt površje." . Trlfunovlč Jo bU prtdssdnik vlsds od 26. juniji, trdi tt, da le nsstal spor mod nJim in krt-U«m, ker jo sltdajl ishlevsl, nsj ss vlsds Isročo u isvsjsnje demokrstlčns sunsnjs politiko pred odhodom ls Londons v Ksiro, Egipt. ^ Dr. Purič Jo bil prod Isti jugoslovanski poslsnlk v Franciji. On js bil tudi prvi repro-zentant Jugoslsvlje pri Ligi ns-rodov, ksUrs sedel jo bil v ženevi, dvics, Angleški komunist obsojen v zapor La borit zahteva preiskavo komuni-stičnih aktivnosti U. avg,—Preiskavo aktivnosti komunistične strsnks Jo zshtevsl v parlamentu Isbo-rit Dsnisl Frsnksl poUm, ko Jo sodišče obsodilo D. F. Spring-halla, orgsnizstorjs U strsnks, ns sedem lst zspors. Bprlnghsll jo bil spoznan zs krivegs šplo-nsže v prilog sovražnikom Anglijo. Frsnkel jo sugerlrsl, nsj notrsnjl minister llorbert Morrison odrodi preisksvo, kl nsj bl ugotovilo, sli komunistično strsnks vodi sktlvnosti, kl so v nasprotju z interesi dežele tn ogrslsjo njeno vsrnost, Morrison ie odgovoril, ds so svtoriteU čujsče ln sUlno pszi Jo ns prsvrstns olemenU. Sprlnghsll, kl is bil člsn otrednjogs odbors komunistične strsnke In nečelnik njonegs po* lltlčnego biroja, Js bil sretirsh v glavnem atanu U atrsnko. Hsrry PolUtt, Ujnik komunistične strsnke, Je dejsl, ds strsnks nl vedele, ds Js Sprlnghsll udeležen v špionsli. Morrison in drugi Isbortt! so izjsvlll, ds mors strsnke prevseti odgovornost zo aktivnooti svojih vodiUlJev in ČUnov General De Gaulle se vrnil v AlUr Alžlr, Alierijs, II. svg^-Oa-nor s I Charles de Oeulle sa Jo vrnil v lo mooto po obisku frsa-eookega Maroka. Po povratku st Je udeležil aeje boditev Franojc PROSVETA PROSVETA THE E N LI OffTENMZNT OLAMLO I« LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE Organ of aad publishsd Naročnin« sa •a loaa. ts ot m 9740 aa oaio iai JEDNOTE br 20*7-lf Sa. MEMBER OF iz naselbin Datum v oklepaju na primer (August 31, 1043), poleg valega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla iteročnina. Pono vite JO piavočasno/ds SS vam list na Socialistična zmaga v Kanadi • a * t 'i tM. if> ' ' Zadnji teden ao bile votlttre v kanadski provinci Ontariju ln liberalna večina v zbornici, ki je vladala to provinco, je bila po- metena Iz vlade. Liberalci v Kanadi—kakor smo pred časom le pojasnili—so liberalni le po imenu, v resnici pa so veliki nazsdnjoki. Središče kanadskega "liberalstva" je francoska provinca Oftebec in kdo so ondotni liberalci? Francoski klerikalci, ki so pHr? dve leti sabotirali vojno Kanade in krčevito nasprotovali obvezni vojaški službi. Kdo ps je pometel ontsrijske liberalce iz urada? Konservativci, ki lrjalno podpirajo vojno in zmago Združenih narodov. V prejšnji zbornici so konservativci imeli dvsjset poslancev, v novi jih pa bodo imeli osem in trideset. Na drugi strani ao pomagali k porazu liberalcev kanadski socialisti, ki doslej niso imeli niti enega potfanca v ontarijski zbornici, zdaj pa jih bodo Imeli 34. — Socialistična stranka v Kanadi se uradno imenuje Canadian Cooperatlve Commonvvealth Federation. Njeni kandidatje oo zmagali v industrijskih krajih na severu in severozapadu province. Ker nima nobena stranka več|ne, bodo po najnovejših poročilih konservativci sklenili pakt s progresivci sa organiziranje koalicijske vlade. Socialiatična skupina bo v opoziciji in bo tvorila ravnovesje med vlado in manjšiho štirinajstih liberalcev. Prvič v zgodovini Kanade je ontarijsko delavstvo poverilo socis-listom 34 mandatov. Kanadski socialisti Imajo demokratičen in zelo konstruktiven socialni program. Upajmo, da se bodo pokazali vredne zaupanja in bodo zvesto ln neomsjno služili koristim delavcev v Ontariju. (l Lahko še omenimo, ds so ksnsdski komunisti prilezli "Ifpod zemlje" ln osnovsll svojo strsnko z imenom "Farmer-Labor party." Komunistična stranka je v Kanadi nelegalna zaradi naaprotova- nja vojni pred 22. junijem 1941 in čeprav ao se kanadski komunisti po tem datumu čez noč prelevili v največje kanadake patriote, jim vlsda kljub temu noče vrniti legalnosti. Zdaj pa bodo obnovili politično akcijo pod novim imenom, to je pod masko "farmtr-Uborltov." Sijajna zmsgs ontarijskih socialistov daje upanje, da ae delavci Ksnsde drsmljo In spoznsvajo, katera stranka je stranka prave demokrecije. V Berlinu se nekaj kuha lz Btockholms, Bern a IA Madrida so začele ob koncu zadnjega tedns prihsjsti vesti, ki nsmigujejo, da je bilo v Nemčiji zadnji teden zborovanje vojaških irt političnih voditeljev in konec toga zborovanja je bil, da je bil Adolf Hitler odrinjen v ozadje, na Čelo nacijske Nemčije so pa stepili letalski maršal Goering. feldmarlal VVilhelm Keitel, šef generalnega štaba In sdmirat Kari Doemltz, vrhovni poveljnik bojne mornarice. Nobena teh vesti ni potrjena in uradni krogi v Londonu Iti VVashingtonu jih docela ignorirajo, ampak poročevalci iz &v*doka in Švice vztrajajo, da je to rea. Dalje pripovedujejo tl poročeval-cl. da je ljudstvo v Nemčiji silno demoralizirano zaradi zaveflnt* ikih letalskih napadov na nemška mesta, zaradi poraza podmornic in hudih nemških porazov na ruski fronti; ta demorallzaclja m manifestira s paničnim begom prebivalcev lz Berlina in drugih mest ter z vedno večjimi demonstracijami za mir. Poročila nadalje pravijo, da so se nacisti v Nemčiji razcepili na tn grupe. prva "grupa" )c Hitler sam, ki je baje danes največji samotar na Nemškem; druga grupa je Goering o svojimi pristali in tretja grupa sta Himmler. šef Gestape in dr. Goebbels, vodja propagande, z njunimi pristani. V tem hipu Je Goerlngova grupa v ospredju. Vse to ni važno, naj bo res ali ne. Za Združene narode ml vai-nn, kdo kapitulira brezpogojno v Nemčiji, kakor ni važiu^kdo kapitulira brezpogojno v Italiji, na Japonskem in v ostalih osli" nih deželah Važno je ed*no to. ■ Jože Snoy na primer kril bivšega jednotinega zdravm ker je naperil tožbo proti ori nizaeljl. Jaz nisem nikdar i mislil, da bi mogel biti gla zdravnik jednote kje drugje I v ^Chicagu. Dr. Arch je obljul ako bo izvoljen za glav« zdravnika, da Bo odstopil od si ne službe pri drugi organizai Potem se je pa premislil inl zaslišanju, ko je bil odstavlji ni hoUl na seji gl. odbora priznati, da je kaj Ukega oblj bil. Jaz sem smatral, da jesti prisodil zaušnico vsej delegac Jaz bi se Ml Ukrat oglasi! da sem imel popolno zaupanje naš glavni odbor kot ga imam danes. da bo Če on rešil to Meni je na tem, če se prične* klestiti za oslovsko senco tr I šem listu, nam potem pa prod ra manjka za druge važne prave. Če je kje kaka pntu bo bivši jednotin zdravnik up šUval pravila in umaknil toži sicer se bo pogreznil še v več blamažo. Tone Garden dobro dela v jih komenUrjih. Je sama šoli prej je niol hotel."—"Moram za-1 pouk, kar piše. Toda za nail preti, Sli ne vidiš, da je ie ena' re člane je taka šola že prepc čez polnoči, mi pa še dsnes od- In Uko so "suckerji" ostali v mestu, lopovi pa so lahko veselo odpotovali dalje s polnimi koši copakov, ki so jih dobili Od ljudi, ki hočejo dobiti nekaj za darmo. Jaz sem se dej tomkaj slikati in mm potrošil 15c Na slflti izgle-dam baš Uk kot so danes razmere soboto, 7. avgusta sem ftel v "drfcuT, ki lo bil v Jem naselju So od pondelj-ks Ker sem delal r**1neVl'vek dni, nisem prej utegnil m v U vrote cirkus Kadar m dela, m služi seme enemu «"efxxiar]w Na tieUm prostoru je bilo ob mojem prlbodu ob U. url zva-šer vae polno občinstva, kot čebel tr panju. Jas aem samo c*. psi okrog ln opozovsl vrvenje 'ftdl TWka1 00 velika Igran aa drfw iM raznih l^ah. n ^ dmar tn to večji 'Jtfjttstih kolesih po pat do petfteaet centov, pri drugih igrah pa od 90c do 20 mlx* tudl Wsllsr 1. Wataon th «0 fk B^li^jTt^^b^ 8 pota V začetku avgusts sem zopet obiskal n*e rojake po itlezrum okrožju Mlnnesote, od Elyja nazaj do Hikbinga. Vas U mesta so Uko rekoč zrasla v zadnjih 00 letih, ko mm prvič začel delati na Elyju. V onem času so biU Še Umni pragozdovi m le redko naseljeni Indijanci. O tem obisku poročam čez čas V slovenski farmarskj našel bini ja umri rojak Loka Prepod nik, star O lat Polqf ieaa za pušča šest ataok, več rai pa nI znanega - Matija W0SI AlUS. Wlo.—Preteklega 34. julijs je mln/lo Štiri lets, odkar oo me pripeljali z dels, kjer sem se bil zgrudjt Od uklat ni-sem Šel več na Hht, medtem ko drugi trpini deta jo ln zaslužijo le prfllčno dobre, de vedno m nahajam pod flgravnlškim nadzorstvom fn uživam tri različne MUkns trikrat na dan. leh aem menda porfcbtl že m kako sam oko In leo v tem času, toda moja srčna bolezen še nI ozdravljena Te vrstite pišem zato. kor mi HMMff ^idje očitajo, da lenobo pasem te ds živim na Žulji dragih. Tesm tem m j bo pove na, mladina pa ne čita. Mi rajši učili druge, namesto d« se osmi učili. Barbičevi dopisi bi bili skor humoristični, toda so nekam deči in tudi precej prostor« rabijo v listu. I Gornik piše zadostno. Le ^ ne odobravam, ker je v zadnji dopisu udaril po unijah Pn) telj Gornik, če niso unije ao vzroki pri članstvu, ker * ^ zanima, da bi organizscijo boljšalo. I Tone Jankovich sc P^ oglaša. Jaz ae čudim, da naši dopianikom čas dopušča in Uko redno priobčeni njik si. Če jaz pUgem malo po« kanega papirja uredništvu,« slh vzame dva tedna predno p de na vrsto. Nekateri dop«" oo pa Uko srečni, ds vidimo I hove dopise na dva sli Ui Tudi Matija fz MinnctoU pridno oglaša. On rad pl*««1 hovniklh, bolnišnici St. W in bolnikih. Je Vae dobro, če bi izpustil tiste starotoj neže, kl urno slepijo nd roj* do groba. Tone Jsnkovirh * r huduje nad Rimom . K meni je prišel zel« V*" fSnt m m mi je milo potottL ■ je dal fte veliko dolarjev *f peča Sedaj papežu ne podpore, ker je priznal Vatikan japonskega po^a^* ker dsje Japoncem denar da » le fanU pobijejo Omer^ ~ mu, da pravijo, da je pap^ ^ MM in ga vpmšal. če J* »J b varan. "Mana ne bodo -slepili," mi je odgovoril U kih slučajev ja razvidno. 0M ICrarTjcu" vendar eakrat ^ Urjkani ^ Jooopk IUM. »rtvTFK. 12. AVGUSTA Vesti z jugoslovanske fronte I Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov KAJ SE GODI MA KRETI Boston, 2. avgu«t4.—Chriatian Science Monitor piše v uvodni jtu, d« P° vest A britanskega glavnega stana na Srednjem vzhoda Italijani na Kreti niso popustili napram Nemcem, ki so jih hoteli razorožiti. Zanesljiva poročHa pravijo, da je sicer prišlo do izmenjave Strelov toda Italijani niso odnshali in še vedno drie svoje pozicije. Nekatera poročila iz Carigrada pravijo celo, da so ae partnerji osišča na grški celini borili z bajoneti. V...- IZJAVA ANTHONVJA EDENA London, 2. avg. (UP).—Zuna nji minister Eden je pohvalil danes "sijajne uspehe" devete zračne armade Zedinjenih držav, ki je izvedla napad na pe-trolejske tovarne v Pleštu. Dejal je, da so zdaj Nemci in nii-hovi sateliti na vrsti, da občutijo na svoji lastni koži strahoto udarcev, katere so prej delili zavezniškim mestom. "Goering je imel že mnogo povoda, da se kesa ln obžaluje, da je začel pustošiti Rotterdam, Varšavo, B e 1 g r a d, Coventry, London in nešteta druga mesta. Zdaj pa je Nemčija na vrpti, da trpi pod udarci orožja, katero jg hotela prihraniti zase," je izjavil Eden. Eden je nsglašal tudi, da so zavezniki složni m edini, ter je izrazil upanje, da bo njihova složnost tudi v mirnem čaau trajala, posvečena nalogam, ki prekašajo vse, kar je svet doadaj poznal. da bo vest dobro vplivala na vznemirjeno nemško javnost, ki bo iz tega dejstva sklepala, da se Nemci ne bodo brez borbe umaknili z Balkana. O prihodu maršala Rommela v Grčijo je bila njegova alava že precej oguljena. Njegove nekdanje zmage v Afriki ao mu bile prinesle mnogo slovesa, toda akoravno se je tam obupno boril, je na koncu vendar moral oditi s svojevrstno slavo vojskovodje, ki je izvršil največji umik vbo svetovne zgodovine. To njegovo umikanje se je končalo z velikanskim splošnim polomom, akoravno se je on sam rešil. Kaj bo mogel storiti na Balkanu, je najbrže zanj ravno tako nerešeno vprašanje kot za ves ostali svet. Kar se dogaja v Italiji, je izpostavilo ves balkanski polotok napadom iz boka. Njegov problem bo, da najde pomoč proti razpadanju vsega— italijanskih okupacijskih čet in i SOVRAŽNIK ZA HITLERJE VIMI LINIJAMI Tednik New York Timesa pri naša pod gornjim naslovom Članek svojega londonakega dopisnika Lawrenca Wolfa, ki pravi o Jugoslaviji! Jugoslovanski gerilci se že več kot dve leti upirajo skupni sili Nemčije, Italije in njihovih Madžarskih in bolgarskih hlaptev ter prizadevajo nemškemu generalnemu štaba atine muke in težave. Pregled zadnjih Činov ge-rilcev je naslednji: V Črni gori so jugoslovanski gerilci uničili italijansko posadko važnega strategičnega mesta Bioča, kjer so ubili 313 častnike* in vojakov in vzeli 400 ujetnikov. Fronta v Črni gori ae razteza v dolžino «0 milj. Na tem ozemlju imajo gerilci na visokih planotah utrjena postojanke, kjer jim tudi nsjhujši zračni napadi ne morejo do živega. V Bosni, Hercegovini in Hrvaški je koncentriralo oaašče več ^ 10 divizij—med njimi štiri nemške—§ katerimi je poakuailo pregnati gerilce lz nekaterih krajev. Toda gerilci ao prešli v protinapad in prodrli pra4r do mesta Sarajeva, ki je glavno središče okupatorakih čet. Sovražnik je izgubil približno iun. Novico so objavili s parami m veliko propagando, ho podprli • fotografični- Poanetfa. Ni J.™, » 4 ravno sedanji trenotek. k ra/r«*»jo to skrivnootno ugan- Dr. Ooebbeia najbrže politične strukture administracij, ki so upravljala osvojena ozemlja. v . Rommelov prihod na Balkan morda pomeni nekaj čisto drugega, nekaj, česar nemški narod še ni uvidel. Invazija Sicilije, ki je bila poglavitna utrdba Italije, bo razo-dela nacistom, da tudi Kreta, poglavitna utrdba Balkana, ni nezavzetna. Na podlagi nekaterih poročil je prišlo na Kreti do spopadov med nemškimi in italijanskimi vojaki. Govorice, ki so sc pojavile v zadnjem čaau, trde, da se je nemška vrhovna komanda odločila evakuirati srednjo Italijo in braniti samo najsevernejši del. To pa bi moglo veljati tudi za balkanski polotok. Bombardiranje rumunskih petrolejskih vrelcev bo tudi učinkovalo'na razvoj dogodkov. Če bi ae pojavila potreba evakuacije južnega dela Balkana— v svrho ustanovitve močnejše obrambne linije v kotlini Donave—bi bil Rommel brez dvoma najboljši človek, da to izvede. Imel bi neprijetno nalogo, da poskuša uataviti zavezniško prodiranje, da reši, kar more in da pridobi čim več mogoče časa. V...- ZAVEZNIKI SO OSVOBODILI V PALERMU SKUPINO JUGOSLOVANSKIH GERILCEV New York, 3. avg. (NYT).— Poaebno poročilo New Vork Timesu iz Palerma prinaša vest o osvoboditvi 2000 italijanBkih političnih ujetnikov, žrtev fašizma. Izpuščeni so bili na svobodo v soglasju s proklamacijo generala Dwighta Elsenhowerja. Med temi ujetniki, ki ae nahija-o v silno žalostnem stanju, jc Ho tudi nekaj Jugoslovanov. New York Times piše: "Bila je to skupina jugoslo-vanakih partizanov, ki ao padli v roke okupacijskim četam, katere ao poalal i v Pelerino. Italijani so z njimi ravnali še hujše nego z vsemi drugimi. Pravico imamo do tega, da jih smatramo za naše zaveznike. Njih želja je, vrniti ae nazaj v i' domovino ln tam nadaljevati boj za svobodo." V ... — fcOVOR KRNJEVIČA O JUOO-2 SLAVIJI London, 30. jul. (ONA).— V radioposlaniči, naslovljeni narodu v domovini, je izjavil Krnjevič med drugim: "Pognati Nemce in Italijane iz naše domovine bo težka naloga, toda podpora zaveznikov in navdušenje, ki nas prešinje o priliki poloma, fašizma, ata nam jo olajšala in približala. Upam, da bo hrvaški narod obenem s Srbi in Slovenci storil čim več mogoče za zaves niško stvar, tako da bodo armada genarala Eisenhowerja triumfalno sprejete in ds ob vstopu v Jugoslavijo ne bodo imele nobenih težkoč na svojem potu. Osvoboditev španskih lojalistov? ■ 1. i 'j * Francova vlada revidirala svoje stalisče Madrid. Španija. U. avg.—List Arriba, glasilo stranke falangls-tov (fašistov), piše, da je nacionalistična Španija utrjena in da se je odločila za končanje zatiranja levičarskih grup. List je obenem namignil, da bodo vaCj lojalisti, ki so bili aretirani in vrženi v ječe, osvobojeni. List je objavil uvodnik, ki pra vi med drUglm, "da so lojallitl dobili zasluženo kazen, toda Čas zaceli vse rane. Znižanje kazni je upravičeno. Močpi lahko zdaj pokažejo svojo velikodušnostJia pram onim, ki so bili kaznovani za storjene zločine." Arriba hvali politiko vlade diktatorja Franca, ker je že storila korake za osvoboditev lojalistov. Prvi korak je bil v izpustitvi političnih jetnikov lz ječe. To ne pomeni, da bodo tudi oni, ki so storili velike zločine v čaau civilne vojne, dobili avobodo. Oni, ki so pobijali desničarje v tem konfliktu, bodo morali od-aedeti kazen. Pismo iz Londona Klub Dalmatincev v Londonu London, 3. avg. (ONA).—Hrva ti iz Dalmacije in tudi drugi Jugoslovani iz pokrajin ob Jadranski obali ao ustanovili v Londonu klub Izgnancev ter izdali deklaracijo, ki ostro obsoja sepa-racijo Srbije ln Hrvaške, kateri je osišče Izločilo lz Jugoslavije kot posebni državi. r Nedavno lz domovine prispeli Dalmatlnci skupno izjavljajo, da bodo narodi Jugoslavije sami odločali o svoji narodni politiki in da nima "nikdo pravice, da bi v naprej odločal o vprašanjih kakršnih koli notranjih mej med različnimi narodnostnimi skupinami v državi". Ta ižjava poziva vse jugoslovanske narode, nsj opuste vae malenkostne prepire, ki temelje na bazi "šovinizma in verske nestrpnosti". Izjava pravi nadalje, da bodo morale biti mednarodne meje Jugoslavije na novo urejene, tudi one za ozemlja v bltžini Jadranskega morja, ozemlja, katera Ima v rokah Italija. V deklaraciji je rečeno, da bl bil pristop "bratskega bolgarskega naroda" k edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev dobrodošel. (Iavlrno poročilo Prosveti) 5 julija 1943. Še najmanj se je spremenila kuhinja v škofovi palači. Lahko ai mislite, da škofove kuhinje niao nikjer majhne Takale palača bo aeveda imela dovolj veliko kuhiitjo. Zato se mi ni zdelo čudno, da bodo Čez eno uro aesviralt lz nje 160 do 200 koali, kakor ao mi povedali pri štedilniku. In dobrih kosil, s katerimi ao zadivoljnl Ameri-kancl, Iti pridejo v meato za nekaj ur dopuata. Ker ameriški Rdeči krti ja prevzel škofovo palačo za avoje avrhe ln namena, dokler bo trajala vojna. O-flclr, kl nadzoruje delovanje v Škofovi palači, aa ne more na-čuditi, kako morejo v tako majhni kuhinji akuhati toliko. Prav, kakor aa fmgleški poznavalci kantin ia klubov ne morejo načuditi, kaj Amerikanci počnejo v Škofovi palači z 200 nastavljene! "Saj ss morajo drug v drugega zadevati," mi je dejala a zavistjo šena, ki ima svoje prste v vaakem dobrodelnem društvu. Na vsak način: ikofova kuhinja ne kaže nikakih znakov naporov ali utrujenosti in zdi aa, da 200 koali in 200 hišnih poslov z lahkoto prenaša kot bl človek sodil po enakomernem h r open ju in. aopenjt^ in prijetnih dišavah, ki te obdajaj«), ko stopiš vanjo. Ameriški- Rdeči križ je 'prevzel' Škofovo palačo, da v njej goatl avoje fanta, ki pridejo dežele za en vačer razvedrila v meato. Zraven kuhinja je ahramba — bila Je ječa v sta rih časih. Tainamo pili dopol dne "pepsi-colo?, ameriško na rodno pijačo, kakor so nam jo predstsvili. "Prišla je k nsm v sodčkih na ralun 1ease-lendne pogodbe." Pspsi-cola "lease-lend" v škofovi shrambi — to mora biti novotarija! pa, tako je s vsem, kamor pridejo Amerikanci. — Vrače riža, moka, suhega graha v shrambi. "Pride to iz vaših ali naših zalog?", vprašam. "To j«' 'ldase^end' narobe. Vsa naia hrana grs na račun 'lease-tond revers . ' In vsa posteljina. < Dobili amo 3000 rjuh na račun ''lease-lend re vera1 pogodba. Razumete: An glali naa imajo pod streho, nas zalagajo s hrano in kar vae to stane, odštejemo od vsote, zs katero ate dobili blaga lz Ame rike na račun 'leasa-lendne' po godbe." "Trt tisoč rjuh, novih rjuh, ksj jih premoremo?" "še sami na veate, koliko imats vsega v deželi," mi odgovori Ame rikanec. "Hvala bogu, da vam Imamo kaj dati, čaprav jih za naa ni." Zdaj pa poglejte v škofovo jedilnico. Amerikanci ao posta vili bar v njo, tam prod velikim ddprtim kaminom s sveto aliko nad njim. Visoko gotsko akno Ima barvano steklo. Solnce sije skozi ln meče pobožne mo dre in rmene lučke po baru ln obrazih deklet, ki točijo za njim in po obrazih vojakov, ki sede za miaami. Ne zdelo bl ae mi čudno, če bi ae kdo v poznih u-rah začel križati pvad kaminom In zamenjal dekleta za barom s svetnicami ls vlaokih medenih kotličev točijo dekleta "kast lend revers" kavo in čaj in whJaky, tar pepal-aola "lease-lend" brez "reveraa*. Najbolj se nI spremenila jedilnica. Na vrsto je prišle ka- pela, da je šla skozi svoje spreobrnjenje. Škof jo je formalno "dikonaekriral." Zdaj spi v njej 50 Amerlkancev na "leaae-lend revers" rjuhah. In lepo prenočišče je poatalo iz kapele: vlaoka je ln ima vlaoka gotska okna, dovolj je sraka tn svetlobe v njej. "Kaj pa smo hoteli. Naši fantje so morali spati po hodnikih in vaeh sobah, kjarkolt amo jih mogli razaeliti. Škofova palača ae zdi velika, ali če pride do tega, da morate prenočiti «00 ljudi, ne veste, kam bl jih da jall. S kapelo pa amo dObilt 50 novih postelj." Amerikanci dosežejo, kar morajo, pa tudi la mora škof "dikonsekrlratf" kapele. Vaa čaat jim! Temu rečejo "go ahead." Nekje na atopnicah — Škofova palača je polna zverlženlh hodnikov in stopnic — amo IH mimo vrat, ki vodijo v škofove aobe. Dve sobi ai je obdržal aa svojo uporabo v svoji palači, "Zdeti se mu mora precej glasno tn veselo, odkar ste tukaj." — "O, pravi, da ima rad to. Dobri prijatelji amo s škofom. Na roko nam gre v vsakem pogledu." Kdo bi ae imel rad tega, da ga pri vhodu v poslopje pozdravi napis na. steni: "Pridite ns piknik ameriškega Rcfpčega križa in vaakdo naj pripelje avojo 'date' a seboj." "Kar ja škoda, je, da ae naii fantje tako hitro menjajo. Komaj pridejo ln ae malo navadijo, jih ks pošljejo nsprsj in apet drugI pridejo. Največji kril je z novimi, ki pridejo sveži lz A-merike in z ladje. Ne vado nič o nakaznicah in ne vedo nič, kako ja v deželi, kl bo ša kmalu osls štiri Ista v vojni. Pri-dsjo aem v meato ln hočejo tega ln onega ln jim moram? razlagati, da na morejo imeti vsega. Po vojaških taborličih In tukaj pri naa jih komaj malo navadimo na vojno, pa odidejo. Ia vaa poveat sa ponovi znova." Škofova pslsčs bo imela svoje zasluge pri smerl|ko-ang}e-prljatsjjatvu. Danea aem la z Ameriki jorlč, Frone govorila z Amerlkancem, kl ae mi Je zdel izredno prijeten ln resen mlad mož. "Hvala Bogu, ds nss v srmsdi na vprsšsjo, kam hočemo iti. Če bl mane I mečem uničujejo slovensko živ pred nekaj meaecl vprašali, bl IJenje n« Koroškem. Tako ao gotovo rekel v aeverno Afriko Tako na bi nikoli apozoal Anglije. In če bl ne bilo vojne, b nikoli ne vidfcj Evrope. Jaz hočem po vojni študirati in posta ti arhitekt. Od Evrope ae bodoči arhitekti ishko veliko naučimo, In v Angliji vidimo ve liko stare arhitekture, kl je bi la za avoj čas najboljša ln ki se jo izplača videti ln Itudlratl." "Moderno arhitekturo imate najboljšo v Ameriki, nI tako?" "Mogoče, ali tudi v Ameriki le nhuno našli onega pravega, edinega načrta za mi>deme stavbe, ki bi najbolje odgovar Jai današnjim časom. Tega se mi mladi zavedamo. V Amcrll ki študiramo arhitekturo pri največjih evropskih mojstrih, kl ao prišli k nam. Vsem skupaj se nam mogoča posreči nsj ti ideslno sts vbo bodočnosti." I Celo skozi staro škofovo palačo vodijo pots v bodočnost Dolenjka. Tokio pravi, da io Gua-riglia potrdil Map tno Waihington, 9. svg. (ONA).-Itslijanski zunanji minister Rafael Gueriglia ja na lamel ju domače oddala tokijskega rediš naznanU japonskemu zunanjemu ministru Mamoru flhJflemitau da ba Italija nadaljevala avoj napor, da zadosti obvezam tri perut nege pakta Japonska, Nemčija ln Italije. Ns podlagi monitorjev Zedinjenih držav, ki so oddajo zabeležili, je trdil japonski radio, da j« "italijanska vlada po jmsti*pu vlade ministrskega pn-«Uiir .k*, flodoglia ponovno objaenJla in 'oglašala, da ostaja italijanska i ulit Ika v pogledu vojnih obveznosti ns pologi iripartitnega MeJsenaslJIveJle dnevna da "Pre starosti dalje, ženske pa za dekle ih služkinje. Vsled slabih prehranjevalnih razmer umira v teh lagerjih veliko koroških Slovencev, posebno starejših ljudi. Razumljivo je pri teh rssme-rah, da ao ae mnogi koroški Slovenci sedsj ob totalni mobilizaciji odloČili, ds grado raje v gozdove in se odtegnejo hitlerjan-akl vojaški in delovni službi. Del teh ljudi so Nemci v gorovju ujeli ln jih privedli v zapore Oaatapa v Celovcu. Tskosvanl "Volkagertchahof" v Celovcu Je pod predaedništvom dr. Frel-alerja, bivšega drisvnega sekretarja, sodil 37 s lov enak i m nacionalnim Korošcem in jih je dne 9. ln 10. marca 1943 obaodtl 12 fantov ln eno dekle na smrt; njih imena ao: . Tomaž Olip, predsednik prosvetnega društva v Selah ln vodja pevaklh društev v okrožju Borovi Je na Koroškem, ljudski peanik. Jakob Oraze ln Jane« Ds vijak la Sel; Pran Gre-poaestnik iz BorovelJ; Prlatotnlk, Florjan Kolih, Jernej Oraze, Ivan Oraze, vsi ia Sel; Ulrih Kolih iz Sel-Sajde, Franc Vajncerl is Suhe, Jurij Faatork Iz Lobnika, Mihael Zupanu Iz Obrlj ter Marija Olip iz Železne Kaple. Poleg tega pa to bili še na skupno 125 let In 9 mesecev ro-bije obsojeni: vdova po slovenskemu zdravniku dr. Jugu-Zora Jug, knjlgovodklnja ls BorovelJ ln njanl hčerki Vida Jug in Jua-tina Jug, obe is Sel: Jernej Rožič, Josip Olip, Sabina Ogrla, Olga Kolih, Katarina Prlstov-njaniu slovanskcsa šlvlja na Ko- nik; Marija l.mail, An« Oraie, val ls Sel; Uršuli Vajncerl, pre-vžllkarlca ls Suhe, Katarina, Pastark is Lobnika, Janaz Rozman, čevljarski mojster, ls Ce-loves, Alojzij Lualn, rudar, Anton Golob ls Bele, Janez Smol-nlk is Zitarevaai, MIha Tomič Is Roberte, TomaŽ CVip pod. Jereb is Obrlj In njegove žena Uršuls Olip is Obrij; Jernej Eržen ls Želetne Kaple, Marija Ogrln In Marija Pristotnik is Sa) Ur Is dvs osebi, klterih Imeni nlsts znani. Sodba j« bUa javno objavljana šele sredi sprlls. Vil imenovani ao bili odločeni nacionalni koroški Slovenci, člani slovenskih prosvetnih in pevskih društev>» Vsi Imenovani kraji ležijo v plebiscitnem o-semlju na Koroškem. Gauleltar Koroške dr, Rainer pa js na javnem zborovanju dne 14. aprila 1943 v Mizici označil ts poštene slovenake kmete in sinove tar hčerke slovenskih Bnsestnikov kot bandite in do-rsedno rekel: "Sle koennen verslchert aeln, dass kaln Ban-dit (SlovenecI) sslnsn Schickaal entgehen wlrd. Wir wsrden sis Hstsen und achlogen, bi« der Spuk sus dam Lande Kaernten veraehwundan lst." (Bodite pre-pričsnl. ds niti eden teh bsndl-tov (Slovencev!) ne bo ušel »vo-jI u«odi. Preganjali jih bomo in iMfbijali, dokler ts strslUs ne Izginejo lz koroška dežele.) aka lgralga Janlce Hanaea. Nemška strahovlada na Koroškem (V biltenu It. 134 s dne 14. Junij« »mo prinesli poročilo o »odnl obranavi proti velikemu Številu savednih korolkih Slovencev. Zdaj smo pa prejeli aaupno podtalno poročilo o strašnem prega- roftkem, datirano s dne 14. aprila 1049, katere prinašamo v isvirnem besedilu:—JIC) » Ietrabljavanje Slovencev ni • Koroškem Po krivičnem plebiscitu ao koroški Slovenci Živeli od leta 1920 dalje v nemški Avstriji. Noben od avstrijskih režimov od 1. 1920 do 1938, niti aoclali-itlčnl režim dr. Ronnerja, niti krščanakoaocialna režima dr, Dollfussa ln dr. Suachniga nista koroškim Slovencem dala niti kulturnih niti političnih pravic, oropali so jih celo oatanka sla venskega šolstva. Z letom 1988 po zasedbi, Koroške po hi tie r-janski Nemčiji pa z ognjem ln leta 1941 (Jeportirali vao sloven «ko inteligenco in vae aiovenske duhovnike in redovnike is dala-le in jih poslali deloma v koncentracijska taborišča v Nemčl jo ali v internacijo ali konfina d jo. Vsa slovenska mladina ja bila mobilizirana in poslana v prvi; linije na fronto, tako da izkazujejo plovenske občine par centuelno največ padlih ln ranjenih. Kmečka občina Sv. Jakob v Rožu Ima dosedaj že 70 vojnih žrtev padlih, občina Strajaves pri Podkloštru okoli m) padlih. Nemci so ustavili o-ba slovenska lista "Koroški Slovenec" ln "Nedeljo" ter vae člane uredništva in upravnlltve internirali, Zaplenili so vse gospodarske in denarne institucije korolkih Slovencev ter centralo gospodarskih organizacij "Zadružno zvezo" v Celovcu z vsem premoženjem in lato Izročili Nemcem. Nad 00 slovenskim župnijam ao zaplenili vm) cerkveno nepremično premoŽenje in ga izročili v Ust nemškim priseljencem. Najhujšo preganjanja koro-l šklh Slovencev pa as js začelo a preseljevanjem korolkih kmeč-čkih drutin v maaah od aprila 1941 dalja. OMi 2000 krnskih družin t vasmi člani ao ad aprila 1941 do danea isaelill v Nemčijo v razne lagerja ln Biser: Ls-ger Weihs«nbuig, Nuarnberg-etraaee 29, Bayern, Lafer Waa-aertruedingern, HopCengseechen 79; Loger Frsuensursck, Post Krlangen, MJHelfranken; Lager Eichatatt, Bavern, Lager llesstl-berg, Poet Eltlngen ueber Wgs-sertrundingon, Mittelfrankan; ar Reslinits, Poet Snldir. Preuaeen; Lager Hoharsrarriberg. Post Kchetnleld in SteifrrweJd, MiUelfreniuen, 0ayern. Vss kmetka posestva teh ljudi — okoli 10400 korolkih nacionalnih Slovencev — so Nemci brez odškodnine zaplenili jn dodelili nemškim pr lestencem H Jone ksrolki Slov«*t>< • p« vrhu tegs mobiliziran tn sicer moške zs armado tn delo v tovarnah, lato sinove od 16 lat Italijanski profokti so proVMoli radonlrsmjo šivoia VVashington, 3. avg. (ONA).— Racioniranje živeža v Italiji, ki Je bilo prej v rokah uprave fa-šiatlčne stranke, ao prevzeli zdaj prefektl—tako poroča nemški radio v neki domači oddaji, katero su zsbsležlll ursdnl monitorji Zedinjenih držav. Oddaja pa zatrjuje, da so Italijanski kmetje Še vedno dolžni oddati avoj pridelek državi; deleži živeža na Itaiijaaakern ozemlju so ostali lati kot pred odstopom Benlts Mussolinija. Tomaso Smith fo novi ravnatelj rimskega lista Messmgera Wsshlngtop, 3 avg (ONA).— Tomaso Smith, kl je bil pred prihodom Musaohnjia na vlado leta 1922 eden od urednikov rimskega čaaopiss III Mesasgero, Je Ml zdaj imenovan, ze ravnatelja tega Hala. Ts veet js šls preko radia ln Je bila zabeležena od poelušalnlh postaj sa inozemske radi« »oddaje Prejšnji urednik lista Meassgero je bil Aleaasndro PsveMni, fsMstUni Ctipagandlst, kl je bil nekdaj uasolinijev minister ako proeveto ljud- ) ** AVOUflJ FRCUVETA PRODA SE popotoTop^li krojacnico. 5915 WentworthV9 Kličite 4-7. h *m Čistilce t mmmw POTREBUJEMO za čiščenje po dnevi in po J STALNO DELO J Hrano, uniformo preskrbimo J STOUFFERS RESTAURanS 156 North Wabash av» 1 DELAVCI za nakladanje pošte in I "BAGGAGEMEN" Železniško delo je vojno potr^hJ Stalno delo. Skuienost ni potreS SUroat 11-50 let. 48-urno S $5.20 na dan. Povišanje v 6 do« mesecih. Čaa in pol za nadurfl delo. Morate govoriti angleiko^B Prinealte Soclal Security Cni I EMPLOYMENT OFFICE I CHICAGO UNION STATION I _616 W. Jackson St I stalno delo i sedaj in i po vojni i utemeljena I jedilna i industrija i vojno potrebnih izdelkov. I Moški in ženske za splošno I tovarniško delo. corn products refining co. Archer Av^ in 63rd Street Lehko se prijavite tudi v urad na 333 No. Michigan Ave. Sobi fl SOSESKA ANTON INGOLIČ zakaj se nl že prej oglasila. A čim se je njegove močna roka oklenila njene, je spoznele, da je vsaka beseda odveč. Tonč je vse vedel in vse razumel. Na oglu se je oglasila iz gostilne harmonika. Oba sta nehote obstele. "Kej, če bi vstopile? Ni še pozno, prišla bova še pravočasno," jo je povabil Tonč. Veronika nl oklevali niti trenutek. V gostilni je bilo toplo ln prijetno. Pri mizah je sedelo neksj mladih ljudi, v kotu pri peči pe je sterejši moški vlekel hermonlko. Dve pera sta plessla v sosedni sobi, kjer ni bilo luči. Veronike ln Tonč ste sedla za prazno mizo. Tonč je naročil čaje, neto vina. Sele zdaj se jima je odprlo. Tonč se je stisnil k njej ln ji razkladal, kakšno kovačnlco in hišo si bosta postavila. * "Majhna bo, a za prvo silo bo dovolj/' je govoril. "Delati znam ln bom zaslužil, potem si postaviva lepšo ln večjo!" "Ne!" je ugovarjala Veronika. "Že Ukoj bova posUvlls UkŠno, da naju ne bo srsm. Sama Imam šest tisoč, Jok pa mi jih mora Izplačati štirideset!" Tonču so se zasvetile oči. Udaril je po mizi, da so se najbližji gostje ozrli k njima, in za-kllcal: "Veronika, zdaj pa moram svoj načrt spremeniti! Če je tsko, poUm pe bom posUvil veliko kovačnlco s hišo, kakor se spodobi za Ube!" Prijetno je bilo pogovarjati se o novi hiši in o bodočem življenju. Tam ob cesti na Vretniklh se je dvlgnlU' ko-večnlce z lepo hišo. Pred njo se je v soncu grel vrt, za njo pa sadovnjak. V kovačnlci je ves dan puhal meh in je pelo kladivo. Ljudje so prihajali z vozovi in konji. Dela ni nikoli primanjkovalo. Nekje blizu je ležaU njiva, takoj za hišo pa»je stsl svinjak in poleg njega hlev z dvema kravama. Seveda tudi otrok ni primanjkovalo. Podili so se okoli hiše, da je bilo veselje. Sprva je Veronika še pogledovaU na uro, poUm pa je Imela oči samo še ze Tonče, ki jo je prijel Usno okoli pasu, jo stisnil k sebi in ji zaupal, kaj je trpel od tlsUge strašnega večera, ko se je poslovila za odrom od njega, do onega lepega pisma, ki ga je dobil pred kratkim. Govoril je ln govoril. Tudi ona mu je povedele še enkrat vse od začetke. Se nikoli si nlsU toliko povedele. BIU sU pij sns, e ne od vina, čeprav sU pila že drugi liUr, tudi ne od hermonike, kl je pela še lepše kakor prej, marveč od nečese, ker je sijelo lz njunih oči. Tončevs roks, kl se je oklepsla Veronike, je bUa vroča, da jo je včasl, ko se je nagnil Čisto k njej ln se doUknll njenih prsih, spreleUlo toplo ln opojno, da bl zaprla oči ln položila glivo na njegova ramena. Na* posled jo je odvedel v drugo sobo, kjer je brnela motna svetilka. Zaplesala sU. Veroniko je prevzela slsdka onemoglost. Zdelo se jI je, da bl padU, če bi nenadoma odUgnil roke. A Uga ni storil, Še trdneje jo je priklepal nase in jo vrUl Zdsj pa zdaj ji je rekel keko besedo, ki Je sicer ni dobro slišala, a razumele je njen smieel; vsaka je pomenila kaj lepege. Ko sU se vračala k mizi, ji je pogled nehoU obvisel ns url "Joj, devet je še!M se je prestrsšile. Tonč je neverjetno pogledal na uro; ko je videl, da Je res, je malomarno zamahnil z roko ln se zasmejal. (Dilje prihodnjič J (Se nadaljuje.) Od svojih znancev se je bUe poslovila že prejšnje dni. Se poslednjič je objela s pogledom hišo, kl ji je bile za nekaj čase drugi dom, hišo, kjer Je ob Tončevem pismu ln očetovem obisku doživele Uko lepe trenutke. Ni mislile toliko nenjo, ki Jo Je zapuščale, marveč na to, kar se je pod njeno streho začelo: na novo, lepše življenje. "Zbogom, Veronika, ps se še oglasi kaj!" so ji vzklikali ljudje, kl so prihejeli k plotovom, de se še enkrat rokujejo z njo. Zunaj vasi je čsksl Meškov Tina. Vzel je hlapčlču, kl jo je spremljal, kovčeg in ga odslovil. Dolgo je bredel pred njo na novo zapedll sneg ln nl spregovoril niti besede. Ko pe je postele pot lepše, je hodil vštric nje ln večkrst pogledsl s svojimi Umnimi očmi Veroniko, kl jI je ležeU ne licih čudoviU sreče. Nsposled je le začel: , "Ali mora bltl.teko med nama?" Veronika se je zresniU in odvrnils: 'Tako in nič drugače, Tina!" "Govoril sem že doma, zadovoljni so," Je fant nadeljevel. "Takoj nama dedo čez, sami pa bodo šli v gorico. Lepo bl ti bilo pri nas!" Veronika se je usUvils ln pogledala velikega in močnega fanU ob sebi, ki je bil U trenutek šibkejši od ženske. SpregovoriU je toplo: "Tine, nl mogoče, lmsm drugega! Zdsj odhajam k njemu. Mnogo hudega ava prebila, na pomlad pa se bovs le vzels." PoUm sU molčsU vso pot. Pred posUjo, ko jI je izročil kovčeg, ji je segel nekam nerodno v ponujeno roko in dejal: "Zbogom, Veronika! Rad sem U Imel ln Už-ko U bom pozebll!" — Zvečer ae je pripeljala v Maribor. Ne posUji Jo je čekel Tonč. Po enem letu aU sf segla v roke. Veronikine je drhUle, ko jo je Tončeva stisnila krepko in silno. "Vender enkret!" je vzkliknil, ne da bl po-vedel, eli se je rszveselll, ker je končno doče-kel vlek sli ker ji je lehko po Uko dolgem če-su stisnil roko. , "Kje stenujejo?" je vprašala Veronike po novi gospodinji, ko sU se dolgo molče prerivs-ls med gnečo po ozkem pločniku. "Ns drugI strsni mesU, e lmevs še dovolj čsss. Dobri ljudje so, gospod je profesor," je odvrnil Tonč ln jo poUgnll v semotnejšo ulico, kjer nl bilo toliko ljudi. Lehko sU se tu in tam ozrU drug po drugem. Tonču se je zdel njen kovček lehek ko blezlne, najrajši bi se bU poigral z njim in ga zalučal vlaoko proti nebu. Mnogokrat je že hodil po Uj ulici, a nikoli nt bilo v njem toliko moči kakor ta večer. O, če bi mu zdajle prinesli največje kladivo, z enim zamehom bi zdrobil nakovalo! BIU pa ao časi, ko gs je utrudilo nejlažje. Kakšni čaal so bili! A zdaj so za vselej mimo! Niti spomniti se ne msrs nsnje. Ogledovsl je Veroniko, bils je še lepšs kskor prej. Obraz se JI je zožil ln tudi v Ulo je bile vltkejše ln zs spoznsnje večja. V beli volneni ruti, kl jo je Imela ogr-njeno okoli ramen ln kl jI Je segsla zadaj do pasu, je bila videti še lepša. Ko sts hodlls po slsbo razsvetljenem delu ulice, je polsksl njeno roko ln Jo stisnil. "Vcronlks! Veronika!" je vroče zašepetal. Veronika je stopale tik ob njem. Zdelo ae jI je, de je padlo nekaj s nje, kar jI je nekdaj branilo, da bi mu pogledale naravnost v oči ln jih ne bl Ukoj povesila, že na vlaku je Iskale besed, s ksUrlml mu bo še enkrst povedala vse, ksr jo je Užllo v Um čssu, in mu rszložils, NOT ON THS HSSU of retrestinf Axls forces ln Slcflj, thls American tank buster spaais into tha town of fldacea CiUzana siva it a happjr welcome. Tha ansmj, tryins to hold a defense lina on the northeastam th« laland. Is Andins mobOe wsapons of thls tarps a real hsadartia. Well-equlpped Američana "r.. s____i thla u .n nfflcUl U B. Ann« Slenel Cm nhotn. slišno le hlipanje. Nato so se usule besede, vrele so ko voda, sc valile diruga čez drugo ko plaz. LeftarU Je zamamilo, da je zaspal. Prebudil se je, ko je slišal korake za seboj. "Oče!" Jldeči možev obraz je bil jeklen, spodnja ustnica mu Je trepetala, oči so bile srdlU. "Zakaj si lagal?" Lenart se je dvignil, jflčenil, izpraševal z odprtimi uatml, z razprtimi vekami Oče Je dvignil roko, kl jo je dotlej držal za hrbtom, v pesti je tiščal palico. Udaril ga je prvič, drugič, tretjič . .. Lenart je kriknil. Ko se je zavedel, kaj se godi, se mu je žalost izprevrgU v sovraštvo. Mačeho je mrzli huje nego oče-U; z njo sta se ujedsla ko psa ln se drug drugega tožila. BU je vesel, di jc oče znova odšel . . Vojne se je končala ... Oče se je vrnil Zdelo se je, da je že pozabil, kfj se je bilo med njima Sgodflo. Sil so domov, sredi razvalin fcOsUvlIt trgovino. Oče je uvajal fina v delo, občeval z njirrt kot ; odraslim ln mu zaupal To le Lenartu dobro delo, vendar nl k njegove duše nikoli izginila senCa tiste krivice, ki so mu io prizadeli. Mačeha je izgubila sleforno moč nad njim. Nekoč je bil dvignil celo roko nanjo; udajrtl bl jo bU, če bl se ne bUa umaknila. "Vidiš," jc dejala možu,fin zajokala. Oče je gledal, stisnil ustnice ln pest, s sina se ni upal udariti. Kaj je bral Uko strašnega v njegovih očeh? Obrnil se je in odšel. Neksj mesecev za tem mu je oče spisal Izpričevalo in ga odslovil od hiše. Dobil mu je mesto v trgovini svojegs prijsteljs. "Zvečer in sjutraj boš jedel doms, s spal boš v podstrešju. Ds se naučiš živeti," mu je dejal Lenart je bil vesel svobode. Z mačeho se nleU pogledala, četudi sU se kdaj srečsU v veži ali na ttopnicah. Ob koncu meseca je bU razočaran. Trgovec je Izplačal uslužbencem meeečnlno, njemu je dejal: "Tvojo plačo sem dal očetu." Lenart je nerazumljivo strmel 'Teko ml je ukezel oče. Ne smem drugače." Se istega večera mu je dejsl oče: "Ali boš zaitonj prenočeval ln jedel? Ali U nisem vzredil?" BU je globoko prepričen, da je Izkazal sinu nepoplsčljlvo uslugo, ker mu Je dal življenje. Segel je v žep Jn mu vrgel dve liri: "Ne zapravljaj!" Izmed prijaUljev in znancev Je imel Lenart nejrsjšl Emila. Spoznala ste sa biU v kavarni. Povedal mu je, kej je doživel, kej mu Je UiUo dušo. EmU Je molčal, nato mu je pUho svetoval, naj pretrga s očetom vse vosi. Lenart je trepetal pred tem, očeU ee je bal. Toda plaha, bežna misel ae Je v njem setrdno naaellla, ga »učila noč in dan. Ni ee Je mogel več otreetl . Dosegal Je, de mu Je goepoder ob koncu mesece izplačal meeečnlno, a ga je poiUvtl ne oesU: "Zgovoriu ao s očetom." Lenart se s očetom ni zgovar-Jal, ni poizkusil hoditi spat v podstrešje, bil ae ga Je srečati celo ne caetl. Bil Je veeel popolne svobodi. Roko je tiščal v žepu. v katerem je Imet denar Da Je bil brez alužbe. ga ni alffbelo Sreča se mu le nasmehnila. Povedal Je bU Emilu, kako je z nJim. U ga Ji prijel zs roko: MV naši trgovini potrebujejo prodajalce." Veliki temni proatori— vender se mu Je edelo, de je ne- POTREBUJEMO ŽENSKE POKANJE in ZAVIJANJE SKUSENOST NI POTREBNA Stalno delo Dobra plača 5 dni—40 ur na teden Cas in pol za nadurno del Prijavite se osebno WAREHOUSE EMPLOYMENT OFFIC NATIONAL TEACO. lOOb North Crosby Stree POŠTNA UPRAVA šali vsled vojnih rasnier nnsalk dalo In aaasnde s peeuiedbo snk vov. Vsak naslov v vatlih mš fana namreč sedaj ša poasbao M ko. Id pISBMMŠe pava. v bss kraju se aaslnvalk nahaja. Gospodična Irma France Bevk v podstrešje, položil uho na pod nje, zaklinjanjc. Ob moledova- ln poaluhnil, kaj se godi v kam- nju U ženske je posulo Lensrtu rl. BUo Je slišno očetovo vpitje! snova toplo pri srcu. Slednjič je klici ženske ns pomoč. Jok, proš- vse potihnilo. Skozi pod Je bUo Med vojno je bil oče pri v o- ^HbfMH jakih, mačeha je z otroki zbeža-la v hribe. Lenart se Je z bolest- M9 Jo in žolčem spominjal bremen, ^H ^^Hp-l^^^H ki mu Jih je nakladala mačeha, da ga je zbadalo v prsih. Bsl ae ^'jŠt^^^BM je, da bo bruhnil kri. V njegovi 1 ^f^BJ^PH duši se je kopičil gnev. Imel je ^lil^^l^l velike oči. videl je še tlsU, česar $^ W tSM ne bi smel videti. V hišo Je za- t ^MhH hajal vojak. Nekega večera je i Hn Lenart aplezal v mostovž, gledsl Mk ^B^J skozi temnice v kamro, dokler f m zaspal . . . Naslednjega Jutra se Je hudobno reUl mačehi na- I ravnoat v obraz. Ta ga Je uderi- * la po uatih: "Zakaj ae smeješ?" \ Obrisal si je kri "Vam ne po- , . vem " * • * „ r- % Povedal je očetu, ki Je bil pri- ^ \ # šal na dopust Težko Je čakal tiatega dne, od ugodja mu Je vre- fciiesaAiJi^^ la krt po Ulesu Jecljal Je. opi-m »val, kakor je vedel ln znal. Oče ga je gledal široko, naredil gtjLHlAH^E^I kretnjo, kakor da ga hoče brc- niti ko kroto, nenadoma Je za- JSjJ^^^PF^^B^^M rjul ostudno kletev in odšel. Bil ranjen, osramočen pred si- k^^^^HH^S^^^^H nom Lenart Je gledal za nJim. Hotel ae Je maščevati nnd mače- RanUnl ItalUanakl vojaki kl ho, ne nad očetom. Splazil se Je llcilijt