let« 1878.
429
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 22. oktobra 1878.
138.
Ukaz finančnega ministerstva od 8. oktobra 1878,
o izdatbi novih štempljanih železnocestnih voznih listov.
Dogovorno s c. kr. ministerstvom za trgovino, in v soglasji z njegovim ukazom o novih obrazcih za železnocestne vozne liste, razglašenim v Drž. zak. leta 1878 pod št. 38, začnč se od 1. januvarja 1879 prodajati takšni vozni listi z vtiskanim štempljem in sicer takö, da bodo tisti, ki jih železnocestne uprave vzamejo za svojo prodajo, različni od <5nih, katere si naročč za privatno prodajo.
Novi železnocestni vozni listi tiskani so na močnem, 37 centimetrov širokem in 29 centimetrov visokem papirji, ki bode, kakor doslej, za vozno blago bel, za brzovozno blago rudeč.
Stempeljskim znamkam (markam) izdanim 1879 slični štempelj po 1 kr. ali 5 kr. izveden je pri listih za vozno blago na zelenem, a pri listih za brzovozno blago na vij ol as te m podtisku ter stoji pri listih namenjenih za prodajo železnocestnih uprav na levo, a pri drugih na desno od napisa „Vozni list“ ali „Brzovozni list“.
v
Štempelj trdke ali firme železnocestnih uprav ostane isti, kakor pri prejšnjih voznih listih ter biva povsod na levi strani nad oznamenilom voza na mestu, določenem za železnocestni prigledni štempelj.
Določila, obsežena podtočkami 4 do 8 v ukazu od 29. decembra 1876 (Drž. zak. od 1. 1877, št. 5) merodavna ostanejo tudi za nove vozne liste."
/
Pretiš s. r.
(SlovoniBoh.)
83
129.
Ukaz ministerstva za trgovino od 16. oktobra 1878,
s katerim se vvaja nova tarifa za vozno-poštne poslatve in poštne nakaznice na Avstro-Ogerskem.
Počenši od 1. novembra 1879 naj gledé tozemskik pristojbin za voznopoštne poslatve in poštne nakaze dogovorno s kralj, ogerskim trgovinskim ministerstvom pridejo v moč naslednja določila :
1.	Za vsako vozno-postno poslatev pobirati je poštnino po teži in če je vpovedana vrednost, poleg te še tudi poštnino po vrednosti.
2.	Pisanja (spisi) brez vpovedane vrednosti do 250 gramov vŠtevno težka ne smejo se odpravljati z vozno pošto.
3.	Za poštnino po teži naj se pobira:
A. Od zvezek ali paketov.
I.	Do 500 gramov teže:
a)	na daljave do 10 zemljepisnih milj (I. pas) vštevno.........12 kr.
b)	na vse večje daljave (II. do VI. pasa)......................24 „
II.	Pri teži čez 500 gramov do 5 kilogramov:
a)	na daljave do vštevno 10 zemljepisnih milj (I. pas).........15 kr.
b)	na vse večje daljave (II. do VI. pasaj.................... 30 „
III. Pri teži čez 5 kilogramov:
a)	za prvih 5 kilogramov toliko, kakor stoji gori pod II.
b)	za vsak kilogram dalje ali za vsak presežni del kilograma
do 10 zemljepisnih milj ( I. pas) ..............................3 kr.
čez	10	„	20	„	„	(II.	„)	 6	„
»	20	„	50	„	„	(UL	„	)	 12	„
*	50	„	100	„	„	(IV.	„	)...............................18	»
»	100	*	150	„	»	( V.	„	)...............................24	ff
*	150 „ -	„	„ (VI. „ ).................................30 „
It. Od pisem z vpovedano vrednostjo.
a)	Na daljave do vštevno 10 zemljepisnih milj (I. pas)................12 kr.
b)	na vse večje daljave (II. do VI. pasa).............................24 „
Za okorno (šarasto, razprto) blago poviša se poštnina za polovico zgornjih postavkov pod A, I, II in III. Ako se v računu podâ kak drobec krajcarja, naj se skupni iznos izokrogli na polne krajcarje nizdolu.
Za okorno ali prerazsežno blago naj se štejejo vsi paketi, kateri
a)	na kateri koli obmer 1*/, meter presegajo ali
b)	v enem obmeru 1 meter, v drugem ‘/* metra presegajo ter so pri tem manj nego 10 kilogramov težki, ali so

c)	takšni, da jih ni zložno nakladati z drugimi predmeti, ki torej pri nakladu hočejo nesorazmerno velikega prostora, ali s katerimi je sploh treba posebno skrbno ravnati, n. pr. koši z rastlinami ali grmičjem, kletke prazne ali z živimi živalmi, prazne skrinjice za cigare v velikih zvezkih, Škatle za klobuke ali kartoni v lesenih policah, pohišnina, košepletenina (mizice za cvetlice, otroški vozički itd.), kolovrati, velosipedi itd.
Za nefrankirane pakete do vštevno 5 kilogramov teže pobira se poleg poštnine pod A I in II, in če gre za okorno blago, poleg povišane poštnine za prerazsežno blago še po 6 kr. priklada.
Enak priklad po 6 kr. je pobirati za nefrankirana pisma z vpovedano vrednostjo.
Za nedovoljno trankirane pakete do 5 kilogramov teže in za nedovoljno frankirana vrednostna pisma ni pobirati priklada po 6 kr.
Ako več paketov spada k enemu voznemu listu (poštni spremnici), zaračunja se taksa samostojno za vsak posamezen paket. K enemu voznemu listu (postni spremnici) ne sme spadati več nego troje paketov. Ni dopuščeno, pakete z vpovedano vrednostjo in brez vpovedane vrednosti, oziroma frankirane in nefrankirane pakete pošiljati z enim in istim voznim listom (spremnico).
4.	Teža vozno-poštne poslatve ne sme prestopati 50 kilogramov.
A poslatve v novce (denar) pokovanega zlata ali srebra pripuščajo se do 60 kilogramov teže, ter je poleg poštnine po vrednosti opraviti za vsak kilogram ali del kilograma čez 50 kilogramov
v I. pasu po 3 kr.
» n.	„	„ 6 „
» III.	„	„ 12 „
«	IV.	„	, 18	„
„	V.	„	»24	„
„	VI.	„	„ 30	„
5.	Za lokalne (tomestne) vozno-poštne poslatve, ki ne smejo biti čez 2l/t kilograma težke, pobirati je po 12 kr. za poštnino po teži. V ime poštnine po vrednosti naj s e za te poslatve od vsakih 150 gld. ali od vsakega manjšega iznosa po 3 kr. pobira.
6.	Kot poštnina po vrednosti naj se brez razločka daljave pobira:
a)	za poslatve z vpovedano vrednostjo do 50 gld. znižana pristojbina po 3 kr.,
b)	za poslatve z vpovedano vrednostjo čez 50 gld. takisto po 3 kr., a za vsakih
150 gld. najmanj po 6 kr.
Ako v eč paketov z vpovedano vrednostjo spada k enemu voznemu listu (poštni spremnici), zaračunja se poštnina po vrednosti za vsak paket (vsako zvezko) posamič.
7.	Privatne poslatve v .podobi pisma s papirnatim denarjem ali bankovci v vrednosti od več nego 150 gld. in do 250 gramov teže smejo se oddajati na pošto odprte, ako pošiljavec za-nje opravi poldrugikrat toliko vrednostne poštnine, kolikor bi je sicer bilo.
8.	Ako se bankovci, papirnati ali gotovi denarji na pošto dadö ter se z neresnično vpovedjo tega, kar ima poslatev v sebi, napravi, daje odmerjena manjša poštnina, nego bi bila po tarifi, tedaj je, če se stvar zasledi, za zamolčano vsoto od prejemnika in ako bi ta poslatve ne hotel vzeti, od pošiljavca kot konvencijo-nalno kazen potirjati petkrat toliko, kolikor bi prišlo vrednostne poštnine po tarifi, a dokler se kazenska pristojbina ne plača, ni izročiti poslatve.
Postnim uradom pristoji pravica, kadar slutijo, daje manj vpovedano, napraviti, da adresat pred komisijo v pričo enega svedoka poslatev odpre.
9.	Vsaki vozno-poštni poslatvi sme se pridjati eno pismo. Pridjati ga v podobi zapečatenega spremnega lista ni dopuščeno.
10.	Kolikor prtljaga z vozno pošto potujočih ljudi presega pristojbine prosto, iz zapisnic razvidno težo a vpovedana nje vrednost iznos od 100 gl«!., odmerjati je po zemljepisni daljavi za večjo težo in večjo vrednost tarifi primerno poštnino po teži in po vrednosti.
11.	Ako se vozno-poštni predmeti nazaj pošljejo, ker jih ni bilo moči adre-satom vročiti, ali če se take reči morajo za kom poslati v kak drug kraj, ki ni imenovan na nadpisu, treba je poštnino, ki pride na to novo odpravo, brezizimno v polnem iznosu prišteti.
12.	Za povračno primko (retour-recepisse) k lokalnim vozno-poštnim poslat-vam mora pošiljatelj 5 kr., a k drugim vozno-poštnim poslatvam 10 kr. opraviti.
Pisma povprašajoča o kaki poslatvi, izdajd se in odpravljajo zastonj, kadar seje vzela pri oddatbi povračna primka, ali če je poštnine prosto oblastvo kaj na pošto dalo, a v vseh drugih slučajih samo, če se naprej plača 10 kr. pristojbine.
13.	Za vročitev vozno-poštne poslatve do iy2 kilograma težke v prejemnikovo stanišče opraviti je na Dunaji 5 kr., v drugih poštnih krajih 3 kr. in za vročitev dotičnega priznanila (aviso) povsod 2 kr.
14.	Poštnino jo treba ali naprej plačati ali jo pa mora adresat opraviti, razen vseh poslatev na poštnine prosta oblastva (gosposke) in urade, za katere se mora poštnina plačati brž, ko se kaj na pošto daje za-nje.
15.	Poštnine za poslatve v in iz Rusije, Italije (pri odpravi po gornje-itali-janski železnici na Alo ali Gorico, potem po Lloydu na Trst), Rumanije, Serbije, Črne Gore, Turčije, Grecije, (po Lloydu), Azije (če se kaj pošilja po Lloydu), Avstralije (po Lloydu) treba je, kolikor ide za odpravo po avstro-ogerskem ozemlji, odmerjati po novi tozemski tarifi.
16.	Vsem vozno-poštnim poslatvam, ki presegajo težo od 50 gramov, mora se pridati vozni list, oziroma poštna spremnica.
Kadar se poiztroši zdanja zaloga poštno-uradnih voznih listov, naj se uporabljajo samo in edino od poštne uprave izdane spremnice, katere bodo služile ob enem za izročne primke.
Kupon poštne spremnice sme se porabiti za pismena priobčila, za to si ga sme prejemnik odrezati.
17.	Ako se poslatev brez vpovedane vrednosti izgubi ali če kaj na-nji manjka, daje se po 1 gld. 50 kr. povračila za vsakih 500 izgubljenih ali primanjkujočih gramov ali za vsak del te teže.
Kadar se takšne poslatve kako poškodujejo ali pokvarijo, naj se povrne izkazna škodo, vendar samo do največine (maksimalne meje) od 1 gld. 50 kr. za vsakih 500 gramov ali vsak del te teže.
18.	Od 1. novembra 1878 počcnši poviša se iznos, ki se pri c. kr. avstrijskih in kralj, ogerskih poštnili uradih sme po navadnem ali telegrafskem potu nakazati, od 100 goldinarjev na 150 goldinarjev avstr, veljavščine.
19. Pristojbine za poštne nakaznice ustanavljajo se tako le, namreč: za poštno nakaznico.................do vštevno 5 gld. na — gld. 5 kr.
r>	n
n	d
7)	TJ
TJ	TJ
TJ	TJ
TJ	7)
TJ	TJ
TJ	TJ
TJ	TJ
TJ	čez	5 gld.	TJ
TJ	7)	50 „	TJ
TJ	TJ	150 „	TJ
TJ	TJ	300 „	TJ
7)	TJ	500 „	TJ
TJ	7)	1000 „	TJ
7)	n	2000 „	TJ
TJ	TJ	3000 „	7)
TJ	TJ	4000 *	V
50	„	„	—	„	10	,
150	„	„	—	„	20	,
300	„	„	-	„	30	„
500	„	„	-	,	50	,
1000 „„ t „ — „
2000	„	jy	1	„	50	„
3000	„	„	2	„	—	„
4000	„	„	2	„	50	„
5000	„	„	3	„	„
20.	Kadar pogre zdanja zaloga blanket za poštne nakaznice, začnd se prodajati novi obrazci brez vtiskane marke (znamke) po l/t kr. eden.
Pristojbine za nakaz naj se po zdaj, kakor doslej opravljajo z markami.
21.	Neizpremenjena ostanejo vsa druga zdaj veljavna določila o izdatbi, obravnavanji, vročevanji, vplačevanji in izplačevanji in o odgovornosti pri poštnih nakaznicah.
22.	V tem, kako postopati s poštnimi povzetki v notranjem občenji, in v izmeri dotičnih pristojbin ne izpreminja se nič.
23.	Nove tarife bodo v poštnih uradih občinstvu na vpogled stale terse tudi pričujoči ukaz s pridjanimi tarifami vred lahko pri vseh c. kr. poštnih ravnateljstvih (direkcijah) za povračilo tiskovnih troškov dobode.
Chlumeeky s. r.
130.
Ukaz ministerstva za trgovino od 17. oktobra 1878,
s katerim se vvaja nova vozno-poštna tarifa za vzajemno občenje med Avstro-Ogerskim
in Nemcÿo.
Na podlogi dogovora o vozni pošti dne 3. aprila t. 1. med c. kr. avstrijsko in kralj, ogersko poštno upravo z ene in cesarsko poštno upravo nemškega cesarstva, kralj, bavarsko in kralj, viirtemberško poštno upravo z druge strani sklenjenega naj počenši od 1. novembra 1878 v vzajemnem občenji Avstro-Oger-skega z nemškim cesarstvom pride v veljavo nova vozno-poštna tarifa po naslednjih načelih.
1. Poštnina (porto) za pakete v vzajemnem občenji med Avstro-Ogerskim in Nemčijo iznaša:
I. do 5 kilogramov teže:
a)	na daljave do 10 milj vštevno 15 kr. avstr, velj., oziroma 25 fen.,
b)	na vse večje daljave 30 kr., oziroma 50 fen.
IT. pri teži čez 5 kilogramov:
a)	za prvih 5 kilogramov toliko, kakor stoji pod I,
b)	za vsak kilogram dalje ali za presežni del kilograma:
do 10 milj .	. .......................... 3 kr. oziroma 5 fen.
čez	10	„	20	„.......................................6	„	„	10	„
v 20 „	50	.....................................12 a n 20 „
„	50	„	100	a......................................18	a	»	30	„
«	100	a	150	a......................................24	„	„	40	*
«	150	„......................................30	a	a	50	a
Za okorno (šarasto, razprto) blago poviša se poštnina za polovico zgornjih postavkov. Kjer je treba, naj se skupni iznos izokrogli nizdolu na polne krajcarje avstr, velj., oziroma na vsoto fenikov, ki se dâ deliti s 5.
Za prerazsežno blago naj se štejejo vsi paketi, ki
a)	na kateri koli obmer l1/* meter presegajo ali
b)	v enem obmeru 1 meter, v drugem */2 metra presegajo ter so pri tem manj nego 10 kilogramov težki, ali so
c)	takšni, da jih ni zložno nakladati z drugimi predmeti, ki torej pri nakladu hočejo nesorazmerno velikega prostora, ali s katerimi je sploh treba posebno skrbno ravnati, n. pr.
koši z rastlinami ali grmičjem;
kletke prazne ali z živimi živalmi;
prazne skrinjice za cigare v velikih zvezkih ;
škatle za klobuke ali kartoni v lesenih policah;
pohišnina, košepletenina (mizice za cvetlice, otroški vozički itd.) ;
kolovrati, velosipedi itd.
Zastran tega, kaj naj se taksira za prerazsežno robo, merodavno je mnenje prejemnega poštnega zavoda, razen slučaja očitne pomote.
Za nefrankirane pakete do vŠtevno 5 kilogramov teže pobira se poleg poštnine po I in oziroma poleg povišane poštnine za prerazsežno ali razprto blago še po 6 kr. avstr, velj., oziroma 10 fen. priklada.
Za nedovoljno frankirane pakete do 5 kilogramov teže ni pobirati priklada po 6 kr. avstr, velj., oziroma 10 fen.
A ko več paketov spada k isti spremnici, zaračunja se taksa samostalno za vsak posamezen paket. K eni spremnici ne sme spadati več nego troje paketov.
2.	Za poslatve z vpovedano vrednostjo v vzajemnem občenji med Avstro-Ogerskim in Nemčijo pobira se :
a)	poštnine in to
1.	za pisma do 250 gramov največ težka,
na daljave do 10 milj vštevno 12 kr. avstr, velj., oziroma 20 fen., na vse večje daljave 24 kr. avstr, velj., oziroma 40 fen.
Za nefrankirana pisma pobira se po 6 kr. avstr, velj., oziroma 10 fen. priklada.
2.	za pakete in dotične spremnice: iznos, ki se podâ po členu 1, in
b)	pristojbina za zavarovanje (poštnina po vrednosti) brez razločka daljave in naj gre za katero koli naznanjeno vrednost, enako po 3 kr. avstr, velj., oziroma 5 fen. za vsakih 150 goldinarjev,-oziroma 300 mark ali del od 150 goldinarjev, oziroma 300 mark, najmanj vendar 6 kr. avstr, veljave, oziroma 10 fen.
Kadar je pri nefrankiranih vrednostnih poslatvah vsebina polog veljavščine tistega ozemlja, v katerem je poslatev na pošto dana, povedana tudi v veljavščini
ozemlja, kamor je namenjena, računi se poštnina po vrednosti (pristojbina od zavarovanja,) po iznosu, naznanjenem v veljavščini namembenega ozemlja.
Kadar več paketov z vpovedano vrednostjo spada k eni spremnici, tedaj se zavarovalna pristojbina zaračunja samostalno za vsak paket.
Na mesto voznih listov, kateri se pri nobeni poslatvi paketov z edinim izim-kom poslatev s povzetkom v občenji z Nemčijo od 1. novembra počenči več ne smejo uporabljati, naj stopi samo in edino postna spremnica, ki jo dâje poštna uprava tiskati in kateri je vtiskana štempeljska marka po 5 kr.
Uporaba zaprtih spremnic ni dopuščena.
Več nego troje paketov ne sme spadati k eni spremnici. Tudi se ne smejo paketi z vpovedano vrednostjo in paketi brez vpovedane vrednosti, oziroma frankirani in nefrankirani paketi z eno spremnico odpravljati.
Vrednost mora se vselej vpovedati v veljavščini ozemlja, v katerem se kaj na pošto daje, ali sme se poleg tega vpovedati tudi v veljavščini namembene dežele. Ako je pri nefrankiranib poslatvah takö, tedaj se poštnina po vrednosti računi po iznosu, vpovedanem v veljavščini namembenega ozemlja.
3.	Za poslatve s poštnim povzetjem, za katere naj se zdaj še rabijo dozdanji s povzetnico zedinjeni vozni listi, pobira se:
a)	poštnine
za pisma, tiskovine in vzorce (probe) blaga do 250 gramov teže največ toliko, kolikor za poštne listke ali dopisnice; poštnine po teži toliko, kolikor za vrednostna pisma;
za pakete: navadna poštnina za pakete in če so priporočeni ali če jim je vrednost vpovedana. vrh te priporočnina, oziroma poštnina po vrednosti, in
b)	povzetnine po 2 kr. za vsak goldinar ali vsak del goldinarja, a najmanj po 6 kr. skupaj.
Tarife za vzajemno občenje z Nemčijo veljavne in druga določila naj se uporabljajo tudi na vse tiste poštne poslatve v kako nenemško tujo državo, za katere je doslej veljala uproščena inostranska tarifa.
Vsa druga določila poštne pogodbe, sklenjene v Berlinu dne 7. maja 1872 ostanejo tudi po zdaj veljavna.
Chlumecky s. r.
131.
Ukaz pravosodnega ministerstva «d 17. oktobra 1878,
s katerim se okoliš okrajnih sodišč Brzosteškega in Jaselskega v Galiciji izpreminja.
Dodatno k ministerskemu ukazu od 29. januvarja 1878 (Drž. zak. št. 15) izločajo se občine Brzyski, Czermna, Klodawa, Sowina in Ujezd iz okoliša Brzosteškega okrajnega sodišča ter odkazujejo v okoliš Jaselskega okrajnega sodišča. Ta ukaz pride v moč 1. dne decembra 1878.
Glaser s. r.