Stev. 16. Poitnina plačana v gotovini. V LJubljani, dne 19. aprila 1928. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 41. --j—_________--—— 1 —.......... - lasi!« JnRosloT»ii8ke kmetake iveae. - Cena 3t> Din za celo let«. — Za inozemstvo 60 Dia. — l'oe* ■ueina Jtevilka t Dtn. — V Imeratnem deln Tlaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. lakaja v »»ko sred* ob 6 njntr»j. - Spisi In daniti uaj se pošiljajo Uiodniitvu ..Domoljuba", naročnini reklama«!)« 1» Imeratl pa CpravnUtru ..Domoljuba" r IiJnbUaui, Kopitarjeva aUca iter. 6. Ali je to oderuštvo ali ni? Na uredništvo je zopet došlo poročilo t, naslednjo vsebino: Naš gostilničar, ki je seveda liberalec, je povišal cene vinu kar 7.a 2 Din pri litru. In to aa isto vino, ki ga je še včeraj prodajal za 2 Din ceneje. Pri tem ne pozabi nobenemu pivcu povedati, da je vino zato dražje, ker je oblastni odbor naložil tako visoke davke na vino. Žganje pa je ta mož podražil za 14 Din pri litru. In zopet je kriv oblastni odbor. Naš odgovor je naslednji: 1. Naznanite takega gostilničarja obl. odboru. Zakaj zakon proti draginji in proti nedovoljenemu in neutemeljenemu dviganju cen še obstoji. 2. Liberalni gostilničar, ki tako po-dražuje alkoholne pijače, spravi tri četrtine pOTiška v svoj žep, zraven pa še huj-fcka zoper oblastni odbor, katerega ime zlorablja, da more l|udi odirati. Zakaj: Trošarina na vino, ld jo je naložil oblastni odbor, znaša 35 par na liter. Ce gostilničar prodaja vino za 2 Din dražje, spravi pri vsakem litru 1 Din 0 Par v svoj žep. Tak gostilničar je torej z oblastno trošarino precej denarcev na račun pivcev profitiral, hujska pa na oblastni odbor, kakor bi le-ta podražil vino za 2 Din. Ali je to pošteno? Pošteno napram pivcem, ki morajo radi pohlepa takega gostilničarja vino draže plačevati, pošteno napram oblastnemu odboru, katerega na ta način grdo obrekuje? Na žganje 40% oziroma na Špirit je naložene oblastne trošarine 6 Din oziroma o uin 80 par. če zgoraj imenovani gostil-*n?r. o teva ^ liter 14 Din več., potem ni žep miroma 7 Din 20 par v last- r° dolžni povedati zato, da bodo vedeli nasi pristaši takim ljudem, ki proti-ir™ neutemeljeno podražujejo svo-» na prste stopiti, tistim ki idzjo hujskajo zoper oblastni odbor, pa Bnioui • .sako 1ažnivo hujskanje takoj z nAmi i?1 Pričami vred naznanite oblastemu odboru, ki bo znal braniti svojo Že"»ke lažnike'6^ Z0I>8r ,iberalne in r0<1i" fuin;i ^amostojneži hujskajo zlasti vino-; 1« da ^ oblastna trošarina po Par na liter uničila vinograd©. In to G Isti samostojneži, ki so v korist svojega lastnega žepa naložili na liter oelih 1 Din 65 par trošarine! Vinogradnikom pa naslednje pojasnilo: Trošarina na pivo in žganje je znatno večja kot trošarina na vino. Posledica tega mora biti, da bodo ljudje pili manj piva in manj žganja in ostali rajši pri vinu. Seveda, če ne bodo gostilničarji na svojo roko, kakor se to ponekod godi, vino dražili. 4. Slednjič Je treba še ene jasne besede: Naš oblastni odbor čaka ogromno dela. V desetih letih žerjavovskega cen-tralističnga gospodarstva je vse skrajno propadlo: ceste, skrb za kmetijstvo in obrt, bolnioe, hiralnice, umobolnice — kamorkoli se obrneš, vse je zanemarjeno. Dela za desetletja, da se vse zopet zravna. To vsi vidimo in čutimo ter zahtevamo in pričakujemo od oblastnega odbora, da krepko zaviše rokave. Toda, kako naj dela, če ne bo imel vsaj najpotrebnejšega denarja? Ali boš ti znal dvigniti posestvo, ki se je skozi deset let samo izžemalo, brez kapitala? Poskusil Kdo naj torej plača? Država? Plača precej, hvala Bogu, več kot smo prvotno mislili, toda ne vsega. Ali naj se za ostali primanjkljaj nalože doklade na zemljiški davek, kot so to storili radičevci v hrvatskih oblasteh? Ali po 10 Din na glavo živine, kot so to storili isti radičevci? Ne, zakaj naš oblastni odbor dobro ve, da je danes kmetija že preveč obremenjena in bi bilo vsako nadaljnje breme neznosno. Zato naj plaža tisti, ki prostovoljno plača. Plačajo naj tisti, ki so deloma tudi krivi. da so naše bolnice, hiralnice in umobolnice pretesne in bo treba zidati novih. Torej naj plačajo tisti, ki pijejo alkoholne piiače, zlasti žganje in pivo. To je prostovoljen davek, zakaj nihče ni prisiljen piti. Kdor pa pije in plača za liter vina 15 Din, bo že tudi še plačal 35 par za javne potrebščine. Mislimo, da Je to stališče naših obeh oblastnih odborov edino pravilno In pra-viSno. Vsi trezni ln pošteni ljudje to odobravajo. Liberalci pa, ki hočejo od oblast- nih trošarin po krivici ln z oderuštvom največ profitirati, bodo že dobili primerno plačilo za svoje laži in obrekovanja. V Beisradu. V Belgradu obhajajo pravoslavno Veliko noč Zato politično delo počiva. Vendar se v c :sekih in pri strankah pridno pripravlja gradivo za novo delo. Po praznikih bo glavna skrb posvečena ustalitvi dinarja. To se pravi: dinarju se bo dala zlata podlaga in bomo zopet začeli računati z majhnimi številkami kakor pred vojsko in kot to delajo že skoro vse evropske države. Dinar se bo uetalil na podlagi sedanje vrednosti, tako ostane vse neizpremenjeno, le številke se bodo zmanjšale. Z ustalitvijo dinarja bomo pri zunanjih državah mnog pridobili na gospodarskem kreditu, kar nam bo samo koristilo. Dalje bo važen za'kon o najetju zunanjega posojila, iz katerega se bo predvsem podprl naš promet in naše kmetijstvo. Kmetijstvo se mora spraviti na višjo stopinjo, kar pa ne bo šlo brez izredne državne podpore. Ta podpora bi obstajala v prvi vrsti v tem, da se upelje pri nas bolj napredno, torej bolj donosno kmetovanje. Zato bo treba dobrih šol, raznih kmetijskih zavode kmetijskih učiteljev itd. Za kmetijstvo se bo dovelilo iz posojila 2000 miljonov dinarjev. Žerjavovci in radičevci hočejo na vsak način preprečiti posojilo. Iz grde zavisti, ker se njim ni to posrečilo. Rajši vidijo, da pri nas vse propada še naprej, kot pa da bi se gospodarstvo začelo dvigati. Davidovič je sprožil misel, naj se znova predloži skupščini zakon proti korupciji. Napravil je tudi načrt za ta zakon, ki bi bil zelo strog. Korupcija je v zadnjem času sicer precej že izlečena, vendar misli Davidovič, da je treba tudi v prihodnje preprečiti vsak nov poskus koruptnih strank, kot je zlasti žerjavovska, da bi se kedaj mogle nabrati iz raznih kas milijonov za zasebne in strankarske žepe. Žerjavoci in radičevci vsak dan pišejo, da vlada pada. Tako zdaj pada vlada že dva meseca. Po razpoloženju v Belgradu sodeč, bo vlada Še dolgo časa padala. Žerjavovcem Je zmanjkalo namreč denarja, in zato Je potrebno, da i»ade vlada. A ZAP!5Klj ■i .MTtiviriv" " -iinr -ca....J p »Popolnoma se lanemarja kmetij- s#vo«, očita »Domovino«, ne pove pa, da bo Slovenija po novem davčnem zakonu, ki je bil proti volji žerjavovcev in radičevcev sprejet pod Vukičevičevo vlado, in ki se bo začel z novim letom izvajati, plačala skoraj polovico manj davkov kot doslej. Tudi noče videti »Domovina« proračuna oblastnega odbora, ki bo dal z« povzdigo našega kmetskega gospodarstva mnoge milijone, čeprav za oblastni proračun žerjavovci in radičevci niso glasovali. In končno v svoji zaslepljeni strankarski zagrizenosti žerjavovski tednik čisto pozablja, da je namenjenih iz angleškega posojila za razne kmetijske zadeve v naSi državi 2 tisoč milijonov dinarjev, ki jih bo kmetijstvo tudi dobilo, čeprav »kmetska demokracija « na- I penja vse sile, da bi to važno posojilo pre- I prečila. Tako je in nič drugače, »Domo- j vina« naj pa kar naprej piše, da se »kme- | tijstvo zanemarja«. Verjame ji tako noben j pameten človek več. d »Vlada se vedno bolj maje«, piše »Domovina«. Ne bo resnica, kajti g. Radič na nedeljskem shodu v Petrinji pri Sisku že ni več stavil drugih zahtev za vstop v vlado kot tri ministrska mesta. In gotovi žerjavovci se tudi že ponujajo, da bi z SLS »delili oblast«. 2e samo to je jasen dokaz, da se ne maje vlada, ampak maje se »kmetska demokracija« in nje — fondi. p »Ujeti i njeni železničar«, znano rdeč-karsko glasilo, zopet hobenta z »Zaloško NOVICA R Kdo hoče brezplačno z aeroplanom v Be&rad !n nazaj ? Uprava dnevnika >Slovenec« razpisuje 24 novih nagrad za tiste, ki so naročeni ali se vsaj za dva meseca na novo naroče na »Slovenca«; in seveda naročnino (40 di narjev za dva meseca) poravnajo. Nagrade so naslednje: 1. Vožnja z aeroplanom v BelgTad in nazaj ter 600 l)in na roke. Vrhutega vožnja iz Slovenije v Zagreb, odkoder vsak dan odhaja potniški aeroplan, v II. razredu brzovlaka in tifizaj. 2. 14 dnevno bivanje v Aleksandrovem na Krku z vožnjo II. razreda brzovlaka seminija. Skozi 14 dni vsak dan 100 dinarjev za oskrbo. 3. in 4. Dve moški ali dve ženski kolesi. 5. do 24. Dvajset ur-budilk, vdelane v hrastov les. cesto«, stavlia to popolnoma neopravičeno v zvezo z dr. Korošcem in piše med drugim: »Nabite puške in nasajeni bajoneti naj nikogar ne strašijo, kakor ni nikogar ustrašila Zaloška cesta.« — Hujskati delavstvo na korajžo ie lahko, posebno če se rdeč-karski hujskači, ko pride do nepotrebnega krvoprelitja, lepo poskrijejo, kot so se tedaj na — Zaloški cesti. Nogavice iz prave ali umetne svile. Vsaka dama ve, koliko veljajo njene nogavice, in radi tega treba paziti, da bodo zmeraj popolnoma v redu. Z ..RADIONOM" lahko pe-rete nogavice kolikokrat hočete, vsekdar bodo ohranile svoj prvotni sijaj. Eno pravilo je važno: Vedno je treba »RADION* v mrzli vodi raztopiti, a po tem nogavice izprati v mlačni raztopini. Potem izprati s čisto vodo in razprostreti, da se suše. S takim praniem bojo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled. ■BSSM Izvršiti pa mora naročnik, ki hoče prj ti pri žrebanju vpoštev, naslednje pogoje' 1. Mora najti med oglasi na zadnji stra »Slovenca« v dneh od 1. maja do 26. maja vsaj pet velikih napak. ^Slovenec« bo nam-reč začenši od 1. maja na zadnji strani objavljal oglase (pa no vsak dan), v katerih bo po ena velika, namenoma nare-jena napaka, v vseh dneh od 1. do 26. maja najmanj pet. Napake bodo talce, da jih bo tudi nešolan bravec mogel dobiti (n. pr. izpuščena bistvena beseda, narobe obnije^ na beseda, oči vidno napačna beseda ali številka itd.). Kdor najde vsaj pet napak in sporoči vseh pet skupaj vsaj do 2. junija do 6 zvečer upravi ^Slovenca*, ima pravico do žrebanja. 2. Biti mora naročnik dnevnega Slovenca« ako je star naročnik, mora imeti naročnino poravnano vsaj do 31. julija, nov naročnik pa si ga mora naročiti vsaj za dva meseca in naročnino (40 Din) poravnati vsaj do 2. junija. Žrebanje izmed vseh tekmovalcev se bo vršilo 4. junija. Domoljabovim čitateljem natopleje priporočamo, da se udeleže tekmovanja za te lepe nagrade. Iskanje napak ne bo samo zabavno temveč tudi lahko delo, ker napake ne bodo niti preveč skrite niti pretežke m preproste ljudi. Vrhu tega pa bo vsakdo dobival skozi dva meseca vsak dan »Slovenca« na 8 velikih straneh, ob nedeljah na 16 in še prilogo s slikami na 8 straneh. Torej 40 Din ni izgubljenih v nobenem slučaju. Kdor ne more naročiti sam, naj naroči skupaj s sosedom. Naroči se Slovenec e tem, da se napiše na dopisnico: Naročam Slovenca za dva meseca. Pošljite mi položnico, da poravnam naročnino. In nato srvoj natančen naslov z zadnjo pošto. Na naslovni strani dopisnice pa napiši: Uprava »Slovenca« — Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. d P. n. naročniki »Domoljuba«, ki so ob novem letu plačali samo četrtletno ns-ročnino, sc tem potom vnovič in zadnji i opozarjajo, da jim bo list ustavljen, ako takoj po prejemu današnje številke nc obnove nadaljnje naročnine. d Pri Javni borzi dela v Ljubljani ja v času od 8. aprila do 14. aprila 1928 iskalo dela 963 moških in 209 žensk, skupaj 1172 brezposelnih. Prostih mest je bilo 51 za moške in 10 za ženske, skupaj 61. Posredovanj se je izvršilo 22 moških in 8 ženskih, skupaj 30. Odpotovalo je 99 moških, odpadlo pa je: 3 moški in 24 žensk, skupaj 27 brezposelnih. Delo je na razpolago: moškim: 1 kurjaču, 14 hlapcem, 2 vrtnarjem, 1 stavb, ključavničarju, 1 oblikovalcu, 1 puškarju, 2 zelezostrugarjema, 4 Žagarjem, 1 mizar; iu, mlajšemu, 2 sedlarjem in ličarjem, o čevljarjem za fino delo, 1 čevljarju za otroške čevlje, 1 čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 3 krojačem za fino in veliko delo, j mlinarju, 13 vajencem; ženskam: 1 prodajalki manufakturne stroke, 3 tkalkam, 2 likaricama, 2 kmečkima deklama, 2 raz-jiašalkama sadja, 2 služkinjama. d Agenti nekaterih zlasti manjših bank prodajajo ratno šteto po deželi in sicer na 20 mesečne obroke po ceni 500 Din, dočim znaša cena na borzi 436 Din. Pogodba je napravljena tako, da banka pošlje zadolž-nice oz. srečke šele, ko so vsi obroki plačani in ko so plačani vsi stroški. Preje banka ne sporoči niti številk zadolžnice oz. srečke. Tako je jasno, da nihče ne bo dobil srečk oz. zadolžnic, ki bi bile v teku teh 20 meseecv zadete. Tako je možnost dobitkov v tem času samo za banko. Posebno manj poučeni ljudje smatrajo že od banke poslano pogodbo po tej obročni kupčiji za srečke same, ker ima jo že pogodbe bolj okrašeno obliko in tudi številko. Sploh se v tem pogledu nepoučenost ljudi po deželi zlorablja. Pripravlja se menda predpis, da se bodo morali na tak način prodani državni papirji takoj po sklepu pogodbe deponirati v državni hipotekami banki. Sedaj takega predpisa še ni, zato svarimo vse citatelje »Domoljuba«, naj od takih potujočih agentov sploh ničesar ne kupujejo. Ce hočejo take papirje kupovati, naj i rajši kupijo pri solidnem bančnem zavodu proti gotovini. Vsak drug nakup je zrlo, zelo predrag. d Uradovanje pri ljubljanskem oblastnem odboru. Uradne ure pri vseh oddelkih Ljubljanskega oblastnega odbora in pri zavodih, ki so v njegovi upravi so od 8 do 13 in 16 do 18. Ob sobotah in ob dneh pred praznikih odpade popoldanska služba; le dni se uraduje samo od 8 do 13. Veliki petek, veliko soboto in na dan pred Božičem se uraduje od 8 do 12. — V mesecu juliju in avgustu se uraduje od 8 do 14. Glede drž. praznikov velja isto kot za državne urade. Sprejemanje strank. Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Marko a v\ a C e n sprejema stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11 do pol 13. Uradni prostori: Turjaški trg št. 3, II. nadstropje (hiša Kmetijske družbe). Predsednic opravlja: predsedstvene, občinske in prosvetne zadeve. — Odbornik dr. Juro J VI -f 1 e sprejema stranke ob ponedeljkih in petkih od 12 do 13 v prostorih j? oddelka ljubljanskega oblastnega odbora, to je v palači »Kranjske hranilce«, Knafljeva ulica 9, I. nadstr. Njegovo i obsega: finančne zadeve, zadeve oblastnega imetja, oblastnih podjetij ter m trgovine. — Odbornik dr. Anton o/oj ' spre'ema ob torkih in četrtkih l do_13 v predsedstvu oblastnega od-Pora na Turjaškem trgu 3, II. nadstr. (hiša kmetijske družbe). On daje pojasnila v Zdravstvu in dobrodelstvu. , p — .v„luUwaivu. — Odbornik P oi. hvgen Jarc sprejema ob ponedelj-«m, sredah in petkih od 11 do pol 13 v Prostorih gradbenega oddelka, to je v V erspergovi palači- Gosposka ulica 15/1. ^el°krog spadajo: javna dela in splošno socialno skrbstva — Odbornik dr. Anton M i 1 a v e c sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11 do pol 13 v prostorih oddelka za kmetijstvo, to je v Auerspergovi palači, Gosposka ulica 15, priti. Njegovo delo obsega vse panoge deželne kulture (kmetijske zadeve). — Opozarjamo čitatelje »Domoljuba«, naj današnjo številko našega lista shranijo, da se bodo lahko točno ravnali po zgornjih navodilih in tako hitreje in brez zamude opravili posle, kadar jih bo zanesla pot k oblastnemu odboru. d Za našo univerzo. Slovencev nas je raalo in zato naše število žal nikjer ne more odločevati. Ker pa je potrebno, da tudi Slovenci vplivamo odločilno zlasti, kadar gre za naše koristi, moramo namesto števila postaviti nekaj drugega, kar je vsaj približno toliko vredno kot število. In to je v prvi vrsti izobrazba. Najvišjo izobrazbo pa vsak narod črpa iz svoje najvišje šole, to je iz univerze. Slovenci imamo svojo univerzo ter jo moramo toliko skrb-neje čuvati, čim manj nas je. Vsako leto so nas vznemirjale vesti, da bodo našo univerzo znatno okrnili radi varčevanja. Do-zdaj se nam je posrečilo, da smo te napade odbili. Treba pa je odrezati korenino teh poizkusov — fcaba je rešiti denarno vprašanje. Zab poldesetih slovenski romarji, 67 po številu, kateri so nastopili potovanje v torek zjutraj. Kakor doznamo iz poročila, jih je vodila pot preko Italije, ob Rivieri v Nizzo, kjer je že vse v bujnem cvetju, V Lurdu so ostali do pone- 81 >POMOLJl'B< 192» deljka. Iz Lurda gredo v Parao le Monial, kamor nesejo slovensko zastavo in zlato ' *d 18 milijonov za izplačilo vseh učiteljskih Mstankor je dal ministrski svet na razpolago prosvetnemu ministru. Mnogi gg, učitelji pa si vzlic temu žele še vedno žerjavovskega režima, ki je imel za taka izplačila gluha ušesa. d Ljubljanski oblastni odbor je dovolil stavbni zadrugi v Trbovljah brezobrestno posojilo za zgradbo malih stanovanj, in sicer za enkrat 100 tisoč Din za nakup stavbišča. d Gospodarski shod v Zagrebu na velikonočni ponedeljek, za katerega žerjavovci in radičevci nimajo lepe besede, je bil velikega pomena tudi za naše slovensko gospodarstvo. Zastopniki ljubljanske Trgovske in obrtne zbornice so stavili ministrom velevažne predloge, o katerih poroča natančneje »Slovenecc v S4. in 85 številki. d Ob priliki spomladanskega zagrebškega sejma se bo vršil 6. ma;a 192S tudi I. mlekarski kongres. d V prvem četrtletju 1927 je bilo v Jugoslaviji 349 konkurzov, letos pa 266. Žerjavovci pa vseeno vpijejo, da se naše gospodarske razmere slabšajo. d Protialkoholna in protinikotinska društva. V Jugoslovanski zvezi treznosti ie včianienih 420 protialkoholnih društev, med niimi 305 tudi protinikotinskih. d Za popravo železniških prog v Jugoslaviji je bilo v letih 1919. do 1927. izdanih 636 milijonov Din. d Prva jugoslovanska prolesorica na vseučilišču je gdč. Ksenija Atanasijevič. | Predavala bo na belgrajski modroslovni fakulteti. d Lep članek o slovenskih rudarjih prinaša »Slovenec« z dne 11. aprila t. 1. d Po prizadevanju poslanca Pušenjaka organi finančne kontrole ne bodo zaposleni dnevno 12, ampak 10 ur. d Telefonska postaja v Št. Vidu pri Stični je ctvorjena. d Dokaz radičevske olike. Kako strahotno surova ie agitacija samostojnežev po deželi, priča naslednje pismo, ki ga je prejelo uredništvo »Domoljuba« in ki ga dobesedno priebčujemo: »Na gospode ravbare Hdičov ravbari Korošc je čeruga ta druj ste pa negov hlape! zej nas je spet serbam prodav to je negova avtonomiia preklet ležnik sej ne bo nobenga volivca več dobil pri nas ampak stolam poglav dobemo to ste gospodi eni lačni pse hodicove svine lažnive spozdravom ne, vas še danes b dič vse vzame ziviio radič < — Taki Imdie naj vodijo občine m države ? Nt čuda da se je pod radi-čevSko m žerjavovsko vlado res to di!o s kmetom in delavcem, kar pisec priiazno nam želi. d Drcštva St. Barbare na Holand-skern so praznovala letos na poseben slovesen nrčin svoje prvo skupno prireditev. co. frančiškanih v Herlenu so se zbrali k skupnemu sestanku odborniki ska predstava A. Medved: »Stan in m a-di«. Navzoči so z veseljem sleddi vsebin« prve slovenske igre. Ig-alo sc je prav dobro, za kar gre posebna hvala igralcem, lako smo v tujini na lep način praznovali poleg verskega praznika tudi družabni sestanek. . d 25 letnico obstoja bo praznovalo Prosvetno društvo na Viču dne 3. junija letos. Naj naša okoliška prosvetna in druga društva blagovolijo to upoštevati, d Huda nevihta je divjala pretekli teden nad Zagrebom. Padala je tudi toča, ki je napravila po nasadih mnogo škode. d Umrla je 8. t. m. v Šenčurju pri Kranju gospodinja Frančiška Perič v 59. letu starosti. u Kap je zadeia v Zagrebu samostojno demokratskega poslanca in bivšega ministra dr. Edo Lukiniča. d S tira je skočil potniški vlak blizu postaje Sečanj v Banatu. Strojevodja je pravočasno ustavil vlak ter tako preprečil veliko nesrečo. Naši žerjavovci in radi-čt-vci pa ovirajo r.a vse n ičine naietje velikega državnega posojila, ki edino more spraviti naše razrvane železniške proge v red d Plin je ekspLit^lral te dni v Knaflje- vi ulici v Ljubljani pred poslopjem Kranjske hranilnice. Ulico je precei raztrgalo in razletelo kamenje ie razbilo na poslopju Kranjske hr?ni'nice in p?r sosednjih hišah 172 šip. Škodo, ki znaša okrog 20 tisoč dinarjev, bo plačala mestna plinarna. d 9 olta- aih prtov, med njimi tri dra-goccne so ukradli neznanci v župni cerkvi na Bledu. d Tudi v gnoju je lahko kaj nevarnega. V va« Lijrru. v hercegovskem okraju Nevesinje, se je tedni pripetila težka nesreča Kr^et Pavko Trnovac je vozil na njivo gnoj. Na voz z gnojem se ie vsedel tudi vnuk Meho. ki je bil nekoliko utrujen. Tedaj je nastal strašen pok, kmet Trnovac je priskočit, da pogleda, kaj se je zgodilo ter je našel svojega vnuka Meha dobesedno raztrganega. Kakor e ugotovila preiskava, ie bil v gnoju zakopal šrapnel, je zaradi vročine eksolodiral. d »Radost t maju«. Pošiljatelj ni,™ pod tem naslovom naj pošlje upravi n moljuba« »voj natančni naslov, da mu remo sporočiti odgovor na njegovo pfojj' d Pri haemeroidah, Črevesa, tvorih, krvavenju debelega čr vesa, pritisku vode, bolečinah v krU," tesnobi v prsih, utripanju srca ter omoti?! dosežemo z uporabo naravne »Franz Jo sef« - grenčice vselej prijetno polajšanie večkrat pa celo popolno ozdravljenje Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz, J o s e f« - vode. - Dobiva se \ lekarnah' drogerijah in specer. trgovinah. ' d Visoko starost do&ežete le, če N odpoveste nepotrebnim strupom. Opustite redno uživanje prave kave in pijte vsak dan »2 i k o«! Dobi se povsod v rdečih zavitkih. d Naznanjam, da sem dne 14. aprila odprl svojo podružnico za dežnikarsko obrt v Radovljici št. 28, - Lovro Planina, dežnikar, Škcfja Loka. ■■■■■■■■ NAZNANILA ■ "BKSMBK ki go-gornji th°T J.1J" .*od.ba na Pihala nj je bila prva sloven- d Preprečena nesreča. V nedeljo popoldne ie vozil dolenjski vlak iz Višnje gore proti Stični. V istem hipu ;'e privozil po državni cesti avtomobil družbe •Stična-Žužemberk«. Avtomobilu je odpovedala zavora in se jc z vso silo zaletel v zaprto zelezniško zavoro ter jo vrgel počez preko železniškega tira. Prihajajoči vlak bi za vozil v zelezno zavoro in avtomobil če se ne bi strojevodji posrečilo, da je zadnj; hip ustavil vlak in tako preprečil veliko ne-srec0j Pametno bi bilo, da bi oblast od časa do časa pregledala vse potniške avtomobile, če imajo predpisano število zavor in ce so lc-te v redu. . d Umor. Neki 351etni trgovski potnik * Liubliane ,e v Bohinju do mrtvega ustre-d svojo zaročenko Ljubico Likarjev« iz riubhnne. potem Pa še sebe, pa ne do mrt- S 7* H ff? k°r ic Li^neva zfpu-stda Za dekleta so te vedno se ponavlja- e n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po~23 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n KaO-li«ko prosi etno druilr* n» Trali ix.>S» Goreno vp_» vpHtori v nedeljo 22. aprila ob treh poj • Idi ^ čarobno burko v 6 s1 kah: Lumprcij » gabund aH aanikerna trojka. V ip i nastopa d« 40 oseb in bo za občinstvo u!o zanimiva. Zal) vljudno vabimo na mnogoštevilen obisk. V Domžalah bo" upriserilo ljubljanska kat dru$tvo rokodelskih pomočnikov v ne mesta h vajenee s stanovsnjem in 1 r.»r ., d Od doma je pokesnil v petek dne 6. «»"» iT ' Ij.-rski vajenec Stanko Lemovec. doma « s: -d 2.« njim pelje t Ljubljano, kjer bo s:?urnos^ šal dobiti kakšno slmbo, ker ima pri sebi »vojo" lavako knjižico. Ni pa iiktiučeno. da hodi K^« i Ako dere'; ter ikV kakrfnesibodi službe - F nt je-15 let. bolj sbbo oblečen ter precej velik- ~ * . ga je kdo med tem č.isom videl ali e* Bmnsuma. Popoldne V nauk oči, a ni poštenja •K. na, se ne zagledajo samo v lene ?pak na,pre,e pogledajo, koliko je ia m vere v srcu. ' v službo, se napro&a. da to takoj materi Xeii Lemovec, Nova vas, pošta ztri.___ Ženske obleke in rute v največji izbiri samo dobre kakovosti. r. mikiauc . pri Škofu • ljubpana VELIKA DOLINA. 1 Težko čakamo, da bi ie skoraj dobila Velika Poliua preqx>lrebni vodovod, za kalerega je dat hobu brezalkoholna gostilna prav do-br« obnesla. Začeti je treba, pa bo šlo! TU I FAR G PRI METLIKI. Nne 15. marca se je vršil dobro obiskan vinski sejem, katerega je priredila vinarska podružniea »a lielo krajino. Razstavljalcev z vinom je bilo 52, razstavljenih vrst vina pa 82. Kupcev s« je oglisi-«0 lepo Število. Pred otvoritvijo sejma se je vršilo poučno predavanje o vinoreji in kletarstvu. Pre-aaval .(e strokovni vinarski učitelj iz kmetijske šole na urmu g. Stoklas. Kupcem je vinska kapljica ? 0 ''"padla, le cenam so nekoliko ugovarjali, toda "iV se PriIaRodlli. Cone so notirale (namreč »Me.pl kupčij) od 7.50 do 9 Din. Odprodalo se je wrog ^oo hI in še naslednje dni so dotični kupci Pali kupčije h V naŽ'h vin8,tih Koricah in skIe" NAKLO. |.,„„„NT;lJe gasilno društvo priredi 8. julija veliko n.,m!J?m, ol°' ''ier bos,» dva najsrečnejša med v if drugimi srečnimi zadela lepo sobno opra-n moško kolo. — Mlekarska zadruga je imela načeiln0" ?voj Ietni pbfinl zbor % volitvijo novega E a' ,ker Je Usedanji g. Lovro Novak p. d. volil? S,°P»- Vsi zadrugarji so enoglasno iz-noblr^Kl,d.?3edanjega načelnika. Kaj je zadrugi Bled , , a,k' se ,allko vsak prepriča, ako po-OdZL! "ai>rek!et. l'fi!e so se vseh za gospodinjstvo potrebnih vednosti: vsgojeslovja. (fosi^trajetva, »travstva, le-pegu vedenja in tudi praktično »o se vadile v kuhanju in serviranju. Pekleta in njih starši so telo hvaležni če. šolskim sestram za njih trud in po-irtvovatnost. s katero tudi izvenlolako delujejo, kar je današnje čase velike vainoe' Saj posebno^ v tedanjih Jasih potrebujemo gospodinjsko izobraženih, lepo vrnjenih. značajnih deklet, ki bodo kdaj dobre. krščatuske matere in razumne gospodinje. — Dne J.', marca je imela tukajšnja dekliška osnovna šola lepo prireditev v proaiavo materinega dne. Ob S so bile matere povabljene k fv nwst in nato v dvorano. kjer jih jf najprej T ganljivem govoru poadrsvil preč. g. župnik. Nato so po vrsti nastopit; vsi razredi cenovne Jote. Vrstilo se je petje, dek>amac:je. telovadba in igrice. Matere so bile nad vse vesele, ko so videle, kako samostiinska k>ia vzgaja njihove hčerke v ljubem: fn hvaieinosti do roditejlev. DOBRNIOA. Gasilno društvo, ki je bilo šele lani ustanovljeno, se jako hitro razvija in napreduje. — Novi občinski odbor ti p« beli glavo na ie razbitem faroviu. ki vpije »a popravilom. — V nedeljo t. j. 1. aprila so priredile trebanjske Orlice v Dobruiču ertiško akademijo, ki je izpadla te vksti povojno. N atopili govor trebanjske predsednice Orlic je bil jako stvaren in jedniat. Jako dobro oroizvajana je bi.a >0if.(.vaš:ca kave; je bila prav kratkočasila. PAPE2I. Dne 30. marca je j« vršil pri nas kmetijski polu*. Govoril je g kmeti ski re/ereut Hladni* iz Kočevia. Potreba kmetijskega poduka je bila silna, usjeh poduka pa. kakor se vtdi, naravnost , ogromen. Dosedaj je sadno drevje v okolici potni- 1 Iti kar i; .jstilo; vse potrto, mahavo. lišajevo. lač- I no inoia. Danes pa se gnoji na polno paro. ^elijo ! uebia i malo potno), nestrpno čakajo vborimi in Škropilnic. Pctrebo Škropljenja kaže sleherna sad- i d.i vejica, ki je vsa polna listnih uši m gotovo tu.s zat., 1« skrbite zanj. dajte mu. kar mu pri-pi«a. sadnemu drevju pa malo več liuberod — Paptffiiti. DOLENJSKI POTNIK. Zanimam se za procvit in prospeh naših gospodarski organizacij. Koncem preteklega meseca st m potoval po Dolenjskem in sem se udeležil dne -H. m.-tmi občnega zbora ljudske posoii'nice v v .. vem mestu. Z radostjo tem ugotovil. Ja ta mladi denarm zavod Jlvrsto napreduje. Koncem leta 1927 je steiu zadruga 380 Banov. Denarnega prometa je Doo med V toni okrog 9 milijonov Din. Hranilne »loge m, nurastle za poi milijona. Rezervni zaklad Sadruge '.:iašu na.i 91.000 Din. Zadruga ima svoio lastilo hišo aa Glavnem tr-ru v Novem mestu V preteklem ielu je posojilnica predelala svoje po- , atovne prostore v prejšnji trgovini Junc. Ti prostori » lepi, tinnovo opremi eni, veliki, zračni in svetli, i Foieg posojilhiskegn prostora se nahaja »oba za po- y.rkdan* p*--«*« poguma«. i Vatikan. i Sveti oče o katoliškem tisku. Nedavno ie sprejel sedanji papež okrog 1000 ruladeničev. Pri tej priliki je izpregovoril tudi sledeče: »Časopisje je v današnjih časih ena najmočnejših sil, je v življenju sveta lahko najpogubonocnejše, lahko pa tudi najučinkovitejše sredstvo za izboljšanje družabnih prilik. Nikdar nisi dovolj storil za dobro časopisje. Sveto delo že opravljaš. ako dobro časopisje širii. Še večjo korist za napredek človeštva pa prinašajo tis d. ki po dovršeni izobrazbi pri katoliškem časopisju sodelujejo s peresom iz ljubezni do našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Italija. s Atentat na italijanskega kralja. One 12. aprila je prišel k otvoritvi mednarodnega vzorčnega sejma v Milar : tudi italijanski kralj Viktor Emanuel. Par trenutkov preden je dospel kraljevski avtomobil na trg Giulio, je eksplodiral peklenski stroj, namenjen kratju. Nastala je strahovita zmešnjava, kralj je ostal nepoškodovan, na mesto pa je bilo 22 mrtvih in mnogo ranjenih. Napadalca še niso izsledili, čeprav jo zaprli fašisti na stotine ljudi, tako da je prostora v ječah zmanikalo in vlačijo osumljence in nedolžne ljudi v vojašnice. Viktor Emanuel je osebno dober človek, je pa nasprotnik fašizma in zagovornik parlamentarizma, zato ni človeka, ki bi želel njegove smrti. Kot krivce nameravanega umora navajajo fašistični listi anarhiste in komuniste, kažejo pa tudi na stotisoče Italijanov, ki so morali zapustiti rodno zemljo pred fašistovskim nasiljem. s Cankarjevi »Klapci«. Naš pisatelj Cankar je napisal svoj čas igro zgornjega naslova, ki nam je stopila zopet te dni pred oči. ko smo čuli o vdanih pozdravih in poklomh slovanskega učiteljstva v zasedenem ozemlju g. Mussoliniju. V imenu slovenskih vzgojiteljev ie pozdravil te dni učitelj Rafael Kosovel iz Sv. Ivana pri Trstu Mussolinija takole: »Dovoljujem si predložiti Va*i ekscelenci, našemu preijub-henemu vodji izraze čutstev vdanosti do Itahie. zvestobe do vodje in vdanosti do vehke »aluanske vzgojne naloge, ki nam te poverjena ob mejah domovine.* _ So torej v znsedenem ozemlju učitelji, ki po- PoMiilniea je dajala posojila večinoma krnet-skemuprebivalstvu na »dolinice s poroki ali na vknjižbo ter je nalagala od višnji denar ,kra|™ varno največ pri Zadružni zvezi v Ljubici ker' ,! drii zadružne discipline, iz poročil seni^nel ,it LLTdJ"f^ Pn posojilnic^pročeri-precej vlog, dočim so druge fare «lX. ,n slo pa ne. Tako ima n. pr. šmihel-.^pška £ "" s Kandijo 40. Stopiče 'i2. Po,w , „ Načelst\o t br«,M ^ ' mmbolj pomnožile. Ako bodo naši ^ri- s • « urais za to. .ta naši ljudje iz oknli.».i ^ denar pri Ljudski poBOjitaief v N^em meste^ brez dvoma poso ilnica krepko nanredov ^ u^i, povsod velja tudi tukaj gesfo: C^ k^ nojlm. magajo poitaKjančevati našo deco bi si lahko kruh zaslužili drugod ' s Italijanski »kulturonosci« Tud' tirolskih šolah zažigajo italijanski u«t.15 vse nemške knjige. Tako so morali ns velje fašistovskega »vzgojitelja« 1 ljudske šole v Schlandersu v Pi"^01 znositi na kup vse nemške knjige šolaS in učiteljske knjižnice, tudi zgodbe sv sma in celo molitvenike, ki jih je nato n?" telj vpnčo učencev sežgal v šolski neH . 6S, D^ne vesti, V Trstu je tržaški podestat (»zupan«) Carlo ArchiZ nedavno se je pisai Arh._V St. Petru Krasu je padel v železniški vodnjak!! utonil šolar Eduard Šabec. _ Duhovnika in znanega pisatelja Ivana Baloha v Ha rrjah pri Ilirski Bistrici sta napadla neki mesar in sluga. Vzela sta gospodu verižico in uro, denarja nista dobila. G. Balone dobil oblastveni ukaz, naj zapusti Italijo. — V Gorici je umrl višji živinozdravrk F*anc Martelanc. — Franc Ji.g j2 Kala pri Kanalu je dobil 500 lir državne nagrade ker ima 11 otrok. — Združene so občine Kobarid, Kred, Dreženca, Idrsko, Ljubui-nje, Livek in Trnovo v eno samostojno ob-čino Kobarid, ki bo štela 6790 prebivalcev, — 2. aprila se je zaključil mesečni kmetijski tečaj v Koprivi na Krasu. _ Od 4. do 6. maja bodo v Rimu veliki telovadni nastop« italijanskega ženstva. Nastopilo bo tudi 4000 deklet s puškami. — Požar je opustošil občinsko šolo na Proseku. Škode je aOkOCv) lir. V Tolminu je umrla 76-letna Gabrijela Mrak. Bila je dolgo vrsto let operna pevka v raznih državah. — V Podb. u je pogorel velik Primožiče v hlev na Petrovem brdu. Avstrija. s Tirolski deželni glavar in Rother- mer. Zaani angleški lord Rothermer je velik prijatelj Madiirov in se poteguje za nje na shodih in v časopisju, češ, da morajo, kjer so narodna manjšina, dobiti vse pravice. Zdaj se je tirolski deželni glavar dr. Stumpf obrnil na Rothermera. nai pomaga tudi zasužnjenim Nemcem na Tirtl sk em in kmalu bomo videli, ali so teau angleškemu lordu res pri srcu vse narod« manjšine ali pa samo koristi in kaprice ogrskih magnatov. s Zasedanje koroškega deželnega zbora. Zaseda! je 29. in 30. marca. Sodišč« zahteva izročitev posianca Angererja. (Deželni poslanci uživajo torej v Avstriji iffli; niteto.) _ Za povišanje učiteljskih pj« pride v proračun 578.000 šilingov (4 n""' jone 624.CCO Din). V rednem proračunul! primanjkljaja 1,216.493 šilingov. Dežele« zapostavljene, Dunaj dobi preveč denarja od davkov. Za kritje primanjkljaja pr«4, laga deželni odbor povišanje davka M pivo od 6 na 9 šilingov pri hI. — Ustan0| se prenočišča za potujoče brezposelne deželni odbor naj predloži zbornici teko enega leta nov občinski red. — Dovoli« podpora pogorelcem v Ličji vasi. — 1 j, jan Vicij je obtožil člane aeželne vlade, ^ so pred leti za ljudskega štetja trfvali škodo dežele s prodajo lesa v Italijo^ tovilo se je, da je šlo 450.000 K dobička pri omenjeni kupčiji za agtW g ob plebiscitu. _ Trgovinam * Celovcu beljaku se dovoli, da imajo odprte trgovine ob nedeljah in praznikih do 10. ure dopoldne, — Cesta Vetrinj-Hodiše se raz-jiri na 6 km. s Razno. Dr. Rikli se je zavezal županstvu v Borovljah, da bo brezplačno zdravil vse občinske reveže. — Gorela je Plaznikova žaga v Grebinju. Požar so omejili, vendar je škoda velika. — V Grabštaj-nu je ogenj vse uničil sodarju Ogrisu, Tudi sosednje Sitterjevo posestvo niso mogli rešiti. — V Emmersdorfu pri Celovcu je uničil požar Korvaševo imetje. — Knezo-škof dr. Hefter se je po daljšem zdravljenju v Meranu vrnil v Celovec. — V Celovcu je bilo lani 73 avtomobilskih nesreč, 2 s smrtnim izidom. — Na Vogrčah so predstavljali igrokaz »Zlato krono« in burko »Nem?ki ne znajo«. Bolgarija. s Velik potres. V soboto ob 11 sta bila v Bolgariji dva močna potresna sunka. Središče potresa je bilo na jugu države. Točnih poročil še ni, ker so pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze. Najtežje je poškodovano mesto Čirpan, kjer se je podrlo 30 hiš in je tudi mnogo mrtvih in ranjenih. V ozemlju, kjer je bil potres, so vsi mineralni vrelci začeli v velikih množinah bruhati vročo vodo. Iz Plovdiva in Zofije so bili odposlani v kraje nesreče vlaki na pomoč. Francija. s Pol milijarde frankov za zidanje malih stanovanj. Mestni občinski svet v Pa- rizu je sklenil, da sezida novih malih stanovanj za 1 milijardo 120 milijonov frankov Din. Potrebni denar bodo dobili pariški mestni očetje iz — vojne odškodnine. s »Suhi« hoteli. V Franciji so osnovali društvo s kapitalom 5 milijonov frankov, Društvo se imenuje »Modra zvezda«. Mnogi domačini, ki so prej pri vsaki priliki se napajali z vinom, pijejo sedaj mineralno vodo. Vendar konsum francoskega vina vsled tega ni padel; za to skrbe — alkoholaželjni tujci, Nemčija. s Nemci se radujejo. Znano je našim čitateljem, da je ameriški zrakoplovec Lindberg prvi preletel z aeroplanom Atlantski ocean, in sicer iz Amerike v Evropo. Obratni polet so poizkušali že mnogi najboljši zrakoplovci raznih držav, a vse je dt atela smrt v morskih valovih. V četrte«., 12. aprila t. 1., ob 5 in pol zjutraj so se dvignili na Irskem v zrak na nemškem letalu »Bremen« dva Nemca, stotnik Koehl in baron von Huenefeld in kot sopotnik Irec Fitzmaurice in srečno dosegli že petek opoldne ameriška tla; ker jim je zmanjkalo bencina, sicer ne v Njujorku, ampak na samotnem otoku Greenly Island ob zahodni obali Nove Fundlandije v angleški Kanadi. Ker je imenovani otok neobljuden in pokrit ta čas z ledom ter ne morejo tja s parobrodom, so poslale kanadske oblasti drznima letalcema aeroplane na pomoč. Zanimivo je, da sta pilota »Bremena« katoličana in da je stotnik Koehl zjutraj pred odletom iz Evrope opravil sv. spoved in prejel sv. obhajilo. Bog je vladar življenja in vetrov, Amerika. s Razno. V Clevelandu so umrli: John Novak, doma iz Ligojne pri Vrhniki; Fani Trbežnik iz Ljubljane; John Špeh iz Pod-gore pri Ložu. — 1. aprila je predaval v slovenskem Narodnem domu v Clevelandu bivši bolgarski minister dr, Kosta Todo-roff o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarsko. V Steeltonu je umrla 72 letna Katarina Malešič. Kitaiska. s Zopet se je pričela državljanska vof- na. Premirje, ki je trajalo vso zimo, ni bilo sad sporazuma med posameznimi generali, ampak boji so prenehali le radi velikih nalivov. Zadnje dni pa se je zopet pričelo v tej nesrečni deželi medsebojno klanje. Drobne novice. Bolgarski kralj Boris se bo zaročil z italijansko princezinjo Gjovano, Vsaj časopisje to ve. Polovico zlata vsega sveta ima v svoji posesti Amerika. Angleška liberalna stranka je na mesto pokojnega Asquitha zbrala strankinim predsednikom Lloyd Georga. »Bashkini Kombetar«, glasilo albanskih beguncev, je začelo izhajati na Dunaju. Letalo ,ki ne more pasti na tla, je zgradil Anglež De Havilland. Poizkusi to se obnesli. 57 Razno. /- bombami e aeropla->ov m razdirali most. V Ameriki je dala oblast ie-le/.mSki most čez 1'edec v Severni Karolini armad-niin letalom kot tarčo za streljanje na razpolag. Nad 60,000 funtov bomb so zmetali letalci na to tarčo. Na la način so prihranili stroške za razdiranjo mostu, ki je bil že precej *lar, po drugi strani se ie Pa nudila vojaškim letalom prilika, Izuriti se v vojnih vajah in zadenti dane cilje, hrednn jajčarica. Neki «met v bližini Berna v bv";i ima kokoš, ki mu "osi redno povprečno «5 (tramov težka jajca. Lastnik, ki 8e mnooio bavi s frutmnstvom, 8e i0 „ ;1(0 ie opazil nedavno v njenem gnezdu jajce, lez't0 «0 in pet gramov. I7 deieli palčkov. Se se nahaja na svetu dežela, da se dobi oziroma, da se ku- 15 ®n n?boi (Patrono) «eset žensk in srednje-vel.k prašič. V tej deželi ,m?tere sv°j™ kri-e m dojenčkom dim iz M ,s?.otk v obraz, da dnl-rl l ?' Moški »osito žens,te ^atke lai. nfem ,fR,;ravii0 2 drsrne-Jem dveh polen. Harfa Slavko Savinšek: V poJfških Dlazovih Povest z gorenjskih planin Mohorja na Koroškem so kmalu izpustili iz zapora, ali minilo ga je veselje do tihotapstva, posebno ker je bil odšel Anže na Francosko v šume in mu od tam pisaril, kako se da dobro zaslužiti. Bes se Mohor ni mogel ustavljati skušnjavi in kmalu jo je odrinil za Anžetom. Lovračeva Lona in Širnen pa sta pridno prodajala utihotapljeno blago v Fužino in še dlje in nabavljala za Tilna in Tineta tobak za čez. Širnen se je bolj vozaril po železnici, mati Lona pa je fužinske ženske razpošiljala v svet s saharinom. Delala je vedno tako oprezno, da nihče ni mogel reči: od Lone sem kupil. Imela je par svojih zvestih, ki so bili posredovalci med njo in drugimi in vedno se je znala skrivati za široke hrbte teh posredovalcev, ki so imeli pač vzrok, da so krili Lono in svoje kupčije, 'i ako je Loni dobro uspevala obrt in dasi je Tilnu in Tinetu blago izvrstno plačevala, je vendar tudi zanjo dovelj ostalo, da bi ji ne bilo treba živeti v bajti. Toda Lona je ostala stara Lona. Ce si prišel k njej v bajto, te je navadno raz mizo pozdravila čela kokoši s petelinom vred. Lona je čisto mirno nagnala perjato druhal v vežo, obrisala z roko mizo in ti prinesla prigrizniti in odžejati se ter je z dobro voljo, živo besedo in hvalo kmalu znala pričarati pred-te pozabo, da si sedel za mizo in užival od ponujenih dobrot. Sredi avgusta je prinesel Tilen Cilki vest, da je Matevž okreval že toliko, da se je bati finamcarjev. Hodijo okrog njega, pošiljajo zdravnika in treba se bo sprijazniti z mislijo, da se prikaže oblasti In sede v zapor. Dejal je še Tilen, da bi bilo zdaj prav in dobro, ko bi lepe noči šla Cilka ž njim do Matevži, pa bi se spet drugo noč vrnila nazaj. Cilka se Je res pričela pripravljati za pot, oče so po dolgem obotavljanju privolili, čakali so samo še malo temnejših noči, da bo potovanje varnejše. Neke noči sta Tilen in Tine prav brezskrbno nesla tovore čez Golico, mirno prišla čez rob in po Jeklovi gmajni ovinkoma prišla v globel k Jesenici ter tam v miru pokadila vsak svojo cigareto. Nista vedela, da vso noč lazijo po Golici financarji, ki so morali menda kako zvohati, da kanita nocoj tihotapca zopet čez vrh in so jima ves čas za petami, čeprav ne vesta onadva zanje, ne oni za-nju. Njih pota pa so vedno bolj tekla v isto smer proti Jesenici. Ko tako mirno kadita svoji cigareti in tiho govorita, se nenadoma sproži v plazu nad Belo kamen, v velikih skokih prileti v vodo in jima pljuskne moker val naravnost v obraz. Tihotapca trenutno vržeta cigareti v vodo, pa se potuhneta v breg k grmovju in poslušata. Gori v plazu slišita hojo, tiho in oprezno. Znova se sproži kamen, ki to pot ne prileti v dno. »Tine, kaj, financarji sok šepne Tilen Tinetu In mu da znamenje, da planeta dalje. Kakor jegulja se plazi Tilen skozi grmovje s težkim tovorom, z močnimi rokami se prijemajoč za korenine in telo pote-zujoč za seboj, dočim mora Tine, ki ni tako močan in vajen, vstati na koleni in se tako preriti v grmovje. V trenutku, ko se Tine vzpne na kolena in porine v grmovje, krikne moški glas v spodnjem delu plazu, že prav ob Jesenici »Stoj!« in strel pretrga nočno tišino, krogla pa udari čisto mimo Tilna v drevo, Tine plane v grmovje. »Tine, za menojk ga zagrabi močni Tilen za ~~ 6» , DOMOLJUB« 192? _|tey. 1«. Pol milijona ljudi jc obiskalo XVI. praški pomladanski velesejm. 305 premogovnikov so zaprli na Angleškem od 1. oktobra 1927. Delavcev v njih je bilo 40.000. , , . .... Novo avtomobilno cesto bodo zgradili pjed Turinom in Milanom v Italiji. Svetovni protialkoholni kongres bo letos od 20: do 25. avgusta v Antwerpenu v Belgiji. , Prvoboriteljica ženskega gibanja o Nemčiji, dr. Helena Lange, je praznovala SOletnico rojstva. 128 katoliških duhovnikov je bilo umorjenih v Mehiki, odkar je stopil v veljavo Callesov novi protiverski zakon. Najdaljši betonski most je v Novem Orleansu v Ameriki. Dolg je 8850 m in je veljal 5 milijonov dolarjev (1 dolar je 66 Din 75 p). Driavnoiobrsk« TohHe v Franciji bodo 27. marca, v .Nemčir, pa 20. maja letos. Motorni čoln se je prevrnil na Kom-skem jezeru v Italiji. Utonilo 11 oseb. Ljudskih šol je t čehoslovaški repu-bliki ta čas 13.984 Spomenik — opici bodo postavili v Londonu. (Torej tudi nekatere Angleže včasih luna trka.) Najgloblje na vrtana jama v Evropi je V premogovniku v Sleziji. 2240 m! Ločitev cerkve od države so izvedli v Turčiji. Islam r.e bo več državna vera. Dr. Seipel odpotuje na tritedensko tdravljenje v Karlove vari na Češko. 62 bombnih atentatov je bilo izvršenih zadnjih pet mesecev v ameriškem Chikagu. V samostan je vstopil znani voditelj v kitajski državljanski vojski general Wu- PC1 ^200 katastralnih johov gozda je zgorelo na Sedmograškem. 75 tisoč parov čevljev izdela na dan znana češka tvrdka Bata. Tovarno za čiščenje nza ie uničil požar v Tricerru v Italiji. 300.000 lir škode. Okoli 2 milijona litrov petroleja je zgorelo v skladišču na Novi Zelandiji. _ 24 bomb je našla policija v neki cerkvi v Lisboni na Portugalskem. Za 7 milijonov rubljev mlinov bodo zgradili v Rusiji (1 rubelj ca 22 Din). Bivša cesarica Žita je bila te dni operirana na ledvicah. Operacija se je posrečila, Romunska kraljica - vdova Marija se mudi ta čas v Grčiji. Sestane se baje z bivšim prestolonaslednikom Karlom. Nevarno je zbolel znani general ruske »bele armade« Wrangl. »Časopis katholickeho Duchovenstva«, glasilo teologične če-ške fakultete v Pragi, slavi letos stoletni jubilej. Edino najboljši $jV3|nj Str0jj jfl Pelini $Vft. „Dub:ed" stroji ter ko!esa ta rodbino, obrt in industrijo so le io§. Petelinca GriS/ner, A«ller Najnižje reue! Tudi ua obroke t Uubliana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v veienju brezplačno. Večletna garancija. Viri pravega veselja, č) Snažen in prijazen dom. Kako prijetno je v naših hišah božičn, praznike! Kako prijazne so tiste naše hiše kjer stoji v maju prijazen šmarnični oltarček' kjer stoji zares ozaljšan kip presv Srca" Skoro kakor v cerkvi. Pred večjim prazniki pomijete marsikje hišno opravo. Tla so snažna, čista; celo ku-hinjska posoda mora občutiti skrbno roko snagoljubne gospodinje. Pajčevine ni videti Celo dvorišče je pometeno in pota do hiše so kakor bi bila danes nova; vse je tako čedno in prijazno. Vidite, vsaj na pol taki, kakršni so naši domovi prazniške dneve, bi morali biti vs^k dan pa bi bile naše hiše desetkrat bolj pij. jazne, kakor so pa takrat, ko je na dvorišču vse polno navlake, ko v veži ne veš, kam bi stopil, da bi se ne pobil, ko je v hiši od mize do duri za cel koš smeti, ko so klopi in omare po hiši nastlane z obleko in starimi c: parni na drobno in na debelo, po inizi in po ognjišču pa se kisajo ostanki jedi in celi roji muh se pode iz kuhinje v sobo in spet nazaj, Ce bi bil zdravnik, bi vam o muhah še eno zagodel; pa mislim, da že veste, kaj hočem povedati, zato bom pa tiho. »Pa čemu za kmeta taka potrata!«, mi ugovarjate od ene strani. »Kmet mora delati, delati... in nima časa, da bi se brigal za take malenkosti.« In spet mi godejo drugod: »Pri nas gre vse v tovarno; kje naj vzamemo čas še za take neumnosti! To je za gospodo.« Pregovor pravi: Snaga je Bogu in ljudstvu draga. In tisti, ki je ta pregovor napra- roko, ga potegne za seboj v grmovje in vleče dalje, da Tine pravzaprav nič ne ve, kam in kako, ampak mora slepo slediti vodniku. Financarja sta že za njima čez Jesenico, po grabnu doli tečeta še dva. Prva dva zavijeta v grmovje za izginulima, druga dva po stezi ob Jesenici proti hišam. Toda Tilnu slediti v hosti in to ponoči, pa še financarji, ki jim ni znan vsak grm kot Tilnu! Oba iščeta na vse kripije, poslušata, svetita, kličeta: stoj, celo streljata slepo predse v šumo, kjerkoli se kaj premakne in zašumi, ali o tihotapcih ni ne duha ne sluha, kakor bi se bila udrla v zemljo. Vso gmajno od Jesenice do glavne ceste, gori do Rudnika in notri v Hribarjevo preišče ta financarja, Bli tihotapcev ni. Eden teh dveh je Stanko, dočim je Ivan odšel z drugim tovarišem ob Jesenici navzdol k hišam in dalje mimo cerkve na cesto. Toda tudi Ivan nima sreče. Ve dobro, da sta bila s tovarišem preje ba cesti ko tihotapci in bi prisegel, da sta ušla čez Cesto vije gori na Zabretovino in v Fužinske rovte, toda na sredi vasi se čez dobri dve uri snide s Stankom in tovarišem, a vsi štirje se samo neumno gledajo. sprašujejo, ugibljejo; samo to morejo utrditi, fla sta jim tička za enkrat ušla. Kako, si ne morejo Hrugače razlagati, kakor da sta jo udarila, kot meni Ivan, v Fužinske rovte. Zato bo pač treba slediti v tisto smer. In res pošlje Stanka z enim tovarišem Vnovič tjakaj, sam pa gre z drugim nekaj časa po Sivni cesti, potem pa nemudoma zavije po kolovozu mo Lipovškove gostilne v Hribarjevo. Financarja prideta do Hribarjeve hiše, kjer ju sprejme Sultan s hudim lajanjem, da pride iz hleva boglodat Janez in vrže za njima kletvico, pa zavijeta Halje po kolovozu vprek nad Jermenom proti glavni oesh. 2e gresta navzdol čez parobek na cesto, ko se Ivan slučajno ozre in vidi iz Zabretovine sem teči *>eto žensko postavo. Poprime tovariša za roko, da počakata. Oba gledata v žensko. Ta pride ravno v sredo travnika med Jermanom in Hribarjem, ko po-stoji in nekaj časa ugiblje, kam naj krne. >Za to-le bova šla,t šepne Ivan tovarišu, >Mana je, Tinetovo dekie. Ta nama bo pokazala pravo sledk In res se dekle obrne proti Hribarjevim. Financarja ji tiho sledita kar naravnost po travniku, ko se dekle obrne, tik pod Hribarjevo hišo naredi ovinek ua levo in zavije. Financarja naravnost za njo in jo vidita ravno, ko krene v kolovoz, ki vodi mimo Jerne-jevca do Lovraoeve bajte in dalje ua cesto. Požurita se zanjo. Dekle ju ne opazi, ampak gre naravnost proti Lovračevi bajti, ki je vsa temna, kakor da vse v nji spi. Tam sede na klop pred vrati. Financarja zle-zeta okrog žive meje na drugo stran kolovoza, se postavita ravno nasproti Mani in čakata, kaj bo. Ne trpi dolgo, ko prične Mana tiho plakati in zamolklo klicati: -Tine, Tine k Financarju Ivanu udarja srce bolj ko navadno, ker mu nekaj pravi, da je nocoj na pravi sledi. Spo-P«1 sicer nt poprej tihotapcev, ali sluti, da morata biti Tilen in Tine, ker sta dva. Prepričan pa jc, da Trne ne more biti daleč, ker je dekle prišlo iz smeri, kamor sta po njegovem mnenju bežala tihotapca. Morda ju je Mana opazila in pribežala za njima. Mana postane glasnejša. V bajti zaškripljeio neke duri in vožna vrata se nalahno odpro. Iz m. stopi 86 i°Zrf in okr°2 sebe- v grmovje in na cesto, nato stopi k jokajoči Mani nS'„Mani(?'i j° tiho zaProsi- >P°idi v hišo k nadaljuje: ** ' 86 mU zined(>na Mzre v oči in >Tine, Tine!« kli/b tDo9i>riLm.0rlPOmag?ti- m,ro se ^loni k de-)0 P0^111® * °b<>ma rokama, naloži v naročje in narejena ir. bambusc/.eM drevesa ie edino ttodaio. Ta dežela ie dežela palčkov v notranjosti h>tand-sko Nove Gvineje. (Otok severno od Avstralije.) Sredi visokih gora in pestili "ozdov vlada v tel deželi za Evropejce naravnost 11101 efe podnebje. Cele tri mesece Irt-ba. da se prepotuj0 la ratmerem mala pokrajina. PalM od katerili ni nobeden v iS j i kot en meter, ««J popolnoma v kulturi kamenene dobe. Postni', katere uporabljajo, so « izdolbenega bambus 11 edino njihovo orodje « kamene sekire, kamM noži in kamena dleta. Palčki se bavijo tudi n* koliko s poljedelstvi® glavno jih pa Prdivli' lov. Po svojem bistvu « krotki iu piiiazni tudi' družinskem življenju. T» ia ono. Enajsti* j krat migne človek dan s trepalnkanu. -človeSkein telesu v» f milij. neškodiiivili _ Na eno matico v f £ pride 20 do 30 I«* £ i lavk iu 600 J') 1000 " ,ov. _ Seme sol neme £ tako lahko, da se upog lja za reševalne i pri neai-cdali na v«"-Surji teličk'- \ Kii»4 surji , rji ji v dolini Aosla v »»"('.'j vrglakravanedavn^j popolnoma «dr»v«. Ker inia Ura« Se ^ vil je mislil pri besedi »ljudem« na vse ljudi in 'ne samo na »gospodo«. Kjer se ljudje na snago navadijo, je vsa ta reč mimogrede narejena. Treba je, da že otroke privadiš na red. Kjer imajo le take otroke, da že znajo trdno na nogah stati in z rokami' migati, naj se tudi navadijo na pometanje. Po vsaki jedi se navadi pobrisati mizo. Bolje je, da ostanke pojedo kure ali prešiči, kakor da se na njih pasejo nepotrebne muhe. Vsak naj se navadi sam spravljati svojo nedeljsko in svojo vsakdanjo obleko. Tam, kjer je prostor za obleko tam naj bo, ne pa da bi se obleka po cele tedne pražila tam po klopeh ali zunaj po omarah. In tudi ne, da bi hišna mati in gospodinja morala biti obenem dekla svoji /e dela in reda zmožnim otrokom. Kvečjemu vzornica naj jim bo; sama naj ima svoje reči vedno v najlepšem redu in pa nadzornica naj jim bo. In če imajo dekleta, ki so pri hiši, še toliko čuta za lepoto, da imajo na vrtu čedno cvetlično gredico, da skrbe tudi za cvetke v posodah in jih negujejo ter z njimi okrase stene ali vrhna okna pri hiši, če je pred hišo v senci prijazna klopica, v poletnem času aiorda še celo miza: slišite, povejte mi, ali ni tak dom kakor raj tihe sreče in srčne zado-^olinosti. Seveda v tako prijazno urejen dom spadajo tudi prijazni ljudje. Če pa v hiši opaziš pur.te obraze, čmerne poglede, če slišiš z -dirčno govorjenje in revskanje, če ne opaziš prijaznega nasmeha; nak, taka hisa vkljub svoji zunanji opremi ni prijazna. In vsi, prav vsi morajo biti prijazni med seboj: starši in ctrod, brati in sestre, mož in žena, stari in mladi. Petem je lepo, potem je prijetno, potem je šele dom v resnici prijazen. Veliko resnico nam je s--oje dni povedal dr Krek, ko nam je dejal, da je marsikatera hiša sama kriva, če ima moža pijanca in če tudi sinovi potegnejo za očetom. Prijaznosti ni, reda ni, snage ni. Seveda dedec, trda grča, ne bo izdal z besedo, kje ga čevelj tišči ali skrbno oko gospodinje bi moralo to samo čutiti. Cutiol pa bo, če bo od mladih nog vajeno reda, snage in prijaznega vedenja. In kjer tega ni, tam ni veselja. Človek je pa za veselje rojen ... če ga ni doma ,ga pa poišče drugod. Če ne gre drugače, gre tudi na nedovoljeno pot. Zal, da. A kdo je kriv? Naj povem nekaj, kar ni vzeto iz nobene povesti, ampak sem sam doživel. In takih zgodb ni tako malo. Vračal sem se iz L. proti domu. Dohiti me na cesti voznik, oženjen mož, ravno prav dobre volje in ne pijan, ne, ne, pa me povabi na voz. Prisedel sem. Ko pridem do njegovega doma me povabi še v hišo. Tudi to sem storil. Družina je bila ravno pri večerji, hlapci in^ dekle. Nikomur ni prišlo na misel, da bi bil šel gospodarju pomagat. Sam je moral izpreči konja. Nato pride v hišo. Kar mogoče prijazno nagovori ženo: N., lačen sem ali imaš kaj večerje? — »Nimam!« zagodrnja žena in z nejevoljo postavi predenj pisker kaše. »N., ravno prav je bilo, da sem peljal les; če bi ne bil, pa bi ne bili mogli naložiti vagona, ker je že primanjkovalb lesa,« pripoveduje mož kar mogoče prijazno. In žena: »M! Ravno tebe so čakali kajpada!« In spet mož: »N., ta in ta je umrl v L., kar na naglo-ma; danes mu zvoni, jutri ga bodo že pokopali.« In ona nato: »M! Pa ravno tebi so to povedali, seveda!« Nobene prijazne besede, nobenega prijaznega odgovora, samo bodeče in boleče zadiranje. Pogledal sem moža. Skoro da se mu je orosilo oko, trdi gorenjski grči, mirno je pospravil svojo večerjo in nifi več ni govoril. Vrelo je pa v njem, to sem videl, po tihem, kakor kadar se napravlja k nevihti. Poslovil sem se od hiše in mislil sem si potihem: »Boga zahvali, da nisi moja žena.« Mož pa, — da do konca speljem njegovo zgodbo, — ki je skoro večer za večerom preživljal podobne prizore, se je začel tolažiti 3 pijačo, s pijačo je prišla bolezen in za boleznijo smrt, ki ga je vkljub obilici premoženja, ki ga je imel, rešila težkih in bridkih ur živ* ljenja. Take slike ne morejo pričarati veselih uii v naše omove, pač pa žalost in jok in solze in pijančevanja in kletev in kar je temu podobnega. Kako vse drugače pa sije solnce tam, kjer se oče vrača pod večer na svoj dom, pa ga družina že komaj pričakuje; tropa otrok ga obsuje z vprašanji, mu našteva vse najdrobnejše novice, ki so se zgodile na domu od jutra do večera; noben berač ne ostane pozabljen in tudi to ne ostane skrito, kako s« teliček obnaša v hlevu; žena mu prinese toplo večerjo v čedni in snažni posodi in ko se mož naje in ko otroci pospe, rešujeta skupne gospodarske in gospodinjske zadeve za prihodnji dan. Medsebojno zaupanje, medsebojna odkritosrčnost in medsebojna prijaznost plavajo kakor angel božji nad tako družino, ji lajšajo težo skrbi in sipljejo obilno mero božjega blar goslova na vso hišo. 5£ toliko mleka, kakor dru-pe. je prehranftev vseh Štirih teličkov zagotovijo- Odpnfčanfa Je prilel .Mlad Jlov.k je nedavno priSel v banko l Mcmphist. v Ejfiptu. Stopd ie k bankirju, re-»Me li poznate?« , r S« ni poznal. — * csem, Klus»-™ ; ,5 oklohra 1922 sem °™PaI vaSo hiso in o>»ro- v,Se življen*. Gu-^nerHorton me fe po-? <>:■> zdaj sem pa pri-" udi k vam ter vas R Slm °dpii5f ania.« _ ^00'lman je SC(H gni-TJK: ž? M «: ft * «V0,f materi, , katero skupaj živetj zdaj, Pravo° pot? Z°PCt °a Marto?" Opor5ka' V vas< ™rtono* pri Zent, Voj_ ;v »"rl 72 letni Prav l ° Patashi- Ce-V >e M znan kot Cu-f0\: e Povzročila nfe- Rova op ka vc] o{ "t okoin!k i. do-MtfrU8 SC mora na tej« * 5hl 5 » o? Vina in '"deliti l軄. v mcsa med va-ko e, > dokler ' na mrtvaškem stopi ž njo v bajto, da Mana ne utegne niti besedice ziniti. Morda jo je to celo osupnilo in za hip ostrašilo; ker vrata bajte se tiho zapro in iz koče ni slišati glasu. Ivan se skloni k tovarišu: »Notri sta in gotovo še Ix>vračeva dva, Lona in Šimen. Poslušaj: bajta ima samo ta prednji izhod. Jaz se splazim tiho k bajti, ti vstopi tesno k durim in zadrži vsakogar, ki bi hotel ven. Jaz pa tamle skozi okno pomolim puško v izbo, posvetim z žepno svetil jko notri in zakličem: roke kvišku! Ko ti dam zna-' menje z glavo, buti v duri, ki so stare, stopi v izbo ter nameri puško vanjo. Jaz pustim svetiliko svetiu na oknu, pritečem za teboj in oba ukleneva moške. Si razumel? — Čakaj, če se bo Tilen preveč branil, ga kar s kopitom lopni po glavi, sicer mu ne bova kos, je preveč močan za naju dva! — Zdaj pa hitro in oprezno!« Splazita se k bajti. Stražnik se postavi s pripravljeno puško tik pred vrata, Ivan poskuša, Če je okno odprto. Ko vidi, da je zaprto, se zažene na klop, utare s puškino cevjo okno, prižge električno svetiljko, da plane svetloba v hišo in zakliče: »Rol-e kvišku!« V hipu vidi, kako se sredi sobe sklanja Tine nad Mano na stolici, Šimen sloni ob peči, Lona mu nekaj prigovarja. Tilen pa bliskoma plane k vratom in predno še more dati Ivan tovarišu znamenje z glavo, zaječe hišne duri in Tilen buti s tako ihto v stražnika, da ga sune daleč od vrat v travo; nato se požene z vso silo v Ivana, ki ne more tako naglo zasukati puške proti njemu. Tilen ga sune silovito v bok, da Ivan nehote stisne petelina, strel pretrga tišino, krogla udari v peč v hiši, Ivan pa zgrmi s klopi na tla. In predno se stražnika prav zavesta in pobereta s tal, je Tilen že za vogalom in utone v noči. Tovariš misli planiti za njim, toda Ivan ga brž potegne s seboj v odprte duri in ravno v roke jima plane Šimen, ki ga takoj zgrabita in potisneta v izbo nazaj. Luč na oknu sveti še vedno naravnost v sredo izbe. »Udajte se, saj vam ne kaže braniti se!« zakliče! Ivan in stopi z naperjeno puško v izbo. »Ježeš, Marija, kaj pa hočete od nas k se ujezi Lona in stopi pred Ivana. »Ali smo tatovi, roparji, morivci?« Ivan še vedno drži puško napeto pred seboj in da znamenje tovarišu, naj uklene Šimna. »Boste že zvedeli; zdaj vas imamo enkrat!« »Ka-aj?« zareži vanj Lona. »Zalega tihotapska I« se zjezi zdaj Ivan, ki pozna malo Lonino naglušnost. »Nobeni izgovori ne bodo pomagali!« »Gospod, kaj pa smo storili?« stopi predenj ukle-njeni Šimen. »Ali je Tilen kaj napratil?« »Tudi ta bo dobil svoje plačilo!« sune vanj Ivan in ukaže tovarišu, naj ukleneta še Tineta. Stražnik pristopi in zahteva od Tineta, naj mu da roki, da ga zveže. »Čemu?« plane Tine, držeč še vedno Mano. »Tihotapili ste,« krikne vanj Ivan. »Kdo pravi to?« se brani Tine. »Bomo že videli I Roke sčml« zahteva stražnilt. Tine škriplje z zobmi. »Pustite mi vsaj, da to nesrečno dekle spravim domov!« poprosi. »Da nam uidete! Ne, ne, mi vsi Jo spremimo domovi« »Poskusite dotakniti ee je I« zagrozi in se uikrhtf feot ris, ki je pripravljen skočiti za vrat. i1 za sm Služkinja je stopila v sobo k gospodarici: »Prosim, da ini napišete spričevalo, Jaz grem.« . . »Kaj, spričevalo? Vam ničvrednici spričevalo? Lenoba grda, vendar ne bodete pričakovali, da bi vam napisala, da sem bila zadovoljna z vami?« »O ne, tega niti ne maram. Le to potrdite, da sem tri tedne pri vas vzdržala, pa bo najboljše spričevalo zame.« * Predrznost. Gospa: »Mina, zvedela sem, da ste mojo plesno obleko oblekli ter šli v njej na ples. Nesramnosti Ali vas ni bilo nič sram?« — Kuharica: »I seveda sem se sramovala. Moj Tine mi je rekel, ako šc enkrat pridem predenj tako našemljena, me nikdar več ne pogleda.« Nesporazum. Berač: »Prosim za mal dar.« — Gospodinja: »Pa vas dolgo ni bilo videti « — Berač: »Nikar ne zamerite.« »v Ljubezniv mož. »V nedeljo sem šel z ženo na sprehod in potem v gostilno. Tam pa je bilo toliko os, in je ena pičila mojo ženo na usta, da ima sedaj vsa otečena in ne more govoriti.« — »Ti prijatelj, povej, kje pa je dotična gostilna.« Brez skrbi. »Moj dragi, gore so tukaj pri vas tako blizu skupaj — pa se menda vendar ne bo kaj pripetilo? Navsezadnje se takle vrh lahko podere ter me ponoči zasuje v postelji.« — »Kar brez skrbi, go- >Nimam vzroka, ona ni z vami v zvezi!« pojasni Ivan. Tedaj Tine ponudi, rok i in stražnik ga hoče ukle-niti. Ali mana se požene proti njemu, da se opoteče nazaj. >Tine, Tine k se zažene Mana nazaj k Tinetu in mu vrže obe roki okrog vratu. Mana, Manica, bodi pridna k s solzami v očeh miri fant ubogo dekle, ki plane sedaj v jok in se sesede na slolico ob peči. ;Ježeš, Marija k se žene Lona, »ali se vam prav nič ne smili dekle, če se vam že mi ne! Živina nemarna, le po-5emu, po-čemu? Le počakajte, ta velikemu vašemu vas zatožim, boste že videli, kaj se pravi Lcmi udirati v bajto k v'ar tiho, mati, dovolj je neumnosti!« vpije vanjo ivan. >Ka-aj?« vpije nazaj Lona s tako neumnim obrazom, da bi se Ivan skoro zasmejal. >Mati, če ne boste tiho in bi skušali uiti, uklenem Se vas!« ji zagrozi Ivan ter vsem trem veli sesti na klop k peči, tovarišu pa, naj stopi prednje s puško in pazi, dokler on ne preišče hiše. Vsi ubogajo In čudo! Mana sede poleg Tineta in tiho plaka. Tine'ima vse solzne oči, ki strelo bliskajo v financarja, ali premaguje se in tolaži Mano. Ivan vzame svetiljko raz okno, poišče in najde Bveco, jo nažge in postavi na mizo. Potlej prične nre- klopi mizo »Mi nabito poln nahrbtnik, velik in težak, da ga Ivan komaj pre- SErina * 88 in iz njega 36 u*ujei° škatljice »Aha! Tako je pri vas, Lona, takole!« »Ra-aJ?« »reži Lonn «-nn|. Ln ta veli- kemu vas zatožim!« a ven 3! spod. Ko bodete zaslišali, da se skale vale v dolino, pa hitro pod postel|o zlezite.« * Višek raztresenosti. Profesor (vrnivši se v Ljubljano): »Na, tu ga imaš. Seda, sem pa še ključ stanovanja pozabil v Bohin u Pa saj ima moja žena tudi kljufi. Toda gle, ga spaka, saj sem ženo tud, pozabil v Bohinju.« _______ IX. Miti tabor za Dolenjo krško dolino bo III. nedeljo po veliki noči 29. aprila ob 10 pred cerkvijo M. B. Dobrega sveta pri Kostanjevici. io»orni$..o shlodltte za celo kraljev. SHS platnene obutve zjrumljpvlnil odplatl i 7. slov ;te svetovne tovarne »Hutchlniton« /nam..e »OltAO«, ki u p.i kakovosti naj-bo j a ln na itrpei ej .a, ao na nja pri osli NlhoiStu l drug Beograd Knez Mlhajlova 11. 1'rnila'a se Mino trgovcem na debelo po zelo uirodnih cenah Zdravniki trdijo, da ni boljšega sredstva za preganjanje bacilov influence, kot so D(! maranče Uživaj jih kolikor moreš (in z™ reš!), posebno ako imaš opravka z ljudmi w to bolezen že imajo. 151 Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja m eukral Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, nko kupujejo kmetijske po. trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Iščbih delilo poljskega iu domačega dela. - Angela Bernik, Križe. Posestvo v ?epi ■ Ba"u zelo ro 1o-vitno. prodani Okoli 30 oralov z lepim gozdom. Redi se lahko do 8 glav živine. l'os opjn zidana in v do .rem sta>iju. — Več se izve pri: Mati,.i K enienčič. Canje p B'anca. Majerja-linieta zn Itafore išie za takoj Graščina Fu>me pri Ljubljani. — Predi,ost ima o oni, ki so vajeni hribov, licenco la us»jarsko obrt. modnega. se sprejme. Naslov v upravi pod št. 33 U Proda se posestM v Mrtinji vasi pri Mokronogu na Dnlenj. skem Oddaljeno .Orni-nut od trga Mokrono? ter četrt uro od kolo-tvora. Hiša ia gospodar. p islopje tik ceste. Njive iu Ko'd bli;U (Iouih, zemlja rodovitna. Cena ugodna -Uršula Tratar, Mrlinj« vas, Mokronog. Dva učenca 'al;amr seskoobrl s popolno oskrbo v hiši sprejme takoj Karol N' vnk. Kamn. mojster, fit. Vid pri Ljubljani. Učenca k.rep e«» —— zdravegn.pt. štinih starše*, sprejmem tako ta kovaško obrt za sekire. Malcž Krmeli, s-. kirnl kovač, Log, p. fikofja Loka. »Tilen je prinesel tole,« trdi Šimen, »nismo iz-praševali, kaj ima notri.« »Kje je vaš nahrbtnik?« se obrne Ivan k Tinetu. »Kakšen nahrbtnik?« »Ki ste ga prinesli danes skupaj s Tilnom?« »Nisem nič prinesel.« »Bomo videli k >lvan išče dalje, a ne najde v celi bajti prav ničesar dTugega. Tine pa hvali Boga, da je v gmajni nad cesto vrgel svoj nahrbtnik v grmovje, da je mogel hitreje bežati, ker mu je bil pretežak. Tilen svojega ni hotel pustiti, češ, da tudi ž njim zmore. Ko Ivan ne dobi ničesar drugega, zapove vsem, naj gredo. Stražnik tovariš gre z ukienjenim Šimnom in Lono naprej; sledi Tine z Mano, ki kar visi ob njem za vsemi pa Ivan. šimen mora nesti Tilnov nahrbtnik. Ivan ugasi svečo, zaklene duri za seboj m vsi krenejo na cesto. Tam, kjer gre s ceste kolovoz do Jermana, zavijejo vanj in pri Jermanu, kjer so čakali in iskali Mane, puste dekle. Od Jermana zavijejo po spodnjem kolovozu na cesto. Tiho hodijo, samo Lona se ujeda vso pot in grozi s »ta velikim«. Pol Dobrave je bilo klicane na Fužino k obravnavi proti zaprtim trem za pričo. Zasliševanja so trajala štiri ure Celo bolno Mano so hoteli moti go-X,* * ^ "i zmožna. , -'nI,hudl vro5ici- Na ^e načine so zvi-jalt oblastniki Dobravce, posebno osumljene tri, ali nič pravega niso mogli dobiti iz njih Največjo brieo Sitimi 9 T° ^ KU P°3i hiS preiskavi pn belem dnevu niso našli prav ničesar, PolpLS Sr krivdo B^delS a Kči Sla aSon« f • ? vaT- vpili, da so jih prjuca Doiela ali Lona je imela vedno samo eno vpra- odru, nai zvonijo valki zvonovi in naj igra godba. Žalujoči ostali to izpolnili točno zadnjo želio pokojnika in tako se ie zgodilo, da se je vsa vaj že pred pogrebom precej opila in kmalu porabili, da ie umrl njen dobrotnik. Črne rože. Velike cvetličarne na Turškem imajo za bližnje poletje velikanska naročila za dobavo črnih rož. kojit vzgoja se jc lansko leto prvič posrečila. Naročila prihajajo iz cigaretne industrije, kajti Amerika H ustvarila sedaj novo modu in napravlja cigaretne ustnike iz rožnih peresj najrazličnejših barvah, pn čemer se najbolj pazi » to, da ni poznati na upnikih rdečih pobareaoia ustnic ameriških kadil*. Jetniški Hčet m« (• ▼le«. Na sipinah pn bergu v Nemčiji je letni P. Horn napadel B oropal neko go>P° ,e vsled tega pniel pre porotnike v Koslinu. M je državni pravdnik pre" lagal zani pet let I e*«. £ Horn izjavil, da I« " služil najmanj 10 * dUče ga je obaod'l °' 6 let in 3 «.h«; £ 6 let in Proti »emu je žil vzklic, V katerem »j hleva, da mu pni»W 1 let ječe. Najuspešnejše «r«ditvo za rejo dom »če Hvali le brMdvomno »MASTIN« ki oospcšui« rast. odebelitev in omastitev domače, bno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive P°^m>sti Mastlna so brezštevilna zahvalna pisma! r 5 škat. 46 Din. tO škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zr»v. rotovža), LJubljana, Mestni lig 4 —„-(.[]« Podpisana preklicujem vse neresnično, rlBKIlu kar sem govorila o gospej Mariji Kos, baSici V Pod/idu, obč. Trojane, ker je bilo vse zlagano. Zahvaljujem se ji najvljudneje tem po-tnm da ie od nadaljnje tožbe odstopila. - Troiane-Hrfbi dne 4. aprila 1928. Marjeta Jerič. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v L ubljani, poleg hotela,Union4. Obrestovanie najugodneje. Pošalila proti vkniižbi na posestva, prot noroštvu i. t. d._ želite li se dopasti!^ Ako želite bili lepi, obdržati svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto, svoie lase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno neg« svoje lepote 1 »ELSA«-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, I. katero ni saino parllmirano toaletno milo, temveč vsebuje vsebi tudi medicinsko pre-izkušane ilolirodelujoče sestavine, kolere prodirajo v VaSo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado, in Vn-cAunanjosl mladeniško sieižo. FELLERJEV A PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO. ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicer u milo ELSA lioraks milo ELsA-l-atranovo šanipon) milo ELSA milo za britje 1'oizkusite jih! Nikdar ne bodete rabili nrugih mi!! '-n poizkus 5 komadov E'>-a mila z omotom ln 2.,,, poštnin« vred 62 Din. FLLLER.IEVO PRAVO KAVKASKO PO- • MADO ZA ZAŠČITO LICA I.N KOZE n" »am izgladi gube in bra/gotine dela gibko in nežno, briše sledove staranja, vstvarja mladost in lepoto. Iznenndilo Vas P0: 8 kak no brzino izgimajo solnčne pege. , n? bra/.de, rudečilo nosa, mo/.o ji, /.aje-iiavn in drugi vsakovrstni nedostotki kože. 3 FLLLER.IEVO MOČNO 1'OMADO ZA • KAST LAS, katera preprečuje upadanje z prerauo osivljenje, Čisti lasne luskine, njih ra^ mehke' 8'bke, bujne ter pospešuje 'onfka eno ali po 1 lonček od vsako y ^ »"-nomade; z omotom in poStniuo vrod za 88 Din. Phfat,pl,i„llltorB5,u K da poSlJct^ denar vnaprej, ker PO povzetju radi postnih RtroSkov 10 I)in več I p.i^NaroCiln ""»'oviti Jasno: Lekarnarju H tUGEN v. rCLLCK. STUDICA DONJA tisaira n. BRINJE lažko in kraško nudi Fran Pogačnik, Ljubljana Dunajska eesta it. 36. Pri „Če$niku" LJubljana - Llngarjeva, Stritarjeva ul. Najlepši in najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut in šerp. Oglede si zalogo! Vabilo na občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge ▼ Smart-nem pri Litiji, reg. zadr. z om, zav., ki se bo vršil v nedeljo dne 29. aprila 1928 ob 7 zjutraj y mali društveni dvorani v Šmartnem pri Litiji. — Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjc-n občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1927. 5. Volitev enega člana načelstva. 6. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor. ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Ni zdravja brez dobre prebav« I Čutit« li pritisk in napetoet v želodcu po jed; ali kisli okus v ustlhl Trpite II na trdovratnem zaprtju, omotici ali pomanjkanju spanjal Ali Vas muči glavobol, bolečine ▼ želodcu ali slabosti Morda imate izpuščaje na koil, nastale vsled Blabe prebave1 Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna speci a'i teta FIGOL-eltkeir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. FIGOL proizvaja in «a po povzetju ruzpoAilja z navodilom o vporabi LEKARNA dr. Z. SEMELIČ DUBROVNIK t Izvirni saboJček s 3 steklenicami s ovojniuo iu poštnino Din 105*—. * steVI.Din "4V— I »teki. Din40'—. ŽIMA naiboijšu in najcenejša pr M. Masteri tovarna žime Straiište pri Kranju m\ v sitefji y registrov, zadruga z neomej. zavezo. Obrestuje; hranilne vloge po najugodnejši nbrestni meri, vezane vloge po dogovoru tudi višje. — Naložbe pri njej so n a j b o 1 f varne, ker famčijo poleg izdatnih lastnih rezerv ie vsi člani z vsem svojim premoženjem. Daje: D*" posojila in trgovske kredite '•C T tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Priporoča le »lav. občinstvu ob 25 letnici I 1903—1928 MILO Zobni atelje Krško pri farni cerkvi. Izvršujejo se umetna zobovja posamezna in cela t kamuku in zlatu, zlati mostički in krone, plombiranje zob i. t. d solidno in po najnižji cenL Se priporoča F. Ii. Frančič, konces. zobotehnik. i Dolga gota brez utrujenosti Kmet Dima 'ako udobnih prometn h sredstev kakor meščan Cesto mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega. Za utrudljivo telo so Palma kaučuk pete dobrota. Palma pete so trajnejše kot najboljše usnie, cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo. Ženski n otroSkt čevlji postanejo vsled Talina kaučuk petri cleicautni, :o:u t» to ni nikakih viSjili stroškov. V Lisice in vse drug« kože od dlvjačln kupuje stalno v vsaki količini ZDRAVIC, Ljublf., Sv. Florijana nt-9. BOLNIKI berite! Neomejena varnost! k iTpnmSKfl HRANILNICA V LJUBLJANI Knztljeva Ulica it. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena l. 1820) zda! last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000-—. Kolikor ima leto dni, toliko postaj trpljenja mora obiskati nervozen bolnik, kajti slabi utrujeni živci mu ^agrenjajo življenje in povzročajo razne boli. Zbadanja, trganja, omotica, tesnobnost, glavobol delni in popolni, šumenje v ušesih, migljanje pred očmi, motenja v prebavi, pomanjkanje spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposob >ost za delo in razne druge prikazni so posledica slabih, utrujenih, bolnih živcev. Kako se reš te te nadloge? S pri-itnim Kola-Leclthinom. Redilno sredstvo, ki vsebuje obilo vitamina, je postalo za človeštvo izvir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, jači mišice in ude, daje moč in pogum življenja. V boju za zdrave živce dela pristni Kola-Lecithin večkrat čuda, primerne hrandne snovi vodi do skrajnih mest proizvajanja krvi, poživlja, opogumlja ter ohranja mladost in svežost. Sam' se boste mouli prepričati, da vam ne obetam nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in franko malo škatljico Kola-Lecithin in knjigo zdravnika z mnogo-slranskimi dolgimi izkušnjami, ki se je sam moral boriti proti tej bolezni. Pišite mi svoj natančni naslov in pošljem Vam takoj obljubljeno popolnoma zastati'. E. PASTERNACK, Berlin S.O. Michaelkirchplatz 13, Abt. 17. Naironuia se 0t>'ečete, ako kupujete gotove fldJUCHGJG moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubi ana, Slari trg it. 2, ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, juinperje, jopicc in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer sc točijo najboljša štajerska in dolenjska vina. nrnžip "rovningi, pištole za straJenje psov, Ul U&JG samokresi, puSke, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, puSkar, LJUBLJANA, Selenbur-gova ulica Stev. 6. Denar si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker najdete v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini R. Miklauc „Pri Škofu" Ljubljana za veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za ženske obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo. Trbov cement okna, rrata, sesalk«, cevi, mreže za ograjo in postelje, sploh vso železnino, prodaja po najnižji ceni A. SU6NIK, Ljubljana, Zaloška cesta. SEDAJ vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina ri. Stermetkl v Celiu najboljši vir za nakup sukna in kam-garnn za moške obleke, volne, svile, cefirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda. modrotiska, cvilha, ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugo 1. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. STERMECKi, C sli« št. \9. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. . IIIIMIMIHMIliaillirilM l'redno gradile vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine od tvrdke O. F. Schnelter, podjetje za gradnjo vodnih turbin. Skofja Loti V VSA KO HIŠO »DOMOLJUBA«! Zadružna gospodarska banka d. d. rei,ion it. 2057.2470 Ljubljana, IVI ikiošlče va cesta 10 b^v, o^nja Kapital Bn sUupno „.d DIn ,6(000000._ v,„Se nad DI„ 3O0.000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najueodneišimi nnmii p„ i • „ j, vre,-st sfs ir^e^-sr "r WA,0,n° Olavoo in n.lvej.j, ^opslv. v S^mji „ prodajo sreCIt Driav„e rMref,ne lo(erI,e. Jugoslovansko tiskarno: K*"1 Izdajatelj: Dr Franc Knlave«. Urednik: Prane Zabret.