i Fran ju omogočil, računalniške storitve ijonov tolarjev. je svojemu b ih letih za sv« tINTERVJU * Dr. Feliks J. Bister Prodaja Korotana t bi bila škandal OUENIJA idje zahtevajo ikradeno emoženje Mrl-D •JuiHidj^g рЈ1ш h run ii» ilrijuu iwajdi uiijijjüijj ')ü шјЈ Vladimir Bartol ALAMUT I) IVAMA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Erjavčeva 1,1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Dva dneva sta, ki ju nikoli ne obžalujem; včeraj, ki je minil, in jutri, ki nikoli ne pride. Krstna uprizoritev Igrajo IGOR SAMOBOR, RADKO POLIČ, PETRA GOVC, MARKO MANDIĆ, GREGOR GRUDEN, ROK MATEK, MIHA NEMEC, BRANE GRUBAR, UROŠ FÜRST, GORAZD LOGAR/BORIS MIHALJ, ZVONE HRIBAR, JOSE, SAMO JAKOŠ, ROK KUNAVER, ROMEO GREBENŠEK, ALJAŽ JOVANOVIĆ, NEJC ROPRET, ANJA ŽAGAR in EVA ŽAGAR b^i*«» PREMIERA 8. oktobra ob 20.00 na velikem odru PREDPREMiERA 7. oktobra ob 19.30 Prodaja in rezervacija vstopnic pri blagaini gledališča: (od 14.00 do 17.00 ter od 18.00 do 20.00) tel. 01/2521511, informacije: www.drama.si V koprodukciji s Salzburger Festspiele Pokrovitelj uprizoritve: PETROL @ Nadaljevanje Demosovega dela Lanske oktobrske državnozborske volitve so slovenski politični prostor pošteno prevetrile. Skoraj tako kot leta 1990 zmaga koalicije Demos na prvih demokratičnih volitvah, ki je pomenila konec partijskega enoumja. l\lo, postkomunisti so se takrat hitro reorganizirali. Po osamosvojitvi, ki jo je izpeljala Demosova vlada, so začeli spretno vleči svoje udbovske niti in sejati razdor v Demosovi vladi. Razpad prve demokratično izvoljene vlade je bil neizbežen. Večina glavnih demosovcev je bila namreč prepričana, da je koalicija svoje poslanstvo z osamosvojitvijo kot glavno točko majniške deklaracije izpolnila. Koaliciji je uspelo sprejeti zakon o denacionalizaciji, novo slovensko ustavo, pri razpravi o načinu privatizacije pa skupni imenovalec že ni bil več mogoč. Privatizacijski zakon je potem sprejela prva Drnovškova vlada. Razpad Demosa je omogočil vzpon liberalne demokracije, v kateri je bil zbran nekdanji partijski podmladek, in njenega takrat (leta 1992) novega predsednika Janeza Drnovška, ki se je pred tem kalil v zadnjem jugoslovanskem zveznem predsedstvu. Drnovšku je uspelo z velikimi koalicijami vzbujati vtis sredinskosti in ravnotežja, v bistvu pa je bilo s tem prenovljeni postkomunistični eliti omogočeno, da je prevzela vse glavne vzvode v državi, pošteno obogatela in še okrepila monopole na različnih področjih. Krščanski demokrati, kasneje pa ljudska stranka so bili v vladi le za okras in so odločali samo o manj pomembnih stvareh. Janša, ki je hitro spoznal, v kakšno smer se odvija tranzicija, se je želel temu upreti. Tranzicijska levica pod vodstvom Milana Kučana je zato njega (in SDSS) s pomočjo inscenirane Depale vasi vrgla iz vlade in ga neuspešno poskušala politično uničiti. Drnovšek je kasneje priznal, da mu je žal, da je takrat podlegel pritiskom in odslovil Janšo... Leta 1996 je pomladna koalicija zmagala na državnozborskih volitvah, vendar se ji je oblast kljub temu izmaknila zaradi politične korupcije. Štiri leta pozneje je za kratek čas Drnovškovo vlado zamenjala Bajukova, ki pa je nastala na trhlih temeljih, saj je imela minimalno poslansko večino. Soočila se je tudi z dvolično igro dela vodstva takrat združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki je ob spremembah volilnega sistema potegnila s tranzicijsko levico. Poleg tega je bila od prvega dne tarča dominantnih medijev, ki so jo neusmiljeno napadali. Zadeva se je zato za stranke, ki so jo sestavljale, jeseni 2000 slabo končala. Pomladne stranke so se znašle na svoji najnižji točki ... S trdim delom v opoziciji je koalicija Slovenija (Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija) začela svoj politični vzpon. Lanski politični preobrat je vse stvari postavil na novo. Desetletje najmočnejša stranka - liberalna demokracija - se je znašla v opoziciji. Celotna tranzicijska levica je izgubila oblast. Ta čas se zdi, da celo nekdanji predsednik države Milan Kučan dokončno odhaja na smetišče zgodovine. Njegov Forum 21 namreč razpada kot hišica iz kart. Stari rdeči direktorji se poslavljajo, mlajši se prilagajajo novim razmeram in po potrebi celo menjajo politični tabor. Janševa vlada je trdno v sedlu in po zmagi na referendumu se zdi, da sedanje vladne koalicije pri predvidenih reformah ne more nič ustaviti (morda sami). Seveda se moramo pri tem zavedati, da je javno mnenje hitro pokvarljivo blago in se lahko spremeni, še hitreje pa znajo politično barvo zamenjati menedžerji, ki se tako ali tako vseskozi prilagajajo "razmeram na trgu". Janša se tega zaveda, zato želi svoje predvolilne obljube (in obljube vseh koalicijskih strank) uresničiti. Nova vlada je zato naredilla precej pametnih potez. Ustavila je zaostajanje pokojnin za plačami, kar je uzakonila prejšnja vladna garnitura; začela je varčevati pri sebi, s tem da njeni ministri letijo, če je le mogoče, z rednimi letalskimi linijami; odpravila je vrsto birokratskih ovir - od avtomobilskih nalepk do uvedbe možnosti urejanja različnih upravnih zadev na kateri koli upravni enoti v državi; prepolovila je cene notarskih storitev; načrtuje znižanje nekaterih davkov in poenostavitev davčnega sistema. Vlada se je lotila tudi urejanja gospodarstva in medijskega prostora. To je dolg še iz časa Demosa. S postopno privatizacijo in novimi ljudmi v podjetjih, ki so delno ali večinsko v državni lasti, želi vlada prevzeti odgovornost za ta podjetja, za kar je dobila mandat na volitvah. S tem na gospodarskem področju, ki ga je prej obvladovala samo ena politična elita, prihaja do ravnotežja. S spremembami zakona o RTV Slovenija in predvideni ustanovitvi sklada za medije pa želi vlada uravnotežiti tudi slovenski medijski prostor. Nekako se zdi, da želi vladna koalicija SDS, NSi, SLS in DeSUS pod vodstvom Janeza Janše narediti tudi tisto, kar Demosu zaradi prezgodnjega razpada ni uspelo - odpraviti monopole, ki so se ohranili še iz partijskih časov, uravnotežiti slovensko družbo in jo modernizirati. Ali ji bo to uspelo, bo pokazal čas... Metod Berlec Zdi se, da želi vladna koalicija SDS, NSi, SLS in DeSUS pod vodstvom Janeza Janše narediti tudi tisto, kar Demosu zaradi prezgodnjega razpada ni uspelo... Boleča izguba Trsta Janša je ob prazniku združitve Primorske z matico dejal, da je bila ZKJ kriva, da Slovenci nismo dobili Trsta . 11 Nov proračunski pristop 12 Obletnica velikega preobrata I Tretjega oktobra je minilo natanko leto dni od volitev, po katerih so, če izvzamemo kratek vek Bajukove vlade, po dvanajstih letih vladanja leve opcije vlado prevzele pomladne stranke. 16 Tragična osvoboditev Šestdeseta obletnica konca druge svetovne vojne je tudi obletnica zgodovinskega preloma ne le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. O tem so pred dnevi razpravljali zgodovinarji v Ljubljani. 18 Bratu omogočil velik zaslužek 22 Mercator in Delo - politična poligona 24 Judje zahtevajo pokradeno premoženje 32 Zbogom, orožje! Po desetletjih oboroženega boja in prelivanja krvi je Irska republikanska armada dokončno položila orožje in naznanila konec vojne na zelenem otoku. Čeprav jih mnogo dvomi o resničnosti njihovih obljub, so mnogi Irci začeli verjeti v lepšo prihodnost kot epilog spora, ki sega prav v 17. stoletje. 44 56 Maestro v Domžalah Na stadionu ob Kamniški Bistrici se je kljub deževnemu vremenu zbralo 3.000 nogometnih privržencev domačega moštva. Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokrarija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljević, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; fotografija: Gregor Pohleven (urednik fotografije), Reuters; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: fotomontaža Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (ür. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. _ ' - _ ишшнш Demokracija » 40/2005 Prodaja Korotana bi bila škandal Pogovor z dr. Feliksom J. Bisterjem Pristojni gospodarji so zanemarjali odgovornost za ta dom. Sedaj je treba vse napraviti, da se to reši. Če so tu subjektivni in objektiktivni razlogi za težave, ki jih ima Mohorjeva družba kot lastnica, potem je treba premisliti, kako se posojila, ki jih je treba odplačati, uredijo. Prodaja bi bila škandal. Živeti hočemo! Uporaba dvojnih meril se vedno v v maščuje Pogovarjali smo se s poslancem v evropskem parlamentu Miho Brejcem. Kot je znano, ste bili edini slovenski poslanec v evropskem parlamentu, ki je glasoval proti resoluciji, s katero je evropski parlament pretekli teden podprl začetek pristopnih pogajanj EZ s Turčijo. Zakaj ste se odločili, da boste glasovali proti? Turčija je v preteklih letih močno napredovala, kljub temu pa še vedno ne izpolnjuje vseh pogojev za začetek pogajanj o vključitvi v EZ. Nesprejemljivo se mi zdi, da ne prizna Cipra, da ne dovoli ciprskemu ladjevju plutja po turških ozemeljskih vodah in pristajanja v turških pristaniščih, ne dovoli, da bi ciprska letala uporabljala turški zračni prostor, in ne dovoli uporabe turških letališč. Ciper je polnopravna članica EZ, zato gre tu za popolnoma nesprejemljivo obnašanje kandidatke za EZ. Čeprav resolucija EP od Turčije marsikaj zahteva, se postavlja vprašanje, ali lahko zaobide temeljne pravne dokumente EZ. Seveda ne, zato tudi ni mogoče drugače glasovati kot proti. Osebno nimam nič proti Turčiji in zelo cenim njen napredek. Moje nasprotovanje je v prvi vrsti formalne narave, žal pa ima formalna plat tudi močno vsebinsko komponento. Turčija še ni sposobna zagotoviti uresničevanja listine o človekovih pravicah, je diskriminatorna do narodnostnih manjšin, do drugih religij itd. Ko sem prebiral politične dokumente in izjave obeh strani, sem se vprašal, ah se želi Turčija priključiti EZ ali se EZ priključuje Turčiji. EZ je v torek kljub vsem pomislekom, ki ste jih omenili, začela pristopna pogajanja s Turčijo... To sem pričakoval. Kadar se velesile nekaj odločijo, potem se to tudi zgodi. Žal pa podcenjujejo javno mnenje v Evropi. Ali je pošteno do Turčije, da se pogajanja začnejo, potem pa jim na vsakem koraku grozijo z nj ihovo ustavitvijo? Kaj se bo zgodilo, če bodo v državah članicah državljani zahtevah referendum o vstopu Turčije? Morda je s tem korakom še v največjih težavah prav Turčija. EZ je vse manj "obljubljena dežela". Uporaba dvojnih meril se vedno maščuje. In naj še enkrat povem: ne nasprotujem islamu, ne Turčiji in tudi ne kateri od drugih kandidatk. Gre prepros- to za spoštovanje pravil, pošten odnos do vseh kandidatk pa tudi do prebivalcev EZ, ki se novih širitev bojijo, ker na vsakem koraku lahko vidijo, s kako hudimi težavami se ukvaija 25-članska skupnost EZ je odločila, da začne predpristopna pogajanja tudi s Hrvaško. Nekateri hrvaški politiki so ob tem napovedali, da bo Hrvaška pogajanja končala 2e do leta 2008. Se vam zdi to verjetno? Hrvaška izpolnjuje pogoje za začetek pogajanj, vendar dvomim, da bi lahko v tako kratkem času končala vseh 31 pogajalskih področij. Slovenija je za to potrebovala 7 let in je bila že v izhodišču v mnogo boljšem položaju, kot je Hrvaška danes. Bo po vaše EZ, če bo šla preveč v širino in bo medse sprejemala tudi države, ki po geografski legi nekako ne sodijo v Evropo, sploh še prava EZ? Ali ne obstaja nevarnost, da postane nekakšna OZN? V javnomnenjskih raziskavah prebivalci EZ najpogosteje sprašujejo, kje so meje EZ. Na to vprašanje bi politika morala odgovoriti, vendar jasnih odgovorov ni. Nihče od ključnih evropskih politikov vam na to vprašanje ne bo konkretno odgovoril. Če hočemo, da bo EZ učinkovita skupnost državljanov in držav, če hočemo, da bo prostor miru in blaginje, in če jo hočemo ohraniti, potem se moramo zavedati njenih zmožnosti in njenih meja. Nezmerna širitev EZ ne bo pripeljala do eksplozije, ampak do implozije. S pretirano širitvijo se bo življenje v EZ slabšalo, ne bo slabo samo za novinke, ampak tudi za vse dotedanje članice in lahko celo pride do tega, da bo EZ zelo velika, vendar neučinkovita, formalna politična skupnost, znotraj katere se bodo spet iskale ožje povezave. Do kod bi bilo torej po vašem mnenju še smiselno, da se EZ širi, in katere države naj še sprejme medse? Po mojem mnenju je logična širitev EZ na Balkan, seveda šele takrat, ko bodo te države izpolnile pogoje. To bi pomenilo, da bi EZ imela okrog 32 članic, kar bi bilo morda še obvladljivo. Za vse tiste države, ki vidijo svojo prihodnost v EZ in so njene neposredne sosede (Ukrajina, Belorusija, Moldavija itd.), pabikazalo razdelati idejo partnerstva ali partnerske skupnosti. EZ ne bo zdržala stalnega širjenja, tudi EZ ima svoje meje, in tega se moramo vsi zavedati. Aleš Kocjan Ne manj, ampak več uspešnejše Evrope (Stran 8) V LDS gre zares (Stran 10) Cerkvena decentralizacija (Stran 14) Konec agonije? (Stran 15) Prisluhnili javnosti (Stran 26) Konec skrivalnic (Stran 30) Priložnost za desnico (Stran 31) Stadion - Misija nemogoče? (Stran 38) Skozi objektiv (Stran 39) Ogrožen križev pot (Stran 40) Gradovi na Moravškem (Stran 42) Skrivnostni svet (Stran 48) Košarkarska apokalipsa (Stran 55) A se res že poznava? (Stran 59) Slovenska poklicna opera (Stran 62) Neodvisni strokovnjaki! (Stran 65) Dokončno v"Črni vdovi" (Stran 66) Jelinčičeva ulica Ljubljani se v kratkem obetajo nova imena ulic. Tako bomo imeli Pučnikovo, Torkarjevo in Jelinčičevo ulico. Čeprav se bo slednja v resnici imenovala po tigrovcu Zorku Jelinčiču, se utegne zgoditi, da bo kar nekaj Ljubljančanov ime ulice povezovalo s prvakom Slovenske nacionalne stranke Zmagom pl. Jelinčičem. Se najbolje bi bilo, če bi se po Zorku Jelinčiču imenovala ulica, na kateri sedaj stanuje plemeniti poslanec, ki bi tako imel "svojo" ulico. tri pike... diktafon Qpice V Združenih državah Amerike menda spet vre. Tokrat naj bi bila za vse kriva evolucija. V mestu Harrisburg v ameriški zvezni državi Pen-silvaniji namreč teče sodni proces zaradi tožbe staršev srednješolcev proti šolskemu odboru okrožja Dover, ki je pred letom dni ukazal, da morajo biti šolarji pri pouku biologije seznanjeni z alternativami teoriji evolucije Charlesa Dar-wina. Ker pa se širša javnost bolj malo spozna na Darwina in njegovo teorijo, je pač treba povedati bolj preprosto: skupina staršev se ne strinja s tem, da bi ameriške otroke poučevali še kaj drugega kot to, da se je človek razvil iz opice, da so se živalske vrste razvile same od sebe in da pač ni upravičeno razglašati, da je svet ustvaril Bog. Zadeva pravzaprav močno spominja na slovenske razmere, kjer nekateri še vedno na vse pretege branijo laično in idejno nevtralno šolo pred verskimi vplivi, pa četudi bi omenjali samo to, da je svet in človeka ustvaril Bog. To bi bila menda huda kršitev ustavnega določila ločitve Cerkve od države. No, tokrat zagovornik takih stališč ni ministrstvo za šolstvo (ki ga skoraj leto dni ne vodi več Slavko Gaber-Bonaventura), ampak mediji in opozicija, ki ji je očitno dolgčas, ker sedanji minister Milan Zver ne izpolnjuje njihovih napovedi, da bo desnica uvedla obvezen verouk v šole. Tudi ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran se ne briga kaj prida za šolska vprašanja. Se jepa zato pred referendumom o RTV oglasila komisija Pravičnost in mir in očitno zelo razburila vodilne eksperte za slovenski laicizem. Toda vrnimo se k evoluciji. Znano je, da imajo nekateri naši laicisti o kristjanih zelo slabo mnenje, češ da kristjani verjamejo, da je Bog ustvaril svet kar v šestih dneh, kar naj bi bilo znanstveno absolutno sporno. Pa nič zato, če kakšen profesor teologije razloži, da tistih šest dni ni mišljeno dobesedno - v vsakem primeru so verniki trapci, ker verjamejo v pravljice. Nekateri bi jih označili kar za opice, čeprav bi se dalo razpravljati o tem, ali so opice morda tisti, ki trmasto skačejo vedno po istih vejah in vreščijo na vedno isto vižo. Tako kot na primer pred referendumom o RTV, ko je bilo mogoče slišati vreščanje o nekakšni politizaciji javne RTV, češ da Slovenija postaja Janševa banana-republika, kar pa je seveda ugodno okolje za opice. In če opredelimo evolucijo kot razvoj, lahko ugotovimo, da se število opic v takem okolju lahko hitro poveča. Morda se kdo spomni prireditve Slovenec leta pred skoraj desetimi leti, ko sta se na odru pogovarjala Tof in Rifle. Koje slednji pojasnil, daje bil njegov ded najbolj kosmat človek na svetu, ga je Tof vprašal, ali ni bil morda njegov ded opica. Rifle je nato odgovoril: "Seveda. Moj rod se tam začne, kjer se tvoj konča." In nauk te zgodbe? Da se človek ni razvil iz opice, v opico pa se lahko kaj hitro... Gašper Blažič h-umor "Greh se pove, grešnika pa ne." (Novinarka Nina Komparič se zna odgovoru na vprašanje, ali lahko omeni koga, ki bi ji očital delo v zvezi komunistov, čeprav je bil sam više na lestvici, diplomatsko izogniti.) "Prej je bilo umirjeno, poležavanje in gledanje televizije s fantom Danijelom, zdaj pa pravzaprav nimam nič časa, saj imam zelo natrpan urnik." (Nova mis Slovenije Sanja Grohar mora garati, odkar je prejela ta laskavi naslov.) "V vrata na progi bi napeljal elektriko, da bi te ob dotiku z veslom pošteno streslo." (Kanuist Dejan Stevanovič bi v tekmovanju s kanuji uvedel novosti.) "Takšna koalicija bi imela več kadrovskega potenciala in več sposobnosti za vodenje države, imela pa bi najbrž tudi več težav." (Predsednik države Janez Drnovšek obžaluje, ker pred letom dni po volitvah ni prišlo do nastanka koalicije SDS-LDS.) "Nisem znan po tem, da bi skakal v prazen bazen." (Jelko Kacin, kandidat za predsednika LDS, nikoli preveč ne tvega, zato na lokalni ravni preverja svoje zmožnosti.) "Svoj čas sem rekel, da je realno, da na nekih splošnih volitvah zmagamo, in so se mi vsi smejali. Upam, da se bo to ponovilo." (Jožef Školč je nepoboljšljiv optimist.) "Sever in vzhod sta večinsko glasovala za, zahod in jug pa proti." (Delov novinar Marko Pečauer je ugotovil, da je referendumski izid razdelil Slovenijo tudi po teritorialni plati.) "Živim v demokraciji in v redu je, da ima Bus-ha nekdo rad, drugi pa ga ne mara." (Igralec Dennis Hopper je razložil, kako vidi demokracijo v ZDA.) "Nasmeh sodelavcev, objem moža, njoki moje mame, jurčki mojega očeta, kakšen simpatičen SMS, MMS ali e-mail, moji mački, ki me pričakajo na domačem dvorišču, takoj ko izstopim iz avta, cvetoče rožice na vrtu, prazna avtocesta Ljublja-na-Koper, da se čim prej pripeljem domov..." (Voditeljici protokola Kseniji Benedetti zelo veliko stvari polepša dan.) "Sicer pa je prijateljstvo v teh krogih očitno relativna reč, saj je edino članico novorevi-jaškega kroga, ki si je upala povzdigniti glas proti zakonu, Manco Košir, žalil kot kakšno svojo deklo." (Tanja Lesničar Pučko znova besni, tokrat nad novorevijašem in ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem.) "Prosim, ne uporabljajte izraza privatizacija." (Minister za zdravje Andrej Bručan je poučil novinarko, naj bralcev ne straši s tem, da bi morali ljudje plačevati zdravnikom vse storitve.) Predlogi reform niso radikalni in ... Pretekli teden so člani odbora za reforme na delovnem srečanju pri predsedniku vlade Janezu Janši predstavili izhodišča predlogov strukturnih reform oziroma sistemskih sprememb na ključnih področjih. Janša je poudaril, da so predlogi kakovostni in medsebojno usklajeni, niso pa radikalni, temveč usmerjeni v nadgrajevanje rešitev, ki so dobre, in postopno zamenjavo rešitev, ki so bile izčrpane. Javnosti naj bi vlada predloge reform predstavila danes, potem ko se bo z njimi seznanila vlada. Vodja odbora za reforme Jože P. Damijan je na srečanju zagotovil, da predlogi reform ne prinašajo nobene revolucije, program pa bo pomagal k večji konkurenčnosti, zagotavljanju višje gospodarske rasti in večje družbene blaginje na dolgi rok. Dejal je, da so pripravili uravnotežen predlog koncepta reform tako z ekonomskega kot socialnega vidika, ki bo pripomogel k hitrejšemu razvoju Slovenije in blaginje slovenskih prebivalcev. Odbor je v preteklih mesecih zaradi kratkega časovnega obdobja ... ne prinašajo nobene revolucije, sta pretekli te- ter obsežnosti in pomembnosti priprave kon-den dejala Jože P. Damijan in Janez Janša. cepta reform de|a| ze|Q jntenzivno Rezu|tat| so zelo dobri, predlog pa je usklajen. Janša je napovedal, da bodo isti dan, ko se bo s predlogi seznanila vlada, z njimi seznanili tudi predsednike parlamentarnih strank. Sledili bodo pogovori s socialnimi partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta ter pogovori z gospodarstveniki in drugimi. V naslednjih dneh bo potekala tudi priprava akcijskega načrta Slovenije za pripravo lizbonske strategije. Slovenija mora namreč do sredine oktobra ta načrt posredovati evropski komisiji. To bo potekalo približno do 20. oktobra, ko je predvidena seja vlade, na kateri naj bi koncept reform sprejeli. Odbor za reforme je razdeljen v deset podskupin: za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti, za učinkovito uporabo sredstev EU za hitrejši razvoj, za privatizacijo in razvoj finančnega sektorja, za liberalizacijo in konkurenčnost javnih gospodarskih služb, za prestrukturiranje javnih financ, za davčno reformo, za reformo trga dela, za reformo sistema socialnih transferjev, za zdravstveno reformo in za pokojninsko reformo. V. K. modrosti tedna "Pričakovali bi več skupne in nedeljene politične volje, da izrečemo nedvoumno besedo o obdobju revolucije in o žrtvah, ki jih ima ona na vesti, vsem žrtvam na ozemlju naše domovine pa je treba dovoliti, da bodo pokopane tako, kot zahteva njihovo človeško dostojanstvo. Nimamo pravice vsega tega potisniti v pozabo, še manj pa ima kdo pravico iskanje resnice o vsem tem podcenjevalno označiti kot nepotrebno 'preštevanje kosti"." (Škof Anton Stres) Slivnik se vrača na Delo V zadnjem času so se v novinarskih krogih vsake toliko časa pojavila namigovanja, naj bi časopisna hiša Delo kupila revijo Mag. To se je v začetku tega tedna potrdilo kot resnično, kot je za nacionalni radio izjavil odgovorni urednik Maga Danilo Slivnik. Kot je dejal, je prodaja Maga Delu praktično že dejstvo. Po njegovih besedah naj bi bila pogodba pripravljena, dogovarjali naj bi se le še o njeni izvedbi. Dejal je še, naj bi Mag, ki naj bi ga po nekaterih informacijah Delo kupilo za 110 milijonov tolarjev, postal ena izmed edicij Dela, pogodba pa naj bi bila takšna, naj bi mu še naprej zagotavljala samostojno uredniško politiko. Vsi novinarji pri Magu naj bi ostali zaposleni, uredništvo pa bi se, takoj ko bodo prostori pripravljeni, preselilo v prostore Dela. To pa še ni vse. Po nekaterih informaci- 28 milijonov za referendum Koalicijske partnerice SDS, NSi, SLS in DeSUS so prejšnji teden objavile finančno poročilo o stroških kampanje za potrditev novega zakona o RTV Slovenija. Naj spomnimo, da so po končnih podatkih, ki upoštevajo tudi glasovnice iz tujine, volivci zakon podprli s 50,3 odstotka od skoraj 505 tisoč glasov (udeležba je bila 30,7-odstotna). Uradno bodo izidi potrjeni 14. oktobra, ko poteče rok za pritožbe. Stroški celotne kampanje, ki jo je organiziral štab koalicijskih strank, so znašali slabih 28 milijonov tolarjev, kar si bodo stranke delile glede na volilni izid na zadnjih državnozborskih volitvah. Tako bo SDS pokrila dobrih 59 odstotkov, NSi 18,52 odstotka, SLS slabih 14 in DeSUS dobrih osem odstotkov stroškov. V referendumskem štabu poudarjajo, da se v nasprotju "Predreferendumski prepiri so razgalili stanje politične kulture na Slovenskem. Toliko laži kot tokrat že dolgo ni bilo javno izrečeno. Žalostno je, da so se pri tem najbolj izkazali tisti, ki so do nedavnega vodili slovensko državo. Stanje demokracije na Slovenskem zbuja skrb. Spet smo lahko spoznali, koliko 'krtov' je med slovenskimi 'demokrati', ki pridejo na plan vselej, kadar so ogroženi privilegiji tistih, ki so nam petdeset let vladali v imenu 'delovnega' ljudstva." (Zgodovinar dr. Stane Granda) jah, ki jih nekateri jemljejo že za dejstvo, naj bi Slivnik v kratkem postal tudi član uprave Dela, le da za zdaj še ni jasno, katerega člana bo nadomestil. Po nekaterih informacijah naj bi v upravi zasedel mesto člana, ki je zadolžen za tehnične zadeve, po drugih, verjetnejših, pa naj bi prevzel mesto člana, ki je zadolžen za Delove edicije. Ali bodo na Magu kmalu začeli iskati novega glavnega in odgovornega urednika ali bo to postal Slivnikov dosedanji namestnik? A. K. Kot kaže, se Danilo Slivnik po dolgih letih vrača na Delo. Tokrat kot član uprave. s prejšnjimi obdobji tokratna kampanja ni financirala iz vladnega stroškovnika. Z drugimi besedami - davkoplačevalci bodo plačali le stroške izvedbe refereduma, ki sta ga sklicali poslanski skupini LDS in SD. Vodja referendumskega štaba koalicijskih strank Dušan Strnad je ob predstavitvi stroškov opozoril na nestransparentno kampanjo proti zakonu o RTV, ki je potekala prek domnevno samostojnih organizacij. Med njimi Strnad v prvi vrsti omenja Pobudo dr. Mance Košir in dr. Slavka Splichala ter zavzemanje predsednika Društva novinarjev Slovenije Grege Repovža; poleg tega je bilo na pretek tudi pritiskov v obliki oglasov, plakatov, spletnih strani in protizakonitega prepričevanja anketirancev. M. V. Po objavi stroškov referendumske kampanje koalicijskih strank lahko trdimo, da je bila kampanja bistveno bolj transparentna od kampanje LDS in SD, predlagateljic referenduma. Leto 2005 je leto treh velikih NE v Evropski uniji. Prva dva sta bila namenjena ustavni pogodbi Evropske unije. Izrekli so ju državljani Francije in Nizozemske. Tretjega je izrekel svet EU, ki na pogajanjih v prvi polovici letošnjega leta ni našel zadovoljive in za vse države članice sprejemljive finančne perspektive. Tako Evropa še vedno ostaja s številnimi pogodbami in zapletenim pravnim redom, ki bi ga ustavna pogodba nekoliko olajšala, ter brez soglasja o tem, kako naj bodo porabljena skupna finančna sredstva od leta 2008 do 2012. Ali je zaradi tega unija resnično v krizi, kot danes ponavljajo preneka-teri politiki, novinarji, državljani? Se res ne zmoremo dogovarjati, delovati skupaj in biti zaradi tega učinkovitejši in konkurenčnejši? Beseda kriza je sinonim za težko stanje, stisko in položaj, v katerem so dejanja ustavljena, nemogoča. V uniji, njenih ustanovah in državah članicah pa se delo nadaljuje. Zavedamo se treh velikih NE, še veliko pomembnješi pa se nam zdi DA, ki smo ga izrekli liz-bonski strategiji. To je dokument, ki ga je pripravila evropska komisija, potrdila pa svet EU in evropski parlament Strategija predlaga politike, ki bodo čla- V tem, za mnoge neperspektivnem času za EU, je prišla zelo spodbudna in navdušujoča pobuda komisije. Le-ta je prvič v zgodovini EU pregledala predloge evropskih zakonodajnih aktov in pripravila seznam tistih, ki niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Komisija predlaga, da se 68 zakonodajnih predlogov izloči iz zakonodajnega postopka, še preden začnejo zares veljati. Negativno V začetku tedna je računsko sodišče izdalo 298 strani dolgo revizijsko poročilo o pregledu pravilnosti poslovanja 17 proračunskih uporabnikov (ki porabijo dobrih 93 odstotkov vsega proračunskega denarja) in pri pravilnosti upravljanja z denarjem davkoplačevalcev za leto 2004 državnemu proračunu kot celoti izreklo mnenje s pridržkom. Spomni- lo še več ponavljajočih se napak. Revizorji poudarjajo, da so bili računovodski izkazi na ravni države tudi lani premalo pregledni in premalo informativni. Po njihovih ugotovitvah naj bi bila to deloma posledica neustrezne zakonodaje, deloma pa je šlo tudi za neupoštevanje obstoječih predpisov. Ugotovitve niso nove, prav tako ne, da proračunski uporabniki Revizorji so nekdanjemu predsedniku vlade Antonu Ropu dali še eno negativno oceno. Izločeni naj bi bili zato, ker niso konsistentni s cilji lizbonske strategije ali pa njihovo sprejemanje ta čas ni več aktualno. Petpredlogovzakonodajnihaktovpa zahteva nadaljnjo analizo, kako bodo vplivali na konkurenčnost EU, nato pa bodo v skladu z ugotovitvami analize popravljeni. Predlog je komisija predstavila evropskemu parlamentu in svetu. Medtem ko se vse tri ustanove načeloma strinjajo, da je treba evropsko zakonodajo poenostaviti in jo narediti razumljivejšo, pa vendarle obstaja strah, da bi bil zaradi ozkih, parcialnih interesov postopek izločitve nekaterih zakonodajnih aktov iz postopka odločanja ustavljen. Predlagani dokumenti so namreč z najrazličnejših področij - od kmetijstva in ribištva do industrije, raziskav in energije. mo, da gre predvsem za čas Ropove vlade, saj je do zamenjave oblasti prišlo v začetku decembra lani. Ugotovitve računskega sodišča so še bolj šokantne kot prejšnja leta. Revizorji namreč le na enem od ministrstev niso našli pomembnejših napak in so mu izrekli pozitivno mnenje. Na vseh drugih, vključno z Vrhovnim sodišče RS, Republiško volilno komisijo ter Službo vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, pa je bilo napak toliko, da je prav neverjetno. Desetim ministrstvom so izrekli mnenje s pridržkom, šestim pa negativnega. Kot cvetko dodajmo podatek, da je bil nadzor nad pravilnostjo obračuna in izplačevanja sredstev, ki so se nakazovala ZPIZ za izplačilo pokojnin in drugih dajatev po posebnih Predlog komisije ni predlog za deregulacijo in manj Evrope, temveč predlog za več uspešnejše Evrope. nicam in EU izboljšale globalno konkurenčnost in ponudile večje število delovnih mest Poleg ekonomske vsebuje torej tudi socialno in okoljsko komponento, saj se nad celotno strategijo pojavlja prav zahteva po trajnostnem razvoju. Res je, da je doseganje ciljev lizbonske strategije zelo oteženo, če ne bo hkrati sprejeta tudi ustrezna finančna perspektiva. A ustanove v EU zaradi nejasnega finančnega okvira ne mirujejo, naše delo se nadaljuje. Prav Ta prvovrstna, prvič izvedena analiza v EU, vliva zaupanje, da ima Evropa skupno prihodnost Evropski voditelji se zavedajo prednosti evropskega združevanja in skupne prihodnosti. Predlog komisije naj bi pripeljal do preprostejših in državljanom prijaznih evropskih zakonodajnih aktov. To je predlog za več uspešnejše Evrope. (Avtorica je poslanka evropskega parlamenta) Dr. Romana Jordan Cizelj predpisih, popolnoma opuščen. Ob tem je pomembno, da revizorji sploh niso pregledali vseh izplačil. Od več kot milijon izplačil so pregledali nekaj več kot 2.000 izbranih, osredinili pa so se na področje zaposlovanja, oddajo javnih naročil, prevzemanje in izvrševanje obveznosti iz proračuna in dodeljevanje denarja. Ugotovili so, da so t. i. tvegana področja javne porabe iz preteklih let tudi lani ostala nespremenjena ali pa je bi- premalo pozornosti posvečajo notranjemu nadzoru, načrtovanje pa ni najbolj učinkovito; neustrezno je tudi poročanje o doseženih ciljih. Revizorji so torej Ropovi vladi izdali še zadnje "spričevalo",ki jekotvpretek-lih letih bolj negativno kot ne. Vprašanje pa je, koliko bo to odmevalo v javnosti. Kot kaže zdaj, bodo novinarske hiše ostale pri novičarskem poročanju. Ne glede na to moramo zapisati, da so revizorji potrdili vse tisto, nakar je prejšnja opozicija vključno z zdajšnjim finančnim ministrom opozarjala vsa leta. Prav na področju javnih naročil se je izkazalo, da so to najplodnejša tla za korupcijo in klientelizem, kar v našem tedniku s primeri redno razkrivamo. Vsekakor je pred vlado zdaj težka naloga. Finančni minister, ki je delovanje prejšnje vlade spremljal že v opoziciji, pasti zelo dobro pozna. Glede na to, kako se je zagrizel v delo, bo morda drugo leto poročilo revizorjev drugačno. Res pa je, da en človek (naj bo to minister ali vladni predsednik) ne more preprečiti tistega, kar še vedno delajo nekateri vodilni na posameznih področjih, saj bi skoraj vsak, ki je tam ostal iz časa prejšnje vladne ekipe, potreboval svojega nadzornika. In to moramo imeti v mislih mi, še bolj pa ministrska ekipa. Vida Kocjan Dr. Ljubo Sire Predsednik slovenske vlade Janez Janša je ob prazniku združitve Primorske s Slovenijo dejal, da je bila komunistična partija kriva, da Slovenci nismo dobili Trsta, Gorice in Benečije. Nekdanji predsednik Republike Slovenije in ob koncu komunizma predsednik zveze komunistov Slovenije Milan Kučan ob tem demonstrativno ni ploskal. Pregled dogodkov, ki jim je botrovala komunistična partija, kaže na to, da zavezniki skorajda niso mogli izročiti Trsta Jugoslaviji zaradi takratnega jugoslovanskega uradnega obnašanja, kolikor so upi, da dobimo Trst, bili. Boleča izguba Trsta Med vojno so bili odnosi med Britanci in jugoslovanskimi komunisti zelo dobri. Maclean in Deakin sta po Churchillovih navodilih podpirala partizane, kolikor se je le dalo. Churchill je imel enega svojih fantazijskih napadov in je naivno mislil, da bo nekako dosegel sodelovanje med Titom in kraljem Petrom. Tito mu je lagal, da sploh nima namena vpeljati komunizma, in je za primer, kakšen večstrankarski sistem bo, navajal Osvobodilno fronto že potem, ko so celo Eda Kocbeka porinili vstran. Jugoslovanski komunisti so bili do Angležev nasprotno silno slabo razpoloženi - imeli so jih po lenin-sko za začasne zaveznike, s katerimi bodo že opravili, ko pride čas. Po Petranovičevem pisanju so ob koncu leta 1941, ko so razglasili "razredno vojno", poleg kmetov, ki so jih začeli pobijati, za "razredne sovražnike" imeli tudi Angleže, čeprav so o tem seveda molčali. Ko so se Angleži navduševali za Titovo epopejo, so se komunisti v Zagrebu dogovarjali z Nemci o premirju, da bi obračunali s četniki, in o možnosti, da bi skupaj vrgli Angleže v morje, če bi se skušali izkrcati na Balkanu. Medtem ko so sovjetski oficirji za zvezo bili dobri tovariši, so britanske in ameriške imeli izolirane in jim niso dovoljevali stikov s prebivalstvom. Proti koncu vojne se je kazalo čedalje večje komunistično sovraštvo do Zahoda, kar so Zahodnjaki sicer opažih, toda ni jim bilo jasno, kaj se pripravlja. Angleškega oficirja, ki je hotel iz Slovenije v Avstrijo, so slovenski komunisti ubili, da ne bi bil proti Sovjetom. Za konec vojne je bilo dogovorjeno, kaj bodo zasedle zavezniške čete in kaj jugoslovanske. Tito je bil seveda mnenja, da se takih dogovorov njemu ni treba držati, tako da je prišlo v Trstu in na zahodnem Primorskem skoraj do oboroženega spopada. Zavezniške enote, ki so imele kar najboljše mnenje o sovjetskih in jugoslovanskih zaveznikih, so se ne- pričakovano soočile z jugoslovansko vojsko, ki je kazala skrajno mrž-njo do njih. O prijateljstvu ni bilo govora. Hkrati so se partizani v Trstu obnašali tako divjaško, da je bilo prebivalstvo na moč prestrašeno. Naše Primorce so komunisti prepričali, da morajo biti do zaveznikov vsaj neprijazni, tako da so npr. odklanjali, da bi jim zavezniki popravili med vojno porušene stavbe. Mnogo Zahodnjakov je kasneje razlagalo, da so bili najprej navdušeni nad partizani, ob koncu vojne pa so spoznali, da imajo opravka s totalitar-ci. Vsakdo, ki je imel kak stik z zahodnimi zavezniki, je bil sumljiv. Preko-morske brigade, ki so prišle z Zahoda, se bile "na opazovanju" in so jih kljub vojaški sposobnosti takoj razfor-mirali Komunisti niso pobijali samo tistih, ki so jih kot "razredne sovražnike" nagnali k Nemcem, temveč tudi padalce - Primorce, ki so jih partizanom poslali na pomoč Angleži. Marshallovo pomoč je Tito po navodilih iz Moskve zavrgel, s čimer je hotel pokazati svoje zaničevanje do Zahoda. Že prej ni hotel sprejeti Unrine pomoči, dokler niso za njenega zastopnika v Jugoslaviji postavili Sovjeta, dasi je vse blago prihajalo z Zahoda. Višek sovražnosti, tedaj do Američanov, je bila sestrelitev dveh ameriških letal na poti iz Avstrije v Italijo. Avgusta 1946 sta ti dve letali zašli nekaj malega čez Da bi bilo še bolj očitno, kako je usmerjena titoistična zunanja politika, je Edvard Kardelj na mirovnih pogajanjih zagovarjal ozemeljske zahteve nemške zaveznice Bolgarije, ki so jo prevzeli komunisti, do Grčije, zveste zaveznice. Če seje Jugoslavija zavzemala za med vojno sovražno državo, ni bilo prav verjetno, da se bodo zahodne zaveznice gnale, da bi komunistična Slovenija imela prednost pred demokratično Italijo. Se dobro, da se je izteklo, kot se je. Končno je titoistična politika doživela celo, da se je med pogajanji za avstrijsko državno pogodbo Sovjetska zveza postavila proti Jugoslaviji. Slovenski komunisti naj se še tako sprenevedajo, njihovo zideologizi-rano ravnanje je vsekakor zelo škodilo slovenskim interesom. Le popustljivosti, da ne rečemo naivnosti Zahodnjakov se lahko zahvalimo, da nismo po vojni mednarodno potegnili še krajše. Pri tem seveda izvzemam, kar se je zgodilo domobrancem. Ko je zaradi Stalinovih duševnih motenj Sovjetska zveza že dihala Titu za vrat, si ni mogel kaj, da ne bi začel spodbujati gibanja neuvrščenih, ki sta ga s Castrom izkoristila za to, da sta hujskala proti demokratičnim državam in predvsem afriške voditelje usmerjala v socialistično gospodarjenje, ki je povzročilo v njihovih državah vsesplošno revščino, nad katero se dandanes pritožujemo. Slovenski komunisti naj se še tako sprenevedajo, njihovo zideologizirano ravnanje je vsekakor zelo škodilo slovenskim interesom. Le popustljivosti, da ne rečemo naivnosti Zahodnjakov se lahko zahvalimo, da nismo po vojni mednarodno potegnili še krajše. ipejo na Gorenjsko, pa so ju zbili, čeprav smo se še nedavno pred tem navduševali nad stotinami letal, ki so letela čez Slovenijo bombardirati Nemce. Ob takih dogodkih je bilo komaj pričakovati, da bodo zahodni politiki, ki se jim je medtem začelo svitati, kaj komunizem je, podprli jugoslovansko-slovenske želje za spremembo meja nam v prid. Gospodu Milanu Kučanu je treba nujno razložiti, da so take nesmisle in hude reči počenjali njegovi ideološki predhodniki, ki jim očitno še danes pritrjuje. Prositi bi ga morali, naj neha hvaliti propadlo, predvsem pa naj nikar ne poskuša neprestano škoditi žrtvam komunizma, če že njega nihče ne kliče na odgovornost za vse zlo komunizma. V liberalni demokraciji gre zares Svet LOS je v začetku preteklega tedna na svoji predkongresni seji potrdil kandidate, ki se bodo na kongresu 15. oktobra v Ljubljani potegovati za predsednika stranke. Za zdaj so to svetovalec predsednika države Ivo Vajgl, strankin evropski poslanec Jelko Kacin in strankin poslanec v slovenskem parlamentu Jožef Školč, kandidature pa bo mogoče vlagati tudi na samem kongresu, če bodo kandidati za to dobili tretjinsko podporo vseh navzočih delegatov. Od 83 veljavnih glasovnic je na seji sveta izmed štirih kandidatov, ki so se potegovali za kandidaturo za predsedniški položaj, največ glasov (67) dobil Ivo Vajgl, pet glasov manj je prejel Jelko Kacin, Jožefe Školča pa je podprlo 59 članov sveta. Za kandidaturo za predsednika stranke se je potegoval tudi javnosti neznani obrtnik Tone Videnšek, vendar ni dobil prepisane tretjinske podpore vseh članov sveta. Poleg kandidatov za predsednika je svet potrdil tudi kandidate, ki se bodo na kongresu potegovali za eno izmed predvidenih treh (kot je sklenil svet, naj bi na kongresu s spremembo statuta število podpredsednikov z zdajšnjih pet skrčili na tri) podpredsedniških položajev v stranki. Od 17 kandidatov je svet potrdil kandidature petih kandidatov, med katerimi prevladujejo nekdanji ministri v Ropovi vladi. Največ glasov (73 od 82 veljavnih) je dobil poslanec in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, sledijo mu ciozdajšnja podpred- trica Zdenka Cerar (60 glasov), poslanec in nekdanji prometni minister Marko Pavliha (9 glasov), poslanec in nekdanji evropski minister Milan M. Cvikl (49 glasov) ter strankina poslanka in dosedanja podpredsednica LDS Cveta Zalokar Oražem (49 glasov). Svet LDS je na seji podprl tudi dva predloga statutarnih sprememb. Tako bo svet poleg že omenjenega predloga spremembe, s katerim bi število sednica LDS in nekdanja pravosodna minis- Predsedniška kandidata LDS Jožef Školč in Jelko Kacin v družbi poslanca Toneta Anderliča podpredsedniških mest z zdajšnjih pet zmanjšali na tri, pri čemer morata biti dva podpredsednika nasprotnega spola kot predsednik, članom kongresa predlagal še spremembo statuta, po kateri bi imeli na oktobrskem kongresu izvoljeni organi stranke štiriletni mandat. Seveda bo na kongresu najzanimivejša bitka za predsedniški položaj v stranki, v katero se, če na kongresu ne bo prišlo do sprememb, podajajo trije dokaj izenačeni kandidati. Če sklepamo po številu glasov, ki so jih prejeli, je v rahli prednosti Ivo Vajgl, vendar pa mu majhna razlika med njim in Kacinom še ne zagotavlja avtomatične izvolitve. Tako bo o tem, kdo bo novi predsednik stranke, odločalo predvsem uspešno lobiranje posameznih kandidatov in zakulisni interesi posameznih eldeesovih frakcij. A. K. Spominska slovesnost na Teharjah V nedeljo je bila v spominskem parku na Teharjah obietna spominska slovesnost za žrtve tamkajšnjega povojnega taborišča. Mašo je daroval škof Anton Stres. Slavnostni govornik je bil prof. Justin Stanovnik. Letošnja slovesnost je bila v znamenju 60. obletnice tragičnih dogodkov v komunističnem koncentracijskem taborišču na Teharjah. V pridigi je škof Stres dejal, da smo zgroženi ob vedno novih poročilih, kako so zmagovalci surovo in množično pobijali vse, ki so jih dosegli na strani poražencev. "Resnično je šlo za genocid, za množično pobijanje ljudi samo zato, ker so pripadali skupini ljudi, ki jo je bilo treba uničiti in iztrebiti. Vse to nas napolnjuje z žalostjo in sramoto. Z žalostjo nad neizmernim trpljenjem in krivico, s sramoto zaradi brezmejne surovosti in zločina, ki so ga tukaj zagrešili ljudje, ki so bili ljudje kakor mi. To taborišče tukaj in na stotine morišč na naših tleh nas soočajo z grozljivostjo naše preteklosti. Toda velik del naših ljudi in naše javnosti še vedno ni prav doumel, kako grozljivo in nesprejemljivo je vse to, kar se je dogajalo." Zavzel se je za več skupne in nedelje-ne politične volje, da izrečemo nedvoumno besedo o obdobju revolucije in o žrtvah, ki jih ima na vesti, vse žrtve na ozemlju naše domovine pa je treba pokopati tako, kot zahteva njihovo človeško dostojanstvo. "Nimamo pravice vsega tega potis- niti v pozabo, še manj pa ima kdo pravico iskanje resnice o vsem tem podcenjevalno označiti kot nepotrebno 'preštevanje kosti'." V kulturnem delu slovesnosti je prof. Justin Stanovnik nastopil z zelo jasnim in prodornim govorom, ki bi moral dati marsikomu v Sloveniji pošteno misliti. V tistih treh mesecih leta 1945, maja, junija in julija, so bili na Teharjah dvoji ljudje, Mašo na Teharjah je daroval mariborski pomožni škof Anton Stres. Med navzočimi sta bila tudi predsednik državnega zbora France Gukjati in minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. je dejal, eni so ubijali, drugi so bili ubijani. "Med njimi je tekla črta, ki je nobeden ni mogel in ne hotel prestopiti. Oboji, tisti na eni kot tisti na drugi strani, so imeli za sabo neko pot, ki se je tukaj končala in jih za zmerom naredila takšne, kakršni bodo v zgodovini tega naroda, dokler bo obstajal." Poudaril je, da je neminljiva slava ljudi, ki so jih, zvezane in nemočne, tu morili, v tem, da so v nekem poblaznelem času ohranili normalnost, ki je človekova večna mera, ki pravi, da človek nekaj je in ima to v sebi, da tega, kar je, ne sme zatajiti. "To je normalnost. Zato hodimo sem, od koder so jih vozili v zunanjo temo, da bi občudovali njihovo normalnost in se je naučili sami. Pa tudi zato, ker so svojo duhovno in politično prisebnost morali tako drago plačati." Nedeljska spominska slovesnost je bila posvečena tudi preživelim taboriščnikom, možem in ženam, ki jih je prišlo sto. Njihova imena so prebrali med slovesnostjo. Zanje je Nova Slovenska zaveza pripravila tudi posebno spominsko priznanje. V. M. Nov proračunski pristop Vlada je potrdila proračuna za leti 2006 in 2007 in ju pravočasno (do 30. septembra) poslala v državni zbor v obravnavo po hitrem postopku, čeprav še vedno ni znano nič novega v zvezi z evropsko finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, tako da je v predlog proračuna za leto 2007 še vedno vključena ocena finančnih posledic kompromisnega predloga luksemburškega predsedstva. Nižji primanjkljaj in prioritete Proračunski prihodki za leto 2006 znašajo 1.756 milijard, odhodki pa 1.858 milijard tolarjev, kar pomeni, da znaša načrtovani primanjkljaj 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2007 naj bi prihodki znašali 1.861 milijard, odhodki 1.954 milijard tolarjev, proračunski primanjkljaj pa se bo zmanjšal na 1,2 odstotka BDP. V predlogu proračunov je upoštevano postopno zniževnje davka na izplačane plače, in sicer za petino v letu 2006, dodatno petino v letu 2007, preostalo pa do konca leta 2009. S postopno odpravo tega davka bodo seveda nižji tudi javnofinančni prihodki in odhodki, hkrati pa bo to pripomoglo k večji konkurenčnosti gospodarstva. Največje povečanje sredstev glede na rebalans 2005 je na področjih, ki so tudi razvojne prioritete. To je področje tehnološkega razvoja in programov v podporo znanosti, kjer želi vlada povečati obseg vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj, zato je sredstva za ta namen v letu 2006 povečala kar za dobro petino. Sredstva povečuje tudi na področju spodbujanja konkurenčnosti industrije (za 24 odstotkov). Več denarja je namenjenega za prometno infrastrukturo, to je za investicijsko vzdrževanje in graditev državnih cest (s 16,6 milijarde na dobrih 23 milijard). I\la področju zdravstvenega varstva se bodo sredstva povečala za tretjino, več denarja bo namenjenega tudi za varovanje okolja, za program reforme kmetijstva in živil-stva in za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, s čimer bi zmanjšali zaostanke najmanj razvitih območij. Poleg tega se povečujejo investicijska sredstva, namenjena občinam (z 20,9 milijarde v letu 2005 na 27,7 milijarde v letu 2006 in na 57,8 milijarde tolarjev v letu 2007). Prav tako vlada zagotavlja 3 milijarde tolarjev za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada, kar bo omogočilo graditev novih neprofitnih stanovanj. Finančno ministrstvo pod vodstvom Andreja Bajuka je pripravilo, vlada pa v roku potrdila državna proračuna za leti 2G0B in 2007. Previdno pred prevzemom evra Letna proračuna nedvomno sledita temeljnim makroekonomskim izhodiščem in zahtevi po vzdržnosti javne porabe. Predvsem v letu 2006 je vlada trdno zavezana premišljenim potezam tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna, saj je od tega odvisen vstop Slovenije v evroobmočje. Slovenija že izpolnjuje maastrichtske kriterije glede višine proračunskega primanjkljaja in skupne zadolženosti, stopnja inflacije pa je še vedno previsoka. Da bi ohranila oz. izboljšala položaj Slovenije, si vlada ne sme privoščiti nikakršnih eksperimentov glede prihodkov proračuna, hkrati pa mora skrbeti za njegove čim nižje odhodke. Pozornost davkom in spremenjen pristop Vlada je posebno pozornost namenila davčnim prihodkom države, saj ti predstavljajo finančno obremenjenost fizičnih in pravnih oseb. Vlada in ministrstvo za finance sta ustanovila medresorsko delovno skupino pod vodstvom dr. Žige Andoljška, ki vzpostavlja k rezultatom usmerjeni proračun. Gre za kakovostno spremembo na področju proračuna, katere namen je racionalizacija porabe in informiranost javnosti o delu vlade. Tudi obrazložitve finančnih načrtov so zastavljene tako, da je poudarjena večja subjektivna odgovornost vodstva. Gre torej za spremenjen pristop vlade glede na prejšnjo, kar vodi k jasnejšemu določanju ciljev in načrtovanju finančnih sredstev. Omogoča tudi merjenje doseženih rezultatov, spremljanje uspešnosti proračunskih uporabnikov in seznanjanje javnosti z doseženim, kar se posledično vedno odrazi v boljšem gospodarjenju s proračunskimi sredstvi in pripomore k vzdržnosti javne porabe. Dodajmo, da so vsi finančni načrti proračunov za 2006 in 2007 napisani po novih smernicah. Prvič sta pred nami proračuna, kjer so se proračunski uporabniki jasno zavezali, da bodo delovali tako, da bodo dosegli svoje cilje, ki so jih tudi navedli in ovrednotili. Vida Kocjan Pri tem ne moremo prezreti novega pristopa in njegovih prednosti, ki so izražene v večji transparent-nosti in vzdržnosti proračunske porabe, jasnejšem določanju ciljev in ovrednotenju aktivnosti, lažji primerjavi načrtovanih ciljev in doseženih rezultatov, ter k rezultatom usmerjenega delovanja proračunskih uporabnikov. Kakovostno načrtovanje namreč pomeni tudi lažje poročanje. m V П . J ' HiII: -J i rJ r П 1- J gala, a zaradi Puckovega prestopa ostala brez oblasti, znova zmagale pomladne stranke. Javnom-nenjske ankete, ki so jih teden dni pred volitvami izvedle nekatere javnom-nenjske agencije, so sicer kazale, da bo izid precej tesen, predvsem med SDS in LDS, ki sta se potegovali za pravico, da predlagata mandatarja, vendar si takrat nihče ni upal napo- Tretjega oktobra je minilo natanko leto dni od volitev, po katerih so, če izvzamemo kratek vek Bajukove vlade, po dvanajstih letih vladanja leve opcije vlado prevzele pomladne stranke. Ko so se pred nekaj več kot letom dni ob sedmi uri zvečer zapirala volišča, še nihče ni slutil, da bo prišlo do tako velikega političnega preobrata in da bodo prvič po letu 1996, ko je pomladna stran sicer zma- vedati, dabo zmago tako prepričljivo slavila SDS in z njo celotna pomladna opcija. Prvi izidi vzporednih volitev, ki sta jih takoj po zaprtju volišč objavili obe največji slovenski televiziji, so bili tako precejšnje presenečenje. Izidi, ki jih je pozneje potrdila kot uradne Republiška volilna komisija (RVK), so kazali, da je na volitvah s prepričljivo večino zmagala Slovenska demokratska stranka (29,08 odstotka glasov), sledila ji je do tedaj vladajoča stranka LDS (22,80 odstotka glasov), tretja je bila današnja SD (10,17 odstotka glasov), četrta pa NSi (9,09 odstotka glasov). V parlament so prišle še SLS, ki je po uradnih podatkih RVK dobila 6,82 odstotka glasov, SNS (6,27 odstotka) in DeSUS (4,04 odstotka). Ker je bil skupni izid pomladnih strank z izido m strank, ki so pred volitvami podpirale staro vlado, precej izenačen (razmerje med "levimi" in pomladnimi poslanci v parlamentu je bilo 45 proti 45), je v začetku kaza- lo, da bo Janez Janša, ki mu je pripadel mandat za sestavo nove vlade, to težko sestavil, vendar se je na koncu dobro izšlo. Tako je Janši še pred glasovanjem o njegovem mandatarstvu s spretno taktiko, ki ni izključevala nikogar, najprej na svojo stran uspelo pridobiti SNS (slednja pozneje ni stopila v vlado), ki je v parlamentu podprla njegovo kandidaturo za mandatarja, v nadaljnjih pogajanjih za sestavo vlade pa mu je uspelo pridobiti tudi DeSUS. 23. novembra Koalicija vladnih strank - SDS, NSi, SLS in DeSUS - po enem letu od Z vlado bi morali biti zadovoljni predvsem upokojenci, saj je ta s spre-volitev deluje precej enotno. Enako velja za vse tri pomladne stranke, membo načina usklajevanja pokojnin preprečila njihovo padanje. Kai шепио o stanju v Sloveniii leto dni po volitvah smo tako s podpisom koalicijske pogodbe dobili mešano pomladno-le-vo vladno koalicijo, v katero se je poleg vseh treh pomladnih strank, SDS, NSi in SLS, vključil tudi DeSUS. Teorija o najšibkejših členih za zdaj ne drži Čeprav so nekateri napovedovali, naj bi bila DeSUS in SLS najšibkejša člena v koaliciji, se je pokazalo, da koalicija za zdaj deluje usklajeno. Tako razen posameznih izpadov kmečke zveze pri SLS, vodi jo Marjan Podobnik, ki je enkrat ali dvakrat v javnosti hitela pojasnjevati svoja stališča do Hrvaške, in manjšega zapleta med DeSUS in drugimi vladnimi strankami, povezanega z zakonom o pokojninah, večjih razhajanj med strankami ni bilo zaznati. Na splošno je sicer čutiti, da imajo posamezne stranke pri nekaterih vprašanjih različna stališča, vendar se na koncu vedno uskladijo in v parlamentu vedno glasujejo bolj ali manj enotno. Največjo zaslugo za to ima seveda predsednik vlade Janez Janša, ki zna dobro usklajevati različne poglede in želje znotraj koalicije, delno pa lahko dokaj veliko enotnost pripišemo dejstvu, da se vse stranke zavedajo, da se morebitne predčasne volitve zanje najverjetneje ne bi iztekle tako, kot so se zadnje. Slednje še posebej velja za DeSUS, ki je na volitvah le za 0,04 odstotka presegla prag za vstop v parlament, z vstopom v vlado pa si je gotovo nakopala jezo nekaterih svojih privržencev. V nič boljšem položaju ni SLS. Če bi namreč tako težko pričakovana pomladna vlada padla po njeni zaslugi, bi se nanjo usul plaz očitkov iz preostalih dveh pomladnih strank in tudi njenega članstva, tako da bi na morebitnih predčasnih volitvah najverjetneje dosegla bistveno slabši izid kot leta 2004. Ukrepi, ki čakajo novo vlado Glede na to koalicijskim strankam (v najboljšem položaju je SDS, ki je po vseh javnomnenjskih anketah daleč najmočnejša stranka v državi) ne preostane drugega, kot da poskušajo v koaliciji in vladi delati čim bolje in si tako zagotoviti čim večji politični kapital za naslednje volitve. Naloga seveda ni lahka, posebej ker vla- do čaka nekaj pomembnih reform, za katere so se vladne stranke dogovorile tudi v koalicijski pogodbi. Ena najtežjih bo zagotovo reforma davčne zakonodaje, kjer se bodo morali v vladi odločati predvsem med tem, ali naj uvedemo sistem, ki kratkoročno sicer res prinaša večje socialne učinke, dolgoročno pa je slabši, ker slabi konkurenčnost našega gospodarstva, ali sistem, ki je v začetku manj socialno naravnan, zato pa dolgoročno (kot kažejo izkušnje nekaterih držav) prinaša večjo blaginjo. Podobno težka odločitev čaka vlado pri napovedanem umiku države iz gospodarstva, ki si ga je vladna koalicija postavila kot eno prednostnih nalog svojega programa Odločitev bo težja, ker se bo morala vlada kmalu odločiti, ali naj v nekaterih podjetjih, ki so danes v večinski državni lasti, obdrži svoj delež, s tem pa tudi nadzor nad razvojem nekaterih panog, in tako tvega očitke, da z umikom iz gospodarstva ni mislila resno, ali naj se država povsem umakne iz gospodarstva in s tem tvega, da nekatera strateško pomembna podjetja pokupijo tujci. Nekateri že sprejeti ukrepi Ker gre seveda v obeh primerih (podobno kot pri vseh drugih reformah, ki jih namerava izpeljati vlada) za velike strateške odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj Slovenije v prihodnjih letih, je razumljivo, da se jih je vlada lotila precej previdno, kar pomeni, da končnih rešitev Andrej Bajuk, predsednik NSi "Dan volitev pred letom dni ocenjujem kot začetek političnega preobrata, ki še vedno poteka Vloga naše stranke pri tem, da je do preobrata sploh prišlo, je bila zgodovinskega pomena. Zdajšnja koalicija je trdna in prepričan sem, da bo tako še naprej. Nemogoče je pričakovati, da bi vse naloge iz koalicijske pogodbe izpeljali v prvih mesecih. Toda ključni premiki se dogajajo in prepričan sem, da bo koalicija izvedla vse, za kar se je zavezala" Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS "Z minulim obdobjem in s spremembo oblasti, ki se je zgodila na volitvah 3. oktobra lani, smo lahko izredno zadovoljni tako ljudje in državljani kot tudi poslovno okolje. Deset mesecev po izvolitvi in po komaj sedmih mesecih delovanja, če odštejemo prvih 100 dni, kijih ima vsaka vlada za seznanitev s stanjem, se vlada lahko pohvali s številnimi dosežki. Gospodarski kazalci so zelo dobri, gospodarska rast je dokaj visoka, makroekonomske razmere so stabilne, pozitiven je prirast novih podjetij, odpirajo se nova delovna mesta, inflacija je pod nadzorom." Borut Pahor, predsednik SD "Pozitivno je, da je makroekonomsko okolje relativno stabilno, inflacija in obrestne mere se znižujejo, stopnja gospodarske rasti pa je relativno visoka, nad evropskim povprečjem, in smo na dobri poti za izpolnitev pogojev za vstop v monetarno unijo. Kritičen pa sem do številnih zamenjav v upravnih in nadzornih odborih družb, saj se zdi, da je politična lojalnost novi oblasti pomembnejša od poslovne sposobnosti ljudi." da že sprejela. Kot pozitivnejšo bi lah- Kot izrazito pozitivne bi lahko oce-ko ocenili odločitev vlade, da spreme- nili tudi ukrepe, s katerimi se je vlada lotila poenostavitve vsakdanjega življenja svojih državljanov. Mednje zagotovo sodi že uveljavljeni predlog ministra za javno upravo Gregorja Vi-ranta, po katerem lahko državljani RS registrirajo svoje vozilo ali uredijo ni zakon o pokojninskem zavarovanju, s katerim se pokojnine po novem dosledneje usklajujejo s plačami kot do zdaj. Ukrep je pozitiven predvsem zato, ker so pokojnine zaradi prejšnjega načina usklajevanja, ki gaje leta 2002 sprejela Drnovškova vlada, v zadnjih osebne dokumente na kateri koli letih začele močno zaostajati za rastjo upravni enoti v Sloveniji in ne samo plač, kar bi v naslednjih letih, če se ne na matični, kot je to veljalo prej. Pobi nič spremenilo, pripeljalo do te- zitivno oceno si zasluži tudi Viran-ga,dabiupokojencinamestopokoj- tov že uveljavljeni predlog, po kate-nin dobivali le še socialno pomoč (na rem lahko državljani nekatere doku-ne moremo pričakovati prav kmalu, ministrstvu za delo so izračunali, da men te namesto pri notarjih overijo zato rezultatovna tem področju še ne bi leta 2020 po dozdajšnjem načinu tudi na upravnih enotah. Ta ukrep moremo ocenjevati. Lahko pa oceni- usklajevanja povprečna pokojnina je pomemben zlasti zato, ker razbija mo nekatere druge poteze, ki jih je via- znašala le še tretjino povprečne plače), dosedanji monopol, ki so ga imeli notarji, hkrati pa državljanom lajša in ceni življenje. Ko smo že pri notarjih, moramo omeniti tudi predlog ministra za pravosodje Lovra Šturma (veljatijezačelvponedeljek,3. oktobra), da se notarske tarife močno znižajo (nekatere tudi do 50 odstotkov). Če bi torej ocenjevali, kaj vse seje v Sloveniji spremenilo, odkar se je zamenjala oblast, bi lahko rekli, da je nova oblast za ljudi na splošno prijaznejša, kot so bile prejšnje, medtem ko bomo vse drago lahko ocenjevali, šele ko bodo izpeljane vse ključne reforme. To pa bo šele čez leto ali dve. Aleš Kocjan Delovanje zdajšnje vlade je najlepši dokaz, da je mit, ki so ga nekateri umetno ustvarjali v zadnjih letih, o tem, da je LDS edina sposobna voditi vlado - mrtev. V Cerkvi na Slovenskem se že nekaj časa pojavljajo razmišljanja o ustanovitvi novih škofij. Zdaj so ta razmišljanja dobila konkretno obliko, po kateri bi poleg zdajšnjih treh škofij dobili tri nove. V Cerkvi na Slovenskem naj bi o novih škofijah začeli prvič resno razmišljati v času priprav na slovensko sinodo leta 1997. Nekako v tistem času naj bi bil namreč slovenski cerkveni vrh v Vatikan poslal vprašanje, kaj tamkajš- Tri nove škofije? nji dostojanstveniki mislijo o slovenski sinodi, nazaj pa naj bi dobili zanimiv odgovor. Iz Vatikana naj bi jim bili sporočili, da se jim ideja o sinodi zdi dobra, da pa bi bilo še pred njenim prvim zasedanjem dobro razmisliti o tem, da bi zdajšnje škofije nekoliko preuredili. Vatikanu naj bi se zdajšnje škofije zdele prevelike, zato je slovenskim cerkvenim predstavnikom predlagal, naj jih razdelijo na več manjših. Takšen namig je bil očitno dovolj, da so znotraj po tolikem času vendar-Cerkve na Slovenskem imenovali po- le odločila, da predlaga sebno komisijo, ki naj bi izdelala pred- ustanovitev novih ško-loge novih škofij in jih poslala v potrdi- fij. Kot nam je dejala so-tev Slovenski škofovski konferenci. Ko- delavka Slovenske škofovske konference Urška Baloh, so glavni razlogi za ustanovitev novih škofij izključno pastoralne narave. "Sloven- Predlog za ustanovitev treh novih škofij mora zdaj potrditi Vatikan, kar pa po mnenju Balohove ni vprašljivo. da dovoli njihovo ustanovitev. To naj bi bile celjska, murskosoboška in novomeška škofija, ki se bodo, če jih bodo seveda potrdili tudi v Vatikanu, pridružile trem že obstoječim škofijam (ljubljanski, mariborski in koprski). Razlogi so pastoralne narave Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kateri so bili glavni razlogi, da se je škofovska konferenca ozemlje naj bi obsegale nove škofije, Ba-lohova odgovarja, da slednje še ni znano, znano pa bo, še preden bo predlog o ustanovitvi novih škofij poslan v Vatikan. "V ljubljanski in mariborski škofiji (koprska naj bi za zdaj ostala v zdajšnjih mejah, op. A. K.) so bile ustanovljene posebne komisije, ki morajo zdaj natančno preučiti, Ige bi potekale meje teh škofij. Ko bodo komi- pomeni, da bodo drugi verniki zanjo prikrajšani. Kot pravi Balohova, je Slovenska škofovska konferenca predlagala ustanovitev tistih škofij, za katere so presodili, da je čas zanje dozorel, s tem pa še ni rečeno, da se ne bo potreba po novi škofiji čez čas izkazala še drugje. "Možnosti za morebitne nove predloge tako ostajajo odprte," pravi Balohova. Aleš Kocjan sije to ugotovile, bodo izdelale predlog mej, ta pa bo skupaj s predlogom o ustanovitvi novih škofij in z vsemi potrebnimi statističnimi podatki romal v Vatikan, kiboimelpritem zadnjo besedo. Na vprašanje, ali v Slovenski škofovski konferenci pričakujejo, da bo Vatikan potrdil njihove predloge, Balohova odgovarja, daje o tem skoraj prepričana, saj je ustanavljanje novih škofij, s čimer se prevelike škofije razdelijo na manjše in se s tem približajo ljudem, ena izmed smernic, ki jih je v 70. letih prejšnjega stoletja sprejel П. vatikanski koncil. Kot kaže, si lahko verniki v Celju, Murski Soboti in Novem mestu obetajo lastno škofijo. Seveda pa to še ne misija jezačelaz delom, vendar do konkretnih predlogov ni prišla, saj so razmišljanja o novih škofijah nekako zamrla. Znova so se obudila lani, ko so se škofje odpravili v različne kraje in se s tamkajšnjimi cerkvenimi telesi (duhovniškimi sveti, pastoralnimi sveti, ipd.) posvetovali o tem, kje vse bi bilo smiselno ustanoviti nove škofije. Svoje ugotovitve so nato poslali Slovenski škofovski konferenci, ta pa je pretekli teden izmed nekaj predlogov izbrala tri in bo Vati- ska škofovska konferenca je pri pripravi predlogov novih škofij sledila načelu, naj bi bile nove škofije predvsem v prid vernikom in škofom. Slednje pomeni, da bi bile nove škofije bliže vernikom, hkrati pa bi tudi olajšale delo samim ško- Zemljevid zdajšnjih škofij bo, kot kaže, kmalu bogatejši za tri nove -celjska, murskosoboško in novomeško. kanu predlagala, fom. Samo ozem- lje bi bilo namreč zanje bolj obvladljivo, sočasno pa bi se laže posvečali konkretnem vprašanjem, ki se pojavljajo v posameznih krajih," pravi Balohova. Na vprašanje, ali je že znano, kakšno ANKETA Ali podpirate ustanovitev treh novih škofij v Sloveniji? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www. demokracija. si Rezultati preteklega tedna Ste zadovoljni z izidom referenduma o RTV Slovenija? da ШШШШШШШШШ ne I 4,2 ne vem 0,4 % 0 25 50 75 Too Glasovalo: 671 Demokracija Konec agonije? Prejšnji teden je bilo prve jesensko zasedanje državnega zbora, na katerem so poslanci obravnavali vrsto zakonov. Med odmevnejše lahko štejemo vladno novelo zakona o financiranju občin, po kateri bo slednjim omogočeno povečanje obsega zadolževanja z 10 na 20 odstotkov osnove. Predlog so poslanci po skrajšanem postopku potrdili z občutno večino (74 glasov za in 2 proti). Kot je razložil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, gre za uvedbo ugodnejšega zadolževanja, ki pa bo dovoljeno le za financiranje investicij na posebnih področjih, osnovnega šolstva, stanovanjske graditve, preskrbe z vodo in javne infrastrukture, za ravnanje z odpadno vodo ter za investicije, sofinancirane iz sredstev EU. Po Žagarjevih zagotovilih z novelo ne bodo ogrozili prevzemanja evra, saj je novi sistem zadolževanja pregleden, čeprav gre za začasno rešitev. Vlada ima namreč v načrtu nov sistemski zakon. Zeleno luč za občinske investicije, ki bodo deležne dodatnih državnih sredstev, bo moral dati minister, pristojen za področje investicije, poleg tega pa bo potrebno poprejšnje soglasje finančnega ministrstva k načrtu pokritja investicije. V skladu s sprejetim dopolnilom vladnih strank bodo uvedli tudi najdaljšo dovoljeno dobo vračanja posojila. S tem naj bi preprečili neomejeno zadolževanje s podaljševanjem dobe odplačevanja in dosegli boljši pregled nad obsegom zadolževanja občin. LDS in SD sta imeli vrsto pripomb na omenjeno novelo, saj naj bi imela le kratkoročen učinek in bi potešila ape-tite nekaterih županov pred lokalnimi volitvami naslednje leto. Kritike so letele tudi na posledično neobvladljivo zadolževanje in povečanje javnega dolga. V LDS so vladi očitali, da ni predložila podatkov o zadolženosti občin. Po njihovih podatkih naj bi bilo kar 40 občin zadolženih prek zakonitih meja. Iz vrst koalicije so odgovorili, da je zadolženost občin po vladnih podatkih manj kot en odstotek BDP.V SDS, NSi in SLS so poleg tega prepričani, da bodo z novelo zakona odpravili večdesetlet-no agonijo revnih in nerazvitih občin. Novi prazniki Poslanci so brez glasu proti po skrajšanem postopku sprejeli novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki uvaja tri nove praznike. 17. avgusta se bomo spominjali združitve prekmurskih Slovencev z matico, 15. septembra bomo zaznamovali vrnitev Primorske, 23. november bo po novem dan Rudolfa Maistra. 26. december, ko se spominjamo plebiscita leta 1990, so poslanci iz dneva samostojnosti preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. Zaradi izpada delovnih ur in posledic na konkurenčnost gospodarstva so sprejeli odločitev, da novi prazniki ne bodo dela prosti dnevi. "Primorski" praznik se navezuje na uveljavitev mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo leta 1947, ko je cona B Julijske krajine in s tem ozemlje današnje Primorske pripadlo Jugoslaviji. Na dan generala Maistra se bomo spominjali razorožitve nemške mestne straže v Mariboru, avgustovski praznik pa bo obudil spomin "na razglasitev osvoboditve Prekmurja 17. avgusta 1919 na ljudskem zboru v Beltincih". Edine pripombe na novelo zakona sta imela poslanca narodnih skupnosti. Maria Pozsonec je opozorila na možnost, da bi novi praznila užalili čustva nekaterih državljanov, Roberto Battelli pa je zakonu, ki bo po njegovo povzročil nove delitve, odkrito nasprotoval. Manjšinska poslanca sta vložila tudi dopolnilo, po katerem na praznik združitve prekmurskih Slovencev in vrnitve Primorske ne bi izobešali zastav narodnih skupnosti, saj to ne bi bilo "skladno z duhom in namenom zakona". Večina je predlog zavrnila, prav tako tudi dopolnilo poslancev SD, da bi dan samostojnosti in enotnosti praznovali 23. decembra, ko je potekal plebiscit. Obstruirali komisijo Posebno vroče je bilo na za javnost zaprti seji parlamentarne komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, na kateri so obravnavali predlog poslanske skupine SNS o odpravi t. i. Kosove komisije. Predstavniki LDS in SD so protestno zapustili sejo zaradi načina vodenja predsedu- joče komisiji Barbare Žgajner Tavš. Do spora je prišlo, potem ko je večina v komisiji zavrnila dopolnilo LDS k prvemu členu predloga zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Po mnenju predsedujoče je dopolnilo spremenilo koncept zakona, zato se je odločila, da po njegovi zavrnitvi ne obravnavajo niti drugih dopolnil, kar je po besedah Žgajner Tavševe v skladu s poslovnikom in prakso. Drugačnega mnenja je bil Dušan Kumer (SD). Dejal je, da bi razpravo lahko pretrgali kvečjemu pri obravnavi dopolnila k 5. členu predloga zakona, ki predlaga ohranitev Kosove komisije, medtem ko besedilo prvega člena ne prejudicira vsebine zakona in je bila zato odločitev o pretrganju nadaljnje razprave o dopolnilih opozicije napačna. Kumer je Žgajner Tav-ševi očital arogantno vodenje seje, Slovenski nacionalni stranki pa, da uresničuje strategijo koalicije o odpravi organa, "ki bi se zares spopadel z elementi korupcije in klientelizma". Člani komisije, ki seje niso zapustili, so zavrnili tudi dopolnila, ki jih je prvotno predlagal predsednik protiko-rupcijske komisije Drago Kos. Komisija DZ jih ni prejela, zato jih je kot svoje vložil Kumer. Dopolnila so po obravnavi dopolnila k prvemu členu zavrnili iz istih razlogov kot dopolnila LDS. Po besedah predsedujoče pa so pripravili dve dopolnili, ki ne posegata bistveno v predlog SNS, in ju posredovali notranjepolitičnemu odboru DZ. Mitja Volčanšek Tragična osvoboditev Šestdeseta obletnica konca druge svetovne vojne je tudi obletnica zgodovinskega preloma ne le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Se posebej je ta prehod iz na-cifašistične nadvlade v komunistični povojni teror zaznamoval srednjo Evropo. Zato je izmenjava pogledov iz zornih kotov različnih narodov v tem prostoru, ki so doživeli tako različne, a hkrati tudi zelo podobne usode, vsekakor potrebna. Marsikatera rana pa še po tolikih letih ni povsem zace-ljena, zato je nadvse dobrodošlo, da to tematiko obdelajo strokovnjaki - zgodovinarji. V tem oziru je bila znanstvena konferenca z naslovom "1945 - prelom med starim in novim: konec druge svetovne vojne v zgodovini srednjeevropskih držav", ki je v organizaciji ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino potekala med 29. in 30. septembrom v slovenski prestolnici, nadvse dobrodošla. Konec nesvobode? Kakšne vrste svobodo je polovici stare celine prinesel konec oboroženega konflikta, pokaže že citat, izbran za uvod v konferenco. Gre za besedilo iz liberalnega časopisa Jutrozdne9. maja 1945, ki pozdravlja osvoboditev Ljubljane. Grenko ironijo predstavlja usoda časopisa, ki je nehal izhajati še isti dan. Srednja Evropa je bila eno osrednjih območij, ki jih je zaznamovala vojna in v svojem mikrokozmu-su zajela usode majhnih in velikih narodov, zmagovalcev in poraženih, kolaborantov in odpornikov ter je nazadnje doživela zlom obeh velikih totalitarizmov 20. stoletja. Kot je prikazal Dušan Nečak, je to območje najbolj občutilo razkol med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je privedel do hladne vojne. Na tem ozemlju so se odvijali tudi osrednji konflikti t i klasičnega obdobja hlad- ne vojne, namreč tržaško, avstrijsko in nemško vprašanje. Kotjedejal Winston Churchill, se je tedaj "od Scezi-nana Baltiku do Trstavjadranuspus-tila železna zavesa" in pahnila države vzhodno od te črte v nesvobodo. Model prevzema oblasti O pripravah slovenske komunistične partije na prevzem oblasti vletih 1944 in 1945 je govorila Vida Winston Churchill je prvi uporabil izraz "železna zavesa", da bi opisal tragedijo razdeljenega povojnega sveta, ki jo je Srednja Evropa najmočneje občutila. Deželak Barič. KPS je iz taktičnih razlogov javno molčala o revoluciji in jo prekrivala z izrazi ljudska demokracija, pridobitve narodnoosvobodilnega boja ipd. Dejansko pa sije partija že leta 1943 pridobila izključujočo vlogo znotraj protifašističnega odpora. Navzven je sicer vztrajala na "narodnoosvobodilnih pozicijah", za tem pa je krepila lastno vlogo, kar je potem v polni meri izkoristila po koncu vojne. Po Kardeljevem prepričanju je narod namreč sprejel revolucionarni načrt partije v trenutku, ko je začel oborožen odpor proti okupatorju. V povojnem času je KPS izpopolnila prevzem oblasti s prevzemanjem funkcij v vseh družbenih in političnih organih s strani njenih članov, s čimer je monopolizirala družbenopolitično življenje na Slovenskem. Jera Vodušek Starič je postavila zanimivo tezo, po kateri razvoj v Jugoslaviji ni bil nekaj novega ali samoniklega, temveč ponovitev sovjetskega vzorca ljudske fronte. Pre- Osvoboditev Ljubljane 9. maja 1945 vzem oblasti v Jugoslaviji pa je Moskvi rabil kot vzorec za oblikovanje "ljudskih demokracij" oz. satelitskih držav drugod po Evropi. Vlada Tito - Subašic, ki naj bi delovala z namenom priprave demokratičnih volitev, je bila tako Stalinova prevara, saj so v njej poleg komunistov sedeli nekateri sovjetski agenti pod krinko "opozicijskih" ministrov. Podobno mrežo agentov je Stalin vzpostavil tudi v drugih državah, ki so kasneje sprejele neposreden sovjetski vpliv. Omejevanje opozicije Zanimivi in poučni so bili kakopak prispevki tujih strokovnjakov, ki so opozorili na podobnosti in razlike s Slovenijo. Zdenko Radelič je tako ugotavljal močno vlogo, ki jo je opozicija igrala na Hrvaškem leta 1945 in še nekoliko kasneje, kljub dejstvu, da si je KP pribojevala popoln nadzor nad vzvodi oblasti, so pa na pritisk zahodnih zaveznikov taktično dopustili zahtevo po parlamentarizmu. Najmočnejšo vlogo je pri tem odigrala Hrvaška kmečka stranka (HSS). KP je skušala domi- cije, ki je Slovenijo naredila v 80. za avantgardo demokracije v vzhodnem bloku. Gabrič oboje zavrača in opoziciji v letu 1945 ne pripisuje prave moči, saj je bila po njegovo bistveno šibkejša kot v drugih državah, ki so zapadle pod komunizem. V Sloveniji se opozicija v nasprotju s Hrvaško in Srbijo ni registrirala v politične stranke. Razlog za tak razvoj Gabrič vidi v posebej živahni aktivnosti KPS, ki jebila ves čas vojne dejavna tudi na okupiranem ozemlju in je tako stopila v povojno obdobje z že izdelano mrežo organizacij pod dežnikom OF in izdelanim političnim programom. Predvojne politične stranke pa naj bi ugotovile, daje področja delovanja, kjer so bile same posebej pomembne, zasedla partija. Ljudsko fronto so voditelji znali predstaviti kot nekakšen konec politike in izraz ljudskega konsenza, hkrati pa je obstajalo iluzor-no pričakovanje, da bodo nekomu-nisti (npr. Kocbek) v novi vladi predstavljali notranjo opozicijo. Razprav- 1945 - PRELOM MED STARIM IN NOVIM : KONEC DRUGE SVETOVNE VOJNE V ZGODOVINI SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV 1945 - BREAK UP BETWEEN THE OLD AND THE NEW: THE END OF THE SECOND WORLD WAR IN THE HISTORY OF CENTRAL EUROPEAN COUNTRIES POVZETKI/SUMMARY ZNANSTVENA KONFERENCA / SCIENTIFIC CONFERENCE LJUBLJANA, 29.-30. SEPTEMBER 2005 Mednarodna konferenca je vsekakor pripomogla k osvetljevanju dogodkov med vojno in neposredno po njej, ki so še danes predmet ostrih razprav. prostora", ki so ga okupatoiji začeli naseljevati z nemškim življem in so začeli proces asimilacije drugega prebivalstva. Govor je bil tudi o različnih pogledih na prihodnost Slovakov, ki so uresničili lastno državnost med vojno kot Hitlerjevi zavezniki. Nazadnje je Cehom uspelo prepričati zaveznike v primernost vnovične združitve Češkoslovaške, čeprav to še zdaleč ni predstavljalo edine rešitve. Tako je leto 1945 za Slovake pomenilo petdesedetno zamrznitev sanj o lastni državi. Na vrsto je prišla tudi na Poljskem do danes tabuizirana tema, nam- vični" kazni pa so se z zunajsodni- reč "polonizacija" ozemelj, ki jih mi poboji lotili večine slovenskih je na račun Nemčije Poljska do-kolaborantov pred razglasitvijo bila od SZ kot nadomestilo za iz- amnestije. Prav na usodo teh ljudi se je navezal Mitja Ferenc, ki je kritično ugotavljal, da 60 let po koncu vojne in povojnih pobojev prikrita grobišča, ki jih je na slovenskem ozemlju največ, le s težavo dobivajo prve skromne oznake. Naj spomnimo, kot je po- gubljeno ozemlje na vzhodu. Komunistična propaganda je do da-našjih dni ohranila mit o znova pridobljenih ozemljih, ki nikoli niso bila poljska in kjer je v posameznih krajih govorilo nemško tudi več kot 95 odstotkov prebivalstva. Christian Promitzer je analizi- V Sloveniji je bilo potrebnih šestdeset let, da smo dobili realno oceno števila pomorjenih domobran-Konferenca kljub zanimivosti predstavljene tematike ni bila deležna cev in pripadnikov tujih vojska, večina žrtev pa še večje medijske pozornosti, zato je bilo navzočih le malo laikov. čaka na dostojno zaznamovanje in pokop. Jera Vodušek Starič je mnenja, da je Sovjetska zveza v Jugoslaviji samo pripravljala model za prevzem oblasti drugod po Evropi. nantno vlogo HSS pred vojno spodkopati tako, daje pridobila čim večje stevüo njenih članovvpartizanske vrste, zavrgla njeno vodstvo pod pretvezo izdaje in končno vsilila novo, dirigirano vodstvo. Tako ustanovljena Hrvaška republikanska kmečka stranka je onemogočala pravi opoziciji obnovo predvojne stranke. Aleš Gabrič je problematiziral različna pogleda na politično opozicijo v Sloveniji ob koncu vojne. En pogled naj bi v njej videl le "reakcionarne sile", eden pa naj bi jo poveličeval kot predhodnico tiste opozi- ljavci so med drugim predstavili utopične poglede nekomunistov na Češkoslovaškem, ki so si sprva domišljali, da bodo iz države naredili most med Vzhodom in Zahodom, a so kmalu padli pod Stalinov jarem. Zločin in kazen Damjan Güstin je predstavil potek kazenskega in političnega sankcioniranja vojnih hudodelstev v Sloveniji, kjer so po sodni poti obravnavali predvsem pripadnike tujih okupatorjev, v nasprotju z deklarirano propagando o "trdi, a pra- udaril tudi Ferenc, da se je o zločinu po 20 letih "le šepetalo, po tridesetih prvič javno spregovorilo, po štiridesetih vedelo za 3 ah 4 množična grobišča, po petdesetih letih se je njihovo število podese-terilo, v letu 2005 pa se ve že za prek 400 zamolčanih grobišč". Različne usode Tuji strokovnjaki so med drugim obravnavali izseljevanje slovanskega (slovenskega) prebivalstva iz jugovzhodne in srednje Evrope, torej tistega "življenjskega ral problem manjšin, ki so leta 1945 ostale na drugi strani železne zavese kot matica. Natančno je obdelal slovenske kraje na avstrijskem Štajerskem, kjer se je slovenska skupnost asimilirala, in to v pretežni meri zaradi nekonsistentne politike jugoslovanskih oblasti. Slednje po eni strani niso razpolagale z ažurnimi demografskimi podatki, zaradi česar na mirovnih pogajanjih niso postavile vprašanja te manjšine, po drugi strani pa je UD-BA z nekaterimi Slovenci v Avstriji vzdrževala precej zarotniške stike. Mitja Volčanšek Bratu pomagal do zaslužka Mirko Bandelj je svojemu bratu zagotovil, da je v preteklih letih prejel najmanj 37 milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja, iz računa Elesa, ki je v državni lasti, pa še dodatnih 11 milijonov tolarjev. Skupaj torej najmanj 48 milijonov tolarjev. Čeprav je bil Franjo Bandelj še leta 2001 študent, so mu v vladni službi v dobrem letu dni izplačali več kot 5 milijonov tolarjev. Če smo še pred meseci zapisali, daje Mirko Bandelj, nekdanji generalni sekretar vlade, predsednik sveta Kliničnega centra Ljubljana, predsednik ljubljanskega kluba lionistov in predsednik sveta Centra vlade za informatiko (CVI), v CVI zaposlil tudi svojega brata Franja Bandlja, smo se v zadnjih tednih z velikimi teža- vami dokopali do podatka, da Franjo Bandelj v CVI nikoli ni bil zaposlen. Dodajmo, da so takšne podatke o njegovi zaposlitvi pred nami objavljali tudi nekateri drugi mediji (po njihovem poročanju naj bi bili na CVI predvsem igral računalniške igrice) in s tem zadevo "speljali" na stranski tir. Po naših ugotovitvah, za katere smo porabili zelo veliko časa in energije, se je Franjo Bandelj res obnašal, kot bi bil zaposlen na CVI, v resnici pa je izbral finančno veliko ugodnejšo različico. CVI mu je namreč od 17. maja 2000 do 8. julija 2003 (v 39 mesecih) izplačal kar 20,267.802 tolarja avtorskih honorarjev. Če to preračunamo v tečaj evra (upoštevan je srednji tečaj Banke Slovenije), je Franjo Bandelj v 39 mesecih od vladne službe za informatiko (to je nova vlada odpravila 1. aprila letos) prejel 89.812 evrov ali povprečno 2.303 ev-re na mesec, kar je po današnjem tečaju 551.730 tolarjev. Pregled izplačil CVI, ki ga objavljamo posebej, pa kaže, daje Franjo Bandelj iz CVI prejel posebno visoke zneske v letu 2002 in prvem polletju 2003. Posamezni zneski so presegali milijon ali dva in celo tri milijone tolarjev. Pri tem je pomembno, dajebil Franjo Bandelj še skoraj celo leto 2001 študent. Na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo je iz informatike diplomi- Mirko Bandelj je zelo dobro poskrbel za svojega brata in mu v petih letih omogočil najmanj 50 milijonov SIT prihodkov. ral šele tega leta, naslov diplomske naloge pa je bil: Informatizacija Registra predpisov Republike Slovenije (zelo podoben naslov ima leta 2004 njegova magistrska naloga). Zato verjetno ni narobe, če nekoliko popravimo zapise v nekaterih občilih izpred nekaj let, daje "Bandelj na CVI predvsem igral računalniške igrice", in zapišemo, da je verjetno študiral in pripravljal svojo diplomsko nalogo. Kaj pa študentske napotnice? Iz pregleda izplačil, ki smo ga pridobili na ministrstvu za javno upravo (MJU), je razvidno, da je bilo zadnje izplačilo na Bandljev račun 8. julija 2003. Dodajmo, daje zelo nenavadno, da Bandelj vse do diplome ni na primer prejemal honorarja prek študentskih napotnic, saj je bil vendar študent in bi bilo to za CVI bistveno cenejše od avtorskih honorarjev. Po drugi strani pa obstaja možnost, da je del izplačila vendarle prejemal tudi prek napotnic, vendar tega za zdaj še ne mo- gospodarstvo ODKRITJE - EKSKLUZIVNO remo potrditi. Podatki, kijih bomo objavili, namreč kažejo, daje Franjo Bandelj v naslednjih letih na različne načine prišel do svojih honorarjev, zato možnosti, da je bilo tudi leta 2000 in 2001 kakšno izplačilo prek študentske napotnice, ne izključujemo. Plačilo za imenovanje Ker so se leta 2003 začeli pojavljati namigi o tem, da je na CVI, ki ga je vodil Marin Silič, veliko stvari narobe, poslovanje so pregledovali tudi revizorji, se je Franjo Bandelj umaknil (ali so ga umaknili). In kam? V vladno službo za zakonodajo na Mestnem trgu 4 v Ljubljani, ki jo vodi pravnica Ksenija Mihovar Globokar, ki je že od leta 1983 zaposlena v vladnih službah, direktorica zakonodajne službe pa je postala 13. februarja 2003. Verjetno ni naključje, da je kmalu "sprejela" tudi Franja Bandlja. Čeprav je v SVZ zaposlenih 42 ljudi, ki letno porabijo dobrih 361 milijonov tolarjev, je od oktobra leta 2003 do 9. septembra letos Bandlju izplačala 15,247.735 tolarjev oziroma 65.972 evrov. To je povprečno 2.748 evrov na mesec (za povprečno tretjinski delovni čas), kar je 658.340 tolarjev na mesec oziroma za slabih 20 odstotkov več, kot je Bandlju plačeval Silič na CVI. Deset tisoč tolarjev na uro Prava zgodba pa se tu šele začne. Mihovar Globokarjeva nam je na vprašanje, ko nam je Bandlja le uspelo najti (Bandelj uporablja tudi inter-netni naslov vlade), odgovorila, da ima "njihova služba s podjetjem BAFR pogodbo o storitvah tekočega vzdrževanja informacijskih sistemov. Z njim sodeluje od leta 2003, ko je bil ta določen za skrbnika podatkov. Pogodba poteče 9.8. 2006. Mesečni znesek plačila je odvisen od števila opravljenih ur, s tem da je po pogodbi dogovorjen zgornji obseg 60 ur, urna postavka z vključenim davkom na dodano vrednost pa znaša 10.000 tolarjev. Izvajalcu je bilo v povprečju izplačano 300.000 tolarjev mesečno razen v mesecih, ko je zaradi dodatnih potreb opravil polno pogodbeno obveznost. Ko smo želeli natančne podatke o izplačilih, se je Mihovar Globokarjeva odgovoru poskušala izogniti na vse načine. Tudi tako, da je na dolgo in široko opisovala, kako uspešna je nji- hova služba, v telefonskem in elektronskem pogovoru pa je tudi zatrjevala, da do Bandlja "ne goji nobenega sentimenta". Po našem vztrajanju in poslanem vzorcu pa nam je na koncu le posredovala pregled izplačil, iz katerega je razvidno, da so bila ta bistveno višja od povprečnih 300.000 tolarjev, kakor je zatrjevala Mihovar Globokarjeva Bandelj je že 20. februarja lani ustanovil družbo BAFR, Mihovar Globokarjeva pa mu je še naprej plačevala po avtorski pogodbi. Prvo izplačilo na račun družbe BAFR je izplačala šele 6. decembra 2004 (to je po volitvah). Zadnjo pogodbo s podjetjem je sklenila 10. avgusta letos. Elesova dvomljiva poslovna skrivnost Ker smo na podlagi teh ugotovitev in nekaterih drugih informacij ugotovili, da je Franjo Bandelj v svoji družbi BAFR, registrirani na naslovu njegovega stanovanja na Linhartovi cesti 80 v Ljubljani (kar je v nasprotju z zakonskimi predpisi), prikazal 5,148.000 tolarjev prihodka, od česar je bilo le 720.000 s strani vladne službe za zakonodajo, je bilo očitno, da "dela" še za nekoga drugega. To so izdajali tudi bilančni podatki o kratkoročnih terjatvah. Podatki so pokazali, da Franjo Bandelj opravlja storitve tu- di za Eles, kjer naj bi mu bili lani izplačali 4,4 milijona tolarjev. Ko smo to želeli preveriti na Elesu, smo naleteli na aroganco, kakršni doslej še nismo bili priče. Lucija Gorički iz Ele-sove službe za stike z javnostjo nam je sicer potrdila, da s Franjem Band-ljem sodelujejo že nekaj časa, saj jim lahko dobro pomaga pri razvoju uporabniških rešitev na orodju Oracle. "Poleg dveh skrbnikov za posamezno aplikacijo, ki sta zaposlena na Elesu, je Bandelj tretji, to je zunanji skrbnik uporabniških rešitev. Prek svojega podjetja BAFR sodeluje z Elesom od leta 2004." Ker se s tem odgovorom nismo zadovoljili in smo želeli tudi podatke o finančnem delu pogodbe, nam je Lucija Gorički odvrnila, da natančne vsebine pogodbe ne more razkriti, ker ta vsebuje člen o poslovni tajnosti. Dejala je še, da ima pogodbo do februurja 2006, da je šlo za naročilo male vrednosti in da javni razpis ni bil potreben. Kakšne reference je imel Bandelj, da so pogodbo sklenili prav z njim, podobno kot Silič in Mihovar Globokarjeva, ni povedala. Kolikor pa smo lahko sklepali iz odgovora, ima Bandelj tako pogodbo, da dobi tudi stalen mesečni znesek za čas pripravljenosti. Podobno pogodbo je imel na primer odvetnik Miro Senica z družbo Telekom in Mestno občino Ljubljana. Korošec bi rad "potunkal" Tiirka Kljub našemu vztrajanju, da mora Eles razkriti podatke iz pogodbe, v Elesu v to do oddaje članka v tisk niso privolili. Z "varovanjem podatkov" naj bi se strinjali tudi vsi (njihovi) pravni strokovnjaki, kar seveda ni nič presenetljivega, saj so ti pisali pogodbo. Vprašali so tudi Bandlja, ali lahko posredujejo podatke, vendar se slednji s tem ni strinjal. Ko smo jih opozarjali, daje podjetje v državni lasti in da morajo razkriti vsebino pogodbe, nam je Goričkijeva odvrnila, da Eles ne pridobiva sredstev iz proračuna, ampak od uporabnikov prenosnega omrežja. No, obrnili smo se tudi na dr. Rajka Pirnata, znanega pravnega strokovnjaka, in na koncu upoštevali njegov nasvet, naj se obrnemo na Natašo Pire Musar, poob-laščenko za dostop do informacij javnega značaja. Ko smo s tem seznanili tudi vodstvo Elesa, smo dobili odgovor, da je "vprašanje o zaslužku g. Bandlja mejni primer, zato obstaja dilema, ali sploh gre za podatek javnega značaja". Naše vprašanje se namreč po njihovo ne nanaša na izvajanje javne gospodarske službe in dogodke, povezane z omrežjem. Prav tako Eles ni proračunski uporabnik in pogodbeni partnerji v zvezi z nakupom proizvodov ali storitev praviloma vztrajajo pri vključitvi določila o varovanju poslovne tajnosti v pogodbe. "Do takih vprašanj bomo zavzeli načelno stališče skupaj z novim direktorjem, zato vas naprošamo, da počakate še par dni," se je glasil odgovor Elesa. Gre za to, da je bil za direk-toija Elesa pred kratkim imenovan Vitoslav Türk, Eles pa naj bi zdaj za Potem ko je Ksenija Mihovar Globokar postala voditeljica službe za zakonodajo (imenovala jo je Ropova vlada), je pod svoje okrilje vzela Franja Bandlja in mu v dveh letih iz plačala 15,2 milijona tolarjev. Marin Silič, vodja nekdanje ga CVI, je Franju Bandlju še v času, ko je bil ta študent, omogočil milijonski zaslužek. Mirko Bandelj je bil namreč predsednik sveta CVI. f ^fi^ßP Ш Franjo Bandelj je februarja lani ustanovil podjetje (to proti pravilom deluje kar v stanovanju), vendar je iz vladne službe še naprej (do volitev) prejemal avtorske honorarje. Franjo Bandelj ima pogodbo tudi z Elesom; podpisal jo je Vekoslav Korošec, ki zdaj noče izdati finančne plati pogodbe. Pregled izplačil preko Avtorske agencije za Frania Bandelia (od leta 2000 da 2005) Račun št: Datum: Znesek nakazila avtorski agenciji: Skupaj leto: 14289 17.5.2000 949.664,28 SIT 18134 5.10.2000 1.590.802,27 SIT 2.540.466,55 2000 110546 17.1.2001 483.130,10 SIT 114677 8.6.2001 366.007,65 SIT 114678 8.6.2001 366.007,65 SIT 114679 8.6.2001 366.007,65 SIT 116159 2.8.2001 256.205,35 SIT 116160 2.8.2001 256.205,35 SIT 116161 2.8.2001 219.604,59 SIT 116162 27.4.7600 329.406,88 SIT 125518-001 12.11.2001 160.495,36 SIT 125519-002 12.11.2001 401.238,39 SIT 125520-003 12.11.2001 641.981,42 SIT 125530-004 13.11.2001 361.114,55 SIT 4.207.404,94 2001 225167-007 14.3.2002 1.612.383,90 SIT 225168-008 14.3.2002 1.378.588,24 SIT 225550-012 6.9.2002 1.329.993,00 SIT 225564-013 10.9.2002 2.586.965,50 SIT 6.907.930,64 2002 325521-009 15.5.2003 3.411.764,71 SIT 325646-012 16.6.2003 2.729.411,76 SIT 325728-014 8.7.2003 470.823,54 SIT 6.612.000,01 2003 - 2004 - 2005 SKUPAJ 20.267.802,14 Vir: Ministrstvo RS za javno upravo )) "dovoljenje" za razkritje podatkov čakal nanj, saj do izročitve poslov med direktorjema še ni prišlo. S tem se seveda ne strinjamo, saj je pogodbo (ali pogodbe) s Franjem Band-ljem podpisal Vekoslav Korošec, zato smo že vložili pritožbo na po- Ko je Bandljema postalo prevroče na CVI, se je Franjo preselil v stavbo vladne službe za zakonodajo na Mestnem trgu 4 v Ljubljani, kjer smo ga mi prvi odkrili. Pogodbo ima za tretjinski delovni čas, zato pa mesečno poleg nekaterih ugodnosti prejme povprečno 658.000 SIT. Pregled izplačil za Frania Bandelia oblaščenko. Vsekakor gre za sprenevedanje s strani Korošca in Elesa, saj naj bi Eles Franju Bandlju redno mesečno plačeval 500.000 tolarjev (za čas pripravljenosti), vrednost ure naj bi bila 20.000 tisoč tolarjev, poleg tega pa naj bi Eles plačal še vse stroške. Bandelj je Bandelj Seveda smo vse to poskušali preveriti tudi pri Franju Bandlju, ki se odziva na elektronski naslovvlade (gov.si). Odgovoril nam je na eno samo vprašanje, to pa je, da je po poklicu informatik in tudi deluje na trgu informatike. Na vprašanja o zaslužkih in morebitnem dovoljenju za njihovo razkritje s strani Elesa ni več odgovarjal. Za konec Franjo Bandelj je konec leta 2001 diplomiral na fakulteti za elektrotehniko, nato je leta 2004 opravil magisterij na ekonomski fakulteti. Na spletni strani smo zasledili, da je bil skupaj s svojim mentorjem na fakultetni stopnji tudi član t. i. Mobitelove regate. Naslova diplomske in magistrske naloge sta si bila zelo podobna in tesno pove- (od leta 2003 do 2005) Račun št: Datum: Znesek nakazila Skupaj leto: avtorski agenciji: 325869-016 10.10.2003 756.000,00 SIT 1.8.2003 sklenjena pogodba o avtorskem delu 325874-017 10.10.2003 324.000,00 SIT 325959-019 10.12.2003 432.000,00 SIT 326076-021 3.12.2003 490.213,00 SIT 2.002.213,00 SIT 2003 326201-022 23.1.2004 534.984,52 SIT 425006-001 4.2.2004 534.984,52 SIT 425174-003 3.3.2004 534.984,52 SIT 425308-005 29.3.2004 534.984,52 SIT 425494-007 12.5.2004 534.984,52 SIT 425625-009 28.5.2004 534.984,52 SIT 425801010 24.6.2004 579.566,56 SIT 425875-011 12.7.2004 1.286.110,26 SIT 425981-013 4.8.2004 534.984,52 SIT 426128-016 6.9.2004 534.984,52 SIT 426221-018 4.10.2004 534.984,52 SIT 426401-019 4.11.2004 534.984,52 SIT 7.215.522,02 SIT 2004 Račun št. Datum: Znesek nakazila BAFR: 2/2004 6.12.2004 360.000,00 SIT 7.10.2004 sklenjena pogodba SVZ-BAFR-01/04 360.000,00 SIT 2004 6/2004 3.1.2005 360.000,00 SIT 8/2004 2.2.2005 360.000,00 SIT 1/2005 14.3.2005 360.000,00 SIT 2/2005 1.4.2005 360.000,00 SIT 5/2005 11.5.2005 360.000,00 SIT 7/2005 23.5.2005 630.000,00 SIT 8/2005 3.6.2005 360.000,00 SIT 10/2005 4.7.2005 360.000,00 SIT 12/2005 6.7.2005 900.000,00 SIT 13/2005 3.8.2005 360.000,00 SIT 15/2005 16.8.2005 900.000,00 SIT 16/2005 9.9.2005 360.000,00 SIT 10.8. 2005 sklenjena pogodba SVZ-BAFR-01/05 5.670.000,00 SIT 2005 SKUPAJ Vir: Ksenija Mihovar Globokar, I 15.247.735,02Srr| voditeljica vladne službe za zakonodajo zana s pogodbenim delom, ki ga je opravljal v vladnih službah. V preteklih letih je prejel najmanj 155.784 evrov (oziroma dobrih 37 milijonov tolarjev po današnjem deviznem tečaju) davkoplačevalskega denarja. Poleg tega ima sklenjeno pogodbo še z najmanj enim podjetjem v državni lasti, to je z Elektrom Slovenije (ELES), kjer naj bi bil po naših podatkih lani in letos prejel najmanj 11 milijonov tolarjev (oziroma dodatnih 46.000 evrov). Skupaj je torej v petih letih prejel dobrih 48 milijonov tolarjev ali 200.000 evrov. Ali je deloval še v katerem drugem državnem oz. javnem podjetju ali zavodu, do oddaje članka v tisk nismo ugotovili. Ukvarjal naj bi se predvsem z uporabniškimi storitvami na orodju Oracle. Takšnih strokovnjakov je v Sloveniji najmanj 135 (obstaja tudi nekaj specializiranih podjetij), združeni pa so v društvo. Iz podatkov Slovenskega društva uporabnikov programske opreme Oracle (http://www.sioug.si/ drustvo/clani.jsp) je razvidno, da Fra-nja Bandlja ni med njimi, so pa kar štirje strokovnjaki iz Elesa, kar vodstvo Elesa in Lucijo Gorički, da imajo le dva strokovnjaka (Bandelj pa je tretji, zunanji sodelavec), postavlja na laž. Zgodba s tem seveda še ni končana. Vida Kocjan Pavel Gantar je leta 1999 kot minister za okolje in prostor podpisal ne-verodostojen sklep, po katerem je nato Ajpes v svoje baze vpisal netočne podatke o soustanoviteijstvu Ustanove Fundacije Piranesi, ki jo vodi Voj-teh Ravnikar, mož Majde Sirca. ročali že sredi septembra. Zdaj je naše so komisiji zadostovali že nekateri no- vedeni tudi ti družbi, nam je Ajpes po- vitvi in da je bil takratni ustanovitelj- domneve potrdila tudi vlada, Sirče- vinarski prispevki, lahko to označimo slal sklep ministrstva za okolje in pros- ski vložek 300 tisoč tolarjev. Pozneje va pa je svojo razrešitev komentirala kot zavlačevanje. Majda Sirca tega tor iz leta 1999, na podlagi katerega naj bi ustanovi pomagali z donacija- z besedami, da je bilo to samo vpra- podjetja protikorupcijski komisiji so vpisali te podatke. Sklep o ustano- mi. Kolikšne so bile, nam niso pove- šanje časa in da pogodbe med SK in ni navedla niti se ni sama o tem, da vitvi je podpisal takratni minister Pa- dali, saj naj bi se stroški donacij v nji- družbo njenega moža po smrti prej- je to zares naredila, izrecno izjasnila, vel Gantar. Na Ajpesu so še dodali, da hovih poslovnih bilancah ne prikazo- šnjega direktorja in do trenutka, ko so Ustanovi Piranesi že poslali poziv vali posebej, ampak skupaj z drugi- je začelo ta primer raziskovati minis- Zanimive donacije zapopravopodatkov.Izvsegategasle- mi stroški. To je torej zgodba, v kateri trstvo za kulturo, sploh ni poznala. Ugotovili smo še, da je Ravnikar di, da je tudi Pavel Gantar pri izdaji je na eni strani Pavel Gantar, strankar- tudi zastopnik (direktor) družbe Us- sklepa prezrl (namenoma, prijatelj- ski kolega Majde Širca, podpisal sklep, tanova Fundacija Piranesi. V bazi Aj- sko ali kakor koli že) dejstvo, da ki ni temeljil na resničnih dejstvih, na pesa sta med ustanovitelji navedeni DARS in Direkcija RS za ceste nikoli drugi strani pa se kaže, kako je mogo- tudi dve državni ustanovi, Družba za nista pristopila k ustanovitvi Ustano- če v nekatere ustanove iz nekaterih avtoceste RS (DARS) in Direkcija RS ve Piranesi, in je podpisal sklep, ki ni podjetij, ki so vsa leta pridobivala na- za ceste. V obeh so nam zatrdili, da temeljil na resnici. Dodajmo, da so ročila vlade, nakazovati denar, ne da nikoli niso vplačali nobenega sousta- nam iz služb drugih štirih ustanovi- bi bilo to v nasprotju s pravno-fi- noviteljskega zneska, kar smo pozne- teljev Ustanove Piranesi (GIZ Gradiš, nančnimi predpisi. Vida Kocjan je ugotovili tudi iz notarskega zapisa. GPG, d. d., IMOS Holding, d. d., Ko smo povprašali na Ajpes, kako je in Marmor Hotavlje, d. d.) spo- mogoče, da sta med ustanovitelji na- ročili, da so pristopili k ustano- Faksimile sklepa z Gantarjevim podpisom Vlada odstavila Majdo Širca, Drago Kos zavlačuje, Pavel Gantar podpisal neverodostojen sklep. Vlada je pretekli teden razrešila Majdo Širca z mesta predsednice sveta javnega zavoda Slovenska kinoteka (SK). V našem tedniku smo o domnevno spornem lobiranju poslanke LDS in svetnice v mestni občini Ljubljana zato, daje Arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki je v solasti Vojteha Matjaža Ravnikarja (moža Majde Sirca), dobil naročflo pri obnovi kinoteke, po- V Г J -1 Ж rJ fJr Kosova počasnost Ker smo v istem članku opozorili tudi na to, da družbe Ravnikar Potokar in družbe Piranesi, ki je prav tako v lasti moža Majde Sirca, ni na seznamu 686 podjetij, ki po zakonu ne smejo sodelovati z državnimi ustanovami, in smo o tem povprašali tudi Draga Kosa, nam je ta najprej zatrdil, da bo naše navedbe o povezanosti Majde Sirca z nekaterimi podjetji komisija vsekakor preverila. Ko smo ga čez dober teden dni povprašali, ali je že kaj ugotovil, nam je sporočil, "da čakajo na odgovor upravne enote o njenih družinskih članih in o članih njenega gospodinjstva". 30. septembra (članek je bil objavljen 15.9.) pa nam je na našo urgenco sporočil naslednje: "Dobili smo podatke z UE, ki pa problema še ne rešuje v celoti. Zaradi tega potrebujemo še podatke iz originalne registracije podjetij, katerih imena ste nam dali, kar nam bo posredovalo sodišče. Ko bomo imeli dejansko stanje povsem razčiščeno, dobite odgovor." Glede na Kosovo hitrost v drugih primerih, ko Vlada je z mesta predsednice sveta Slo venske kinoteke razrešila Majdo Širca. daji delnic Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) prišlo do največjega oškodovanja državne lastnine in davkoplačevalcev v zgodovini Slovenije. Znesek oškodovanja je po njegovem mnenju med 25 in 30 milijardami tolarjev, kar je primerjal z 2.900 stanovanji ali s šestimi letali falcon. Rop je dejal, da prodaja kontrolnega svežnja Mercatorja ni primerljiva z vsakim podjetjem ali s poslom, ki je bil kadar koli sklenjen v imenu SOD ali KAD. Po njegovem zgodovinskem pregledu tovrstnih kupčij je ta posel primerljiv samo z Lekom ali NLB, dodal pa je, da je pri obeh sodeloval. Poslov, kjer je Rop verjetno sodeloval, je bilo v preteklosti dejansko vsekakor precej več, kot navaja sam, med njimi prodaja Pivovarne Union. Ne nazadnje naj bi bil za razrešitev nekdanjega direktorja SOD Antona Končnika potreboval le dve uri po podpisu pogodbe s Pivovarno Laško. Slednja je takrat kupila delež Pivovarne Union, vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da je bila podpisana pogodba zakonita. Zagotovo to odkrito vmešavanje politike kot pri prodajnih poni bilo niti potrebno niti korektno, saj godbah, ki sta j ih skleni-stroški vseh neupravičeno sproženih la državna sklada (SOD postopkov bremenijo državljane. in KAD). Pri konkretni vovarne Laško, je nemogoče govoriti o kakršnem koli vplivu na poslovanje Mercatorja. Sicer pa ima Pivovarna Laško v več pomembnih slovenskih družbah bistveno pomembnejše lastniške deleže. To so med drugimi Sava, Perutnina Ptuj, Infond, Delo in še nekatere druge. Poslanski klub LDS, ki odgovarja v imenu Toneta Ropa, zavaja tudi z interpretacijo in poenostavljanjem izjav Pivovarne Laško. Slednja med drugim ni primerjala poslovne plati prodaje Uniona s prodajo družbe Mercator. Opozorila je le na vpletanje politike pri prodaji Uniona in Antona Ropa osebno. Povsem zgrešena pa je trditev strokovnjakov LDS, da pri prodaji Mercatoij a ne gre za dva ločena kupca. Pivovarna Laško je v mnogih podjetjih navzoča kot port- poligona Čeprav je prodaja državnega deleža v Mercatorju že davno izpeljana, se strasti okrog dokapita-lizacije še niso pomirile. LDS se je s tipično politično obarvanimi očitki lotila Pivovarne Laško in poskušala zanetiti javno vojno. Potem ko je Pivovarna Laško s Slovensko odškodninsko družbo podpisala pogodbo o nakupu nekaj več kot 13 odstotkov Mercatorja, so se pojavili posamezniki, ki so javno izražali pomisleke glede prodajne cene, glasno pa so omenjali tudi oškodovanje državnega premoženja. Politični očitki Najglasnejši kritik je bil vodja LDS Anton Rop, ki je dejal, da je pri pro- Politična Čeprav Rop trdi, da želi preprečiti oškodovanje države, je več kot očitno, da nekdanji predsednik vlade pozna načine vplivanja tako na paradržavne sklade kot tudi na medije. Pri tem pozablja, da sta v primeru nakupa Mercatorjevih delnic nastopila dva ločena kupca, zato so izjave o prodaji kontrolnega deleža napačne in zavajajo slovenske volivce. Anton Rop namreč še zmeraj ni odgovoril na temeljno vprašanje, zakaj se ni odzval s sklicem tiskovne konference že ob predlagani in potrjeni dokapitalizaciji družbe Mercator. V predlogu slednje je uprava Mercatorja predlagala odkupno ceno za delnico 38.000 tolarjev, kar je enako ceni, po kateri sta deleža v Mercatorju odkupila Pivovarna Laško in Istrabenz. Ceno delnic za do-kapitalizacijo je uprava določila v soglasju z nadzornim svetom (oba je imenovala prejšnja vlada). Povejmo še, daje predmet do-kapitalizacije (vplačila in izdaje novih delnic) podobna količina delnic dokapitalizaciji je bila izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev do vplačila dodatnih delnic. V takih primerih bi določitev prenizke cene pomenila, da je uprava oškodovala manjšinske delničarje, ki v do-kapitalizacijo niso bili povabljeni. Zato bi LDS morala protestirati že takoj, ko je bila objavljena ta cena. Prav tako ima uprava družbe nedvomno najboljši pregled nad finančnim položajem družbe in njenim poslovanjem. Uprava Mercatorja ima zagotovo največ informacij o poslovanju družbe in njenih prihodnjih načrtih. Zato lahko verjamemo, da je ta cena korektna, še posebej če upoštevamo, da gre za nakup 13-odstotnega deleža družbe Mercator, ki ni ne kontrolni ne prevzemni delež. Ob tako majhnem deležu in dejstvu, da med nadzorniki ni zaposlenih iz vrst Pi- feljski lastnik. Tudi v Istrabenzu. To pa še ne pomeni, da gre za med seboj povezana podjetja. V Pivovarni Laško so prepričani, da je namen ovadb, ki se pojavljajo zoper prodajalce in kupce deleža Mercatorja, medijska diskreditacija vseh vpletenih. Kot zmeraj doslej bo pri tem tudi ostalo, le s to razliko, da bodo državljani prikrajšani za sredstva, ki bodo porabljena v pravnih in drugih postopkih. Izkušnje nekdanjih oblastnikov LDS je v svojem sporočilu za javnost ostro nastopila proti Pivovarni Mercator je nameravala Ropova vlada prodati ceneje. Pivovarna Laško je zavrnila vse očitke predsednika LDS Antona Ropa. Laško in njeno ravnanje označila za tila veliko takšnih in drugačnih iz-grobo zavajanje javnosti. V sporoči- kušenj, s katerimi sedaj operira, lu poudarja tisto, s čimer poskuša manipulirati že ves čas; poudarja Delo razburja namreč,dajeključniproblemvtem, Rop je izjavil, da bo zanimivo da je bila prodaja deležev Mercator- spremljati, kdo in kako bo kupoval ja izvedena netransparentno, nepri- delnice Dela ter kdo in kako bo za-memo in škodljivo, po ceni in na na- gotovil povečanje medijskega vpliva predsednika vlade prek lastniških deležev v Delu. Vodstvo družbe Pivovarna Laško je večkrat pojasnilo, da svojega 52-odstotnega lastniškega deleža, ki ga ima v osrednjem slovenskem časniku, ne namerava prodati. Delo je tudi 20-odstotni lastnik Večera, z Delom povezane družbe pa imajo skupaj skoraj 72 odstotkov mariborskega dnevnika. Največji, 36,5-odstotni lastnik Večera je In-fond Holding, ki je tudi največji lastnik Pivovarne Laško. Delež družbe Delo, d. d., je Pivovarna Laško po lastnih navedbah kupila zaradi lastnih ekonomskih interesov in ne po navodilu prejšnje ali sedanje vlade. Če se bo Pivovarna Laško v prihodnosti odločila za prodajo Dela, se bo čin, ki je bistveno pod nivojem pri- to zgodilo izključno zaradi ekonom-merljivih transakcij. Po mnenju LDS skih interesov družbe. Pivovarna naj bi znesek oškodovanja državne- Laško v svojem obvestilu za javnost ga premoženja tako znašal med 25 meni tudi, da ni nikakršnega razlo-in 30 milijardami tolarjev. Njen od- ga, da bi bila družba Delo poligon govor na očitek Pivovarne Laško, da za nabiranje političnih točk posa-je Anton Rop razrešil Antona Konč- meznikov. Zato so po njihovo izjave, nika, je, da bi to bilo popolno zava- ki jih je o tej zadevi podal Rop, zavaja-janje, čeprav je verjetno večini jasno, joče in predvsem politično obarvane, kako je z zadevo dejansko bilo. Omenja še, daje Pivovarna Laško za svoje Teren za manipulacije delničarje sklenila dober posel, med- Strasti okrog odprodaje državne-tem ko naj bi KAD in SOD oškodo- ga premoženja v Mercatoiju se očit-vali slovenske davkoplačevalce. no še ne nameravajo pomiriti. Gre Ob vsej tej drami okrog prodaje za dobrodošel teren za manipulaci-državnega premoženja pa ne more- je, kar že bolj ali manj spremo počne mo mimo dejstva, ki je še najzgovor- LDS in poskuša s svojimi prevečkrat nejše od vseh. Po informacijah, ki jih uporabljenimi frazami spet pridobiti je javno potrdil tudi Zoran Jankovič, nekaj točk Venem izmed zadnjih spoje nameravala prejšnja vlada v ob- ročil za javnost, ki so spet odgovor Pi-dobju okoli zadnjih parlamentarnih vovarni Laško, besedilo prikazuje An-volitev delež SOD v Mercatorju pro- tona Ropa skorajda v svetniški luči; po dati kar samemu Jankoviču po ceni mnenju LDS naj bi si Pivovarna Laško 36.000 tolarjev, kar je dva tisočaka tako omogočila velikanske zaslužke, manj kot cena, po kateri sta deleže davkoplačevalcepanajbipustilanasu-kupila Pivovarna Laško in Istrabenz. hem. In kaj se zgodi, če se ob tem Vsekakor so Ropovi očitki na mestu spomnimo na namero, ki jo je skovale do takrat, dokler ne pogledamo na- la LDS, ko je želela delež v Mercator-zaj v bližnjo preteklost; sam je nam- ju pred volitvami prodati po nižji ce-reč v svoji neuspešni vladavini počel ni? Vsekakor je velikansko nasprotje vse to in še več, česar obtožuje svoje med tem, kar LDS govori, in tem, nasprotnike na oblasti sedaj. Zago- kar zares počne, predvsem pa, kaj tovo mu je pretekla vladavina zapus- vse je počela v dolgih letih vladanja. Denis Vengust Kakšno bo vreme čez 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. ponedeljek torek sreda & & Л četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o o.. Novo mesto večer Liberalno demokracijo skrbi izgubljen nadzor nad mediji. Moskovičeva vila v središču Ljubljane je danes sedež Socialnih demokratov; stranka je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica objekta. Vila je bila last trgovca Feliksa Moskoviča, ki so ga Nemci leta 1941 deportiran v Auschwitz in je tam umrl. Ker naj bi bil kolaboriral z Nemci, mu je bilo vse premoženje odvzeto. Podobno je počela takratna jugoslovanska oblast tudi s pripadniki drugih njim nenaklonjenih prepričanj. Judje so na slovenskem ozemlju navzoči že od časa rimskega imperija, ko so se ukvarjali predvsem s trgovanjem. V srednjem veku so obstajale judovske skupnosti v številnih mestih, kot so Piran, Koper, Izola, Ljubljana, Maribor, Radgona... V štirinajstem stoletju se na slovenskem ozemlju pojavi kuga, za njeno razširjanje pa so bih obtoženi prav Judje. S to obtožbo se pojavi antisemitizem, zato se na judovske skupnosti začnejo vrstiti pogromi, v katerih so po-žigali njihove četrti v večjih mestih. V času druge svetovne vojne so večino slovenskih Judov iz Ljubljanske pokrajine deportirali v koncentracijsko taborišče na Rabu. Po vojni se je večina tistih, ki so vojno preživeli, odselila v tujino, predvsem v Izrael. Od Judov, ki so ostali, jih danes največ živi v večjih mestih, predvsem v Ljubljani. Judje zahtevajo simbolično odškodnino O zdajšnjem stanju Judovske skupnosti Slovenije in njenih zahtevah smo se pogovarjali z njenim predsednikom Andrejem Kožarjem Beckom. Kožar Beck pravi, daje velik problem skupnosti v tem, ker se V Sloveniji živi od 300 do 500 Judov. Tako ocenjuje Judovska skupnost Slovenije. V sami skupnosti je sicer okrog 150 članov, drugi pa niso pretirano zainteresirani za ohranjanje judovske tradicije. Obstanek slovenskih Judov ogroža tudi velika asimilacija. Predsednik Judovske skupnosti Slovenije Andrej Kožar Beck pravi, da Judje v Sloveniji zahtevajo samo nekaj odstotkov vrednosti odvzetega premoženja. Hkrati upa, da se bo stvar čim hitreje razpletla v zadovoljstvo vseh vpletenih strani. Med podjetji, odvzetimi judovskim lastnikom, je najbolj znana Pivovarna Union. njihova generacija stara, mladih pa nekako ne morejo pritegniti k judovskemu identificiranju. Velik problem je tudi strah tukajšnjih Judov, saj se bojijo izpostavljati v javnosti. "Bojijo se zaradi mnenja soseščine, kariere, zgodovine..." Kožar Beck sprva ni bil zadovoljen s pogovorom z vladno komisijo za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti v drugi polovici septembra. O njem je dejal, da so bih takoj po koncu sestanka razočarani, ven- dar so kasneje ugotovili, da se želi minister Sturm, ki predseduje komisiji, le vrniti na začetek pogajanj. Razočarani so bili zato, ker so predstavniki judovske skupnosti vladnim predstavnikom situacijo natančno razložili že pred štirimi leti. Zato, pravi Kožar Beck, "je bilo vse to razočaranje le nesporazum". Razlog, da so Judom med vojno in po njej odvzeli premoženje, je bil, da so bili Judje obtoženi kolabora-cije. Kožar Beck pravi, da slovenski Judje niso bili kolaboracionisti, temveč so jih nacisti preprosto pobili. Judje imajo danes tri zahteve: izplačilo odškodnine v višini 15 milijonov evrov, kar znaša le nekaj odstotkov vrednosti odvzetega premoženja, objekt v Ljubljani, lahko Moskovičeva vila ali pa katera druga stavba v središču Ljubljane, in razveljavitev Titovega zakona, ki je med letoma 1948 in 1950 narekoval podpis pogodbe o odrekanju vsemu premoženju v korist države v pri- Pogovor z ministrom za prevosodje dr. Lovrom Sturmom meru, če so se izselili iz države. "Takšne zakone so v Evropi že zdavnaj razveljavili," meni Kožar Beck. Kaj vse je bilo Judom odvzeto? Uradno je ob popisu prebivalstva leta 1938 živelo v Sloveniji 1.533 Judov. Po Kožar Beckovem mnenju pa je bila ta številka vsaj še enkrat višja. Vrednost Judom odvzetega osebnega premoženja med vojno in po njej je skoraj neizmerljiva. Po neki cenitvi, ki jo je naredila takratna oblast, je bila vrednost odvzetega premoženja ocenjena na 273 milijonov dinarjev. "Po moji oceni gre res za minimalno ocenjeno vrednost. Če to preračunamo v današnjo valuto, je to okoli 53 milijonov ameriških dolarjev. Ta znesek pa je seveda treba še revalorizirati od leta 1949 do danes. Znesek bi tako bil ogromen." Kožar Beck vztrajno poudarja, da ne zahtevajo nazaj niti enega objekta ali zgradbe. "To smo razložili tako sedanjemu predsedniku Drnovšku kot prejšnjemu predsedniku Kučanu. Preprosto ne želimo nikogar metati na cesto. Zato se želimo z državo dogovoriti o pavšalni odškodnini." Med drugim je bila Judom odvzeta Mos-kovičeva vila v središču Ljubljane. "Feliks Moskovič je bil pred vojno največji trgovec v Sloveniji. Poleg te vile je imel v Ljubljani še nekaj stavb in drugih nepremičnin. Leta 1941 so ga Nemci z družino vred odpeljali v Auschwitz, kjer je istega leta tudi umrl. Leta 1949 je sodišče posmrtno Treba je preučiti vsa zgodovinska dejstva Ker predsedujete vladni komisiji za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti, vas sprašujem, kakšno je vaše mnenje o zahtevah Judovske skupnosti Slovenije, ki so jih izrazili na zadnjem sestanku komisije pred štirinajstimi dnevi? Z zahtevami, kijih je izrazila judovska skupnost, so se soočile že mnoge evropske države in z njimi se bo v čim krajšem času morala soočiti tudi Slovenija. Seveda pa je pred dokončno objektivno oceno treba preučiti vsa zgodovinska dejstva in osvetliti dogodke, na katerih temeljijo pričakovanja za re-stitucijo judovskega premoženja. Ena od prvih nalog novoustanovljenega sektorja za popravo krivic in narodno spravo, ki je začel delovati v okviru ministrstva za pravosodje, bo prav pridobitev stvarnih podatkov, ki so potrebni za osvetlitev dogajanja. Ob tem je treba poudariti še eno dejstvo. Ker se lahko zahtevam, ki jih je izrazila Judovska skupnost Slovenije, v prihodnje pridružijo tudi zahteve drugih judovskih organizacij, bo smiselno pridobiti tako zagotovilo nevlaga-nja novih zahtev za restitucijo judovskega premoženja kot tudi dokazila, da ima Judovska skupnost Slovenije za svoje zahteve pooblastila vseh, ki to pričakujejo, oziroma pristojnih judovskih organizacij. Komisija v novi sestavi in pod novim vodstvom bo vlado RS obvestila o zahtevah judovske skupnos- ti, ki so bile izražene na sestanku 22. septembra 2005. Vlada RS, ki bo s seznanitvijo zahtev prevzela tudi odgovornost za reševanje restitucije judovskega premoženja, ima politično voljo, da se krivice, ki so bile storjene, popravijo na podlagi stvarno utemeljenih dejstev in v duhu obojestranskega razumevanja. Kaj lahko v okviru pravosodnega ministrstva storite za popravo krivic? Komisija je naslovnik za prvo obravnavo odprtih vprašanj verskih skupnosti, te pa nato zaradi obliko- ф * W P®" HI Lovro Sturm vanja stališč posreduje pristojnim ministrstvom. Zaradi neobstoječe pravne podlage, na kateri bi temeljila zahteva za restitucijo judovskega premoženja, tega odprtega vprašanja ni mogoče posredovati v reševanje pristojnemu ministrstvu. Vprašanje restitucije judovskega premoženja pre- sega pristojnosti komisije kot tudi pristojnosti ministrstev in vladnih služb. Zato bo politično stališče o njem - po pridobitvi stvarno utemeljenih podatkov-morala oblikovati vlada RS. O vzpostavitvi morebitne zakonske pravne podlage pa bo odločal državni zbor. Ker država ta čas še ne razpolaga z dokončnimi podatki, ocene zahteve, ki jo je podala judovska skupnost, še ni mogoče podati. Ena prvih nalog novoustanovljenega sektorja za popravo krivic in narodno spravo, ki je začel delovati v okviru ministrstva za pravosodje, bo, kot sem že dejal, pridobitev stvarnih podatkov, ki so potrebni za osvetlitev dogajanja. Koliko je po vaši oceni zaplenjenega premoženja, ki je bilo včasih v lasti Judov? Koliko od tega odvzetega premoženja bi po vašem mnenju judovska skupnost lahko dobila nazaj in v kakšni obliki? Ta čas ni mogoče reči, kolikšno premoženje je bilo odvzeto Judom med vojno in po njej. Predstavniki judovske skupnosti so na komisiji sami rekli, da tega ne vedo natančno, saj dokumentov niso našli. Zato je to stvar raziskave, ki jo bomo opravili na ministrstvu za pravosodje. Seveda pa sta oblika in višina odškodnine glede na stvarno utemeljene razloge stvar dogovora med državo in judovsko skupnostjo oziroma drugimi upravičenci, npr. posamezniki ali morebitnimi drugimi judovskimi posvetnimi organizacijami. Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http:/"/www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com izdalo sklep, daje kolaboriral z Nemci, zato se mu odvzema njegovo celotno premoženje." Moskovičeva stavba je danes zanimiva predvsem zaradi svojih sedanjih "lastnikov". V njej imajo namreč sedež Socialni demokrati. "To vilo je mesto Ljubljana z nekakšno pogodbo dalo Socialnim demokratom, tako da so sedaj oni v zemljiški knjigi vpisani kot lastniki. Če bi mi vložili zahtevo za uveljavljanje ničnosti te pogodbe, bi to pogodbo lahko zlahka izničili." Judom v Sloveniji je bilo med drugim odvzetih še približno 250 hiš ali stano- vanj, pivovarna (Union, op. a.), tovarna alkoholnih pijač (Alko), tovarna kleja, 3 papirnice, 4 velike tekstilne tovarne, 3 rudniki, 2 hotela, 30 obrtnih delavnic. Odvzeto je bilo tudi ogromno zlatnine in dragocenih umetnin. "V Evropi že nekaj let deluje projekt Zlati vlak. Ugotovili so namreč, da so med vojno celi vlaki umetnin vozili v Nemčijo. Ta projekt sicer ni neposredno povezan s skupnostjo v Sloveniji, pač pa so pri nas med vojno iz praznih stanovanj pobirali vse, kar je bilo vredno, to potem zbirali v narodnih magazi- nih, leta 1949 pa so te umetnine in zlato podelili pomembnim ljudem. Nimam pojma, kdo ima sedaj te umetnine, a ko se bodo zbrali podatki o tem, komu so kaj dodelili, bomo to seveda zahtevali nazaj." Ostaja torej grenak priokus, ki ga je povojna jugoslovanska pa tudi slovenska oblast povzročila tako Judom kot drugim, predvsem takratni politiki nenaklonjenim ljudem. Krivice bo torej treba popraviti, česar se dobro zaveda tudi pravosodni minister Lovro Šturm, s katerim lahko preberete krajši pogovor. Gregor Drnovšek M .Sobota tel:02£37-m9 Bomo le dobili avtomobilske tablice, s katerimi bo zadovoljna politika ter tudi laična in strokovna javnost? Na prvi pogled se zdi dokaj nepomembna stvar, pa vendarle - tudi tablice, po katerih možje postave prepoznavajo naše avtomobile, so narodno in krajevno predstavni elementi. Registrske tablice, podobne današnjim, smo Slovenci povzeli po avstrijskem zgledu, kjer imajo na njih deželne grbe. Zakon je nastal kmalu po osamosvojitvi. Za skrajšanimi oznakami posameznih registrskih območij smo uvedli grbe občin, kjer imajo sedež upravne enote (teh je okrog pet- deset). Ker so bile tablice v splošnem dobro sprejete in posrečene, so začele tudi občine urejati svoje grbe in jih usklajevati z zakonitostmi grboslovja. Prve tablice v državi so vsebovale z dvema črkama okrajšana imena krajev oziroma upravnih enot in njihove grbe, kombinacije številk in črk ter zeleno obrobo. Zelena je bila posebej patentirana kot "slovenska zelena" in v posebnem katalogu evropskih barvnih simbolov zaščitena. Kmalu po vstopu v Evropsko unijo pa smo dobili nove tablice s črnim robom in spremenjenim naborom. Mnogi strokovnjaki so se zgra- žali nad grdimi črkami in številkami ter nepoznavanjem tipologije. Med drugim je nezadovoljstvo izrazil etnolog Damjan Ovsec, zlasti zaradi odprave zelene barve. Lani je vlada predlagala še tretji zakon: predvidena je bila nova tablica s simbolom Evropske unije, z državnim grbom in oznako Republike Slovenije ter njenim grbom, tokrat brez obrobe. Bohinc gluh za pripombe Nekdanja vlada je z novim zakonom želela na eni strani ustreči evropskim standardom, na drugi pa odpraviti krajevne pristojnosti za re- gistracijo vozil, a je pri tem pozabila na laično in strokovno javnost. V nacionalni stranki so skočili v zrak, prav tako v grboslovnem društvu Heral-dica Slovenica, ki je na račun izvirnosti ter narodne in krajevne predstavnosti slovenskih avtomobilskih tablic poželo že precej pohval iz tujine. Prav tako se je izkazalo, da je s tablicami z občinskimi grbi zadovolj -na velika večina državljanov. Novela zakona iz lanskega leta preprosto ni mogla vzdržati, saj je tudi novi vladi kmalu postalo jasno, da je šlo po že pregovornih avtomobilskih nalepkah za še eno strateško potezo prejšnje oblasti, s katero bi se dalo kaj zaslužiti. Na to je pred časom opozoril tudi Zmago Jelinčič, ko je dejal, da je prepričan, daje šlo pri vsem skupaj "zgolj za gospodarsko potezo nekdanje vladajoče strukture, ki je s tablicami hotela zaslužiti še precej več, kakor je zaslužila že s prometnimi nalepkami". Društvo Heraldica Slovenica je na problematiko lani opozarjalo že prejšnjo vlado oziroma notranjega ministra Rada Bohinca, a naletelo na gluha ušesa. V pismu nekdanjemu ministru so med drugim zapisali: "Naše društvo je vložilo tudi predlog, da bi tudi v bodoče grbi slovenskih občin Edini slovenski izdelovalec registrskih tablic je že več kot 40 let podjetje KIG z Iga. Po besedah notranjega ministra Dragutina Mateja se je vlada zavzela za vrnitev starih tablic. Na tablicah, ki jih je predvidela prejšnja vlada, bi bil od simbolov samo grb Republike Slovenije, logo Evropske unije in oznaka SLO. Uporaba državnih simbolov ie suverena pravica O razlogih za nasprotovanje obliki avtomobilskih tablic, ki jo je predvidela prejšnja vlada, smo povprašali predsednika društva Heraldica Slovenica Jožeta Lajevca. Kateri so bistveni razlogi, zaradi katerih ste nasprotovali vsebini tablic, ki jo je predlagala nekdanja vlada? Predvidena vsebina tablic je bila povsem v nasprotju z našimi prizadevanji, da bi tudi v dobi globaliza-cije ohranili medčloveške odnose v vsakdanjem življenju. Istovetnost naših krajev predstavljajo naši simboli, v katerih so slikovno zapisane njihove posebnosti. Z novo vsebino na avtomobilskih tablicah bi lastniki avtomobilov, ki jih je pri nas okoli 1,064 000, postali le številke v računalniških datotekah policije in statističnega urada. Za ta način se seveda ogrevajo predvsem kršilci zakonov in kriminalne združbe, ki bi svoja kriminalna dejanja v cestnem prometu še laže opravljali. Na novih tablicah je bil predviden prostor za državni grb na koncu oznake. Državni grb ima v heral-diki posebno mesto; vedno se na- mešča na levo stran v smeri pogleda, ni. Menim, da bi morala slovenska to je na prvo mesto pred vsemi drugi- vlada veliko več pozornosti namerni oznakami. Zastava EU ne more in niti našim simbolom - grbu, zastane sme biti pred državnim grbom Re- vi in državnim oznakam. Državlja-publike Slovenije. Slovenija je vključe- ni RS imamo v osebni izkaznici ko-na v EU kot suverena država s svojimi do države SI, v potnem listu ozna-državnimi simboli, zato je uporaba ta- ko SVN, v prometnih dokumentih ko naših kakor tudi simbolov drugih držav v EU prednostna in suverena pravica vsake države v EU. Po predlaganih rešitvah avtomobilska tablica policije ni imela državnega grba, ampak policijskega. S tem bi bil policijski grb izenačen z državnim grbom. HERAUMÖNO GENEALO$KO IN VEKSILOLOŠKO GRBOSLOVNO ZASTAVOSLOVNO DRUŠTVO SLOVENIJE ђегаШса Sluiieitica Tudi po mnenju predsednika Društva Heraldica Slovenica Jožeta Lajevca bi bile nove tablice neustrezne. Tujina nam zavida izvirnost glede vsebine tablic. Ali bi bile tablice v tujini prepoznavnejše, če bi bil grb enoten (slovenski)? pa SLO. To so velike pomanjkljivosti in tu se mora nekaj spremeniti. K sreči je nova vlada korektno spremenila zakon oziroma pravilnik o avtomobilskih tablicah. Tudi z dobro voljo (brez 600 milijonov Iz lastnih izkušenj lahko rečem, tolarjev, kolikor stane referendum) da enoten grb nikakor ne bi povečal se da nekaj napraviti, če se upošte-prepoznavnosti naših krajev v tuji- va, da ljudje nismo le številke. Menite, da Slovenci dovolj poznamo značilnosti svojih krajev? Zal Slovenci premalo cenimo svoje simbole, značilnosti, lepote, zgodovinske dogodke in druge vrednote, ki poosebljajo našo domovino. Slovenci na splošno bolje poznajo znamenitosti tujine kot pa znamenitosti domovine; to lahko rečem iz lastnih izkušenj. Pred leti sem bil denimo z večjo skupino v cerkvi sv. Štefana v Pragi. Ogled je vodila Cehinja slovenskega rodu. Vprašala nas je, katerega zavetnika ima Ljubljana v svoji cerkvi. Mlad, univerzitetno izobražen možje odgovoril, da je to ljubljanski zmaj. Primer nedvomno kaže na izobraževalni sistem v naši državi. Trdno verjamem, da se bo gabrov sistem spremenil v hrastovega, kjer bosta naša preteklost in sedanjost ne glede na petdesetletno zanikanje naših vrednot trdno zasidrani. ostali na avtomobilskih tablicah. Ker smo v kontaktu s podobnimi društvi preko sorodnih društev FIAV, vemo, da je Evropa, predvsem pa Amerika naš način označevanja avtomobilskih tablic sprejela s simpatijami." Mate prisluhnil strokovnjakom Zakon o varnosti v cestnem prometu (v nadaljevanju ZVCP) je bil sprejet 9. julija lani, veljati pa je začel v začetku tega leta. No, vlada je zakon na tem področju pretekli četrtek grb mesta, v katerem je spremenila, pri tem pa uporabila ZVCP sedež upravnega organa," g C V iz leta 1998. "Ministrstvo za notra- je zapisalo notranje ministrstvo v njezadevesejezavzelozavrnitevsta- sporočilu za javnost. Registrske tab-rih tabUc, saj smo predlagali, da na njih ostanejo oznake 11 registrskih območij in grbov, ki se uporabljajo sedaj," je dejal notranji minister Dragu-tin Mate. "Predlog spremembe zakona predvideva, da bi registrske tablice vendarle vsebovale Ш. lice bodo torej spremenjene le toliko, da bo na levi strani znak Evropske unije, pod njim pa oznaka SLO. Za zdaj ostajajo v veljavi vse tablice, dokler jih uporabnik avtomobila ne bo želel zame- Slovenci smo se na tablice z občinskimi grbi navadili, zato je novi obliki nasprotovalo kar 70 odstotkov vprašanih. njati ali dokler vozilu ne poteče življenjska doba. Po uveljavitvi zakona pa bo po Matejevih besedah notranje ministrstvo izdalo nov razpis in izbralo izdelovalca, ki bo izdeloval tablice po evropskih standardih. Peter Avsenik Gradili bodo Evropska unija bo v bruseljski evropski četrti zgradila nov konferenčni center, kjer bodo v prihodnosti potekala vrhunska zasedanja voditeljev povezave in tudi redna ministrska srečanja. Moderno zasnovani center z glavno dvorano bo v podobi velikanske grške vaze predvidoma vrhe so organizirale predsedujoče države in jih je belgijska prestolnica gostila le izjemoma. Zdaj pa vsa srečanja potekajo na sedežu sveta EU, imenovanem Justus Lipsius, a ta deluje na robu svojih zmogljivosti. Skelet Danski arheologi so med izkopavanjem 1600 let starega grobišča v predmestju danske prestolnice naleteli na zelo dobro ohranjene ostanke ženskega okostja iz železne dobe. Ženska, kije bila stara med 20 in 40 let, ko ske Afrike, sije za novo, 13. soprogo je umrla, je najbrž živela okoli leta izbral 17-letno dekle. Izbranka Phin-400. Odkrili so, da so njene kosti zelo dobro ohranjene in da je imela nakit - steklene bisere in kovinsko verižico Armenska abeceda Armenija proslavlja 1600 let armenske in gruzinske abecede. Ob tej obletnici bo v začetku decembra na Dunaju mednarodno srečanje, na katerem bo sodeloval tudi armenski Draga napaka Programa raketoplanov in graditve Mednarodne vesoljske postaje (1SS) sta se izkazala za dragi strateški napaki. Po nekaterih podatkih naj bi bila NASA zašla s svoje poti v /0. letih prejšnjega stoletja, ko je ustavila misije Apollo v korist razvoja raketoplanov in ISS. Danes se ameriški vesoljski program znova giblje v pravo smer, medtem ko ZDA znova načrtujejo, da bodo poslale človeka na Luno. Ta program naj bi uresničile leta 2018. Po ocenah strokovnjaka z Univerze v Koloradu je NASA za razvoj raketoplanov od začetka programa leta 1971 doslej porabila okoli 150 milijard dolarjev. Skupno naj bi stroški 1SS do konca graditve predvidoma leta 2010 ali kasneje presegli sto milijard dolarjev. postavljen do leta 2012, stroški njegove graditve pa naj bi po ocenah znašali 200 milijonov evrov. Odločitev o graditvi novega centra so voditelji EU sicer sprejeli že marca 2004, sledeč odločitvi iz leta 2002, po kateri, med drugim na račun velike širitve povezave, praviloma vsa vrhunska zasedanja potekajo v Bruslju. Dotlej je bila praksa namreč drugačna: - kar lahko pomeni, daje bila premožna. Najbolj znani danski odkritji iz železne dobe sta dobro ohranjeni trupli barjanskih moških, in sicer t. i. Tol-lunda in Grauballea, imenovanih po dveh vaseh, kjer so ju odkrili. Železna doba na Danskem je trajala od okoli leta 500 pr. Kr. do leta 750. Nepojmljivo Svazijski kralj Mswati III., star 37 let, zadnji absolutni vladar Podsahar- dile Nkambule je junija opravila svoje izpite, tako da lahko sedaj vstopi v kraljevo hišo. Njeno identiteto so razkrili na posebnem slavju, na katerem je sodelovalo približno 4.000 devic z razgaljenimi prsmi. Dejali so, daje Nkambule tukaj, da izpolni svoje dolžnosti. Kot narekuje tradicija, se bo kralj z dekletom poročil, šele ko bo ta zanosila. Mswati III., oče 27 otrok, se je junija poročil z 12. ženo, staro 16 let. Dve ženi sta ta čas na begu. Leto manj Moskovsko sodišče je nekdanjemu predsedniku in solastniku naftne družbe Jukos Mihailu Hodor-kovskemu znižalo zaporno kazen z devetih na osem let. Sodba prvostopenjskega sodišča, izrečena 31. maja, ki Hodorkovskega bre- katolikos (verski poglavar Armenske krščanske cerkve), patriarh Ka- rekin II. Armensko abecedo z 38 znaki je sestavil sv. Mesrop (336-440), menih, misijonar, teolog in jezikoslovec, ki ga spoštujejo tako v vzhodni kot tudi v zahodni Cerkvi. Ob podpori katolikosa in kralja ters pomočjo učenjakovvArme-niji tistega časa je sestavil abecedo, utemeljeno na grški pisavi, in začel prevajati Sveto pismo. Sv. Mesrop je sam v armenščino prevedel Novo zavezo. Po smrti katolikosa Sa-haka leta 438 je bil sv. Mesrop izbran za njegovega naslednika. Mesrop je vpisan kot tvorec ne le armenske, ampak tudi gruzinske abecede. meni goljufije in utaje davkov, je s tem postala pravnomočna. Nekdanji prvi mož Jukosa tako ne bo mogel kandidirati na volitvah za ruski parlament. Za eno leto, na osem let, je sodišče znižalo kazen tudi nekdanjemu poslovnemu partnerju Hodorkovskega Platonu Lebede- Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na dvodnevni balkanski turneji, v okviru katere je obiskala še Podgorico in Zagreb, prispela v Beograd. Obisk je bil podlaga za oceno sodelovanja Srbije in Črne gore s sodiščem, od katere je bilo precej odvisno nadaljnje približevanje SČG Evropski uniji. Del Pon- vu. Odločitev o znižanju kazni je bila sprejeta, potem ko je sodišče ovrglo eno od točk obtožnice. Po skoraj dveh letih - Hodor-kovski je bil aretiran že oktobra 2003 - se je tako končal eden najbolj spektakularnih sodnih procesov v zgodovini Rusije. Vnovič na Balkanu ke, saj je s strehe nedavno obnovljene zgradbe lilo kot iz škafa. Razpra- tobra ob obisku evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna v SCG. Iz Srbije je sicer v zadnjem času v Haag odšlo več haaških obtožencev, na prostosti pa ostaja glavni obtoženec, nekdanji vojaški poveljnik bosen-skih Srbov Ratko Mladič. Del Pon- nu, ter ob sredah, ko je imel splošne avdience na Trgu svetega Petra. V Castel Gandolfu, daleč od oči javnosti, je papež sprejel več gostov, med njimi italijansko književnico Oriano Fallaci, ostro nasprotnico dialoga med Katoliško cerkvijo in islamom, ter švicarskega teologa Hansa Künga, ki mu je Vatikan leta 1979 zaradi javnega izražanja dvoma o dogmi papeževe nezmotljivosti glede verskih in moralnih vprašanj odvzel pravico do poučevanja teologije. Med bivanjem Benedikta XVI. v poletni rezidenci so obnovili prostore papeževega stanovanja v apostolski palači v Vatikanu. Na dežju Romunski poslanci so bili med zasedanjem prisiljeni odpreti dežni- predsednikom nacionalnega sveta za sodelovanje s ha-aškim sodiščem Rasi-mom Ljajičem. V Beogradu se zdaj nadejajo, da se bodo pogajanja začela že 10. ok- tejeva se je v Beogradu sešla s predsednikom srbske vlade Vojislavom Koštunico in Najbogatejši Američan Skupno bogastvo 400 najbogatejših Američanov je letos v primerjavi z letom 2004 naraslo za 125 milijard dolarjev, ustanovitelj Microsofta Bill Gates pa po razvrstitvi ameriške revije Forbes že dvanajsto leto zapored ostaja prvi med najbogatejšimi. Bogastvo Billa Ga-tesa se je z 48 milijard dolarjev povečalo na 51 milijard, s čimer je še povečal zaostanek drugouvrščenega Warrena Buffetta. Buffetu na tretjem mestu seznama najbogatejših 10 sledi Gatesov nekdanji partner Paul Allen z 22,5 milijarde dolarjev. Na četrto mesto seje uvrstil računalniški mogotec Michael Dell z 18 milijardami dolarjev, na peto pa ustanovitelj Oracla Larry Ellison s 17 milijardami dolarjev. Naslednjih pet mest zaseda pet članov družine Walton, dedičev bogastva Wal-Marta. Iz sveta zabaviščne industrije je na seznamu najbogatejši George Lucas s 3,5 milijarde dolarjev, sledita mu Donald Trump in Steven Spielberg z 2,7 milijarde dolarjev. Gandolfu prebival od 28. julija, poletno rezidenco pa je zapustil le med 18. in 21. avgustom, ko seje mudil na svetovnem dnevu mladih v Köl- tejeva vztrajno ponavlja, da je ob zadnjem obisku Beograda junija letos dobila zagotovila, da bo Mladič v Haagu do 5. oktobra. Po drugi strani srbski zunanji minister Vuk Draškovič pravi, da mora Beograd Mladiča Haagu izročiti do 20. novembra, ko bo minilo deset let od podpisa daytonskega sporazuma. Delovni dopust Papež Benedikt XVI. se je iz poletne rezidence v Castel Gandolfu, kjer je preživel dva meseca, vrnil v Vatikan. Na Trgu svetega Petra, kjer je imel redno splošno avdien-co, je papeža pozdravilo kakih 3.000 vernikov. Papež je v Castel vo so pretrgali, ker so morali zaradi dežja brisati mize in se presesti drugam. Nekateri poslanci so obtožili nekdanjega diktatorja Nikolaja Ceausesca, daje zgradba, kije ena največjih na svetu, slabe kakovosti. Drugi pa menijo, da je odgovorna družba, ki je za renovira-nje pobrala veliko denarja. Glavna arhitektka zgradbe Anca Petres-cu je zatrdila, da drenažni sistem lahko prenese več kot 30 ur neprestanega dežja. Stavba ima sicer 6.000 prostorov in je v nekdanjem komunističnem režimu postala simbol Ceausescove megalomanije. Nedavno so jo obnovili in je postala sedež romunskega parlamenta. se poroči z dedičem ugledne dinastije Nehru-Gandhi in se zaljubi v deželo. Začetek snemanja je načrtovan za april 2006. Snemali bodo v Italiji, Veliki Britaniji in Indiji. Italijanska igralka Monica Bellucci bo igrala vlogo Sonie, v vlogi Radživa Na filmu Na filmski trak bodo posneli film o življenju Indijke italijanskega rodu Sonie Gandhi, vdove umorjenega nekdanjega premierja Radživa Gandhija in sedanje predsednice Kongresne stranke, z Monico Bellucci v naslovni vlogi. Film Sonia bo predstavil epopejo ženske, rojene na italijanskem podeželju, ki Gandhija pa bo nastopil eden od indijskih igralcev, ki pa še ni izbran. Druga večja vloga bo še lik Indire Gandhi, Radživove matere, ki jo bo verjetno utelesila Perizaad Zorabian, igralka iz Bollywooda oziroma indijskega Hollywooda s sedežem v Bombayu. THE TIMES Konec skrivalnic Skoraj tri tisoč let je bila Itaka, domovina Odiseja, skrivnost, zdaj pa so znanstveniki vsega sveta skoraj popolnoma prepričani, da je britanski poslovnež in ljubiteljski arheolog, oboževalec Homerja, zares našel ta otok. Mnogi so bih prepričani, da je otok obstajal samo v domišljiji grškega pesnika Homerja in v njegovem epu Odiseja. Opis otoka namreč ni ustrezal obliki otoka v Jonskem morju, ki se zdaj imenuje Itaka. Toda s pomočjo literarnih, geoloških in arheoloških dokazov so ugotovili, da je iskana Itaka pravzaprav Paliki, konec polotoka Kefalonija. James Diggle, profesor grščine in latinščine na Chambridgeu ter soavtor knjige, posvečene temu odkritju, pravi, da je mogoče vseh 26 mest, ki so opisana v knjigi, najti prav na severnem delu tega polotoka, ki je nekoč v resnici bil otok. Potresi in premiki zemeljskih skladov, do katerih je prišlo v stoletjih po Homerju, so povzročili, da se je ozek preliv, ki ga je ločil od kopnega, zapolnil. Ж_ DEUTSCHE WELLE Nemčija ga bere Zgodba o Harryju Potterju se seveda še ni končala. Milijoni bralcev so že pred meseci dočakali nov del oboževane knjige, producenti pa hitijo snemati nadaljevanja. Kot je bilo obljubljeno, se je v noči na soboto, 1. oktobra, začela prodaja šeste knjige uspešnice Joan Rowling o malem čarovniku Harryju Potterju v nemščini. Nemški prevod popolnoma ustreza izvirniku: Harry Potter in pol-krvni princ. V mnogih nemških mestih, večinoma kar v knjigarnah, so se ta večer ob izidu knjige zvrstile številne zabave, pogostitve in "čarovniške" predstave. "Pottero-manija" se torej nadaljuje s polno paro. Založba, ki je omogočila prevod, pa upa, da bo prodala vseh več kot tri milijone in pol izvodov knjige. Izvirnik romana v angleščini se je na nemških knjižnih policah pojavil že 16. julija in prav tako doživel velik uspeh. THE GUARDIAN Resnična oseba Med znanstveniki in prelati, ki nastopajo v svetovni uspešnici Da Vincijeva šifra, je realna oseba. Mavricij Serachini dela v palaciju, okrašenem s freskami in visokimi stropovi, ki ga od galerije Uffizi v Firencah loči reka. Prostor je poln aparatur, ki ga delajo podobnega bolnišničnemu laboratoriju. Pisatelj Serachinija imenuje diagnostik umetnosti, kar dobro označuje dejavnost človeka, ki s pomočjo sodobnih tehnologij preučuje umetniška platna in svetuje muzejem, trgovcem in zbiralcem glede restavracije umetniških del. Zgodba DaVincijeve šifre se vrti okoli trditve, da slike Leonarda da Vincija vsebujejo množico simbolnih aluzij na skrivnost, ki jo varujejo nasledniki srednjeveškega viteškega reda templjarjev: da se je Kristus oženil z Marijo Magdaleno in imel otroke, katerih potomci živijo še dandanes. Pisatelj je postal pozoren na tega raziskovalca, ker je odkril, da je skico za neko sliko naredil da Vinci, naslikal pa jo je nekdo drug. MIGNEWS 0 Konfuciju Na Kitajskem pripravljajo ekra-nizacijo Konfucijevega traktata. Za snemanje filma, ki se bo začelo v drugi polovici oktobra, bodo porab ih več kot 300 tisoč juanov, kar je "le" 37 tisoč ameriških dolarjev. Kdo bo igral Konfucija in njegove učence, še ni znano. Treba pa je poudariti, da si bo film mogoče ogledati samo na internetu. Po besedah scenarista in režiserja filma bodo njegovo vsebino sestavljale različne zgodovinske epizode, ki so se odvijale od začetkov do današnjih dni: pogovori Konfucija z učenci, sežiganje Konfu-cijevih knjig in pokop še živih Konfucijevih naslednikov, povedano pa bo tudi marsikaj o razvoju turizma v Konfucijevem rodnem mestu Cujfu. Glavna ideja filma je, da mora biti človek odkrit in pošten. Režiser filma je še dodal, da v primeru uspeha filma ne izključuje možnosti, da bo spletni film predelal za velika platna. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. I ur v a DClla Ш i Ц i B јда - JJDDJ mm\\'ü - m јјшјз tejjkBM Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga ima te: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak cena: 550 SIT Parlamentarne volitve na Poljskem, največji izmed novih članic EU, so v skladu s pričakovanji prinesle zmago desnici. Bojazni, da bi sestavljanje vlade postalo mučen in dolgotrajen proces, so bile odveč. Evropska komisija je sicer neposredno po volitvah pozvala poljske politične voditelje, naj čimprej zagotovijo oblikovanje stabilne vlade tudi zato, PiS Prawo i SprawiedMt Vodja zmagovite stranke Zakon in Pravica Jaroslaw Kaczynski se je odpovedal mandatarstvu, saj njegov brat Lech kandidira za predsednika države. omenjali možnost, da prepovejo graditev plinovoda čez poljsko ozemlje. Obstajajo tudi ugibanja, da bo desna vlada manj naklonjena vstopu Turčije v unijo in tesnejšim odnosom povezave z Rusijo. Bolj kot domnevno evroskeptič-nost zmagovalcev pa so poljski volivci bržkone kaznovali dosedanje, s številnimi škandali zaznamovano vladanje levice. Podobno kot tran- Priložnost za desnico da bodo članice petindvajseterice lahko sprejele pomembne odločitve, kot je dogovor o prihodnji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, o kateri naj bi odločali decembra. Optimizmu sta neposredno po volitvah botrovala dva razloga -prepričljiva zmaga desnosredin-skih strank Zakon in Pravica (PiS) in Državljanska platforma (PO) ter uvidevnost vodje PiS Jaroslawa Kazcynskega, ki se je odločil pre-mierski položaj prepustiti drugim. To je Kaczynski zaradi morebitnega navzkrižja interesov obljubil že pred volitvami, saj se bo prihodnjo nedeljo njegov brat dvojček Lech, varšavski župan, potegoval za mesto predsednika države. S tega položaja se po dveh mandatih poslavlja nekdanji komunist Aleksander Kwasniewski. Na parlamentarnih volitvah, ki jih je zaznamovala nizka, 40-odstotna volilna udeležba (na prejšnjih volitvah leta 2001 je bila 46-odstotna), sta omenjeni zaveznici prepričljivo zmagali; PiS je zbral 26,9 odstotka glasov, PO pa 24,1 odstotka. Na tretjem mestu je z 11,7 odstotka pristala stranka Samoobramba, četrto mesto je z 11,3 odstotka zasedel veliki poraženec volitev - Zavezništvo demokratične levice (SLD) dosedanjega premiera Mareka Belke, ki je pred štirimi leti prejelo kar 41 odstotkov glasov. Petodstotni prag sta presegli še Liga poljskih družin (LPR) in Kmečka ljudska stranka (PSL). PiS in PO sta si tako v spodnjem domu priborila 155 in 133 poslanskih sedežev ali skupaj kar 288 od 460. Poljaki so v nedeljo izbirali tudi sto članov zgornjega doma, v katerem bo PiS zastopan z 48, PO s 27, Samoobramba z 10, LPR s 6, PSL s 4, neodvisni kandidati pa s 5 predstavniki. Pogajanja o oblikovanju vlade, ki jo bo po vsej verjetnosti vodil Kac-zynskijev človek, 46-letni Kazimierz Marcinkiewicz, so že stekla. PO naj označili za evroskeptično zaradi napovedanega referenduma o sprejetju evropske valute (Poljska za zdaj občutno presega maastrichtske kriterije - proračunski primanjkljaj je 4,5 odstotka BDP oz. 1,5 odstotka več od dovoljenega), v PO pa so nasprotovali tudi ratifikaciji evropske ustavne pogodbe, saj naj bi imela Poljska po sedanji ureditvi v svetu EU boljše možnosti za uresničitev svojih interesov. PO se je zavzemal tudi za zdravstveno in davčno reformo. S slednjo želi oživiti gospodar- bi dobil skoraj polovico ministrov in položaj predsednika parlamenta. Kot je dejal Marcinkiewicz, namerava "oblikovati vlado za štiri leta, močno in stabilno", kar mu bo z uravnoteženo politiko verjetno tudi uspelo. Kazen za korupcijo Kaj bo preobrat prinesel štiride-setmilijonski Poljski, je še prezgodaj napovedovati. Nekateri komentatorji so kampanjo obeh zmagovalnih strank stvo in znižati kar 18-odstotno brezposelnost, iz Poljske pa napraviti regionalno gospodarsko velesilo. Desni partnerki zaradi zgodovinskih izkušenj verjetno ne gledata z odobravanjem na čedalje toplejše odnose med Moskvo in Berlinom, ki sta sklenila pogodbo o plinovodu čez Baltik, ki naj bi obšel ozemlje Poljske in vzpostavil neposredno dobavo ruskega zemeljskega plina nemškim potrošnikom. V PO so pred volitvami med drugim zicijsko levico v Sloveniji je vlado levičarske SDL, ki je leta 2001 dobila več kot 40 odstotkov glasov, zaznamoval plaz korupcijskih škandalov, ki ga očitno ni uspelo ustaviti niti dosedanjemu premierju Mareku Belki, ki je položaj prevzel maja lani od Leszka Millerja. Slednji je odstopil prav zaradi enega takih škandalov. V nasprotju s sosednjo Nemčijo so se volivci, kot kaže, odločili tudi za korenite gospodarske reforme, ki si jih lahko obetajo od nove vlade. Na oblast se vrača politična opcija, ki je bila med najbolj zaslužnimi za padec komunizma in demokratizacijo. Kljub temu je v zadnjih letih ostala v senci poljske levice, ki je nespretno zaigrala zaupanje volilnega telesa. Zmaga PiS in PO se ujema s 25. obletnico ustanovitve sindikata Solidarnost, ki je kot prvi zamajal komunistični monolit za železno zaveso. Tako lahko prihodnja desna vladna koalicija, ki je bila pri svojih obljubah po spremembah bolj verodostojna od levice, tudi na simbolni ravni opravi s preostanki komunizma v državi. Morda bodo v precejšnji meri k temu pripomogli poljski volivci že to nedeljo na predsedniških volitvah. K temu jih lahko anonimne grožnje s smrtjo favoritoma za drugi krog Lechu Kaczynskemu (PiS) in Do-naldu Tusku (PO) le še podžgejo. Mitja Volčanšek Irska republikanska armada je v prejšnjem tednu dokončala svojo razorožitev in naj bi bila tako sedaj popolnoma neoborožena. Zbogom, orožje! Po desetletjih oboroženega boja in prelivanja krvi je Irska republikanska armada dokončno položila orožje in naznanila konec vojne na zelenem otoku. Čeprav jih mnogo dvomi o resničnosti njenih obljub, so mnogi Irci začeli verjeti v lepšo prihodnost kot epilog spora, ki sega prav v 17. stoletje. IRÄ razorožena Za Severno Irsko seje začelo novo zgodovinsko obdobje z uradnim naznanilom, da je Irska republikanska armada (IRA) položila svoje orožje in je sedaj popolnoma razorožena. 28. julija letos je IRA napovedala svojo razorožitev, prejšnji teden pa jo je potrdila Komisija za razorožitev pod vodstvom kanadskega generala Johna de Chastelaina, ki jepotrdil, da zbrano orožje predstavlja vse zaloge IRA, o tem pa sta bili uradno že obveščeni tako britanska kot irska vlada. Sedaj je namreč predvsem njuna naloga, da zagotovita nadaljevanje mirovnega procesa na Severnem Irskem. Komisijo za razoroževanje sestavljata tudi katoliški duhovnik Alex Reid in protestanski pastor Harold Good, ki sta prav tako potrdila popolno izročitev orožja, čeprav nekateri dvomijo o njihovih besedah predvsem zaradi pomanjkanja fotografij, ki bi svetu pokazale nekdanje zaloge orožja IRA. Med tistimi, ki dvomijo, je tudi vodja severnoirske Demokratske stranke Ian Paisley, ki je izjavil, da ne bo verjel poročilom o razorožitvi, dokler ne bo videl fotografij, ki bi ga o tem prepričale. Ta pogoj je IRA že večkrat zavrnila, mnogi menijo, da predvsem zato, ker bi rada zavarovala svoje pripadnike, ki se želijo oddaljiti od terorizma in bi zato radi ostali monimni. Med vsem zajetim orožjem te teroristične organizacije so samo trije kosi streliva sovjetskega izvora, ki še nikoli niso bili uporabljeni, vse drugo orožje pa je že bilo uporabljeno. Med zbranimi zalogami sta med drugim dve toni razstreliva domače izdela- ' Razorožitev IRA je budno spremljala Komisija za razorožitev pod vodstvom kanadskega generala Chastelaina in dveh duhovnikov. ve in na stotine različnih kosov strelnega orožja, večina jih je sovjetskega izvora. Prav tako pa noben izmed kosov orožja ni bil izdelan po letu 1996, v letu torej, ko se je IRA odločila obnoviti premirje izleta 1994. Po tem bi lahko sklepali, daje imela IRA že dlje časa namen nehati z oboroženimi spopadi in da letošnja razorožitev pomeni resničen konec oboroženih spopadov z njihove strani. Glede na to lahko v prihodnje pričakujemo, da bo IRA ubrala politične poti za dosego svojih ciljev, to pa predvsem s pomočjo svojega političnega krila Sinn Fein (v prevodu to pomeni "mi sami"), ki ga vodi nekdanji pripadnik IRA Gerry Adams. Zakoreninjeno sovraštvo Kljub pogostemu zagotavljanju obeh strani, da je vojna na Severnem Irskem končana, pa sovraštvo kot posledica večdesetletnih nemirov ostaja. Vidni in nevidni zidovi še vedno ločujejo prebivalce in kljub uspešnosti mirovnega sporazuma se le malo ljudi v Severni Irski počuti varne. V mestih, kot je na primer Belfast, čedalje več ljudi živi v getih in zidov med katoliškimi in protestantskimi četrtmi je čedalje več. Večina prebivalcev se seli v ločene četrti zaradi večje varnosti, kajti ropanje in uničevanje domov sta postala vsakdanjik v mešanih četrtih. Prav tako so postali stalnica ulični pretepi, oboroženi napadi, vandalizem in uničevanje. In čeprav je glavni problem IRA terorizem, je slednja z leti nehala biti le paravojaška organizacija. Njeni predstavniki so sčasoma postali tudi glavni odgovorni za večino organiziranega kriminala na tem otoku in skrbijo tako za tihotapljenje mamil, orožja, cigaret in alkohola kot za ugrablja-nje ljudi in pranje denarja. šnji teden je bil v Ahoghillu brutalno umorjen 15-letni fant, ki se je zvečer s skupino prijateljev sprehajal po ulicah. Napadalci so si ga za tarčo izbrali iz enega samega razloga - v njegovem potnem listu je pisalo, da je katoličan. To je le eden od primerov, ki kažejo, kolikšno ceno morajo prebivalci Severne Irske plačevati za mirovni sporazum, in hkrati tudi priča, da je sovraštvo med ljudmi v regiji tako globoko zakoreninjeno, da bo potrebnega veliko časa, da se bo porazgubilo. Tovrstni primeri pa tudi dokazujejo, da imata krvave roke obe strani prebivalcev, ki živita v Severni Irski, in ne samo z IRA povezani teroristi. Lepša prihodnost? Severna Irska po številu samomorov sodi v svetovni vrh, zanje pa Britanski premier Tony Blair ne skriva zadovoljstva po končani razorožitvi, še posebej sedaj, ko njegovi državi grozi islamski terorizem. Severnem Irskem še dolga. Irska predsednica Mary McAleese je ob tej priložnosti dejala: "Ne moremo pozabiti naše žalostne in tragične preteklosti, ne moremo niti kljub temu ne zanemarja problema Irske. V zameno za sodelovanje pri mirovnem sporazumu, ki ga je z razorožitvijo dokazala IRA, je obljubil, da bo v naslednjih dveh letih število vojakov na Severnem Irskem s sedanjih 10.500 zmanjšal na 5.000. V primeru napredovanja pri doseganju ciljev iz velikonočnega mirovnega sporazuma, podpisanega 10. aprila 1998, pa si Severna Irska v prihodnje lahko obeta še manjšo navzočnost britanskih vojakov. Za napredek pri mirovnem sporazumu se je Blair zahvalil vsem britanskim politikom, ki so v preteklosti tako ali drugače pripomogli k stabilizaciji razmer na območju. Razorožitev Irske republikanske armade nikakor še ne pomeni epiloga v krvavi zgodovini tega otoka, vsekakor pa si od nje lahko obe- IRA je danes poleg terorizma povezana z večino ^НШ^Н organiziranega kriminala na Severnem Irskem. Severna Irska si še dolgo ne bo opomogla od večdesetletnega nasilja. Zaradi razorožitve lahko pričakujemo okrepitev političnega krila IRA. stranke Sinn Fein, ki jo vodi Gerry Adams. Stopnja umorov, povezanih z medverskim sovraštvom, je v zadnjih letih drastično upadla; v letu 1983 je bilo na primer 85 umorov, lani pa le še pet. A kljub temu do njih še vedno prihaja. Komaj prej- RADIO UNIV0X 107.5 MHz se najpogosteje odločajo mladi. Razlog za to je mogoče iskati tudi v visoki stopnji brezposelnosti, ki vlada na območju, in zagrenjenosti prebivalstva, ki je večinoma že pred časom izgubilo upanje v mirovni sporazum in z njim povezan mir. Čeprav je optimizem v političnih krogih po končanem razoroževa-nju močno narasel, pa ga med prebivalci ni mogoče čutiti, še posebej ne med starejšimi, čutiti pa ga je mogoče predvsem med mlajšim prebivalstvom. Tako britanski kot irski politiki v teh dneh ne skrivajo zadovoljstva, a se prav tako zavedajo, da je pot do stabilnosti na popraviti vse nastale škode, lahko pa z novim upanjem zremo v prihodnost, še posebej sedaj, ko se nam ni treba več bati orožja." Britanskemu premierju Tonyj u Blairu v zadnjem času več skrbi povzroča islamski terorizem, ki je julija za svojo tarčo izbral London, a tamo napredek pri stabilizaciji razmer in v končni fazi konec konflikta. V časih, ko Evropi grozi povsem druga vrsta terorizma, je ključnega pomena vsako na novo doseženo premirje ne glede na to, na kateri ravni je doseženo. Ana Müllner INTER MARKETING www.rumenestrani.com Rodil se je leta 1939 v Celovcu. Šolal se je na gimnaziji na Plešivcu (malo semenišče), nato pa je na Dunaju, kjer živi še danes, študiral vzhodnoevropsko zgodovino, študij pa sklenil z doktoratom. Kasneje je delal večinoma v upravnih službah. Osemnajst let je bil poslovodja Avstrijske lige za človekove pravice. Vmes je vodil Avstrijski znanstveni inštitut v Ljubljani. Med študijem je bil tudi predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Kasneje je prevzel Klub Mladje, ki je izdajal istoimenski časopis. Danes vodi Dunajski krožek; slednji zajema predvsem koroške Slovence, ki so končali študij na Dunaju, vendar je odprt za vse. Skoraj deset let (1984-1993) je bil kurator Knatljeve ustanove. Od maja dalje je docent za srednjeevropsko zgodovino novega veka Univerze na Primorskem. Je poročen in oče štirih odraslih otrok. , V petek, 23. septembra, je osrednji slovenski časnik Delo objavil, da bo Mohorjeva družba zaradi neodgovornega odnosa slovenske vlade prisiljena prodati študentski dom Korotan. Ali glede na to, da živite na Dunaju in poznate problematiko, lahko rečete, da je Korotan res na razpotju med prodajo tujcem ali slovenski vladi? Rekel bi, da takšna prodaja ne more nastati z danes na jutri. Pristojni gospodarji so zanemarjali odgovornost za ta dom. Sedaj je treba vse napraviti, da se to reši. Če so tu subjektivni in objektiktivni razlogi za težave, ki jih ima Mohorjeva družba kot lastnica, potem je treba premisliti, kako se posojila, ki jih je treba odplačati, uredijo. Prodaja bi bila škandal. Mene prodaja Korotana sicer ne zadeva toliko, vendar vidim nekakšno periodičnost. Mohorjeva družba je potihem čez noč prodala Modestov dom v Celovcu, ne da bi se s kom posvetovala ali morda ustanovila konzorcij, ki bi to poskušal rešiti. Zdaj grozi slovenski vladi, ki ima tudi druge skrbi, s prodajo Korotana in s tem, da bodo slovenski študentje ostali na cesti, ne glede na to, da ima Dunaj več možnosti in bi tudi Časnik navaja, naj bi dom v šestdesetih letih postavila že omenjena Mohorjeva družba iz Celovca, vi pa trdite, da je dom dal zgraditi p. Ivan Tomažič... To, daje Korotan zgradil p. Tomažič, je zgodovinsko dejstvo. Vse drugo je pačenje zgodovinske resnice. Omenjajo se posojila, ki jih Mohorjeva družba ne bi mogla odplačati. Je vzrok težav Korotana res samo v financah? Kriza Mohorjeve družbe je tudi v splošni duhovni orientaciji. Da pride do takšnega neljubega dogodka, je dokaz, da nekaj ne teče tako, kot bi moralo. Docela ignorirajo lastno obljubo glede namena hiše, ki so jo dobili v dar od ustanovitelja, rektorja p. Ivana To-mažiča. Žalostno je, da je kaj takega mogoče. In mislim, da bo Mohorjeva družba morala najti novo pot, novo perspektivo in novo duhovno usmeritev, da bo igrala vlogo, kakršno je imela v zgodovini. Skoda bi bilo, da bi bila Mohorjeva družba samo še gospodarsko podjetje. To ni tisto, kar si predstavljamo. Mohorjeva družba je poleg vsega cer- čisto jasno, kako so nastali. Doslej nisem videl nobenega javnega finančnega poročila. Pretaka pa se javni denar. To seveda ni moja kompetenca, to morajo zahtevati tisti, ki so dali denar za graditev in obnovo Korotana ter Knafljeve ustanove. Kjer ni kontrole, se kaj hitro pojavi kakšno neprijetno presenečenje. Bo torej Korotan sploh lahko ostal v slovenskih rokah? Tako, kot kaže zdaj, je vse mogoče. Bolj pa kaže, da bo šel v prodajo, kot pa ostal v slovenskih rokah. Zadeva kriči po hitri rešitvi. Upam, da slovenska vlada ne bo dala niti tolarja, dokler ne bo preverila, kaj se je dogajalo leta nazaj. Tu gre za interes, da bi ohranili dom. Toda izsiljevanje vladne finančne podpore ni v skladu z demokratičnim mišljenjem. Nihče nima pravice reči: vi ste me dolžni podpirati. Sami ste doma s Koroškega, odnos slovenske oblasti do zamejskih Slovencev pa je bil pogosto tarča kritike. Se je odnos Ljubljane do Slovencev v zamejstvu po volitvah kaj spremenil? Ta čas kakšnih sprememb še ne moremo opaziti. Sam sem vedno precej nasproten vsaki oblasti. Moramo biti previdni že zaradi tega, ker ima oblast svoje namene. Seveda je mogoče reči, da je marsikatera slovenska vlada naredila za koroške Slovence premalo. Kot opazovalec z Dunaja pa vidim, da se je razvilo preveč podpore na način, kot ga znani slovenski pesnik imenuje "spoštuj družinske in druge veze, ker samo po njih se kam prileze". Od tega moramo proč. Nimam sicer nič proti, če kdo reče, češ, Bister je zaprosil za denar in njemu lahko zaupamo, toda moti me, če mi kdo da samo zato, ker me pozna. Žal pa so Prodaja Korotana bi bila škandal lahko preprečil to. Stvar je pretirano ostro argumentirana. Mene skrbi bolj Knafljeva hiša, ker sem bil z njo tesno povezan in je tu tudi Slovenski znanstveni inštitut, ki zelo dobro deluje. Bojim se, da bo usodo Korotana kmalu doživela še tretja ustanova, to je Knafljeva, ki jo zdaj upravlja Mohorjeva družba. Odgovornim v Ljubljani sem večkrat rekel, naj pazijo nanjo. kvena bratovščina in je kot taka navezana na krško škofijo. Njen pokrovitelj je torej krški škof. Lepo bi bilo zvedeti, ali je škof že kaj naredil za rešitev lastnine Mohorjeve družbe, saj je on prvi, ki bi moral tu pomagati. Slovenska vlada ima dovolj obveznosti s financiranjem znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti, ne pa da pokriva dolgove, za katere ni Pogovor z dr. Feliksom J. Bisterjem slovenske organizacije na Koroškem nekatere stvari tudi zamudile. Ko je še komunistična Slovenija podpirala razne zadeve, so oni nastavljali ljudi. Že tedaj sem rekel, naj pazijo, kajti če bo manj denarja, kaj bodo naredili z ljudmi. Bolje bi bilo, da se ne bi investiralo toliko v ljudi in da bi imeli idealisti, ki so doslej delali brezplačno, vsaj plačane stroške. In teh idealistov je še )} dovolj. Toda v današnjem času, ko hoče biti vsak za vse plačan, idealisti ne pridejo do veljave. Bili ste tudi poslovodja Avstrijske lige za človekove pravice. Kakšne naloge je imela ta ustanova? Ta ustanova je imela več nalog, saj je ljudem, ki so bili diskriminirani, dajala konkretno pomoč. Včasih že s tem, da smo bili solidarni z njimi. Kot prva avstrijska organizacija se je odločno zavzemala za pravice narodnostnih manjšin. Danes so sicer manjšine same bolj organizirane in to ni več tako aktualno. Po tej poti sem prišel na ligo za človekove pravice. To je velik dokaz zaupanja, da sem kot pripadnik slovenske manjšine na Koroškem vodil organizacij o, ki ima več sto članov, med njimi tudi javne ustanove kot podporne člane. Imeli smo tudi nalogo izdajati časopis in s tem ljudi izobraževati. Podobno je z nastopi na šolah in s prirejanjem simpozijev in raznih posvetovanj po vsej Avstriji. Ste preko Avstrijske lige za človekove pravice lahko lobirali tudi za ustreznejše reševanje problema slovenjske manjšine? Jaz tega ne bi imenoval lobiranje. Intervenirali smo na primer pri avstrijskem radiu v prid manjšine. Objavljali smo tekste in izjave manjšin ne glede na to, s katere strani je kakšna stvar prihajala, najraje pa smo imeli skupne izjave. Menim, da smo s tem zbudili zavest, da so te manjšine del naše družbene bitnosti. Manjšinska politika na Koroškem je precej zaznamovana z razprtijami. Menite, da je čas razdeljenosti zdaj mimo? Manjšinska politika na Koroškem je bila močno zaznamovana z razprtijami - saj katera politika pa ni zaznamovana z njimi? Poglejte Slovenijo in Avstrijo. Nekaj je treba reči. Temeljna pravica skupnosti je, da se v njej tudi "prepirajo". To pomeni, da preko konflikta iščejo skupne poti. Če to velja, potem je konflikt zdrav. Če pa ne velja, če je samo prepir zaradi tega, da drugega pritisnem ob zid, potem je konflikt škodljiv. Vedno sem bil optimist Če ne bi bil optimist, ne bi bil več Slovenec. To velja tudi za manjšino na Koroškem, ki ji pripadam. Po svojih močeh se sedaj trudim za dunajske Slovence in za povezavo le-teh. Zelo sem optimističen zlasti po izvolitvi novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevža Grilca, ker se trudi za novo skrukturo. Pri tem očitno ne izključuje več nove tretje manjšinske organizacije, ki ji predseduje Bernard Sadovnik. Tudi Sadovnik in Sturm gresta to pot in pozdravljata sodelovanje. Vsi predsedniki organizacij, ki so med seboj zelo različni, imajo svoje kvalitete in nas lahko presenetijo z dejavnostjo, ki nas bo razveselila. manjsmska politika na Koroškem je bila močno zaznamovana z razprtijami - saj katera politika pa ni zaznamovana z njimi? Poglejte Slovenijo in Avstrijo. Nekaj je treba reči. Temeljna pravica skupnosti je, da se v njej tudi "prepirajo". To pomeni, da preko konflikta iščejo skupne poti. Če to velja, potem je konflikt zdrav. Če pa ne velja, če je samo prepir zaradi tega, da drugega pritisnem ob zid, potem je konflikt škodljiv. Precej razburjenja je povzročila tudi odprava dvojezičnih krajevnih tabel in šol. Je torej politika deželne oblasti na Koroškem nenaklonjena manjšini? Na splošno rečeno: nikakor ni človekoljubne naklonjenosti do Slovencev, to je jasno. Poglejte, prav v zvezi s tablami je nekaj enkratnega, da deželni glavar nasprotuje odločbi ustavnega sodišča. Od tega bo kmalu že štiri leta. Toda isti deželni glavarje za to in ono podrobnost Slovencev kar nekaj napravil, precej več kot kateri koli politik iz avstrijske ljudske ali socialdemokratske stranke, na primer podpora vrtcem in glasbeni šoli. Mimo kontaktira-nja in sodelovanja z deželnim glavarjem ne bomo prišli, ker tam je denar. On je prav toliko kriv kot druge stranke, razen zelenih, ki so zdaj v deželnem zboru. Tri glavne stranke, ljudska, socialdemokratska in svobodnjaška, imajo od nekdaj dogovor, da v manjšinski zadevi samo skupno delujejo. V nobenem drugem političnem vprašanju ne velja tak dogovor. Bojim se, da bo usodi Korotana kmalu sledila še tretja ustanova, to je Knafljeva, ki jo zdaj upravlja Mohorjeva družba. realističen politik. Sadovnik je namreč pokazal nekaj, česar prej ni nihče: nekaj glasov mu je manjkalo, da bi postal župan svoje domače občine Globasnica. Občinska politika za nas ni nekaj nezanimivega, saj moramo biti navzoči tudi v vsakdanji politični stvarnosti, tam, kjer so ljudje. Potem bomo dejavnik, ki ga bo sčasoma večinski narod bolj priznal. In želim si, da bi manjšina bolj zaživela in se združevala z večinskim narodom, da ne bi ostala v svoji izoliranosti. Pred kratkim sem nekega koroškega Nemca vprašal, ali ima kaj stikov s Slovenci, pa je odgovoril da ne, čeprav je bil z nami na Duna- ni organiziran kot nekdaj Mladje. Isto velja za likovno umetnost. Imamo mednarodno ugledne avtorje, kot so: Valentin Oman, Kari Vovk, Zorka Weiss-Loiskandl, Rudi Benetik itd. Lahko bi jih imenoval dva ducata. To je za manjšino, za katero nekateri pravijo, daje ni, zelo veliko. Isto velja v znanosti. Tam je dovolj ljudi na celovški univerzi in drugod. Imamo sodnike, zdravnike, odvetnike, profesorje in tako naprej. Tisto, česar nam primanjkuje, pa so časopisi. Tu je Zvon, ki ga imate zdaj v Ljubljani. Kolikor poznam tradicijo Zvona, so z njim začeli zelo napredni ljudje. Sedanji Zvon pa ni- ju. Odgovoril je, da so Slovenci na Koroškem celo ponosni, da nimajo stikov z njim. Hočem torej reči, da moramo iskati te stike, saj jih potrebujemo. In teh ni nikoli preveč. Torej je bil konflikt v preteklosti za koroške Slovence vendarle produktiven? Dejanski prepiri so nekako potihnili. Kolikor berem, slišim in vidim, se skuša zgraditi neka nova skupnost in to podpira večina ljudi na Dunaju in večina Slovencev na Koroškem. Pravilen je še en vidik, ki ga je gospod Grilc poudaril: potrebna je večja povezava s podeželjem. In tu se lahko dobijo s Sadovnikom, ki je najbolj Veliko se ukvarjate tudi s kulturo. Kaj danes Koroška lahko ponudi matični domovini na področju kulture? Najprej je treba definirati, kaj sploh je kultura. Če mislimo besedno kulturo in književnost, je Koroška navzoča v svetu kot Slovenija. Mi imamo ugledne in kvalitetne pesnike in pisatelje, na primer Lipuša, Januša, Kokota, Ma-jo Haderlap, Ferka in tako dalje. Odmev, ki ga je imel Florjan Lipuš z Zmotami dijaka Tjaža, je precej močnejši, kot ga je imel marsikateri vodilni pisatelj iz Slovenije. To so sadovi Mladja, ki ga sedaj ni več. Sicer je nekaj naraščaja, a ma primernega vsebinskega koncepta, sicer se ne bi zgodilo, da bi se v njem znašel prijatelj svobodnjaške stranke, čeprav samo kot gost! Ste zadovoljni, ker je Prešernovo nagrado lani prejel koroški Slovenec? Bil je že skrajni čas za Prešernovo nagrado. Lipušev nagovor je bil prav tako osvežilen za celotno Ljubljano. To je tisto, kar nam manjka. Poglejmo recimo Novo revijo: z vsem spoštovanjem do nje, toda ne trudi se preveč za sodelavce zunaj Slovenije. Očitno mnogi mislijo, da so "zamejci", kot radi rečete, preveč "zamejeni" in "omejeni". Če sodelujemo, bomo dosegli več. Koroška je dala več, kot je od nje marsikdo pričakoval. Najprej moramo dobiti svobodno in neodvisno revijo in jo dati v upravo nekomu, ki bi vestno skrbel zanjo - to bi bila lepa investicija za prihodnost. Bolje kot plačevati dolgove za tiste, ki niso dovolj pazili. Znano je tudi, da je na Koroškem nastalo veliko ljudskih pesmi ... Poglejte, to ni Koroška sama. Če pregledate kulturno zgodovino evropskih narodov, vse te stvari nastajajo v skrajno obmejnih krajih: filozof Kant je bil recimo doma iz Königsberga, ki ga danes ni več, ampak se ta kraj zdaj imenuje Kaliningrad. Bilje torej človek z roba nemške kulture. Vseskozi so največje kulturne pobude prihajale iz obrobne situacije. To velja v socialnem pogledu tudi za Cankarja, ki je pri- šel iz velike revščine. Moramo torej zelo paziti, da ne posplošujemo. Smo v nekem stalnem odporu in bitki, česar se večina slovenskega naroda ne zaveda. Kot pripadniki manjšine bi si želeli več konkretne solidarnosti in sodelovanja. O tem je treba resno razpravljati. Zamejski Slovenci iz Italije že dolga desetletja organizirajo forum Draga. Menite, da bi bilo treba nekaj podobnega organizirati tudi na Koroškem? Dobro bi bilo imeti kaj takšnega in smo dejansko tudi imeli literarne dneve v Tinjah in Koroške kulturne dneve v Celovcu. Miselnost koroškega človeka je namreč drugačna kot miselnost tržaškega Slovenca. Predvsem pa je treba imeti človeka za takšen projekt. Sam ne verjamem, da samo družba usmerja posameznika, prepričan sem, da posameznik oblikuje družbo. Na Tržaškem so imeli dovolj dolgo človeka, ki je vodil Drago tudi v najtežjih začetnih časih. Sam že desetletja vodim Dunajski krožek, vmes ga pet let nisem vodil, in sta bila vmes samo dva poskusa, da bi krožek zaživel. Ko sem prišel nazaj, z njim spet nadaljujem. Ljudje so se pač navadili na to, da to in ono naredi Bister. Potrebna je predvsem dobra organizacija, kajti če te ni, ljudje ne pridejo skupaj in ne morejo debatirati. Nekaj spontanih Drag bi bilo gotovo koristnih ne samo za Koroško, ampak tudi za Slovenijo. Omenjali ste Knafljevo hišo na Dunaju, kjer ste bili kurator. Kakšno vlogo ima? Knafljeva hiša je ob svojem začetku imela namen dajati študentom s Kranjskega - predvsem torej Slovencem - streho nad glavo in jim dajati štipendije, da lahko študirajo. In tega drugega zdaj ne delajo. Hiša je sicer obnovljena, a štipendij ni. Investiralo se je v kamen, ne pa v človeka. Tudi v Katoliški cerkvi je večkrat tako. Marsikateremu župniku je pomembneje imeti lepo cerkev kakor polno. Dejansko se bojim, da Knafljevi ustanovi preti ista usoda, kot je doletela Modes-tov dom in lahko vsak trenutek doleti Korotan. Slovenija je glede tega premalo ozaveščena, da bi spoznala, da mora eno najstarejših narodnih ustanov voditi sama. Ko so na primer spremenili univerzitetno ustanovo v zasebno, ni bil nihče proti. Moj apel je zato zelo preprost: Slovenija, čuvaj našo starodavno Knafljevo dediščino! Gašper Blažič Tri glavne stranke, ljudska, socialdemokratska in svobodnjaška, imajo od nekdaj dogovor, da v manjšinski zadevi samo skupno delujejo. Za nobeno drugo politično vprašanje ne velja tak dogovor. Ministrstvo za kulturo je z aktom o začasni razglasitvi Centralnega stadiona za Bežigradom za spomenik državnega pomena odločilo, da se vsaj za eno leto ustavijo vsa predvidena (če so resnično sploh bila predvidena) obnovitvena in razširitvena dela. Vsi posegi na stadionu so tako za eno leto prepovedani. Direktor di- rektorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Pre-lovšek je odločitev ministrstva pojasnil z besedami: "Ko je bil Plečnikov stadion zgrajen, je imela Ljubljana 100.000 prebivalcev, zdaj jih ima skoraj trikrat več. Takrat je bil stadion v predmestju. Osrednji mestni stadion nima v središču mesta kaj iskati." Zato je po njegovo odločitev ministrstva takšna, da stadion tudi v prihodnje ostaja takšen kot doslej, dovoljena bodo le manjša vzdrževalna in obnovitvena dela. "Za razglasitev stadiona za spomenik državnega pomena smo se odločili, ker je ljubljanski mestni svet predolgo čakal z ukrepi, stadion pa še naprej propada. Zdaj imamo leto dni časa, da skupaj z mest- r—1 kulturo je v tem primeru resnično šlo le za zavarovanje kulturne dediščine in po njihovih besedah sprejeta odločitev nima političnih motivov. Županja obžaluje Županja je odločitev kulturnega ministrstva sprejela z obžalovanjem. Po njeno naj državna razglasitev tega akta ne bi pomenila nič dobrega za stadion, ker se na njem ne bo smelo delati pravnic Zato je občina državi že predlagala, naj ministrstvo objekt razglasi za trajni spomenik državnega pomena in ne le za začasnega. Mestna koalicija ocenjuje potezo ministrstva kot izrazito politično, ker bo imelo mesto sedaj eno leto zvezane roke, po preteku tega roka se bo volilna kampanja že ШШ J A r U 1 ) 13 cije in pridobivanje potrebnih dovoljenj, so vodili precej nesposobni direktorji, ki niso znali pripraviti niti ustreznih poročil o delovanju družbe. Naj spomnimo, da sta jih imenovali prejšnja in sedanja županja. Mestni svetnik Miha Jazbinšek se ne navdušuje nad ministrovo odločitvijo, saj pravi, daje "odziv ministra Simonitija seveda okoren in Spekulativen. Enoletni predah glede trajnega zavarovanja je nedopusten, saj ima na mizi iniciativo, strokovne podlage in na mestnem svetu sprejet osnutek odloka o razglasitvi spomenika kot metodološko osnovo, ki dovoljuje dopolnilo 50 odstotkov kapacitet. Na plan mora priti z dokončnim stališčem takoj, sicer gre za predvolilno podstavitev noge projektu stadiona v prid zamudam za leto in pol, ko naj bi prevzela oblast nova mestna koalicija". Še bolj jezen pa je očitno na županjo. "Županja seje predolgo igrala z ognjem, na vse parametre proble-masem opozarjal od31. avgusta2004. Na moje pobude ni odgovarjala kljub tožbi na odgovor. Se do preteklega petka je izzivala v medijih z izjavami, češ če bo spomenik zavarovala država, ne bo prišla skozi niti miška." Rešitev so Stožice Vsekakor Bežigrad ni več primeren prostor za graditev novega, sodobnega objekta. Dejstvo je, da bi nov stadion v Stožicah prometno pomembno razbremenil središče prestolnice. Tudi številke, ki krožijo v javnosti in so izrazito v prid obnovi sedanjega stadiona, so prenapihnje-ne. Če se ozremo po cenah primerljivih novih stadionov v Evropi, vidimo, da je cena za graditev novega stadiona v Stožicah izjemno visoka. Pri tem kot že ničkolikokrat doslej igrajo pomembno vlogo pri odločitvi za stadion interesi različnih skupin, ki vidijo v obstoječem stanju možnosti za dober zaslužek. Do novega stadiona je torej očitno še zelo daleč. Gregor Drnovšek Direktor direktorata za kulturno dediščino Damjan Prelovšek meni, da mestni stadion ne sodi v središče mesta, ampak na njegovo obrobje. nimi oblastmi rešimo ta spomenik, ki bližala vrhuncu, sedanja opozicija v je del Plečnikove dediščine in mora mestnem svetu pa naj bi jo izkoristila zato ostati ohranjen. Naslednji objekt za eno glavnih predvolilnih tem. na našem seznamu, za katerega mest- Pri tem si lahko postavimo vpra- na občina Ljubljana še vedno ni na- šanje, zakaj je županja žalostna šele redila nič, je Cukrarna." Bežigrajski sedaj, ko se njen mandat skoraj izte- stadion bo tako po manjših obno- ka, medtem ko prej za usodo stadi- vitvenih delih ostal spomenik in ona ni kazala prav velikega zanima- prostor za rekreacijo, morebiti tudi nja. Družbo Stadion, d. o. o., ki naj igranje manjših tekem. Ministrstvu za bi skrbela za pripravo dokumenta- £'entraini-stadion za' Bežigradom že dolga - leta kaže žalosiitD podobo. WiinistrstSö'za kulturo ga jesedaj - Ш precejšna , dgavornost za < n istale zaplete, p ivezane z sta-dit nom, nosi tudi ^ Danica Simšič. in 1998 pa tudi njen glavni urednik. Doslej je pripravil 32 samostojnih in sodeloval na več kot sto skupinskih razstavah. Za fotografsko delo je prejel 25 nagrad in priznanj. V zgodovino slovenske fotografije se je zapisal že z deli, nastalimi v osemdesetih letih 20. stoletja. V fotografijah oziroma serijah, ki jih je tedaj razvijal, je mogoče videti izrazit naslon na standarde klasične dokumentarne foto- grafije, kot se je razvila v 20. stoletju, ki pa jo je Dolenc na novo ovrednotil. Uspelo mu je sestaviti avtorski koncept, v katerega je vnesel tradicijo klasične fotografije in idejo, ki je vsebovala posebno vrednost in ni bila vedno neposredno povezana s fotografijo, pač pa je šlo za novo konstitucijo likovnega dela, ki je bilo fotografija predvsem zaradi tehnologije kot njenega materialnega nosilca. Portretom se je Dolenc začel posvečati v devetdesetih letih, njegovo zanimanje zanje pa sega še desetletje nazaj. Med razstavljenimi deli je veliko portretov fotografskih kolegov, ki so nastali največkrat brez vednosti portretiranca. Kritik Gorupič je v katalogu zapisal, da je imel Dolenc v trenutku fotografiranja do upodobljencev različne odnose. V nekaj primerih gre za portrete, za katere so posamezniki po- žirali. Večje fotografij, ko so posamezniki sicer zaznali navzočnost fotografa, vendar se niso pustili motiti. Najzanimivejše fotografije pa so nastale tedaj, ko se je Dolenc tako rekoč izgubil v množici in portretiral zanimive like, saj je v njih največ neposrednosti, spontanosti in presenečenja, z njimi pa se avtor najbolj približuje dokumentarnim posnetkom iz svojih preteklih obdobij. B. K. V Mali galeriji Cankarjevega doma si lahko do 16. oktobra ogledate portrete znanih osebnosti, ki jih je v svoj objektiv ujel fotograf Božidar Dolenc. Božidar Dolenc, rojen leta 1950 v Ljubljani, se s fotografijo ukvarja od leta 1978. Bil je član Foto-kino kluba Lek in Foto grupe ŠOLT ter eden od pobudnikov za nastanek fotografske revije Fotografija, med letoma 1997 0BR0KČEZ 6 MESECEV.* цШtak0'»'1 /2 čez epÄiobrestl ■ - ^^ EON\žeodlO%3 /'TT NOVI SPORTAGE 2.0 CRDi 4X4* (дДОЈ+popust 500.000 SIT Klima, servo, centr. zaklepanje, el. tonirana stekla, ABS z EBD, TCSTzračna blazina, strešni nosilci, 3 leta garancije SORENTO 2.5 CRDi 4x4 I +popust 400.000 SIT (јЈШ +popust 600.000 SIT 3 naprava, zračne blazine, servo volan, Klima naprava, servo volan, centr. zaklepanje, ABS z EBD,električni paket, 3 leta garancije, zračne blazine, el. tonirana stekla, ABS z EBD, darilo: CD - avtoradio,... TCS, BTCS, lita platišča, 3 leta garancije,... CARNIVAL 2.9 CRDi _Sll3+popust 560.000 SIT 7 sedežev, avtom, klima naprava, servo volan, cent. zaklepanje, el. stekla in ogledala, pot. računalnik, ABS z EBD, zračne blazine, bočna drsna vrata,.,. Novi K2500 2.5 TCi Vozite z B kategorijo! Зш+popust 240.000 SIT 2,5TURBO DIESEL, 94 KM I nosilnost 1535 kg keson 311X163 X 35,5 cm I nizek prag natovaijanja Kategorija N1-d. zavezanci z-i К1Д) KI A MOTORS (Is® velja za vozila na zalogi do 31.10.2005 (Cerato, sportage, Sorento, Carnival, K2500). www.kia.si ® 080 2001 KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana, 01/58-43-402 Izkoristite neverjetno ponudbo KIA KREDIT & LEASING s posebnim financirani« Pri nakupu plačate polog v višini 1 SIT z odloženim plačilom prvega obroka za 6 : OHRANJAJMO KUUVRNO DEDIŠČINO! ' no vlogo kot ustvarjalec propagandnih slik. Lavrič je vbesedi in s pomočjo bogatega slikovnega gradiva zelo izčrpno prikazal vseh enajst moravških gradov in dvorcev (Belnek, Češnjice, Kandr-še, Križate, Koprivnik, Limberk, Moravče, Rožek, Tuštanj ter grad in dvorec Zalog). V zadnjem delu knjige je objavil še bogato gradivo o družini Gal-lov na Kranjskem; knjiga vsebuje tudi opombe ter obsežen seznam virov in literature. Gotovo bo pravi posladekza vse ljubitelje gradov. Je tudi prva na Slovenskem, ki se ne izogiba nekaj več po-vedatiopartizanskemmedvojnempustošenju gradov. Izid knjige je podprla in verjetno tudi omogočila (vsaj v tako razkošni obliki) Ljudmila Novak, domačinka, prejšnja županja Moravč, zdaj evroposlanka, ki je prispevala pokroviteljska sredstva evropske ljudske stranke. Češnjice V Češnjicah je rod Gallov ostal le okrog 60 let, nato pa so ga prodali Ha-sibeijem. Za njimi so se lastniki pogosto menjali. Leta 1938 je graščino odkupila občina Moravče in v njem uredila dom za onemogle in brezdomce. Graščino so 1. maja 1943 požgali partizani. Zvečer pred 1. majem so borci Zasavskega odreda, terenski "delavci", aktivisti in "mladina" kurili kresove na Tovorovem gradu, Gr-mačah, Limbarski gori, nad Dešnom, na Sv. Miklavžu, Murovici in na Pogledu. Vodstvo bataljona je na češnjiš-ki grad poslalo Jovana, ki "se je vešče približal gradu, znesel na kup vse pohištvo in ga zažgal. Rdeči zublji so objeli grad in razsvetlili dolino," je v petdesetih letih zapisal vzneseni revolucionar. Po vojni, v "novih časih", so domačini zidovje podrli in kamenje uporabili za gradbeni material. Belnek Za grad Belnek so pomembni Valvasorji. Okrog leta 1669 je Karel Valvasor, polbrat slavnega polihis-torja Janeza Vajkarda Valvasorja, gradprezidal in prenovil. Okrog leta 1800 je na Belneku otroška leta preživljal Friderik Baraga, kasnejši misijonar v Ameriki, čigar oče je bil tu oskrbnik, za njim pa njegov stric lastnik gradu. Dvorec so požgali partizani v noči na 15. julij 1943. Zalog Če gremo z Belneka ob potoku Drtijščica navzdol, pridemo do vasi Zalog, kjer je na griču stal mogočen Po letu 1914 je bil lastnik posestva rel, pa se je že malo okajen vrnil še po dvorec. Leta 1570 ga je prezidal Jošt Zalog kmet Bregar. Med vojno so se liter žganja; dejal je, da so v grad na-Jožef Thurn, znan kot bojevnik pro- trije Bregarjevi sinovi pridružili parti- nosili slamo in zakurili, in se pohvalil: ti upornim kmečkim vojskam. Po zanom. 14. julija 1943je,kotjepopri- "Hudičevo dobro smo naredili." baročni prezidavi je bil eden najlep- čevanjih zapisal domžalski zgodovi- Po vojni so požgani grad sicer po-ših daleč naokrog. Vhod na baročno nar Stane Stražar, k Pstoškim prišel krili s zasilno streho, vendar jo je vi-stopnišče sta krasila aüanta, na steb- Ciril Bregar-Graščinski in gospodar- sok sneg leta 1952 podrl. Začelo se je riščni ograji so stale cvetlične košari- ju Mavriciju Okomu rekel, naj mu da odvažanje kamenja na vse strani, do-ce, v zidnih vdolbinah ob stopnicah steklenico žganja, in dodal, da gre sku- kler ostankov zidov niso zravnali, pre-pa so bili potavljeni kipi iz morav- paj z drugimi partizani požgat domači krili z zemljo in jih je prerasla trava, škega peščenjaka. Na vrhu stopnišča grad, da se vanj ne bi naselili Nemci. Na gradu je zgorelo neprecenljivo bosta dva ženska kipa (kariatidi) drža- Okorn mu je rekel: "Ciril, nikar, ali gastvo. Ohranile so se številne fotogra-la stropni obok. V gradu je bila zna- ne veš, daje to tvoj dom. Če že hočete fije notranjosti gradu, na primer Jelov-menita gosposka soba v celoti po- nekaj narediti, je dovolj, če snamete škovih fresk, ki so objavljene v Lavri-slikana s freskami Franca Jelovška vrata in drugo leseno opremo zme- čevi knjigi o moravških gradovih, iz njegovega začetnega slikarskega čete na dvorišče in zažgete." Ciril ga obdobja. Na dvorišču je stala zelo zavrne: "Komanda je komanda! Po2ig kapele lepa kapela sv. Jožefa, ki je imela ste- Nemci nam bodo po vojni naredili še V okviru zaloškega gradu je bila ne okrašene z bogatimi štukaturami lepši dom," in vzel zelenko žganja in tudi grajska kapela sv. Jožefe, kije imela in drugim baročnim okrasjem. odšel. Kmalu potem ko je grad žago- v bogato profiliranem oltarju zelo lepo in dragoceno sliko sv. Jožefa in sv. Antona z Marijo in detetom. Marca 1945 so domobranci iz Št Vida pri Lukovicivkapelinem stolpu odkriliko-munistično tiskamo z veliko tiskovin, papirja in z razmnoževalnikom. Vse so zmetali dol in zunaj na prostem zažgali. Partizani so nato zvonik kapele zažgali in razbobnali, da so to storili domobranci. Desetletja po vojni je veljalo tako, v Argentini pa je leta 1979 izšla zajetna (590 strani) knjiga Revolucija okoli Limbarske gore, v kateri je natančno opisano, kako so domobranci odkrili tiskamo in kdo in zakaj jo je po-žgal. V Lavričevi knjigi o moravških gradovih je to prvič opisano tudi v Sloveniji oziroma v Moravčah. Leta2004, 60 let po požigu. 60 let je na Moravškem torej prevladovala ena resnica -tako kot o marsičem. V.M. Krščanska kulturna zveza iz Celovca je zbornikom, ki so namenjeni znanim osebnostim Koroške (Milka Hartman, Lovro Kašelj, Tomaž Holmar), dodala zbornik o glasbeniku in zborovodji Antonu Nageletu (1911-1992). Podnaslov knjige Živeti hočemo! označuje Nageletov kredo, saj se je rodil, odraščal in tudi kasneje živel v zavedni slovenski družini in v okolju, ki je bilo v obdobju njegovega življenja - od prve svetovne vojne do osemdesetih let 20. stoletja - podvrženo različnim pritiskom nemškega nacionalizma. Stiske so bile hude še v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko je bil prisiljen celo prepovedovati objavljanje in izvajanje svojih pesmi, saj se je nadejal kakšne spodobne službe, ki pa je ni in ni bilo. Tudi zato je bil pogosto zelo zagrenjen in posledično preobčutljiv. Toda ustvaril je vrhunce slo- Karla Destovnika Kajuha, in koroških avtorjev Valentina Polan-ška, Milke Hartman, Lovra Kas-lja ali Antona Kuchlinga. V najtežjem času druge svetovne vojne je ustvaril pozneje večkrat izvajano samosvojo kantato Miklo-va Zala, ki kar ni hotela postati opera, a je kljub temu velika pesem narodove volje do življenja. Posebne učinke je skladatelj pri tej kompoziciji dosegel s številnimi dinamičnimi postopki, med drugim z glasovnimi prepletanji in menjavami zborov, ki se v zadnjem delu kantate vzpno v magistralno idejo "živeti hočemo". Kantato za zbor, soliste in klavir so prvič izvajali 30. oktobra 1955 pri "Komarju" na Brdu ob Baškem jezeru. Peli so združeni zbori zgornjega Roža pod vodstvom Mateja Nageleta, skladateljevega brata, kije nastopajoče spremljal na klavirju. Libreto (besedilo) je napisal župnik Tomaž Holmar. S to kantato so potem gostovali v različnih krajih Roža pa tudi v Gorici in Trstu. Živeti hočemo! venskih pesmi na Koroškem, in če bi mu bile okoliščine bolj naklonjene, bi ustvaril še veliko več, saj je imel za to talent in izobrazbo. Brez kariere Knjiga o Antonu Nageletu je razdeljena na dva dela s številnimi podpoglavji. V prvem delu je urednica oziroma avtorica zbornika Jasna Nemec Novak zbrala veliko gradiva o glasbenikovi življenjski poti. Sledimo njegovim otroškim letom in mladosti, šolanju na dunajski Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost in začetni poklicni poti v čedalje bolj politično (nacionalistično) zaostrenih razmerah v tridesetih letih. V drugem delu je prikazan povojni del Nagele-tovih prizadevanj, ki so po različnih poskusih ter neuspehih in razočaranjih ostala v rodnem Št. Jakobu v Ro-žu, kjer se je leta 1911 rodil in leta 1992 tudi umrl. Tam je vodil pevski zbor in čudovito orglal v domači cerkvi, dokler kraj ni leta 1972 doživel katastrofe, ko je cerkev zajel požar, pri čemer je skoraj v celoti zgorela - v njej pa tudi "Nageletove" orgle. Kantata Miklova Zala Vase zaprti, plašni, zagrenjeni, bolehni Nagele je deloval predvsem kot pevovodja raznih koroških zborov, bil pa je tudi glasbeni pedagog in harmonizator ljudskih pesmi. Poleg tega je uglasbil besedila raznih slovenskih pesnikov, med njimi Silvina Sardenka, Antona Vodnika, Srečka Kosovela, Drugo pomembno Nageletovo delo je instrumentalizacija Slovenskega božiča skladatelja Matije Tomca, ki jo je 25. decembra 1959 prenašal v slovenskem programu tudi celovški radio ORF. V posebni publikaciji pod naslovom Naš duh se tod iskri je letos KKZ izdala partituri obeh kompozicij (še pred tem so izdali druga dela iz Nagele-tovega glasbenega opusa: leta 2001 pod naslovom Iz srca mi vre lepa pesem duhovne pesmi, leta 2002 samospeve V tujini doma, leta 2003 pod naslovom Srce zda j s srcem govori posvetne pesmi; že leta 1988 pa je Mirko Cuderman uredil in v zbirki z naslovom Zbori objavil nekaj Nageletovih izvirnih pesmi). Nužej Tolmajer, gonilna sila Krščanske kulturne zveze, je omenil trenutek s srečanja z Nageletom, ki značilno govori o njegovi stiski: "Ko sem Nageleta ob pripravljanju zbirke Zbori večkrat obiskal, mi je očitaje omenjal, da bi Krščanska kulturna zveza na svojih osrednjih koncertih Koroška poje lahko izvajala kantato Živeti hočemo /Miklo-vo Zalo/, češ da ta izpove vse, kako naj koroški Slovenci preživimo." Isto željo je Nagele izrazil tudi izjemno zagnanemu glasbeniku Lajku Milisavljeviču, ki jo je sporočil KKZ in hkrati sprožil idejo o orkestrski spremljavi, ki naj bi jo pripravil skladatelj Radovan Gobec. Nagele se je s tem strinjal. Tako je leta 1990 prišlo do krstne izvedbe Pesmi o Mik- 106.6 MHz GONG POPULARNOSTI za naj radijca je šel tudi letos v roke JURETU SEŠKU z Radia Ognjišče. Jure, čestitamo! Tvoji sodelavci. ŠESTI Anton Nagele s sestro Zorko v domačem Št. Jakobu Družina Nagele leta 1930, ko so nacionalistični nestrpneži na njihovo hišo napisali psovko za Slovence "Čuš" dokumenti in opisi delovanja števil- ga kulturnega dela, temnih akterjev kulturnega, političnega več tudi psihogram izjem-in verskega življenja daje zborniku no senzibilnega človeka, veliko vrednost. Pregled Nageletove- ki je vztrajal v svoji stiski ga opusa je prispeval Egi Gašperšič. in hotel živeti "kljub obu-Urednica zbornika Jasna Nemec pu v duši" med domači-Novak, kije na slovenski televiziji pri- mi koroškimi Slovenci — pravljala mladinske glasbene oddaje sredi zasebnih travm in in oddaje o ljubiteljskih dejavnostih, političnih in družbenih je že pred desetletji "po službeni dol- pritiskov prejšnjega sto- - žnosti" spoznala slovensko glasbeno letja. Posledično se niti poročil ni. ga, kar se je včasih po golem naključju življenje na Koroškem. Takrat se je Urednica je v uvodni besedi navedla rešilo v javnosti, toliko časa je naša seznanila tudi z delom Antona Na- zelo primerne in tudi danes aktualne dolžnost, da kažemo ne samo, kaj geleta. V uvodni besedi je zapisala, besede, ki jih je leta 1962 zapisala imamo, marveč tudi, kaj bi pri da seji je "Nageletova zgodba /.../ za- Marja Borštnik: "Dokler je življenje manjši zadrtosti in večji osveščenos- zdela posebna prav zaradi svoje člo- posameznika sredstvo, ki z njim do- ti odločujočih lahko še imeli. Za vsak veške krhkosti". Zbornik ni le doku- kazujemo zakopanost naših talentov pogubljeni talent je soodgovorno tu- in nebogljeno fragmentarnost tiste- di njegovo okolje." V.M. lovi Zali na osrednji prireditvi Koroška poje v Domu glasbe v Celovcu in do ponovitev v Beljaku, Trstu, Gorici, Ljubljani in Mariboru. Tako je Nagele vsaj pred koncem življenja doživel rahlo zadoščenje za vse rane, ki jih je bil deležen na svoji trnovi glasbeni poti. Leta 1983 mu je KKZ podelila Janežičevo priznanje, leta 1988, ob izidu zbirke Zbori, pa je bil deležen še cerkvenega priznanja za 30 let sodelovanja. Talent in okolje V zborniku so objavljeni tudi jav- mentacija razvejenega glasbenikove-nosti doslej neznani Nageletovi literarni pokusi, ki so jih odkrili v njegovi zapuščini. Že obseg knjige, 670 strani, kaže, da je urednica Nagele-tovo življenjsko in ustvarjalno podobo postavila v širši kontekst družbenega in kulturnega dogajanja na Koroškem od leta 1918 do devetdesetih let 20. stoletja. Prepletanje Nageletove življenjske poti tudi z bogatim fotografskim gradivom in različnimi ... in po požaru po obnovi Gradovi med Planino, Postojno in Senožečami Založba Vihamik je izdala že sedemnajsto knjigo iz zbirke Grajske stavbe. Prejšnje je napisal Ivan Stopar, zdaj ga je nasledil mladi Igor Sapač. To je prva knjiga prikaza notranjskih gradov in dvorcev, zajema pa območje okoli osrednjega dela poti med Ljubljano in primorskimi mesti, ki je bila pomembna že v antiki, še pomembnejša pa je postala konec 13. stoletja. Med Planino, Postojno in Senožečami grajske stavbe sicer niso posejane tako na gosto kakor ponekod na Štajerskem ali Dolenjskem, je pa skozi čas na tem območju nastalo nekaj stavb, ki se uvrščajo med naše najzanimivejše. Ob pomembni trgovski poti je že zgodaj nastalo nekaj velikih srednjeveških gradov: Stari Hošperk in Mali grad pri Planini, Postojna, Jama in Senožeče. Podrobneje je predstavljen okrogli stolp Malega gradu pri Planini kot zanimiv ostanek nekdanjega gradu. Posebna redkost so v knjigi prvič objavljeni načrti gradu Postojnaiz 17. stoletja. Pomemben del knjige je poglavje o grajskih stavbah v Senožečah - od starega srednjeveškega gradu do prav tako razrušenega dvorca znamenite družine Porcia. Osrednje mesto zavzemata obširna prikaza dveh najznamenitejših gradov, dvorca Hošperk (Haasberg pri Planini), ki so ga aprila 1944 požgali partizani, s čimer so povzročili škodo, ki je še vedno ni nihče ovrednotil, in znamenitega gradu Jama (Predjama). Avtor Igor Sapač je knjigo bogato ilustriral z dokumentarnimi slikami, fotografijami in z lastnimi arhitekturnimi skicami. Popotovanje po Slovenski Istri Založba Libris iz Kopra je izdala bogato ilustriran priročnik Popotovanje po Slovenski Istri. Slovenska Istra, dežela, ki meji z Italijo na severu, s Hrvaško na jugu, leži pod Kraškim robom in se spušča proti morju. Zanimiva, mikavna in vredna ogleda je v vseh letnih časih, čeprav večina Slovencev pozna le obmorske kraje. Oblikujejo jo grid in doline, rečice in potoki, krasijo jo oljke, vinska trta, razno sadno drevje, rastlinje, gozdovi, ob morju soline, kot seveda tudi vasi in zaselki z značilno arhitekturo in mnogi kulturni spomeniki. Veliko od naštetega se precej razlikuje od podobnega po ostali Sloveniji. Čeprav zgleda homogena, je dokaj raznolika: deli se na Kraški rob in Bržanijo, Šavrinsko gričevje in obmorski pas. V knjigi so zajete tudi nekatere vasice nad Kraškim robom, ki so od nekdaj sestavni del Slovenske Istre. Težko bi našli deželo s tako svojevrstno naravo, blagim podnebjem ter z bogato in razgibano zgodovino, na katero so vplivala različna plemena in narodi Avtor Alberto Pucer, domačin in dober poznavalec Istre, je pripravil izvrsten vodnik, ki ga poleg dobrega oziroma zelo informativnega besedila, napisanega skoraj na enciklope-dijski način, bogatijo mnoge fotografije. Knjiga je prava paša za oči in kar vabi, da se skupaj z njo podamo na popotovanje in spoznavanje naše Istre. ' i ORMOŽ V STOLETJIH MESTNE AVTONOMIJE Ormož v stoletjih mestne avtonomije Založba ZRC in Zgodovinski arhiv s Ptuja sta izdala knjigo Ormož v stoletjih mestne avtonomije. V knjigi zgodovinar Boris Goleč (r. 1967, doktoriral leta 2000 s temo Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja, od leta 2001 zaposlen na zgodovinskem inštitutu ZRC SAZU) kvantificira in išče razloge —~— za posestno, demografsko, poklicno in et-nično-jezikovno strukturo najvzhodnejšega slovenskega zgodovinskega mesta ob Dravi tik ob meji s Hrvaško v obdobju 1331—1849. Kot najpomembnejši vir je uporabil popis celotne odrasle populacije Ormoža iz leta 1742, ki ga v izvirniku hrani Zgodovinski arhiv Ptuj. Pomemben je tako v slovenskem kakor širšem prostoru, saj je dragocen zato, ker skoraj za vse osebe navaja tudi krajevni izvor. Ta predstavlja referenco metodam analiziranja osebnih imen in priimkov - pri tovrstnih raziskavah pa j e to temelj za ugotav-ljanje etnično-jezikovne strukture mestnih populacij. Ormož, še sredi 18. stoletja najbolj slovensko mesto med sedmimi mesti Spodnje Štajerske (med njimi Maribor, Ptuj, Celje, Rogatec, Slovenska Bistrica), je od zadnje tretjine tega stoletja doživel občutne spremembe pritok nosilcev specializiranih obrti in predstavnikov trgovskega stanu iz nemškega jezikovnega prostora, podprt s splošnimi trendi, kar je na široko odprlo vrata jezikovni in v 19. stoletju tudi nacionalnopolitični germanizaciji mestnega življenja. Priročnik za samozdravljenje Tehniška založba Slovenije je izdala obsežen priročnik o samozdravljenju. Priročnik za samozdravljenje nas uvaja v najbolj znane metode zdravljenja, pojasnjuje vzroke in simptome številnih bolezni in težav ter izčrpno opisuje metode samo-zdravljenja s pomočjo uveljavljenih zdravil, terapij iin domačih sredstev. V prvem delu je predstavljenih sedem različnih zdravilnih metod: uradna šolska medicina, ho-meopatija, fitoterapija, tradicionalna kitajska medicina, zdravljenje po metodi duhovnika Kneippa, aromaterapi-ja in indijska ajurvedska medicina. Izčrpno se lahko seznanimo o zgodovinskem razvoju teh načinov zdravljenja in o metodah, ki so primerne za samopomoč. V drugem delu priročnika so predstavljeni številni nasveti in predlogi iz sedmih različnih metod zdravljenja za uporabo pri najpogostejših težavah in boleznih. Bolezni in težave so razdeljene po posameznih delih telesa. Vključena so tudi priporočila in nasveti, kako opremiti domačo lekarno z zdravili iz proste prodaje. Najbolje je seveda, da sploh ne zbolimo. Zato knjiga vsebuje veliko predlogov in nasvetov za krepitev imunskega sistema, priporočil za zdrav spanec in nasvete za zdravo, uravnoteženo prehrano, vse v skladu: bolje preprečevati kot zdraviti. Dodatni nasveti in napotki za otroke in prvo pomoč ter nasveti, kako preprečimo, da bi se težave ponovile, uvrščajo to knjigo med boljše tovrstne priročnike. V. M. ПМ rjij A Sederr t poti do zd iravja Г^ш Ш 1 1 Ш1 ^Regionalna Televizija posebnega pomena] iinega pomena ^^ Meljska cesta 34, 2000 M« Informacije za katerimi stojimo! Marketing: 02/ 234 95 81 A www.rts-tv.com Tliprno največji, nismo najboljši, nismo najlcppi in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 __ Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Kurilno olje je lahko cenejše! HJVNO Nastanek filma Jamski stvor so med drugim spodbudili romunski znanstveniki, ki so v kraju Movi-la odkrili nenavadna bitja, ki so zmožna preživeti brez svetlobe in hrane s površja zemlje! Znanstveniki v romunskem gozdu odkrijejo starodavni samostan, pod katerim leži skrivnostna votlina z jezerom, ki je bilo že dolga tisočletja odrezano od preostalega sveta. Toda skupina potapljačev med raziskovanjem podzemnega sveta ne odkrije samo novega ekosistema, temveč povsem neznano živalsko vrsto, ki ni niti najmanj navdušena nad prišleki. Andrew Mason razlaga, da je film sicer izmišljen, da pa so se ustvarjalci nadvse trudili, da bi bil tehnično kar najbolj verodostojen: "Kot svetovalce smo najeli najboljše jamske potapljače na svetu. Izkoristili smo njihove izkušnje in v scenarij vnesli različne nesreče in prigode, ki se navezujejo na stvari, ki so se resnično pripetile ljudem, ki se potapljajo pod zemljo. Jama je neverjetno grozeče območje. Vsako leto umre eden od štirinajstih potapljačev. Zato se morate že samo med procesom gibanja soočati s tako stopnjo nevarnos- iThe Cave Režija: Bruce Hunt Scenarij: Michael Steinberg, Tegan Wes Produkcija: Tom Rosenberg, Gary Lucchesi, Andrew Mason Igrajo: Cole Hauser, Morris Chestnut, Eddie Cibrian, Daniel Dae Kim, Rick Ravanello, Marcel Lures, Lena Headey, Piper Perabo Premiera: 6.10. 2005 Distribucija: Continental Film ti. Pred kratkim je bila v Mehiki v ja- ljije, a nove mikroekološke sisteme, mah ujeta skupina potapljačev." ki se razvijajo v globokih jamah, so res odkrili v Romuniji. Eno najslav-Zivljenje pod zemljo nejših je odkritje v jamah Movila. Jamski stvor je morda na videz Znani speleolog in romunski ured-res samo plod scenaristove domiš- nik revije National Geographie Sky High: Sola za junake V svetu, kjer so superjunaki nekaj povsem vsakdanjega, skuša mladi Will najti ravnotežje med običajnim otroštvom in velikim pričakovanjem staršev in okolice. Will je sin največjega superjuna-ka in obiskuje gimnazijo za otroke z nadnaravnimi sposobnostmi, a ker ne premore kakšnih posebnih moči, mu preostane le stranska vloga pomočnika. Toda ko začnejo zlobne sile ogrožati njegovo družino, mora Will pozabiti na najstniške težave in začeti zaupati v svoje sposobnosti. Vse se začne na skrivni šoli v oblakih Sky High, prvi in edini gimnaziji za učence z nadnaravnimi močmi. Mečejo ognjene krogle, se učijo o hudobnežih in se namesto na fra- jerje in piflaije delijo na junake in pomočnike. Vletošnji generaciji so eni najboljših, najbistrejših in najbolj nadarjenih najstnikov pod soncem. Eden od njih je tudi Will Branik. Če si sin največjih superjunakov na svetu, Poveljnika in Burje, vsi priča- dr. Christi Lascu, ki je bil pri Jamskem stvoru svetovalec, je bil navzoč pri movilskem odkritju. Dejal je: "Movilske jame spominjajo na zgodbo Jamskega stvora. Zgodilo se je konec osemdesetih, ko je vlada hotela zgraditi velikansko elektrarno v bližini Črnega morja. V eni od jam je bil žveplen termalni vrelec z nenavadnimi nevretenčatji. V njem je bilo na stotine novih bitij in znanstve- niki so jih kar 35 označili kot novo vrsto. Ta bitja so živela samo v jamah. Če bi jedrska vojna uničila planet in bi vse življenje na površju izginilo, bi ekosistem v Movilskih jamah preživel, ker ni odvisen od sončne energije in hrane s površja." Movilsko odkritje je bilo resnično veliko, saj gre za prvi podzemni ekosistem na svetu, ki temelji na kemosintezi. Med novo vrsto živali je bila tudi 10 centimetrov dolga stono-gas strupenim ugrizom. V Jugoslaviji so odkrili dvoživke, dolge več kot 20 centimetrov. Nihče pa še ni odkril tako velikanske pošasti, kakršno je naše bitje v Jamskem stvoru, a kdo ve? Teoretično ni omejitev glede velikosti živali, ki živijo tam spodaj. Velikanska bitja, ki živijo od kemosinteze, že obstajajo, torej zakaj ne? kujejo, da boš nadaljeval družinsko tradicijo. Edina težava je, da Will nima prav nobenih supermoči, in kar je najhuje, dodelijo ga k pomočnikom namesto k junakom. Življenje mu dodatno grenijo nadležni učitelj telovadbe, starši s svojimi (pre)veli-kimi pričakovanji in ljubezenske težave. Ko hudobnež ogrozi njegovo družino, prijatelje in Sky High, mora Will uporabiti svoje pravkar odkrite moči in dokazati, da je junak. V filmu Sky High: Šola za junake se prepletata vsakdanjik običajnih najstnikov in neverjetni svet supetjunakov. Disneyjeva akcijska družinska komedija s pomočjo najstniške drame, stripovskih pustolovščin, osupljivih posebnih učinkov in obetavnih mladih igralcev ustvari vznemirljivo zabavo za vso družino. Monika Maljevič ■hhhhSKY HIGH Režija: Mike Mitchell Scenarij: Paul Hernandez, Bob Schooley, Mark McCorkle, Jonathan Aibel, Glenn Berger, Matt Lopez Produkcija: Andrew Gunn Igrajo: Kelly Preston, Lynda Carter, Michael Angarano, Danielle Panabaker, Mary Elizabeth Winstead, Bruce Campbell, Dave Foley, Steven Strait, Kurt Russell Premiera: 6. 10. 2005 Distribucija: Cenex na kratko Film Oliverja Stonea, posvečenega 11. septembru, bodo v Združenih državah začeli predvajati 11. avgusta 2006, torej mesec dni pred peto obletnico atentatov. Direktor distribucije Paramounta Wayne Lewellen je dejal, da morajo film, ki še nima naslova, predvajati pred 11. septembrom. Stoneov celovečerni film, v katerem glavno vlogo igra Nicholas Cage, bo dramatična pripoved o dveh policistih, ujetih v stolpih Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku. O atentatih, v katerih je umrlo skoraj 3.000 ljudi, ta čas snemajo še dva umetniška filma, kar pomeni tudi konec tabuja, ki ga je v zvezi s to občudjivo temo, še zelo živo v kolektivni zavesti, štiri leta narekoval Hollywood. Valižanska igralka, dobitnica oskarja Catherine Zeta-Jones bo igrala v hollywoodski priredbi nemške romantične komedije iz leta 2001 z naslovom Bella Martha. Film, ki ga je v izvirniku režirala Sandra Nettiebeck, pripoveduje o tem, kako se avtoritarni šefinji kuhinje v restavraciji - v izvirniku jo je upodobila Martina Gedeck - preobrne življenje, ko postane skrbnica svoje nečakinje, osemletne sirote, in ko se nov italijanski kuhar vseh v njeno stanovanje. Remake bodo z režiserjem Scottom Hicksom začeli snemati predvidoma januarja prihodnje leto. Izvirnik z angleškim naslovom Mostly Martha so v ameriških kinih vrteli poleti 2002 in je doživel dobre kritike, v kinematografske blagajne pa prinesel več kot štiri milijone dolarjev. Ameriški igralec Harrison Ford bo nastopil v filmu o umoru ameriškega predsednika Abrahama Lincolna leta 1865. V tem filmu z naslovom Manhunt (Lovna človeka) bo Ford igral polkovnika Evertona Congeija, vodjo skupine, ki je ob koncu secesijske vojne po dvanajstih dnevih preiskav našla predsednikovega morilca Johna Wilkesa Bootha. Harrison Ford je v zadnjih tridesetih letih igral v več nadvse uspešnih ameriških filmih, med drugim v prvih treh nadaljevanjih Vojne zvezd in nizu treh filmov o Indiani Jonesu, četrti pa je napovedan za leto 2006. Osemintridesedetna avstralska igralka Nicole Kidman, ki je bila leta 2003 za vlogo v filmu Ure do večnosti nagrajena z oskaijem, že snema nov film. Tako bo igrala glavno vlogo v komediji o štirih Američankah, ki potujejo v Monte Carlo in si želijo spoznati premožne može. Film, katerega producentka je prav tako Kidmanova, bodo snemali po romanu Lovci na glave. Dekleta bodo naletela na sebi podobne džen-telmene oziroma štiri žigole, ki se predstavljajo kot premožni samski moški v upanju, da bodo "ulovili" zares premožne neveste. (71/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 0} 16 57 ISO fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje PETEK, 7J0J0Q5 TevePika Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.30 10.05 10.35 11.25 12.15 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40 16.00 16.25 17.00 17.45 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 20.50 21.35 22.00 22.50 0.05 0.25 1.20 1.45 2.10 tedenski izbor KULTURA odmevi poročila (vps 07.00) dobroiutr0 poročila dobro iutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor ebu film: igra, kratki icrani film risanka enajsta Sola, oddaia za radovedneže prisluhnimo tlslni z vami druga geneza, francoska dokumentarna serija, 5/7 osmi dan poročila, Sport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor obzorja duha duhovni utrip črno na belem • 25 let nove revije, dokumentarec poročila, promet (vps 15.00) mostovi - hidak (vps 15.05) palček david, risana nanizanka, 1/25 (vps 15.40) iz popotne torbe: nevsakdanji lov (vps 16.05) sprememba načrta, danska nanizanka, 4/6 (vps 16.25) novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) skriti svet nagov, nemška dokumentarna oddaja (vps 17.30) žrebanie deteljice (vps 18.30) luka in lučka, risanka (vps 18.40) celestin, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, sport najšibkejši člen, kviz (vps 20.00) slačenje, novozelandska nadaljevanka, 15/20 (vps 20.55) 100 let slovenskega filma: vikend, kratki film, ponovitev (vps 21.35) odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00) polnočni klub (vps 22.50) turistika, ponovitev DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. zdaj!, oddaia za razgibano življenje, pon. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS Ol .45) infokanal Slovenija 2 6.30 8.30 9.00 11.00 11.30 12.30 13.00 13.00 14.25 15.10 15.45 16.45 17.20 17.50 20.55 21.25 21.55 22.25 0.20 INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL GLASNIK, ODDAIA TV MARIBOR (VPS 12.30) TEDENSKI IZBOR OČE ZA ZALIUBIT, NEMŠKI FILM ŠTAFETA MLADOSTI ŠPORT ŠPAS NIKOLI OB DESETIH: YUHUBANDA, PON. ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE (VPS 16.45) MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) ČAROVNICE, NEMŠKA DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 2/3, PONOVITEV (VPS 19.00) RESNICA O DA VINCIJEVI ŠIFRI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2 (VPS 20.00) ALPE-DONAVA-JADRAN • ALLIANZ ARENA, NAJSODOBNEJŠI NOGOMETNI STADION V EVROPI (VPS 20.55) CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA (VPS 21.25) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA,10/14 (VPS 21.55) DOGMA, AMERIŠKI FILM (VPS 22.25) POLICIST IZ BUENOS AIRESA, ARGENTINSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.20) INFOKANAL 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 7. dela ameriike nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 2. dela am. nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 8. del am. nan. 13.25 Mladi in nemirni, 4. sezona, 249. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 144. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 3. del ameriške nanizanke 16.30 Jimova družina, 2. sezona, 25. del amerSike humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Z Adijem po Sloveniji 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ Večerja z zvezdo 19.45 Et Torbica 20.00 Komedija: Policijska akademija 3, ameriški film 21.35 Žene nogometašev, 4. sezona, 1. del an. nad. 23.00 MoSke zadeve, S. sezona, 6. del ameriške nanizanke ^ 23.55 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.35 E+, ponovitev Pop TV 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Materina pot, ponovitev 37. dela mehiške nad. 8.45 Vila Marija, ponovitev 28. dela hrvaSke nad. 9.35 TV prodaja 10.05 Proti vetru, ponovitev 34. dela mehiške nad. 11.00 Prerojena ljubezen, pon. 16. dela venezuelske nad. 11.55 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 17. del venezuelske nad. 16.00 Proti vetru, 35. del mehiške nadaljevanke 17.00 Vila Marija, 29. del hrvaške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 38. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR 21.10 Akcija: Gladiator, ameriški film^ 23.50 Teksaški mož postave, 7. sezona, 5. del am. nan. 0.45 XXL premiere 0.50 24UR, ponovitev 1.50 Nočna panorama Prva TV 08.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 V harmoniji z naravo, pon 10.00 ŠKL, pon 11.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 2 del., pon 11.30 Drompot, pon 12.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, praktikum intuicije, pon 12.30 Glasbeni mozaik 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon 18.00 Do zdravja malo drugače, prvič 19.00 Činčove ideje, pon 20.00 Predah v gibanju, gostja: Alenka Vidrih, prvič 20.45 Toftalka, prvič 21.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Avto šok, pon 23.00 Trenja, POP TV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik PCP SOBOTA, Slovenija 1 Q ИИ 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 532. del 10.50 Črna kronika, 54. del 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.15 TV prodaja 12.30 Tri v vrsto 12.40 Spomin 12.55 TV prodaja 13.30 Ob podelitvi nagrad Emmy 2005 (ponovitev) 14.15 Alo, alo, 29. del angleške serije 14.45 Črni gad, 18. del angleške serije 15.15 Gospod Bean, 29. del angleške serije 15.45 Skozi ključavnico 16.35 TV prodaja 17.10 Mali mečevalci, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 533. del ital. telenovele 18.00 Življenje ob jezeru, 55. del 18.25 Črna kronika, 55. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Mularija, 3. del srbske serije 20.55 Kraljevska družina, razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe n v iskanju pravke, ameriška serija 22.40 Okrožje Columbia, 111/1. del ameriške nanizanke 23.30 Marienna & Salome, pogovorna oddaja 00.30 Mularija, 3. del srbske serije 01.25 Kraljevska družina, razvedrilna oddaja 02.15 Resnične zgodbe n v iskanju pravke, ameriika serija 03.05 Okrožje Columbia, 11/23. del ameriške nan. 03.55 Marienna & Salome, pogovorna oddaja_ 6.25 6.25 6.30 7.00 7.20 7.30 8.20 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.10 13.30 14.00 14.00 14.25 15.15 17.00 17.15 17.25 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.35 21.35 22.00 2230 23.25 0.55 1.35 2.00 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI IZ POPOTNE TORBE: NEVSAKDANJI LOV ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM VRTNICA, POUČNO RAZVEDRILNA ODDAJA KNJIŽNI KVIZ: O COPRNICAH IN POVODNIH MOŽEH, ZAKLJUČNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA KN|IŽN|EGA KVIZA 2005 KINO KEKEGDVOJČICI, NEM. FILM (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TURISTIKA, PONOVITEV POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 13.30) TEDENSKI IZBOR CELICA, DOKUMENTARNI FELJTON (VPS 14.00) MALI MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA, 15., ZADNJI DEL RADICAL HAIRDRESSING, FRANCOSKI FILM (VPS 15.15) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) OZARE (VPS 17.15) SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NADALJEVANKA-3. DEL: MOTIVATOR, 3/15 (VPS 20.00) HRl-BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) BRIGADA, RUSKA NADALJEVANKA, 14/15 (VPS 22.30) PREDSTAVA, ANGLEŠKI FILM (VPS 23.25) DNEVNIK, VREME, ŠPORT,PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) INFOKANAL SP V RITMIČNI GIMNASTIKI, POSNETEK 12 BAKUJA PALERMO: KVALIFIKACIJE ZA SP V NOGOMETU ITALIJA - SLOVENIJA, PRENOS (VPS 20.00) 23.05 NIKOLI OB DESETIH: NUDE, GLASBENA ODDAJA (VPS 00.20) 0.05 SAGA O FORSYTIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 10, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 23.05) 1.25 INFOKANAL Kanal A 8.10.2005 a 9.15 TV prodaja 9.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 140. dela ameriške nadaljevanke 1035 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 141. dela ameriške nadaljevanke 11.25 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 142. dela ameriške nadaljevanke 12.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 143. dela ameriške nadaljevanke 13.05 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 144. dela |§§§ф ameriške nadaljevanke 13.55 Dannyjeve zvezde 14.55 Johnny Cunami, ameriški film 16.35 Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nan. 17.30 Ti nemogoči policisti, 4. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.40 E+ Nekoč in danes 18.50 E+ Metalurgija IftQS: E+ Silikonska dolina 19.15 E+ Čez mejo 19.30 E+Alternativa 20.00 Družinski film: Škratje, angleško-ameriški film 21.35 Las Vegas, 2. sezona, 2. del ameriške nanizanke 2230 Kruta resničnost, ameriški film 0.15 Ekstra magazin, ponovitev^* Pop TV 5.55 Formula 1, prenos treninga 7.00 TV prodaja 730 Ringa-Raja: 7.30 Najlepše pravljice bratov Grimm: Obuti maček, -■-ЈШг sinhr. risani film 8,10r. Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.20 Brata Koalček, sinhronizirana risana serija 830, Drobižki, sinhronizirana risana serija 8:40 Pepelka, sinhronizirani risani film 9 30 Bučke, sinhronizirana risana serija 9301 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija Шр Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 1030 Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija 11.00 Najlepše pravljice bratov Grimm, sinhronizirani llSIl' risani film 1130 Šolska košarkarska liga 1230 Na deželi je lepo, 1. sezona, 20. del avstralske |jjjjjll nanizanke 13.25 Naša sodnica, 3. sezona, 6. del ameriške nan. 14J20 Providence, 4. sezona, 1. del ameriške nan. 15.15 Narejeni za ubijanje, dokumentarna serija 16-15 Pustolovščine v divjini, dokumentarna serija 17.15 24UR-vreme 17.20 Očetovo popotovanje, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR, v živo 21.40 Sobotni filmski hit: Razkritje, ameriški film 0.00 Alias, 3. sezona, 3. del ameriške nanizanke 035 Starec z zgodbami, ameriški film 3.05 24UR, ponovitev 4.05 Nočna panorama Prva TV QEqe Slovenija 2 z 07.30 Mali mečevalci, risana serija 0&20 TV prodaja 09.00 Digimoni, risana serija 6.30 INFOKANAL 09.25 TV prodaja 9.00 TV PRODAJA 09.55 Digimoni, risana serija 9.30 INFOKANAL 10.20 TV prodaja 11.20 11.55 TV PRODAJA SKOZI ČAS 1030 11.15 Življenje ob jezeru, 51. del Življenje ob jezeru, 52. del 12.05 TEDENSKI IZBOR 11.40 Življenje ob jezeru, 53. del 12.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA 12.05 Življenje ob jezeru, 54. del 12.30 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 12.30 Življenje ob jezeru, 55. del 12.55 LENT 2005: PARNI VALIAK, 1235 TV prodaja 14.35 ODDAJA TV MARIBOR. PONOVITEV (VPS 13.00) SP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 13.15 14.05 Ena na ena, ponovitev Prestižno, ekskluzivno, ponovitev POSNETEK IZ BAKUJA (VPS 14.10) 14.40 Prvaki med silaki, reportaža 17.05 CELJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, CELJE PIVOVARNA LAŠKO - SAEVEHOF, 15.05 16.10 Adijo pamet, kontaktna oddaja Lisice, 8. del srbske serije PRENOS (VPS 17.10) 17.05 Ljubezenske prevare, 20. del 17.50 Kraljevska družina, razvedrilna oddaja 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Kontrolorja poletov, ameriška komedija (1999) 22,00 Vraževernost, angleško, nizozemski thriller (2001)^ 23.40 Reporter X 00.10 Kontrolorja poletov, ameriška komedija (1999) 02.10 Vraževernost, angleško, nizozemski thriller (2001) 03.50 Reporter X TevePika GE 09.00 Tv Prodaja 09.25 Četrtkove zgodbice, poletna jelka, pon 09.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Suzana Landriped, pon 10,00 Drom pot, pon 10.30 Toftalka, pon 10.45 Spoznajte jo rastlino, prvič 11.00 Vodič po podjetništvu 11.15 Predah v gibanju, gostja: Alenka Vidrih, pon 12.00 Klepet z jasnovikdo Maručo, pon 12.30 Glasbeni mozaik 15.45 Narodno zabavni koncert, Kranj, 5. del 16.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 16.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 17.00 Kulturne drobtinice, festivalska jesen, pon 17.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, praktikum intuicije, pon 18.00 Avto šok, pon 18.30 V harmoniji z naravo, pon 19.00 Do zdravja malo drugače, pon 20.00 A to je to, poučno n zabavna oddaja z Rezo, prvič 20.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, Andragoški center Slovenije, pon 21.00 Modro, oddaja o navtiki, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Rojstvo prestolnice, 1. del, prvič 23.00 Živeti zdravo, pon 23.30 Ekstra Magazin 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik NEDELJA, Ш2005 Slovenija 1 0.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT.PONOVITEV 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) I.30 INFOKANAL Slovenija 2_ 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 INFOKANAL 10.25 TV PRODAJA II.00 SKOZI ČAS 11.10 TEDENSKI IZBOR 11.10 HRI-BAR 12.10 NAŠA PESEM 2005: MEPZ SV. NIKOLAJ, LITIJA; MEPZ HRAST, DOBERDOB, ITALIJA, 2/3 12.30 MLADI VIRTUOZI: MATEJ VOVK (VPS 12.30) 13.00 MATURA 2005: ZLATI MATURANTI POKLICNE MATURE, 1. DEL, PONOVITEV 13.30 KVALIFIKACIJE ZA SP V NOGOMETU, ITALIJA - SLOVENIJA, POSNETEK IZ PALERMA (VPS 13.00) 15.30 SP V RITMIČNI GIMNASTIKI, POSNETEK IZ BAKUJA (VPS 15.30) 16.40 VELENJE: UCA PRVAKOV V ROKOMETU (M), GORENIE - HAFNARFJOEDUR, PRENOS (VPS 16.40) 18.30 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 18.30) 20.00 DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 (VPS 20.00) 20,55 OTROK V KOTU, AVS. NAD., 2/3 (VPS 20.55) 21.50 IMPROMTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA 21.50 SAMOSPEVI ALOJZA SREBOTNJAKA, POJE TENORIST JURIJ REJA (VPS 21.50) 22.05 DANCEWEB, DOKUMENTARNA ODDAJA O DELAVNICAH SODOBNEGA PLESA NA DUNAJU (VPS 22.05) 22.55 NEIZTROHNJENO SRCE, TV PLES TANJE SKOK (VPS 22.55) 23.05 LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M), GORENJE - HAFNARFJOEDUR, POSNETEK IZ VELENJA 0.25 INFOKANAL Prva TV B И0 Kanal A J3 7.30 živžav: palček david, risana nanizanka, 2/25; žametek, 1/13; pika nogavička, 1/16 (vps 07.30) 9.55 šport spas (vps 09.55) 10.25 izvir(n)t, oddaia o ljubiteljski kulturi (vps 10.25) 10.55 dežele, kjer so doma legende, francoska dokumentarna serija, 10/13 (vps 10.55) 11.20 ozare, ponovitev 11.25 obzorja duha (vps 11.25) 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.15 pri i020vcu z natalijo (vps 13.15) 14.15 tistega lepega popoldneva (vps 14.15) 14.20 poldnevnik 14.25 človeški faktor 14.30 nedeljsko oko 14.40 pet minut slave 14.45 triki derrena browna 15.45 predmet poželenja 16.00 odprto 16.05 žive legende 16.15 šport s šport na današnji dan 16.25 osmi potnik 16.35 lorella 17.00 poročila, šport, vreme (vps 17.00) 17.15 tistega lepega popoldneva (vps 17.15) 17.15 glasbeni dvoboj 17.30 panika, igrana reportaža 17.40 vabilo za dva 18.00 vroče 18.05 družabna kronika 18.25 žrebanje lota (vps 18.25) 18.40 hopla, risanka (vps 18.40) 18.45 čaru in mimo, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 šport 20.00 spet doma (vps 20.00) 21.35 : š-športna oddaia (vps 21.35) 22.00 večerni gost (vps 22.00) 22.55 poročila, šport, vreme (vps 22.55) 23.15 praznični dan, francoski film (vps 23.15) 9.15 9.45 13.05 13.55 14.55 16.35 17.30 18.00 20.00 22.15 23.10 23.40 1.15 Pop TV 07.15 Mali mečevalci, risana serija 08.30 TV prodaja 09.30 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.25 TV prodaja 11.50 Skozi ključavnico, ponovitev 12.40 Alo, alo, 29. del angleške serije 12.10 Črni gad, 18. del angleške serije 13.40 Gospod Bean, 29. del angleške serije 14.30 Adijo pamet, kontaktna oddaja 14.40 TV prodaja 16.10 Kako preživeti, 5. del ameriške serije 17.00 Kontrolorja poletov, ameriška komedija (1999) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Nori Placid Lake, avstralska komedija (2003) 21.40 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 22.30 Marlenna & Salome, ponovitev 23.30 Kako preživeti, 5. del ameriške serije 00.20 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 00.50 Nori Pladd Lake, avstralska komedija (2003) 02.30 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 03.20 Marlenna, ponovitev 04.20 Kako preživeti, 5. del ameriške serije 05.10 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja TevePika EE TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 245. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 4. sezona, ponovitev 246. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 247. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 248. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 249. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Asi na kolescih, ameriški film Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nanizanka Ti nemogoči policisti, 5. del ameriške humoristične nanizanke E+ TV kriminalka: Atomski vlak, ameriški film Tihi zločin, 3. sezona, 2. del ameriške nanizanke Navigator Koliko je krivcev?, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev 10.00 Spoznajte jo rastlino, pon 10.15 Četrtkove zgodbice, poletna Jelka, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Andragoški center Slovenije, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Modro, oddaja o navtiki, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A to je to, poučno n zabavna oddaja z Rezo, prvič 14.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 14.30 Tv Prodaja 15.00 Glasbeni mozaik 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 17.00 Kulturne drobtinice, Kras v pesniški obliki in podobi, prvič 17.30 Rojstvo prestolnice, 1. del, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, praktikum intuicije, pon 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 19.00 Rokomet Slovan:Cimos, pon 19.30 Vodič po podjetništvu 19.45 Spoznajte jo rastlino, pon 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Predstavitev tradicionalnih obrti na goriškem, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Rojstvo prestolnice, 1. del, pon 23.00 Avto šok, pon 23.30 Hiron, svetovanje dr. Emila Kušca, pon 00.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Suzana Landriped, pon 00.30 TV Dražba z Mariom, pon 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik PONEDELJEK, POP» 6.30 Formula 1, prenos dirke za VN Japonske 9.00 TV prodaja 9.30 Ringa-Raja: 9.30 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.55 Vodovnikova vesina, risana serija 10.20 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 10.50 Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija 11.00 Tom in Jerry, risana serija 11,10 Dogodivščine jackieja Chana, risana serija 11.40 Tom In Jerry, risana serija 11.50 Šolska košarkarska liga 12.50 Na deželi je lepo, 1. sezona, 21. del avs. nan. 13.45 Naša sodnica, 3. sezona, 7. del ameriške nanizanke 14.40 Teža družine, ameriški film 16.25 Mary Higgins Clark: Moja si, kanadski film 18.15 24UR-vreme 18.20 Italijanske dobrote, kuharska serija 19.00 24UR 20.00 Nedeljski filmski hit: Mafijski blues, ameriški film 21.45 Športna scena 22.30 Policaj pod nadzorom, ameriški film 0.35 24UR, ponovitev 1.35 Nočna panorama_ Slovenija 1 6.25 TEDENSKI IZBOR 6.25 UTRIP 6.40 ZRCALO TEDNA 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO IUTRO 8.00 POROČILA 8,05 DOBRO IUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9,05 IZ POPOTNE TORBE: NEVSAKDANJI LOV 9.25 RISANKA 9.30 SPREMEMBA NAČRTA, DANSKA NANIZANKA, 4/6 10.05 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 14.30 PRVI IN DRUGI 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) 15.45 BINE - ČUVAJ PARKA, RISANA NANIZANKA, 2/4 (VPS 15.45) 16.10 RADOVEDNI TAČEK: LOVEC (VPS 16.10) 16.25 RISANKA 16.35 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: AJKEC IN PRAVA FRESKA, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, _5/10, PONOVITEV (VPS 16.35)_ 17.00 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.25 22.00 22.50 0.35 1.30 1.55 2.25 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) DRUGA GENEZA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/7 (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) OČI IN SINE, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT DOC MARTIN, ANGLEŠKA NAD. 1/6 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 21.00) UMETNI RAJ (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) DEDIŠČINA EVROPE: LENIN: THE TRAIN - QUEL TRENO PER PIETROGRADO, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. UMETNI RAJ, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.00 11.00 11.30 12.20 12.55 12.55 13.25 13.45 13.45 15.10 15.55 16.20 19.05 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 23.00 0.30 INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN - ALLIANZ ARENA, NAJSODOBNEJŠI NOGOMETNI STADION V EVROPI Š-ŠPORTNA ODDAJA DANCEWEB, DOKUMENTARNA ODDAJA O DELAVNICAH SODOBNEGA PLESA NA DUNAJU IMPROMTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA SAMOSPEVI ALOJZA SREBOTNJAKA, POJE TENORIST JURI) REJA NEIZTROHNJENO SRCE, TV PLES TANJE SKOK DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 TURISTIKA DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 16.20) SMRT V SVETEM REDU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2, ZADN|I DEL PON. (VPS 17.25) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 2/22, PONOVITEV (VPS 19.05) OSEBNO (VPS 20.00) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 20.30) STUDIO CITY (VPS 21.00) ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00) ŠTUDENTSKA (VPS 22.30) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A a 10J0JQQ5 A 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 9. del ameriške nanizanke 13.25 Mladi in nemirni, 4. sezona, 250. del ameriške nadaljevanke 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 145. del ameriške nadaljevanke 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 4. del ameriške nanizanke 16.30 Jimova družina, 2. sezona, 26. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ (St)resno 18.45 E+rhiv 19.10 E+ Graforobot 19.45 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus n Jean Claude Van Damme: Varuh časa, ameriški film ^ 21.45 Zvezdna vrata, 5. sezona, 16. del ameriške nanizanke 22.40 Mladi zdravniki, 3. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Seinfeld, 7. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.40 Samo bedaki in konji, 4. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke ** 0.20 E+, ponovitev_// Pop TV POP 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 38. dela mehiške nad. 9.35 Proti vetru, ponovitev 35. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 29. dela hrvaške nad. 11.50 Prerojena ljubezen, pon. 17. dela venezuelske nad. 1145 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 18. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 30. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 36. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 39. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 3. sezona, 5. del slovenske nan. 20.55 Razočarane gospodinje, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 21.45 BAR 22.15 Skrivnostni otok, 1. sezona, 5. del ameriške nan. 23.10 XXL premiere 23.15 Na kraju zločina, 2. sezona, 16. del ameriške nan. 0.10 Osebno maščevanje, ameriški film ^ 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama Prva TV Q ИВ 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 0 TV prodaja 08.30 Mala Sola 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 533. del 10.50 Črna kronika, 55. del 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Mala Sola 12.45 Spomin 13.00 TV prodaja 13.45 Nori Placid Lake, avstralska komedija (2003) 15.25 Okrožje Columbia, lil/1, del ameriške nanizanke 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 529. del ital. telenovele 17.55 Življenje ob jezeru, 51. del 18.25 Čma kronika, 51. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ring, pogovorna oddaja 21.00 Paolo Borsellino, 1. del italijanske miniserije 22.00 Podmornica, ameriška vojaSka akcija (2004) 23.45 Ring, pogovorna oddaja 00.45 Paolo Borsellino, 1. del italijanske miniserije 01.45 Podmornica, ameriška vojaSka akcija (2004) TevePika TOREK, 11.10.2005 Slovenija 1_[J 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.15 9.20 9.50 10,35 11.50 13.00 13.25 13.25 14.25 15.00 15.05 15.40 16.10 16.15 16.35 17.30 18.05 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23145 0.25 1.20 2.10 2.35 tedenski izbor kultura odmevi poročila (vps 07.00) dobrojutro poročila dobrojutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor cedrik, risana nanizanka, 37/52 risanka šport špas zgodbe iz škol|ke sožitja, svetovalna oddaja tv maribor pri jožovcu z natalijo poročila, Sport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor hri-bar vedrana grisogono nemeš: blisk, tv nadaljevanka - 3. del: motivator, 3/15 poročila, promet (vps 15.00) mostovi - hidak: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.05) VALE IN LAjČI: ZA LAS (VPS 15.40) ALI ME POZNAŠ: |az sem zgodnja pomlad (vps 16.10) zlatko zakladko: med jesenskimi goricami (vps 16.15) knjiga mene briga - virginia woolf: orlando, ponovitev (vps 16.35) novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00) matura 2005: zlati maturanti splošne in mednarodne mature, 2. del (vps 17.30) modro (vps 18.05) simon v deželi risb s kredo, risanka (vps 18.40) vida in luka, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport pod žarometom (vps 20.00) dosje (vps 21.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) usodna ura, kanadska dokumentarna serija, 3., zadnji del (vps 22.50) matura 2005: zlati maturanti splošne in mednarodne mature, 2. del, ponovitev dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. pod žarometom, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 02.10) infokanal Slovenija 2 EZE 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 lana, oddaja o sončni strani življenja, Suzana Landriped, pon 10.00 Narodno zabavni koncert, Kranj, 5. del, pon 10.45 Spoznajte jo rastlino, pon 11.00 Modro, oddaja o navtiki, pon 11.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 12.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 13.00 Trenja, POP TV 14.30 Glasbeni mozaik 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, AndragoSki center Slovenije, pon 17.30 Vodič po podjetništvu, prvič 18.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 3 del. 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 21.30 24 UR, Informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Rokomet Slovan:Cimos, prvič 23.30 E+ 01.00 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik 6.30 9.00 11.00 11.30 12.40 .13.15 13.15 13.45 14.15 14.45 14.45 15.15 15.50 16.20 17.20 17.50 20.00 20.35 22.30 INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR OSEBNO POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA SLOVENCI V ITALIJI (VPS 14.15) TEDENSKI IZBOR RESNIČNA RESNIČNOST ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA ŠTUDENTSKA STUDIO CITY MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) IVAN PREGELJ-ANDREJ HIENG: SIN POGUBLJENJA, TV IGRA (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 6/24 (VPS 20.00) GERHARD HAUPTMANN: PRED SONČNIM VZHODOM, TV PRIREDBA PREDSTAVE 5NG DRAMA LJUBLJANA (VPS 20.35) ODRAŠČANJE V EVROPI: OBLEKA, RUSKI KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 22.30) INFOKANAL Kanal A 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nan. 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 10. del ameriške nanizanke 13.25 Mladi in nemimi, 4. sezona, 251. del ameriške nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 146. del ameriške nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 5. del ameriške nanizanke 16.30 jimova družina, 2. sezona, 27. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+Od zvezdice do zvezde 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ BAR 19.45 E+ Nebuloza 20.00 Akcija: Diplomatsko obleganje, ameriški film ^ 21.40 Zvezdna vrata, 5. sezona, 17. del ameriške nan. 22.35 Mladi zdravniki, 3. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 7. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 23.35 Samo bedaki in konji, 4. sezona, 7. del angleške humoristične nanizanke 0.15 E+, ponovitev TevePika BE Pop TV 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 39. dela mehiške nad. 9.35 Proti vetru, ponovitev 36. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 30. dela hrvaške nad. 11.50 Prerojena ljubezen, pon. 18. dela venezuelske nad. 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 19. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 31. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 37. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 40. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 20.55 Kevin Hill, 3. del ameriške nanizanke 21.45 BAR 22.15 Newyorška policija, 10. sezona, 3. del ameriške nanizanke 23.10 XXL premiere 23.15 Na kraju zločina, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke 0.10 Taffin, angleško-irski film ^ 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama Prva TV 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Tri v vrsto 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Mala šola 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 534. del 10.50 Črna kronika, 56. del 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Mala šola 12.45 Spomin 13.00 TV prodaja 13.45 Podmornica, ameriška vojaška akcija (2004) 15,25 Ring, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 535. del ital. telenovele 17.55 Življenje ob jezeru, 57. del 18.25 Črna kronika, 57. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 21.00 Lisice, 9. del srbske serije 22.00 V škripcih, ameriška romantična drama 2001 23.45 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 00.45 Lisice, 9. del srbske serije 01.45 V škripcih, ameriška romantična drama 2001 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku |||||| dneva, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Rokomet Slovan:Cimos, pon 11.00 Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon 11.30 ŠKL, prvič 12.30 Vodič po podjetništvu, pon 12.45 Toftalka, pon 13.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 3 del., pon 13.30 Tv Prodaja 14.00 Glasbeni mozaik 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, praktikum intuicije, pon 17.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, zdravilni gaj Tunjice, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 To morate vedeti! 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Krka - Bilobil, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik SREDA, 11102005 Slovenija 1 j Q И0 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ZGODNJA POMLAD 9.10 ZLATKO ZAKLADKO: MED JESENSKIMI GORICAMI 9.30 KNJIGA MENE BRIGA - VIRGINIA WOOLF: ORLANDO 9.50 ODDAIA ZA OTROKE 10,05 GLASBENA ODDAIA 10.25 SKRITI SVET NAGOV, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 11.15 SPET DOMA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 ZABAVNI INFOKANAL 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDA|A TV MARIBOR 14.25 DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.05) 15.40 FRAČJI DOL, LUTKOVNA NANIZANKA, 2/23 (VPS 15.40) 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.05) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 1730 Z VAMI (VPS 17.30) 18.20 TURISTIKA (VPS 18.20) 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 BINKO, RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT:PRIJATELJ, NORVEŠKI FILM (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 SVETO IN SVET (VPS 22.55) 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1,05 Z VAMI, PONOVITEV 1.55 DNEVNIK ZAMEjSKE TV (VPS 01.55) 2.20 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.05 TV PRODAIA 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, _ODDAIA TV MARIBOR (VPS 14.40) 15.15 TEDENSKI IZBOR 10.50 Črna kronika, 52. del 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - 12.45 Monk, 2. sezona, ponovitev 7. dela ameriške 15.15 FRASIER, 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja VLADIMIR NABOKOV: LOLITA (VPS 21.30) nanizanke AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 6/24 12.20 TV prodaja 22.00 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) 13.40 TV prodaja 15.45 NIKOLI OB DESETIH: NUDE, GLASBENA ODDA|A 12.35 Mala Sola 22.50 GLASBENI VEČER 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.45 DOBER DAN, KOROŠKA 12.45 Spomin 22.50 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN 15.00 Prerojena ljubezen, 21. del venezuelske 17.20 17.50 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ |UTRAN|EGA PROGRAMA (VPS 17.50) 13.00 13.45 15.25 TV prodaja V škripcih, ameriška romantična drama 2001 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.40 LEOPOLD HAGER N.RIMSKI-KORSAKOV: ŠEHEREZADA, PONOVITEV (VPS 22.50) SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 16.00 17.00 nadaljevanke Vila Marija, 33. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 39. del mehiške nadaljevanke 19.00 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 16.25 TV prodaja STEFAN MILENKOVIČ IN ANTON NANUT - 17.55 24UR - vreme 17/24, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ 17.00 Mali mečevalci, risana serija D.KABALEVSKI, F.MANDELSSOHN, PONOVITEV 18.00 Materina pot, 42. del mehiške nadaljevanke 20.00 CELJE: KVALIFIKACIJE ZA SP V NOGOMETU, 17.25 Sto izložb, sto strasti, 536. del ital. telenovele (VPS 23.40) 19.00 24UR SLOVENIJA ■ ŠKOTSKA, PRENOS (VPS 20.00) 17.55 Življenje ob jezeru, 58. del 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 20.00 Trenja 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 08 60. OBLETNICI BIG BANDA RTV SLOVENI|A: VEČER Z 18.25 19.00 Črna kronika, 58. del Adijo pamet, kontaktna oddaja 1.40 135 TEDNIK, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.35) 21.45 22.15 BAR Na kraju zločina: New York, 1. sezona, 7. del LEGENDAMI IN AVANTGARDO 19.55 Plemeniti komentar 3.00 INFOKANAL ameriške nanizanke SLOVENSKEGA JAZZA, 2/2 (VPS 22.30) 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 23.10 XXL premiere 23.15 OTROCI REVOLUCIJE, 21.00 Kako preživeti, 6. del ameriške serije . . M 23.15 Zahodno krilo, 6. sezona, 4. del ameriške AVSTRALSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.15) 22.00 Cangsterji, francoska akcija (2002) i ovenna L nanizanke 0.55 INFOKANAL 23.40 Ena na ena, pogovorna oddaja 0.10 Velika zmešnjava, ameriški film 00.40 Kako preživeti, 6. del ameriške serije 2.05 24UR, ponovitev Kanal A A 01.40 Gangsterji, francoska akcija (2002) 6.30 INFOKANAL 3.05 Nočna panorama 9.00 11.00 ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TevePika ГТ5" 11.30 Prva tv ra ram 130 8.35 TV prodaja Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 10. 12.30 14.05 ZABAVNI INFOKANAL — —— TV PRODAJA dela ameriške nanizanke 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 14.40 TEDENSKI IZBOR 06.15 The Best Off 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nan. 9.30 Modro, oddaja o navtiki, pon 14.40 IZVIR(N)I, 06.30 TV prodaja 10.15 E+, ponovitev 10.00 Do zdravja tudi tako, zdravilni gaj Tunjice, pon ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI 07.00 Mali mečevalci, risana serija 12.05 TV prodaja 10.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja 15.10 POMAGAJMO SI, 07.25 Tri v vrsto 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 11. del 11.30 o kmetijstvu, pon ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA 07.40 Spomin ameriške nanizanke jana, oddaja o sončni strani življenja, Krka - 15.40 SOUTH PARK, OS O» TV prodaja 13.25 Mladi in nemimi, 4. sezona, 252. del ameriške nad. 12.00 Bilobil, pon AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA 08.30 Mala šola 14.15 Vsi moji otroci Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon NANIZANKA, 10/14^ 08.45 09.00 Spomin Mali mečevalci, risana serija All My Children, 2. sezona, 147. del ameriške nad. 13.00 Naša mala klinika 16.00 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR 15.05 TV prodaja 14.00 Glasbeni Mozaik (VPS 15.55) 09.25 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 6. del ameriške nanizanke 16.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 16.30 RESNICA O DA VINCI|EVI SlFRI, ANGLEŠKA 10.00 Prva prebere prva 16.30 limova družina, 2. sezona, zadnji del ameriške 17.00 V družbi z Algeo, prvič DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2, PON. 10.05 TV prodaja humoristične nanizanke 17.15 Vodič po podjetništvu, pon 17.20 MOSTOVI ■ HIDAK: 10.25 Sto izložb, sto strasti, 536. del 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Kulturne drobtinice, Kras v pesniški obliki in podobi, prvič POD DROBNOGLEDOM • NAGYÖT" ALATT, PONOVITEV 10.50 11.25 Črna kronika, 58. del Adijo pamet, kontaktna oddaja 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 12. del 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Kobal, prvič 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA 12.20 TV prodaja ameriške humoristične nanizanke 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo (VPS 17.50) 12.35 Mala šola 18.00 E+ 19.00 To morate vedeti!, pon 19.00 SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 8/13, 12.50 Spomin 18.10 E+ Pod lupo 19.30 Klepet z jasnovikdo Maručo, pon PONOVITEV (VPS 19.00) Ф 13.05 TV prodaja 18.45 E+ Najemi me 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.00 TENORIST MARCELO ALVAREZ 13.50 Gangsterji, francoska akcija (2002) 19.10 E+SMS 20.30 Sijaj IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (VPS 20.00) 16.25 TV prodaja 19.45 E+ Na fronti 21.00 Živeti zdravo 21.30 ANINA VRNITEV DOMOV, NEMŠKA DRAMA 17.00 Mali mečevalci, risana serija 20.00 Ekstra magazin^ 21.30 24 UR, informativna oddaja (VPS 22.00) 17.25 Sto izložb, sto strasti, 537. del italijanske 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, dokumentarna 22.30 Poslovni studio, 22.55 JASNO IN GLASNO, telenovele serija dnevno informativna oddaja, pon KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV 17.55 Življenje ob jezeru, 59. del 21.40 Zvezdna vrata, 5. sezona, 18. del ameriške nan. 23.00 Preverjeno POP TV 23.40 UMBERTO D., ITALIJANSKI ČB FILM, 18.25 Črna kronika, 59. del 22.35 Mladi zdravniki, 21. del ameriške humoristične nan. 00.00 Tv Prodaja PONOVITEV (VPS 00.10) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 23.05 Seinfeld, 7. sezona, 8. del ameriške 00.30 Glasbeni mozaik 1.10 INFOKANAL 19.55 Plemeniti komentar humoristične nanizanke 20.00 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 23.35 Samo bedaki in konji, 5. sezona, 1. del angleške iETRTEK, 21.00 Alo, alo, 30. del angleške serije 0.15 humoristične nanizanke E+, ponovitev C kanal a д 21.30 22.00 22.30 Črni gad, 19. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 1. del angleške serije 13.10.2005 8.30 8.35 9.25 Gospod Bean, 30. del angleške serije Pop TV BJ> TV prodaja Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke VIP, 2. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nan. 23.00 00.00 00.30 01.00 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Alo, alo, 30. del angleške serije Črni gad, 19. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 1. del angleške serije 6.50 24UR, ponovitev Slovenija 1 |_j 10.15 E+, ponovitev 01.30 Gospod Bean, 30. del angleške serije 7.50 8.40 9.35 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 40. dela mehiške nad. Proti vetru, ponovitev 37. dela mehiške nad. 12.05 12.35 13.25 TV prodaja izganjalka vampirjev 7. sezona, 12. del am. nan. Mladi in nemirni, 4. sezona, 253. del am. nad. 6.20 TEDENSKI IZBOR TevePika ИГ#1 10.25 10.55 11.50 12.45 13.40 TV prodaja Vila Marija, ponovitev 31. dela hrvaške nad. Prerojena ljubezen, pon. 19. dela venezuelske nad. Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prerojena ljubezen, 20. del venezuelske nad. Vila Marija, 32. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 38. del mehiške nadaijevanke 24UR - vreme 6.20 KULTURA 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 148. del am. nad. T\/ ...J.:. 6.30 7.00 7.05 ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO JUTRO POROČILA DOBRO JUTRO 15.05 15.35 16.30 i v prodaja VIP, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke Moja super sestra, 2. sezona, 1. del ameriške hum. nanizanke 8.30 9.00 Tv prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 14.10 15.00 16.00 17.00 17.55 8.00 8.05 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 4. sezona, 13. del 9.30 10.00 10.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Kulturne drobtinice, Kras v pesniški obliki in podobi, pon Sijaj Drom pot jana, oddaja o sončni strani življenja, Andragoški center Slovenije, pon 9.00 9.05 POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR 17.30 9.05 9.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ ODDAJA ZA OTROKE 18.00 18.10 18.45 ameriške hum. nanizanke E+ E+ Na obisku E+ par 11.00 11.30 18.00 19.00 Materina pot, 41. del mehiške nadaljevanke 24UR 10.20 11.10 POD ŽAROMETOM IZZIVI 20.00 21.45 22.15 23.10 23.15 0.10 1.55 2.55 TV kriminalka: Ugrabitev, ameriški film BAR Monk, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke XXL premiere Na kraju zločina, 2. sezona, 18. del ameriške nan Božanski Jackie Chan, hongkonSki film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama 11.35 13.00 13.20 13.20 14.10 14.35 15.00 SVETO IN SVET poročila, Sport, vreme (vps 13.00) TEDENSKI IZBOR VEČERNI GOST UMETNI RA| ODPETI PESNIKI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 19.00 19.45 20.00 E+ Parada plesa E+ Na ranču Britanski trojček: Umori na podeželju: Gosja omaka, angleški film 12.00 12.30 13.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Kobal, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno POP TV 21.45 22.45 Mrtve priče, 4. sezona, 7. del angleške nanizanke Nori na Alice, 3. del angleške humoristične nanizanke 14.00 14.30 16.00 16.30 Tv Prodaja Glasbeni Mozaik Navigator, prvič V družbi z Algeo, pon 15.05 MOSTOVI • HIDAK: POD DROBNOGLEDOM ■ NAGYÖT" ALAH (VPS 15.05) 23.25 23.55 0.35 Navigator, ponovitev Ruby Wax, pogovorna oddaja E+, ponovitev 16.45 17.00 Spoznajte jo rastlino, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, Krka - Bilobil, pon Prv a TV QiQB 15.40 15.50 15.55 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 40/52 (VPS 15.40) RISANKA NA LINIII, ODDAJA ZA MLADE (VPS 15.55) - 17.30 18.00 18.30 V harmoniji z naravo, prvič Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 06.15 The Best Off 16.35 REEM JE SAMA, KRATKI IGRANI FILM EBU, PONOVITEV (VPS 16.35) Pop TV № Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 06.30 TV prodaja Mail mečevalci, risana serija živo 07.00 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA 18:55 Četrtkove zgodbice, pikapolonica, prvič 07.25 Tri v vrsto 17.30 6.50 24UR, ponovitev 19.00 Do zdravja tudi tako, zdravilni gaj Tunjice, pon 07.40 Spomin 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 19.30 Živeti zdravo, pon 08.00 TV prodaja MLADE (VPS 17.30) 8.40 Materina pot, ponovitev 41. dela mehiške 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 08.30 Maia Sola 18.20 DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) nadaijevanke 20.30 Činčove ideje, prvič 08.45 Spomin 18.40 MOJSTER MIHA, RISANKA (VPS 18.40) 9.35 Proti vetru, ponovitev 38. dela mehiške 21.30 24 UR, informativna oddaja 09.00 Mali mečevalci, risana serija 18.55 VREME (VPS 18.55) nadaljevanke 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 09.25 TV prodaja 19.00 DNEVNIK 10.25 TV prodaja pon 10.00 Prva prebere prva 19.35 VREME, MAGNET, SPORT 10.55 Vila Marija, ponovitev 32. dela hrvaške nad. 23.00 Ekstra Magazin 10.05 10.25 TV prodaja Sto izložb, sto strasti, 530. del 20.00 21.00 TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 20. dela venezuelske nadaljevanke 00.00 00.30 Tv prodaja Glasbeni Mozaik 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje RADIO OGNJIŠČE PETEK 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Glasbena voSčila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 NaS gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 21.15 SvetniSki kandidati -SkofVovk Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 07.00 Zvonjenje 05.00 Z molitvijo v nov dan 07.15 Bim-bam-bom 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 08.00 Kmetijski nasvet 06.00 Pričevalci vere 08.10 Turistične novice 06.20 Prognostik 08.30 Koledar prireditev 06.30 Kratke novke 08.45 Spominjamo se 06.35 Kličemo 113 09.00 09.15 Poročila Napovednik 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 10.00 Poročila 07.00 Zvonjenje 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 07.15 Iz žitnice slovenstva 11.15 Knjižne minute (presoje) 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, 12.00 Zvonjenje obvestila 12.05 Besede Matere Terezije 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 08.30 Koledar prireditev 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 12.50 Iz žitnice slovenstva 09.00 Prenos sv. MaSe 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanita 14.00 Kratke novice 10.15 Graditelji slovenskega doma 14.05 Napovednik 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 11.15 Kmetijska oddaja 14.30 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje 14.45 Komentar tedna 12.05 Besede Matere Terezije 15.00 INFO oddaja 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 15.30 Osmrtnice, obvestila 12.30 Glasbena voSčila 15.45 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 15.50 Pričevalci vere 15.30 Osmrtnice, obvestila 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.45 Koledar prireditev 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.50 Pričevalci vere 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 16.00 17.00 Glasbena voSčila Slovencem po svetu in domovini 19.00 Kratke novice 18.30 Sakralna glasba 19.15 Napovednik 19.30 Poročila 19.30 Za otroke 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Iz Mohorjeve skrinje 20.00 Radio Vatikan 20.00 20.20 20.30 Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega - izzivi vere 20.20 20.30 21.30 Radijski roman 21.15 Ponovitev Komentarja tedna Ponovitve: 21.30 Mozaik dneva 22.00 NaS gost 22.00 Klasična glasba 23.00 Graditelji Ponovitve: 23.45 00.30 SvetniSki kandidati 23.00 Doživetja gora in narave Iz življenja vesoljne Cerkve 24.00 Srečno na poti Spoznanje več- predsodek manj Radio Vatikan 04.40 Radio Vatikan 00.45 04.40 r »ONEDELJEK m r bUbUIA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.00 05.10 05,30 05.45 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa 05.30 05.45 06.00 Poročila Napovednik programa Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.00 Pričevalci vere 06.30 Kratke novice 06.20 Prognostik 06.35 06.45 Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 07.00 Zvonjenje 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 17.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno Poročila, Vaša pesem Glasovanje za Vašo pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan TOREK 07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 1115 12.30 besede z razlago) __. Zvonjenje 073° Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti "8.00 Koledar prireditev 08.10 Spominjamo se 08.30 Sobotna iskrica 08,45 Poročila, VaSa pesem 09.00 Za Življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z 09.15 Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. 10.00 Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom 11.00 Gržanom 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1130 Poročila, osmrtnice, obvestila_12.50 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnke, obvestila Kmetijski nasvet Kratka kateheza Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZ5, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 1Z00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnke, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voSčila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče 1. 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Porodla, prognostik, AMZS, osmrtnke, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnke, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 19.00 19.15 Kratke novice N^nnupHnilf 19.30 INCipUVCUl lift Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05,30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnke, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 91.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnke, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voSčila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 DijaSka oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačić Kar malce bogokletno je v teh dneh ekstaze govoriti o krizi, pa naj bo ta še tako očitna. Na tekmo superpokala v Škofjo Loko nisem šel zato, ker sem prepričan, da letošnja Olimpija nima več tiste besede, kot jo je imela zadnjih petnajst let. Od kluba, ki je bil vlečni konj slovenske košarke, je ostalo le še ime, vse drugo zdaj pripada premeteni združbi, ki je našla idealno tržno nišo in zasužnjila našo najboljšo košarkarsko znamko. Košarkarska apokalipsa Zdaj sploh ni več pomembno, kdo igra in še bo igral za zelene, saj to preprosto ni več predstavnik mojega mesta in moje države. Globalizacija mi je vzela del športnega ponosa, zaradi katerega še spremljam dogodke, v katerih so udeleženi naši predstavniki. Prepričan sem, da je zdajšnje stanje le uvod v bridki konec, ki bo do-letel našo košarko. Eden od košarkarskih navdušencev se sicer sprašuje, kje so bili ljubitelji domače košarke, ko je bilo treba seči v žep. Ce bi se našli takšni z denarjem in bi se zdravemu Ož-boltu recimo pridružil Milič, bi bili zdaj vsi zadovoljni. Tako pa je ozračje zares slabo. Očitno gre le za umetno podaljševanje življenja našega največjega košarkarskega kolektiva. Nekaj podobnega je očitno začutil tudi naš največji košarkar vseh časov, ki je igro "svojega" kluba ocenil za močno povprečno, kar si lahko razlaga vsak po svoje. Meni je bilo to dovolj. Ko pride takšna sodba iz ust košarkarske veličine, kakršna je Ivo Daneu, potem res ni več dvoma. Čeprav je pri nas tako, da besede velikih že dolgo nimajo nobene teže več. Vprašanje je, ali so jo sploh kdaj imele. Seveda je za to kriva vztrajna rigidnost naših medijev, ki hranijo sami sebe, namesto da bi hranili javnost, ki živi od lastnih presoj. Tudi ko se najde nekdo, ki ima drugačno tezo o nekem pred- metu, vse skupaj ne vpliva na splošno počutje nacije. Posledica tega je vsesplošno strinjanje in prikimavanje, od katerega gre človeku na bruhanje. Uspeh naših košarkarjev denimo še zdaleč ni tako velik, kot se na prvi pogled zdi; odvisno pač, iz katerega zornega kota gledamo na njihovo poslanstvo. Iz perspektive minulih neuspehov je to prestop na višjo raven, odklon od tragedije, ki nas je načela do takšne mere, da smo se je hoteli na vsak način znebiti. In prav tu je kleč, zaradi katere lahko na vse skupaj gledamo tudi z drugačnimi očmi. Preboj v četrtfinale se je zgodil s pomočjo naših odličnih navijačev na prvenstvu, ki ni bilo na najvišji ravni, zato bi si upal še enkrat trditi, da bi morah seči više, kot smo na koncu lahko. di iz tega zornega kota je mogoče gledati na stvari. Čeprav zahteva takšna drža precej več odločnosti in odkritosti, s katero je moč tvegati zamero. Škoda, ker se večina naših specializiranih novinarjev že dolgo ni zamerila tistim, od katerih črpa snov za svoje dosjeje pridnosti. Tudi tokrat so se le "nepomembni" posamezniki obregnili ob nekatere Pipano-ve poteze in na koncu ocenili, da je bilo šesto mesto neuspeh. In nič se ni spremenilo. Lepo smo proslavili in šli spat. Le zakaj bi se zaradi tega vznemirjali? Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z nogometom, ki je bil na dobri poti, da se iztrga iz okovov okolja, v katerem je bil ožigosan kot plebejski šport, brez resne perspektive. Dokler smo zmagovali, je bilo vse v naj- Zdaj sploh ni več pomembno, kdo igra in še bo igral za zelene, saj to preprosto ni več predstavnik mojega mesta in moje države. Globalizacija mi je vzela del športnega ponosa, zaradi katerega še spremljam dogodke, v katerih so udeleženi naši predstavniki. Prav v tem, da smo se zadovoljili z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo, vidim priznanje in alibi za izgubljeno priložnost. Imeli smo reprezentanco, ki bi morala osvojiti naslov evropskih prvakov. Toda ne, ostali smo zvesti sami sebi in padli na prvi večji oviri - proti objektivno precej slabšim Nemcem. Potrdili smo svojo majhnost, s katero bomo živeli še naprej. Tu- lepšem redu, vsi smo trobili v isti rog, ko pa so salve uspeha utihnile, je ostalo le še pogorišče. Nogomet je bil obsojen na propad, tudi ko nam je šlo dobro, o tem zdaj ni nobenega dvoma. Na stadionu ob Kamniški Bistrici se je kljub deževnemu vremenu zbralo kar 3.000 nogometnih privržencev. Prišli so na nogometno tekmo, kjer naj bi igral favorizirani Stuttgart, na koncu pa so gledali vaterpolo, v katerem so vodile Domžale. Za vse je bila kriva drenaža ... \ r \ J ' Г 1 j m П \ ' V kov branit z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V nemogočih razmerah jo je naposled tudi ubranil. A pot do ma-kiaveUstičnega cilja nikakor ni bila preprosta. Domžale so namreč že na samem začetku pokazale večjo željo po kopanju v bazenu športnega parka in že v 16. minuti priplavale do pre-senedjivega vodstva. Po Rakovičevi podaji je zadel mladi up Dalibor Ste-vanovič. Tedaj pa se je začela že nič- _r Г Domžalčani, najzgledneje organiziran nogometni klub pri nas s ta čas drugo najvišjo razliko v zadetkih v Evropi, so lovili zaostanek dveh zadetkov s prve tekme. BiH naj bi odlično pripravljeni in vrhunsko motivirani. Močno deževje pa je že kmalu privleklo na dan najočitnejšo hibo slovenskega klubskega nogometa - neustrezno in dotrajano infrastrukturo. Travnata površina jebi-la iz minute v minuto bolj zamočvirjena, sistem kanalčkov za odvajanje vode pa je bil globoko pod vodo. Drenaža tudi tokrat ni zdržala... Na pomoč je prihitelo Prostovoljno gasilsko društvo Domžale mesto pod vodstvom poveljnika Matjaža Korošca in opravilo neverjetno delo. Bazen je začel kazati vsaj obrise zasilnega igrišča in tudi poljski sodnik Jacek Granat ni več dvomil o pravočasnem začetku tekme. Tedaj je na zamočvirjeno površino v sveže zloščenih čevljih vkorakal prvi zvezdnik Stuttgarta - legendarni italijanski tre- ner Giovanni Trapattoni. Kljub 66 va osvojila portugalsko prvenstvo, letom je osiveli strateg še vedno tak, je šel "Maestro" ugriznit v novo kis- kakršen je bil. Eleganten, agilen, lo jabolko. Njegov ugriz (kakršen koli vihrav, temperamenten, bojazljiv... že) bo VfB Stuttgart stal 2 milijona Italijan od glave do pet torej. Nogometni vaterpolo VfB Stuttgart je vzadnjem obdobju precej zaostal za vodilnimi moštvi ve. A bo morala še nekoliko počaka-zvezne lige. "Začeti moramo znova ti... Tistega deževnega četrtka je po-na zdravih temeljih. Najprej mora- zvonilo: "Pronto!? Ali je morda Gi- evrov, kar je ne nazadnje pomirilo tudi njegovo ženo Paolo, ki si je po skoraj štirih desedetjih moževega trenerskega nomadstva zaželela ustalit - mo ujeti korak z najboljšimi. Tudi zato smo si zaželeli klasičnega nogometnega učitelja, ki zna delati tudi z mladimi," je pred sezono, ki se sicer ni začela po pričakovanjih, pripovedoval predsednik kluba Erwin Staudt. Čeprav je lizbonska Benfica pod vodstvom Trapattonija v zadnji sezoni po sušnih 11 letih zno- Ta (as najboljši strelec lige je podal Stevanoviču za presenet Ijivo zmago nad Stuttgartom. ovanni doma? Ne, žal ga ni... V Domžale je šel na 'vaterpolsko' tekmo!" Drama s srečnim koncem Popularni Trap je zaljubljen v "catenac-cio" - tradicionalno italijansko bojazljivo taktiziranje, kjer je obramba minimalnega izida pomembnejša od ambiciozne igre. Tudi v Domžale je šel prednost dveh zadet- kolikokrat videna Trapattonijeva gledališka predstava. "Drama s srečnim koncem!" Agilnemu starčku v takšnih trenutkih živo modre oči zažarijo v najpolnejšem sijaju - v teh trenutkih je kot riba v vodi. V slogu francoske-gakomika Louisa de Funesa začne poveljniško hoditi sem in tja, izrazito ges-tikulirati in prešerno kriliti z rokami. Od nervoze in adrenalina piha, diha, se kremži, zdaj se skriva v trenerski hišici, zdaj vpije na sodnika, igralce, srečanje spremlja v najrazličnejših pozah, se kot jegulja vije in izmika pastem in kot mačka (z devetimi življenji) preži na naslednjo žrtev. 31 lovorik Neustrezne razmere so pričakovano izenačile kakovost. Medtem ko so nekateri gledalci že ob polčasu vstopnico unovčili za slasten frikase, se je Trap preobul v nogometne čevlje. "S tem sem želel svojim igralcem pokazati, da se bo treba boriti. Igrali bomo že kdaj drugič!" Stuttgart je sicer za- IZŠLA JE ZGOŠČENKA Z EPIZODAMI PRILJUBLJENEGA MATJAŽA JAVŠNIKA 13 EPIZOD MATJAŽA +3TILIKE gospodaril na terenu, a je bilo do končnega uspeha še daleč. "Forza," je vzpodbujal in v italijanščini prek pomočnika Brebmeja rohnel na dogodke, ki so se na poplavljenem igrišču nadvse presenedjivo odvijali. Vodenje Stuttgarta je sicer že njegova tretja epizoda (druga vrnitev) na tleh zvezne lige. V dveh obdobjih (1994-95 in 1996-98) je treniral "bavarski Hollywood" oz. miinchenski Bayern in z njim leta 1997 osvoj Д tako nemško prvenstvo kot tudi pokal. Tokrat, v tretje, govori z novinarji le še v italijanščini in ne v svoji znameniti "nemščini", po kateri je zaslovel ne le v nogometnih logih. Bojda naj bi bfl večkrat napačno interpretiran... Giovanni Trapattoni je v svoji dolgoletni karieri odigral 367tekem, na katerih je zadel 57-krat, za člansko reprezentanco denimo 17-krat Kot igralec Milana je osvojil 8 lovorik. Statistični podatki kažejo, da je po odlični igralski karieri postal še boljši trener. V najvišjem rangu najselektivnejše igre je najtrofejnejši trener, po besedah Lot-harja Matthäusa pa tudi najboljši. VfB Stuttgart je njegov osmi klub, poleg njih je treniral še italijansko reprezentanco, vse skupaj je vodil že več kot 1.100 tekem, s pozitivnim izkupičkom seveda. Na njih je osvojil 23 lovorik! Da, Trap je zanesljivo najboljši! Vendar bo kljub naštetemu za vselej zapisan dogodku izleta 1998. Njegovo zadnje dejanje v Bayernu - izredna novinarska konferenca - ga je namreč naredilo planetarnega. Die Rede Trapattoni je 10. marca 1998 po zelo klavrnih predstavah münchen-skega moštva v Bayernovi trenirki prišel novinarjem izročit odstopno izjavo. S solznimi očmi, ki so bile bolj na kratko Alonso najmlajši svetovni prvak Dve dirki pred koncem letošnje sezone formule ena si je zmago že zagotovil Španec Fernando Alonso. S tem dosežkom je postal najmlajši svetovni prvak v tem elitnem športu, saj je z mesta najmlajšega svetovnega prvaka spodrinil Nemca Michaela Schumacherja. Alonso seje rodil 29. julija 1981 v španskem Oviedu v kneževini As- m Upamo, da bodo Domžale nadaljevale z zgledno organiziranostjo in sistematičnim delom, ki 2e prinaša prve sadove. шШШШШШИШШШшШВШШ rdeče od Bayernove zaščitne rdečice, in razjarjen po zadnjih dogodkih (ponočevanje, razvratnost in nešportno vedenje igralcev) seje odpravil na govorniški oder. Odstopna izjava je bila sicer dolga le tri minute, a je do temeljev zamajala tako nemški nogomet (še vedno pijanega po uspehih iz prve polovice 90.) kot tudi jezik. Kot kak diktator je v svojem an-tološkem govoru, začinjenem s "posebno" nemščino, udrihal in kričal. "Die Rede" (govor) se je namreč začel silovito: "Es gibt im Moment in diese Mannschaft, oh, einige Spieler vergessen ihren Profi was sie sind. Ich lese nicht sehr viele Zeitungen, aber ich habe gehärt viele Situationen!" (Predstavljajte si ga, vsega penastega, in poskušajte prebrati z razbesne-lim, povišanim tonomkarseda hitro.) Potem je udrihal po nenapadalni igri Bayerna in nemškega nogometa, ki se še danes ni pobral iz taktičnih šablon in manj talentirane nogometne generacije, ki je nasledila sanjsko s Klinsmannom, Brehmejem, Völler-jem in Matthäusom na čelu. Klasika Nadaljevanje govora je čista kla- sika, po kateri so Nemci vzeli Tra-pattonija za svojega. "Offensiv, offensiv ist wie machen in Platz," kar je v nemščini marsikdo razumel, kot da so se podelali na igrišče. Potem je začel kritizirati posameznike: "In diese Spiel es waren zwei, drei oder vier Spieler, die waren schwach wie eine Flasche leer!" Dva, trije oz. štirje igralci so bili tako slabi kot "prazna steklenica"! Zadnja besedna zveza (klasika št. 1) je postala fraza. V Nemčiji dandanes "prazno steklenico" uporabljajo v pogovornem jeziku. Potem je Trapattoni zavpil: Stru-uunz!!! Klasika št.2, namenjena Tho-masu Strunzu, nekdanjemu repre-zentantu, danes pa menedžerju prvo-ligaša iz Wolfsburga, ki je s Trapom turija. Meter in 71 centimetrov visoki in 68 kilogramov težki Španec si Desetega marca 1998 je Trapattoni na tiskovni konferenci, po kateri se je poslovil od vodenja Bayerna, z energičnim govorom dodobra zamajal temelje tako nemškega nogometa kot tudi jezika. je za prebivališče izbral Oxford, kljub temu pa ostaja Španec in s tem tudi prvi predstavnik z Iber-2 skega polotoka, ki je ^ domovini privozil naslov prvaka. Poznavalci že napovedujejo, da ima Španec pred sabo dolgo kariero, saj je prav mladost njegov največji zavez- že davno zakopal bojno sekiro in se ob tem danes le še nasmeje. "Was erlauben Strunz?!" (Kaj neki si dovoli Strunz?!) Tudi to je danes pogosta fraza v nemščini, ko se nekdo sprašuje o upravičenosti nekega dejanja. Trap je govor sklenil s klasiko št.3: "Ich habe fertig!" (Končal sem!) Pravilno bi sicer moralo zveneti "Ich bin fertig". A potem to ne bi bila "klasika". Trap seveda še ni mrtev... Opus Dei "Igrišče je bilo v zelo slabem stanju. Pa tudi Domžale niso bileodmuh. Igra? Igra je bila danes nepomembna Potrebno je bilo žogo le čimprej spraviti od naših vrat" Tudi tokrat je "Maestro" igro pojmoval nekoliko drugače. Podobno kot denimo na SP v Južni Koreji leta 2002, ko so Italijani v osmini finala proti domačinom po-vedli že v 18. minuti. Tedaj je Trap zaprl igro in v obrambnih okopih zadovoljno čakal vse do 88. minute, ko je Ahn izenačil. Potem je na sceno stopil še nastopaški ekvadorski sodnikBy-ron Moreno in Italijo pospremil domov. Še danes pa odzvanja pleksistek-lo, ki ga je Trap z vso ihto zbrcal. Temu prizoru so se italijanski komiki v nedeljski oddaji Quelli che il calcio še dolgo posmehovali in privoščljivo potencirali Trapovojeznoritost. Potencirali pa so tudi njegovo vraževernost in pobožnost, saj je na SP s seboj nesel tudi steklenico blagoslovljene vode (iz Lurda), s katero se je potem v najtežjih trenutkih veselo škropil. Trapattoni je namreč goreč pripadnik Opusa Dei in častilec njegovega ustanovitelja Josemarie Escrive. Če na koncu povzamemo: na deževni četrtek je v Domžalah po lužah brodil Maestro, obutvkopačke! Lovro Kastelic nik. Nekdanjega najmlajšega šam-piona Emersona Fittipaldija je Alonso na primer ob osvojitvi naslova prehitel za osem mesecev in dva dneva. Na drugi strani je zdaj že nekdanji prvak Michael Schumacher, ki ga seveda ne smemo prehitro odpisati, star "že" 36 let in s tem najstarejši voznik v cirkusu formule ena. Nemec je bil pri osvojitvi svojega prvega naslova star 25 let, deset mesecev in deset dni. Festival Bitem duha sta povezovala Jure Sešek in Nataša Ličen. # Zmagovalka Ritma duha Petra Stopar in mariborski pomožni škof Anton Stres Festival Ritem duha je festival duhovne ritmične glasbe, ki ga vsako leto v Mariboru organizirata Radio Ognjišče in Salezijan-ski mladinski center Maribor. Tako so se na natečaju izbrani izvajalci že četrto leto zapored pomerili na odru, tokrat v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Pomerilo seje deset izvajalcev: Aynee, sku- pina Dominik, Heart Band, Luč v nas, Mateja Novak in Nov korak, Petra Stopar, Trinitas, Utrinki, Živa voda in Peter Januš. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Ivan Hudnik, Adi Smolar, Boštjan Podlesnik, Nuška Drašček, Nina Salamon in br. Stane Bešter, je podelila pet odličij. Nagrado za najboljšega debitanta je prejel dekliški trio Trinitas, ki je s skladbo Vse si dal mi ti osvojil tudi nagrado občinstva (glasovanje je potekalo v dvorani in po telefonu). Nagrado za najboljše besedilo in tretje mesto je osvojila skupina Dominik s skladbo Krmar ljubezni, ki je (poleg skupine Živa voda) na Ritmu duha nastopila že lani in že takrat prejela nagrado za besedilo, ki ga je tudi letos prispevala Jana Kvas. Drugo mesto je osvojil Peter Januš s skladbo On je luč Ota Pestnerja in Dareta Heringa. Prvo mesto in s tem zmago na festivalu pa sije prislužila Petra Stopar s skladbo Tam nad oblaki in se s tem pridružila dosedanjim trem zmagovalcem minulih festivalov: skupini Gloria, Juditi Kavčnik in skupini Tvoj glas. Prosti program je tokrat poživila skupina Svetnik, ki je odigrala nekaj svojih skladb in nekaj priredb uspešnic z duhovne ritmične scene; v imenu mariborskega škofa Franca Krambergeija, častnega pokrovitelja festivala, se je prireditve udeležil mariborski pomožni škof Anton Stres. Festival, ki sta ga neposredno prenašala Radio Ognjišče in Radio Maribor, sta povezovala Nataša Ličen in Jure Sešek. G. B. Skupina Svetnik je v prostem programu dvignila občinstvo nanoge. Direkt Brez milosti! Politiki bodo odslej dvakrat premislili, preden kaj storijo. Kar je dvakrat več kot prej A se res že poznava? horosko Nedeljski intervjuji Lada Ambroži-ča so tako, tako. V glavnem ima dobre goste, a kljub temu mu marsikatero stvar zamerim. Tako je bilo tudi tokrat, ko je gostil kolega urednika na TV Slovenija, pes- vedanega o Deklevovi poeziji, o njegovih razgibanih glasbenih letih, več bi si želela slišati o vzponih in padcih mladinskega oz. otroškega programa, ki ga vodi, itd. Kaj je že bilo na primer z njegovo oddajo Štafeta mladosti? K sreči je Deklevi in Ambro-žiču ostalo še nekaj minut, da sta nika in pisatelja Milana Deklevo. Seveda si oddaja zasluži pohvalo, rekla besedo ali dve o referendu- zato ker si jo zasluži gospod Milan mu o RTV in nekaj o izstopu Mi- Dekleva. Z vsem svojim delom, ki ga lana Dekleve iz sveta RTV. Ne je in ga še danes opravlja, vred. In ta vem, zakaj sem pri nacionalki bera je bogata. Zajema študentske de- imela ves čas kampanje občutek, monstracije konec 60. let, vaterpolo, da se boji svojih ljudi. Pa ne le v ragbi, novinarstvo, jezikoslovje, poezi- času kampanje. Nasploh velja, da jo, literaturo, urednikovanje, članstvo se televizijci kar malo sramujejo v svetu RTV in ne nazadnje - kritično in pokončno držo vrvohodca, intelektualca. Ampak takšna je bila v glavnem že njegova družina, je dejal. In od vsega naštetega sem želela slišati več. Tako pa sta z Ambrožičem drezala in drezala v čas študentskih demonstracij, relacij z Beogradom, odnosa svojih kolegov ali pa mislijo, da se ne spodobi, da bi jih podrobneje predstavljali, pa je prav v tej hiši največji zbir zvezd in zvezdnikov v žlahtnem pomenu te besede. No, De-kleva je tako nekaj let po tistem, ko je izstopil iz do slovenske politike v tistih letih in se sveta RTV, le dobil priložnost, da nista nikamor premaknila. Več kot pol tudi na teve pojasni, kako je bilo v oddaje je bilo namenjene temu, kako svetu, ki po njegovem mnenju ni so bili študentje še bolj levo od partije, bil organ civilne družbe. Izrekel pa kako niso rušili socialističnega sistema, je tudi nekaj vznesenih in velikih ampak so hoteli revolucijo v glavah in besed o RTV Slovenija, nad kateri- kakšen madež so na socialističnem sis- mi sem se tudi kot občasna kriti- temu navzven pustile študentske de- čarka medijskih izdelkov pošteno monstracije. Študentje pa niso hoteli nič zamislila. Namreč to, da je nacio- drugega kot reformo visokega šolstva nalka v prvi vrsti kulturna ustano- (sliši se znano!), povezovanje med fa- va, ki skrbi za naše narodno bo- kultetami in podobo campusa, zdru- gastvo in ima zato čisto posebno ženega študentskega naselja torej, ne funkcijo v slovenskem prostoru, pa takšne atomizacije študentov, kot Na to namreč zaradi njene poli- jo poznamo danes recimo v Ljublja- tične vloge vsi često pozabljamo, ni. V redu. Ta čas je treba poznati, Intervjuvanecpaje izrekel še en ampak naj se o njem naredi doku- pomembenstavekdaupa,dajezdaj mentarna oddaja, ne pa da se glavni- konec oblakov nad novinarsko pa- na časa v intervjuju, v katerem je tre- metjo. Videti je bilo, kot daje refe- ba gosta celovito predstaviti, porabi rendumska zmaga že pokazala pr- le za en segment njegove osebnosti, va pričakovanja in zatrte upe. Tako je bilo malo ali skoraj nič po- Magična gledalka Tehtnica (22, september - 22. oktober) Kdo se lahko upre vašemu spogledljivemu pogledu? Prav nihče. Vaša očarljivost bo dosegla višek v sredo, potem pa boste postali bolj premišljeni. Vaša pozornost se bo preusmerila na izdelavo dobrega finančnega načrta. Konec tedna si boste vzeli nekaj časa zase. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Teden se utegne začeti malo težko, saj se glava in srce ne bosta strinjala. Bolje bo, če se boste posvetili razmišljanju, kot pa če bi ukrepali. Izplačalo se bo, saj boste imeli več zaupanja v svoja dejanja: vedeli boste, kaj si želite in da to lahko dobite. Strelec (22. november - 20. december) Kdo vas ima rad? Vsi, vsaj tako kaže. Prijatelji in občudovalci se bodo okoli vas veselo vrteli in imeli boste veliko možnosti, da boste lahko izrazili svoje želje. Lahko pričakujete veliko občinstva. V nedeljo boste naredili nekaj pomenljivega. Kozorog (21. december - 19. januar) Vaša ambicioznost bi se izplačala. Ponedeljek in torek sta oba čudovita dneva za začenjanje projektov. Morda prav vsi ne bodo enako pripravljeni, da bi vam ustregli, bodo pa vsaj šli s poti. Če boste hoteli ostati disciplinirani, se boste morali potruditi. Vodnar (20. januar - 18. februar) Pričakujte, da se vam bo v sredo in četrtek zgodilo nekaj prijetnega. Vprašajte pa se, ali napredujete z delom, ki ste ga izbrali. V petek bodo vsi pričakovali, da boste prevzeli glavno besedo, zato organizirajte zabavo. Ribi (19. februar - 20. marec) Sredi tedna se pazite konfliktov, čeprav utegne biti večina na vaši strani. Ne bojte pa se vztrajati pri svojih odločitvah. Konec tedna bo sreča na vaši strani, lahko si boste privoščili malo več brezskrbnosti kot ponavadi. Oven (21. marec - 20. april) Malo se pazite svojih kolegov ta teden, pa bo vse šlo kot po maslu. V ponedeljek in torek boste morali uporabiti svoje naravne sposobnosti, da boste prišli na čelo skupine. Konec tedna se boste izgubili v ne prav prijetnih mislih. Bik (21. april-21. maj) Če ste se pripravili na dolgočasje, boste prijetno razočarani. Vaši vsakdanji opravki bodo postali zanimivejši, ker se boste ogreli za vsakršno poživitev. V sredo in četrtek boste zaradi svoje lastnine postali bolj aktivni. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Vsak teden bi se moral začeti tako! Polni ste energije in navdušenja, s čimer boste okužili tudi druge okoli sebe. Spremljale vas bodo čudovite ideje, ki jih boste vložili v svoje delo. V nedeljo boste precej prilagodljivi. Rak (22. junij - 21. julij) Pazite se težav doma, saj utegnete imeti v ponedeljek in torek nekaj domačih konfliktov. Malo empatije z vaše strani lahko reši situacijo. Druga polovica tedna bo bolj romantična in zanesljivo se boste počutili veliko bolje. Lev (22. julij - 21. avgust) Vsi bodo na vaši strani, le kako bi moglo biti drugače? Imeli boste vse odgovore na svoja vprašanja in lahko boste uživali popularnost. Četrtek in pretek bosta čudovita dneva za pogled vase in tiho analizo vsega, kar ste doživeli. Devica (22. avgust - 21. september) Pokažite nekaj odločnosti pri finančnih poslih. V začetku tedna boste bolj impulzivni, kasneje pa se bodo finančne debate bolj umirile. Proti koncu tedna boste dovolili, da se bodo stvari dogajale kar same od sebe; vaše trdo delo se je izplačalo. Božidar Buhanec, zdravnik nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov SESTAVIL: MIRAN ERCEG GESLO MOŠKI, KI ONANIRA SKRBNOST, VNEMA ZASTARELO NARAVOSLOVEC PRITRJEVANJE ORODJA NA ROČAJU POLOŽAJ PRI JOGI Samorog Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, PODROČJE USTVARJANJA m Žive teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe, STAROGRŠKI KIPAR ш pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. GRŠKO MESTO V TESALIJI NICK NOLTE BOLEZEN NA VINU MIHA AVANZO Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu PEVEC MORRISON JOŽICA AVBELJ Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com NAUKO PESNIŠTVU FR, KNJIŽ, BORIS B NOTACIJA VSEH PARTOV SKLADBE OPICAZ BORNEA SINTETIČNA TKANINA POGOVORNO TONE SVETINA GRŠKA BOGINJA NESREČE SKOPLJEN SAMEC GOVEDA SISTEM ZNAKOV MESTO V KONGU OSVEŽILNI ZELIŠČNI NAPITEK ZNAČILNOST POSTAVNEGA PALEC, COLA GRŠKA MATI BOGOV GRŠKI FILOZOF IZ STAGIRE BREZPRAVNA MNOŽICA FILM АИЕА KUKOSAVE IZBRANA DRUŽBA TROJANSKI JUNAK KRANJ TRINI-TROLUOL, KRATICA S SEDMA GRŠKA ČRKA ZELO DROBEN PESEK LESENA OPAŽNA PLOŠČA RIMSKO NASELJE DANAŠNJE LJUBLJANE RAVNINA KNJIŽNO KRAJ V FRANCIJI (IZ ČRK EGI) ORGAN VIDA. MNOŽINA KRAJ V OBČINI DOMŽALE ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA SL. IGRALKA VERA ZAREBRNICA VARUH SKRBNIK NADZEMNI DEL REPE ANION ČEHOV PRITOK VOLGE HRVAŠKI PETROL PODEŽELSKO NASELJE PREBIVALCI KRAJA UTIK MAK. KNJIŽ. BLAGOJA IVAN LEVAR PREBIVALCI KRAJA RAKITNA PRIZORIŠČE V CIRKUSU NAŠA PEVKA DEŽMANOVA TRIJE PREGAMSKI KRALJI SLOVENSKI KARTOGRAF IVAN včeraj, danes, jutri... • 3.10.1990 je prišlo do vnovične združitve obeh Nemčij in s tem tudi do simboličnega konca hladne vojne v Evropi. • 4.10.1874 se je v Gradišču pri Slovenj Gradcu rodil slovenski kipar Franc Berneker. • 5.10.1912 se je v Sneberjah rodila slovenska gledališka igralka in pesnica Mila Kačič. • 5.10.1936 so začeli v Ljubljani graditi novo univerzitetno knjižnico. • 6.10.1187 je sultan Egipta in Sirije Aladin premagal križarje in zavzel Jeruzalem. S tem je bilo konec latinskega cesarstva, ki so ga ustanovili križarji. • 6.10. 1820 se je rodila švedska operna pevka Jenny Lind, imenovana švedski slavček. Na gostovanju v Ameriki je vprašala, zakaj se ameriške ženske tako razlikujejo od Evropejk. Neki diplomat ji je pojasnil: "No, velike razlike ravno ni. Evropske ženske zardijo, če so v zadregi, v Ameriki pa so v zadregi, če ne zardijo." • 6.10.1907 je bila v Trstu prva predstava poklicnega slovenskega gledališča, ki ga je vodilo Dramaturško društvo. • 6.10.1918 so v Zagrebu ustanovili Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. Njegov predsednik je bil Slovenec dr. Anton Korošec. • 7.10.1923 je v Italiji začela veljati Gentilejeva šolska reforma. Do leta 1927 so v Julijski krajini spremenili okoli 400 slovenskih in hrvaških osnovnih šol v italijanske. Slovenske učitelje so Italijani upokojili, odpustili ali pa jih premestili v notranjost Italije. • 8.10.1690 so Beograd zavzeli Turki. • 8.10.1864sejerodilslovenskizdravnikkirurg dr. Edo Slajmer, začetnik moderne kirurgije na Slovenskem. Ljubljanska kirurgija je postala znana po vsej tedanji južni Avstriji. • 8.10.1864 se je rodil veliki srbski komedio-graf Branislav Nušić. Nekoč je učitelj rekel mlademu Nušiču, naj mu pove kakšen pregovor. Nušič je dejal: "Norec lahko vpraša več, kot mu odgovori deset pametnih." Ker je učitelj sumil, da to leti nanj, je zahteval še kakšen pregovor. Nušič: "Pametnemu zadošča beseda." Učitelj je besen odšel po ravnatelja. Skupaj sta zahtevala še en pregovor. Nušič: "Nesreča nikoli ne pride sama." • 9.10.1788 se je v Bogojini rodil najvidnejši predstavnik prekmurskega posvetnega slovstva Jožef Košič. • 9.10.1835 se je rodil francoski skladatelj Ca-mille Saint-Saens. Bil je velik ljubitelj živali. Doma je imel pse, mačke, kanarčke in želve. Ko se mu je lastnica hiše pritožila, da v njeni hiši ni živalski vrt, ji je odgovoril: "Pridite stanovat k meni, pa bo." Gregorijanski koledar 4. oktobra 1582 so na ukaz papeža Gregorja XIII. pri štetju izpustili 10 dni, ki jih je nanesla razlika zaradi nepravilnega obračunavanja sonč-negaleta, in naslednji dan prešli na 15. oktober. Od 1. stoletja pred Kr. je bil v veljavi julijanski koledar, ki ga je vpeljal Gaj Julij Cezar leta 46 pred Kr. Podlaga za merjenje časa je bilo sončno leto. Njegova povprečna dolžina je bila 365 dni in 6 ur. Presežek 6 ur v navadnem letu je bil izravnan vsake 4 leta v prestopnem letu z vstavitvijo enega dneva. Napaka, kije nastala, ker je dejanska dolžina sončnega leta 11 minut in 14 sekund krajša od julijanskega leta, kar je sčasoma povzročilo premik začetka pomladi z 21. marca na sredino meseca, je bila odstranjena z gregorijanskim koledarjem, ki ga je leta 1582 vpeljal papež Gregor Х1П. Z gregorijansko reformo koledarja je bil določen izpad 10 dni, tako daje 4. oktobru 1582 sledil 15. oktober, in prestavitev začetka pomladi na21. marec. Da bi se preprečilo nabiranje razlik, je bilo določeno, da so v prihodnje prestopna le tista stoletna leta, ki so deljiva s 400. Tako je razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem po letu 1900 narasla že na 13 dni. Plemeniti Sočebran V času, ko so prikazovali, da se je zgodovina Slovencev začela z letom 1941, ni bilo možnosti, da bi spoznali takšne narodnozavedne Slovence, kot je bil major Andrej Komel. Rodil seje 3. oktobra 1829 v Solkanu. Po tridesetih letih bogate vojaške službe je bil leta 1879 poplemeniten. Izbral sije nadvse povedno ime Sočebran. Major Andrej Komel pl. Sočebran je bil vztrajen borec za slovenščino in utemeljitelj slovenskega vojaškega izrazja. Koje služil v 7. pešpolku v Celovcu, kjer je bilo precej slovenskih vojakov, je dobil zamisel, da bi za vojake in častnike v slovenščino prevedel najpomembnejše priročnike. Leta 1872 je v samozaložbi izdal knjigo Poljna služba, raztreseni red, nova puška in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Knjiga je bila takoj razprodana. Pripravil in založil je prek dvajset izdaj, nekatere v soavtorstvu. Zanimivo je, kako je avstrijski pošti vsilil slovenščino. Pri razpošiljanju knjig je namreč skrbel za uveljavitev maternega jezika tako, da je na pošti vztrajno zahteval in kupoval dvojezične poštne tiskovine, se pritoževal na poštni upravi in ministrstvu ter naposled dosegel, da so bili "poštarji in poštarice" straš- no razkačeni. Po vseh osmih kranjskih poštah in tudi "v nemškem Gradcu" so morali imeti tudi nemško-slovenske tiskovine. Slovenska poklicna opera V novi stavbi gledališča je bila 3. oktobra 1892 prva operna predstava. V bistvu je to pomenilo rojstvo poklicne slovenske opere. Duša vsega delovanja je bil kapelnik Fran Ger-bič. Tako se je začela pot slovenske profesionalne opere. Dogodek prve vrste je bila tudi uprizoritev lirične opere Teharski plemiči Benjamina Ipavca 10. decembra 1892. Dirigiral je seveda Fran Gerbič, režiral pa Nolli. Kot običajno je igrala godba domačega pešpolka. Domača kritika je bila navdušena nad glasbo in izvedbo. Libreto pesnika Antona Funtka, ki se je izkazal tudi z imenitnimi prevodi tujih libretov, jemlje snov iz slovenske zgo- dovine 15. stoletja, iz obdobja celjskih knezov. Napisan je v obliki singspiela, torej z govorjenimi dialogi. Med pevci so prevladovali predvsem gostje iz slovanskih dežel. Pozneje so se uveljavili Josip Pavšek, Luiza Daneševa, Ger-bičeva žena Milka in hči Jarmila, Irma Pola-kova, Rudolf Bukšek in drugi. Tenorist Fra-njo Bučar pa je iz Ljubljane odšel na velike tuje operne odre (Dunaj, Berlin), saj v Ljubljani ni imel možnosti za večji razvoj. 89. i m RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis-ma bralcev objav- Dl MOI-ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti inte- W/ resom javnosti ne F _ glede na politično, SrMf svetovnonazorsko y • ali kakršno koli j' I drugo prepričanje. Dl .MOKU VC 1ЈЛ bodo mogli več izživljati in po mili volji žaliti vlado in poslance; tudi Lada Zei z Dela ne bo mogla več vsako jutro na valu 202 zlivati svojega gneva in sovraštva do njih. Frida Golobic, Ljubljana Podjetni Pavliha in prijatelji Prizadevanja nove viade Veliko let smo čakali na novo vlado, na nujne spremembe, saj tako ni moglo iti naprej. Skoda je le, da se to ni zgodilo že pred štirimi leti, saj bi nam bilo prihranjenega veliko hudega. Nova vlada se pod vodstvom predsednika zdaj trudi, da bi izboljšala in popravila marsikaj zgrešenega v preteklosti, seveda pa to ni preprosto. Prav grozljivo je opazovati sedanjo opozicijo, zlasti LDS in SD, kako s svojimi sateliti RTVS in veliko večino medijev (razen Demokracije, Maga, Zurnala) pljuva in blati novo vlado. Nekateri članki v Delu so prav vulgarni (SP 30. 7. Boris Jež "Pluralizacija? Ne me hecat."), nevredni novinarjev. Kje sta tu morala in etika? Kakšen vik in krik zganjajo v zvezi z novim zakonom o RTV, čeprav je več kot potreben. Druga stran se dobro zaveda, da bo treba v tej rdeči trdnjavi, kot jo imenujejo, narediti red tako glede števila zaposlenih kot skrajno neracionalnega trošenja našega denarja. Sprašujem se, zakaj na RTV ne odpuščajo dokazano odvečnih delavcev, medtem ko na drugi strani na tisoče delavcev neupravičeno izgublja delo. Če ne bi bilo toliko nepravilnosti na RTV, bi lahko znižali naročnino, kot predvideva novi zakon. Na nekaterih tv v tujini naročnine sploh ne plačujejo. Ker se nočejo odpovedati dosedanjim privilegijem, skušajo na vse načine preprečiti sprejetje zakona, tudi s pomočjo nekakšnih tujih ekspertov, kar je sramotno za nas. Po sprejetju novega zakona se ne Zakaj in kdaj referendumi Predlog opozicije za izvedbo referenduma je bil povsem odveč v teh težkih časih za davkoplačevalce. Lahko bi vse rešili z umirjeno in strokovno razpravo. Predvsem pa menim, da bi morali zahtevati prenose sej državnega zbora, morda celo vlade, po TV, da bi tako vsi prebivalci Slovenije videli, kako se obnaša opozicija in kako malo ji je mar davkoplačevalki denar. Morda bo tudi TV Slovenija kdaj zasebna in takšnih referendumov ne bo več. Pogosto gledam televizijo in menim, da so potrebne korenite spremembe, kajti program po moji presoji in presoji moje družine kljub razlikam v starosti ocenjujemo kot slab. Najbolj me motijo Omizja, za katera je veliko zanimanje, kjer voditelj oziroma voditeljica priganja sodelujoče, naj pohitijo, češ da ni dovolj časa. Izkaže se, da Omizju sledijo reklame (ki jih je tako preveč) ali pa kaka risanka, ki zaradi pozne ure za otroke ni več primerna. Isto me moti v polnočnem klubu in pri pogovorih. Diskusija med Janezom Janšo in voditeljem je bila enkratna, gledal oziroma poslušal bi jo tudi vso noč, kajti od predsednika vlade bi lahko izvedel veliko dobrih reči, a jo je voditelj Ambrožič skrajšal - spet zaradi nepomembnega filma, ki je sledil. Rad bi povedal Potrču, Pahorju in dragim, ki zagovarjajo sistem prejšnjega "diktatorskega" vladanja, da mora biti enkrat konec njihovega vladanja. Lahko povem, da sem pisal na vse naslove glede svojega težkega položaja v tovarni Radeče papir (pisal sem skoraj vsem v vladi, g. Ropu,Pahorju...),vendar sem bil zaradi arogantnosti in diktatorskega sistema očitno premajhen človek, da bi mi pomagali. Poskušal sem tudi s pisanjem v medije, vendar sem tudi tu naletel na trd oreh. Objavljali so samo tisto, kar so si želeli gospodje, ki so vladali 15 let in Slovenijo pripeljali gospodarsko, kulturno, s televizijo vred, v kaotično stanje. Petnajst let se je kradlo - uradno "lastninilo". Takrat naj bi bili predlagali referendum, ali so prebivalci Slovenije za to, da bo manjšina bogata, večina pa revna. Kje so TAM, METALNA, HIDROMONTAŽA, LITOSTROJ, MARLES, GRADIŠ, ELAN, EMO Celje in na stotine dragih? Kje je bila prejšnja oblast, ko so ropali in je šlo na zavod sto tisoč ljudi? Bojim se, da sta ta scenarij pisala že dr. Drnovšek in njegova svetovalka Alenka Žnideršič Krajnc, ki je napisala knjigo o lastninjenju. Sedaj slišim, da ena od bogatejših Slovenk išče prostor pod soncem v Braziliji. Tu je vlada dr. Drnovška omogočfla krajo firm SMELT, SIP, RDEČI KRIŽ, TRIGLAV, ORION, ZBILJSKI GAJ, OROŽARSKE AFERE, popolno uničenje tekstilne industrije, kmetijstva itd. Sedanja vlada, predvsem njen predsednik Janez Janša, si prizadeva, da bi popravila to nedemokratično in brezpravno stanje, opozicija pa se vede, kot da je pozicija, in bi rada še naprej razdeljevala, lastninila in plenila Slovenijo po svoje. Seveda so njihove reakcije normalne, saj je v opoziciji veliko teže delati in garati, če hočeš priti do rezultatov, tako kot je to vsa leta počel g. Janša. Referendum naj bo torej skrajno sredstvo uveljavljanja ljudske volje, zato bi bilo primerno v državnem zbora sprejeti zakon, ki bo določal, kdaj ga uporabiti. Ne potrebujemo novega Cankarjevega doma, potrebujemo nove ljudi, poslance, ki se bodo kulturno obnašali. Imamo cel kup časnikov, RTVS, toda namesto da bi nam ta sredstva posredovala najboljšo preteklo in sedanjo literaturo in glasbo, polnijo strani in oči z reklamami, z najbolj ceneno plažo, ki nima nobene zveze s stvarnostjo. Preden bomo torej začeli graditi nove kulturne centre, moramo sesuti sistem, ki ga imamo, sistem, ki ga kulturne vrednote prav nič ne zanimajo ali pa morebiti le tedaj, kadar se nekdo vede do njih tako kot oni do njega. Da bi vse to dosegli, moramo resnično na novo oblikovati ustavo, tako da bo Slovenija postala prava demokratična, socialna in pravična država. Marjan Zupančič, Radeče Odmev na prispevek v Delu Nekoliko pozno se oglašam na prispevek dr. Roberta Leskovarja v časniku Delo, objavljen 20. 7. 2005, v katerem avtor zavrača trditev predsednika vlade Janeza Janše o tem, da povojne poboje lahko primerjamo z onimi v Srebrenici. Hkrati še navaja, da mora pogled na povojne poboje vsebovati celotno resnico, in kar je najzanimivejše, take polovične interpretacije spodkopavajo zdrave zgodovinske temelje slovenskega naroda. Spotikanje ob Cerkev v teh dogodkih je kot vselej tako rutinsko, da se seveda ne smemo čuditi, da mu je podlegel tudi dr. Leskovar. Prispevek bi lahko sklenil samo z besedami: čudim se in še enkrat se čudim, da je začel časnik Delo znova objavljati prispevke s posurovelim in neokrnjenim izrazjem iz zaloge komunistične dogmatike (domači izdajalci, okupatorjevi pomagači itd). Pred leti je namreč uredništvo dopuščalo, da so bila mnenja na tem mestu povsem enakovredno objavljena. Verjetno pa je uredništvo prišlo do spoznanja, da so nasprotja pregloboka, da bi se s takim prerekanjem odnosi ublažili, in je polemiko z obeh strani odpravilo, čemur ni kaj oporekati. V zadnjem času pa se na Уј }'} tem mestu znova uveljavlja enostranskost objavljanja. To, kar navaja Les-kovar, je njegovo osebno mnenje. Takšno nasilje je desetletja s sankcijami preganjalo celovitost pogleda na dogajanje, na katero se sklicuje dr. Leskovar. Celovit in sproščen pogled na preteklost je za NOB uničujoč, ker razkriva vse sleparije o delovanju KPS in daje odgovor na to, kdo je bil prvi izdajalec slovenskega naroda. Ljudje, ki so skupinsko ponavljali znano prisego na stadionu, so prav gotovo čutili nekaj tesnobe v srcu, a jo je pregnalo spoznanje, da tja niso šli prostovoljno, ampak jih je tja privedlo prvo izdajstvo, ki je bilo okrutnejše od drugotnega, česar pa se ob slavljenju ravnanja KPS oziroma OF ne omenja in se ga tudi Leskovar izogiba. KPS oziroma OF je v najusodnejših trenutkih, v najhujši stiski, ko je bila enotnost ljudstva najbolj potrebna, s svojim terorjem razdvojila narod. Privrženci ustaljene linije se bodo enkrat že morali soočiti s tem, kaj so tedaj občutili prebivalci, ko je NOB brez razloga radikalno odstranjevala drugače misleče, in z zamolčanim spoznanjem, ko je bila aktivnost vojske NOB na začetku, v času italijanske okupacije, bolj namenjena pobijanju in ustrahovanju domačega prebivalstva kot uporu proti zavojevalcem. Konfrontacija z njim je prinesla repre-salije, slavo tega hudodelstva pa je žela KPS. Statistika žrtev lastnih ljudi in pobitih zavojevalcev to dovolj jasno potrjuje. Menim, da se ne piše dobro ljudstvu, ki bi dopustilo, da ima ena opcija v najusodnejših stiskah pravico odstranjevati drugo in da v svoji ideološki slepoti to proslavlja kot vesoljno pravičnost, kasneje pa razglaša kot narodno identiteto! Na prvi pogled ni skrb zbujajoče, c redboorfaro ТШ = ÄD3®® => ffdlg 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice ђ osrtrflve 5,2230 taot, tt 02/729 02 20,720 73 24, fee 02/720 73 22 ELEKTTOISKA pošli radio® nidimsg.si, INTERNET STRAN: шоАШ če dr. Leskovar svoje poglede sooča z gledanjem državne oblasti in če nekdanji predsednik vlade govori o prostovoljni kolaboraciji in če poslanka v DZ na Begunjah ob spominski slovesnosti govori o domačih izdajalcih. Tesnoba obhaja človeka, ko pomisli, da ti vzkliki niso namenjeni samo mrtvim, temveč tudi tistim, ki vidijo v pojavu domobranstva izhod iz vsiljene stiske. Seveda so povojni poboji primerljivi z onimi v Srebrenici. Oboji dokazujejo, da se na tuje posrednike ne gre zanašati. Franc Blatnik, Ljubljana Grehi prve Janševe dame Razjezil me je prispevek v Mladini št. 38/2005. Kaže, da bo potreben tudi referendum v tiskanih medijih. Jaz sem pisal tudi v Večer, Dnevnik in mi niso objavili pisem. Gospodje, ki so 15 let kradli oziroma zakonito lastninili, Rop, Peterle, Pahor..., o njih pišite. Vse so uničili in ta vlada ne more v 8 mesecih vsega popraviti. Ne strinjam se s takšnim pisanjem, ker si je nekaj takšnega o meni privoščil tudi Andro Ocvirk, predsednik uprave Radeče papir. Prosim vas, ukinite sodišča ali pa sodite tako meni kot Adrijani Starina; dokler ni obsodbe, sva oba nedolžna. Zakaj se ne razpišete o gospodu Petru Tevžu, 92-odstotnem lastniku Radeče papirja, direktorju G-M & M Grosuplje, članu nadzornega sveta v Gorenju, nekdanjemu direktorju Telekoma, kjer so mu dokazali, za koliko je oškodoval podjetje. Tudi tu bo morala vlada narediti red, kajti časniki so še bolj problematični kot TV, vendar ne vsi. Po petnajstih letih ste našli žrtev -Adrijano Kosem Starina. Pišite korektno o Peterletovi, Drnovškovi, Ro-povi vladi, kakšne svinjarije so počeli (saj veste, kaj je rekla Zdenka Cerar, vse za blagor njih in propad Slovenije). Mislim, da je treba narediti konec takšnemu medijskemu linčanju brez argumentov, kajti težko se je braniti, če včasih sploh ne veš, za kaj gre. Mislim, da ima predsednik vlade Janša, v katerega imam še zaupanje, veliko sodelavcev, in to dobrih strokovnjakov, tako da verjetno tudi ve, zakaj je gospa Kosem Stalinova na tem delovnem mestu. In dokler bo on predsednik vlade, bo sam postavljal svoje sodelavce. Pozabili ste na čase svoje diktature in predvsem g. Peterle in Drnovšek sta napravila največ škode s svojimi sodelavci, še najmanj g. Rop, ki je bil žrtev raznih igric. Napišite nekaj o svetovalki predsednika vlade RS Janeza Drnovška za področje prestrukturiranja in privatizacije podjetij. Predvsem zase je zelo dobro poskrbela. Bodite pošteni in pišite o opoziciji in poziciji in o vseh, ki so se kakor koli pregrešili, kaj se je pod takratno vlado pokradlo in zakaj so odpuščanja v tekstilni, usnjarski in dru- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz gi industriji. To so posledice nepripravljenosti na vstop v EU, za kar pa so krivi Peterle, Drnovšek, Rop. Gospod Janša samo popravlja in se trudi po najboljših močeh, da stvari ustavi. Pa še to bi dodal, da od Drnovškove in Ropove vlade nisem dobil nobenega odgovora, nobene pomoči. Od g. Janša sem dobil takoj odgovor in tudi od drugih njegovih služb. Vso podporo mu dajem in upam, da bomo na pravi poti. Sodelavcev pa mu vi že ne boste izbirali, ampak si jih bo sam in tudi sam bo odgovarjal za njihovo delo. Mislim, da g. Janšo malo podcenjujete. Ne prehitevajte stvari, najmanj s takšnimi prijemi, kot jih je v Novi Gorici omenil g. Kučan: najprej manipulacija, potem diskreditacija in na koncu likvidacija. To mislim za Adrijano Kosem Starina. Marjan Zupančič, Ljubljana Inkvizicija na Delu ali kdo ima koga rad Prominentni filmski kritik Dela v svoji kolumni ocenjuje znanje in sposobnosti dveh kandidatov za direktorja Slovenske kinoteke. S tem se pridružuje vnaprejšnjim grobarjem našega kolega, diplomiranega dramaturga AGRFT Staša Ravtarja. Vprašujem se, komu služi tak pogrom na kandidata iz Maribora, ki tako rekoč iz bolniške postelje, pred kratkim je bil operiran na slepiču, pa tudi zaradi dobrodošlice, ki so mu jo pripravili v Ljubljani, ne želi sodelovati v lovu na čarovnice, ki ga na-hujskani delavci kinoteke izvajajo v vseh medijih. Obrekljivemu pisanju je očitno namen vzbuditi dvom pri ministru za kulturo, da tudi tukaj kot v Vibi ni izbral pravega človeka. Her-metično zaprtemu krogu delavcev kinoteke bi bil veliko bolj pogodu drugi kandidat Stojan Pelko, ki je skupaj z Ravtarjem prišel v ožji izbor, in to z enakim številom točk. Pelko, eden od pogrebcev elitistične-ga Ekrana, ki mu je bil slovenski film marginalna dimenzija, sicer pa -prosto po Kolšku - "izvedenec za filmsko umetnost" in poznavalec arhivskih skrivnosti, skratka "strokovnjak", kot zapiše kolumnist, nasproti "menedžerju" Ravtarju. Se preden je Ravtar lahko enakopravno razgrnil svojo vizijo nove kinoteke, je bil že opljuvan s pamfleti kot "Motorist na čelu kinoteke" in podobnimi diskvalifikacijami. Razvrednotenje poklica dramaturga, človeka filmske prakse, mimogrede je bil moj asistent pri Kavarni Asto-riji, sodelavec Tomaža Pandurja in avtor nekaj kratkih filmov, je na dlani. Komu naj torej delavci kinoteke izkažejo zaupanje? Ali naj ubogljivo poslušajo politične prišepetoval-ce, da jih z Ravtarjem čaka zgolj obrtniška, servisna prihodnost, ali pa naj dopustijo filmskemu entuzi-astu do besede, še preden gredo postavit barikade pred danes znotraj in zunaj razrušeni dom slovenske, vsaj želeli bi tako, kulturne dediščine. Sto let smo jo ustvarjali pa tudi nekaj pameti nam je ostalo, ki nam jo danes po svojih kriterijih velikodušno razdeljuje Kolšek. Se znamo ločiti umetelne ljubiteljske pleve od zdravega zrna. Res me zanima, od kod se le napaja Kolškova inkvizicijska misel? Jože Pogačnik, Ljubljana Spori na Delu (2) V prejšnji številki Demokracije mi je na tem mestu predsednica Sindikata novinarjev Dela Mija Repovž očitala, da sem pri svojem poročanju o sporih, ki naj bi bili po zamenjavi dogovornega urednika Dari-jana Koširja nastali na Delu, kršil novinarski kodeks, ker naj pred objavo članka ne bi bil preveril točnosti informacij. Ker ne vem, na kaj natančno je Repovževa ciljala, bom ugibal, da je imela v mislih spor z Darijanom Koširjem. Slednjega seveda nisem posebej preverjal, saj je ta dovolj očiten iz njunega medsebojnega dopisovanja. Njuno medsebojno komuniciranje v pismih je namreč daleč od dialoga med sindi-kalistko in odgovornim urednikom. Tovrstni dialog ponavadi vsebuje argumente, ki se nanašajo na delo v podjetju, ne pa osebnih diskvalifikacij, ki jih je v omenjenih elektronskih sporočilih kar nekaj. Sicer pa, ali ste na Delu pred nedavnim referendumom, ko ste na svoji spletni strani objavili novico, da sem med podpisniki izjave, v kateri smo nekateri novinarji opozorili na dvomljivo nastopanje predsednika društva novinarjev Grege Repovža v javnosti, preverili pri meni, ali sem izjavo res podpisal? To sem sicer storil, vendar bi bilo s stališča, da na Delu od drugih novinarjev zahtevate, da posebej preverjajo same po sebi dovolj očitne in verodostojne informacije, lepo, če bi to delali tudi sami. Aleš Kocjan, Demokracija Medijski linč Jakliča (1) Novinarka Demokracije gospa Vida Kocjan je v članku z naslovom Medijski linč Jakliča (v delu s podnaslovom "Vpleten naj bi bil tudi Biščak") omenila mene in Agencijo Odmev, katere soustanovitelj sem. Novinarka bi me pred svojim pisanjem lahko poklicala in informacije preverila, pa tega ni storila. Napisala je pač, naj bi ZZZS najela Agencijo Odmev za gonjo proti gospodu Marku Jakliču in naj bi bil zadolžen za lobiranje proti gospodu Tomažu Toplaku, predsedniku uprave KAD. Prav nič od tega ne drži. ZZZS me ni najela niti nisem v zvezi s tem lobiral pri novinarjih in jim dajal navodil, kako naj pišejo, prav tako pa nisem lobiral proti gospodu Tomažu Toplaku. Zakaj take laži, ve gospa Vida Kocjan sama, predvsem pa njeni viri. Jože Biščak, direktor strateškega komuniciranja pri Agenciji Odmev Podjetni Pavliha (1) V reviji Demokracija z dne 29.9. 2005 ste v članku Podjetni Pavliha med drugim zapisali: "... Marko Pavliha, polletni minister za promet, profesor na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, poslanec LDS, podpredsednik dr- Neodvisni strokovnjaki! Mala samostojna Slovenija ima na pretek neodvisnih strokovnjakov vseh zvrsti. Med njimi so prvi pravni, finančni, gospodarski, kulturni in še kateri. Kdo jih pravzaprav kvalificira kot strokovnjake? Največkrat kar sami sebe ali pa drug drugega po načelu ti meni, jaz tebi, saj "brezvezniki" itak nimajo kaj iskati med nami. Odkar je vlada oz. minister za kulturo s sodelavci pripravil in objavil novi zakon o RTVS, ki ga je že dvakrat potrdil državni zbor, so se kot gobe po dežju pojavljali najrazličnejši "strokovnjaki" in dokazovali, da zakon ni dober. V vseh teh trditvah ni bilo nikoli jasnega in razumnega odgovora - iz preprostega razloga, ker ga niti sami ne poznajo. Bilo je nešteto zborovanj ZA in PROTI, tudi skupnih in seveda javnih, vendar soglasja ni bilo mogoče doseči Tisti PROTI so se za pomoč obrnili tudi na tuje "pravne" strokovnjake, predvsem iz Evropske unije. Prvi, ki je klical na pomoč, je bil predsednik DNS Grega Repovž, ki seveda ni pravni niti kakršen koli drug strokovnjak Elementarno vprašanje je torej, kako je tujemu pravniku razlagal novi zakon. Nedvomno je imel poleg sebe domače pravne "strokovnjake", kot so Darja Lavtižar-Bebler, Manca Košir, Jurij Gustinčič, dve Majdi (Sirca in Potrata), Miran Potrč, Slavko Splichal, Aleš Gulič, ki so kot orkester trdili, da zakon ni dober, pa čeprav so jim tuji vprašanci odgovorili, da je zakon dober, evropsko naravnan, vendar neprimeren za Slovenijo, ki še nima politične kulture in demokratične tradicije. Te žaljivke naj si vzamejo v zakup tisti, katerim so bile izrečene. Vprašujem pa naše domače pravne "strokovnjake", predvsem Darjo Lavtižar-Bebler, zakaj so sploh šli spraševat tuje pravnike, ko pa ima vendar Slovenija pravnika, še prav posebno za referendume, zdaleč največjega "strokovnjaka" Matevža Krivica? Do zdaj je že skoraj vse, česar se je lotil, "uspešno" rešil. Včasih so hodili po inštrukcije v Moskvo, potem v Beograd, v zadnjem času pa v Bruselj. Sedaj ko je zakon potrjen tudi na referendumu, bodo najvztrajnejši nasprotniki iskali in našli nešteto razlogov, da se zakon ne bi izvajal. Največji izgovor jim bo tesen izid glasovanja, "borih" šest tisoč glasov, no, pa še nekaj glasov, ki bodo prišli iz tujine. Tam iz Argentine, kot je zaničljivo rekla pravnica Darja Lavtižar-Bebler. Gospa poslanka, tisti, ki so glasovali v tujini, so slovenski državljani ne po vaši milosti, temveč po črki zakona. V ilustracijo podatek o volitvah v ZDA. Primer je iz leta 1960, ko je kandidiral John Fitzgerald Kennedy. Njegov glavni protikandidat je bil Richard Nixon! Kennedy je dobil 34,220.984, Richard Nixon pa 34,108.157 glasov. Razlika je bila 112.827 glasov v korist J. Kennedyja, kar je predstavljalo 0,17 odstotka. ZDA so imele takrat 227 milijonov prebivalcev. Koliko je v odstotkih šest tisoč več glasov ZA? Na zadnjih volitvah sem bila zaupnica liste kandidatov Slovenske demokratske stranke v eni od šišenskih šol. Ko pride zaupnik na volišče, ga sprejmejo kot inkvizitorja. Poleg dveh mlajših je bila v komisiji starejša gospa, ki se je, ker pač ni bilo veliko dela, razgovorih. Dejala je, da v komisijah sodeluje še iz časov Jugoslavije, da je delala v krajevni skupnosti itd. Med drugim je ponosno povedala, da ko so delili nakaznice za plinske jeklenke, tisti, ki niso prišli volit, za kazen niso dobili nakaznic. In kako se je zabavala, ko je pripovedovala, kaj vse so še počeli s takimi "izmečki". Ko sem ji rekla, da tudi jaz takrat nisem hodila na volitve, z menoj ni več govorila. Kakšna sreča, da nisem potrebovala plinske jeklenke. Marija Vodišek žavnega zbora, s svojo četico profesorjev na primorski univerzi obvladuje kar lepo število podjetij..." Kljub zelo pozornemu in natančnem branju Vašega prispevka povezave domnevnega dogajanja in akterjev z Univerzo na Primorskem nisem zasledila. Sklepam lah- ko le, da ste Fakulteto za pomorstvo in promet iz Portoroža 'umestili' pod okrilje Univerze na Primorskem. Omenjena fakulteta je (še vedno) članica Univerze v Ljubljani. Ksenija Murari, vodja kabineta rektorice Univerze na Primorskem Konec sporov? Spor med predsednikom združenja ravnateljev Otonom Račečičem in šolskim ministrom Milanom Zverom je očitno končan. Tako je mogoče sklepati iz izjav obeh vpletenih za javnost. Znano je, da je že pred letošnjim poletjem prišlo do zapletov z imenovanjem nekaterih ravnateljev, med njimi Račečiča, vršilca dolžnosti rav- _____________ ____ natelja Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani, saj je minister Zver nekaterim odrekel podpis. Zanimivo pa je, da ravnatelji niso najbolj navdušeni nad ministrovo namero, da bi se zmanjšala vloga ministra pri imenovanju ravnateljev, povečala pa vloga lokalne skupnosti in staršev. To lahko pomeni, da bi ministrova pristojnost pri imenovanju ravnateljev ostala enaka kot prej. Za sedanjo opozicijo pa je sedanji model imenovanja ravnateljev celo ugodnejši, saj bo tako imela še naprej manevrski prostor za obtožbe, da minster Zver pri imenovanju ravnateljev upošteva predvsem politično lojalnost. Prav to pa je bil predmet spora med Zverom in Račečičem. J Imd v Шш тШ Nadzorni svet Dela je v petek potrdil Janija Virka za novega odgovornega urednika Dela, potem ko je na predlog predsednika uprave Tomaža Peroviča razrešil dosedanjega urednika Darijana Koširja. Zanimivo (ali pa tudi ne?) je, daje aktiv novinarjev Dela pred Virko-vim imenovanjem slednjemu izrekel nezaupnico, saj med novinarji ni dobil potrebne večine (čeprav je izvršilni odbor aktiva novinarjev podprl novega urednika), medtem ko je njegovemu predhodniku izrazil lojalnost. Vse to kaže, da je Virk za večino novinarjev Dela sporen predvsem po politični plati, saj kot nekdanji urednik Slovenca očitno velja za "desničarja". Njegovo imenovanje je bržkone sprožilo tudi ugibanje, ali se po potrditvi novega zakona o RTV na referendumu začenja tudi vladni prevzem Dela, zato bo v prihodnje zanimivo videti, kakšni bodo v "Črni vdovi" odnosi med Virkom in njegovimi podrejenimi, med katerimi izstopa zlasti Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije. Znano pa je, da se je že v času Bajukove vlade govorilo o nameri, da bi vlada utegnila prevzeti Delo, zato je eden od predsednikov paradržavnih skladov Jože Lenič delnice brž prodal Gorenju, ki je tedaj sodilo pod okrilje Kučanove gospodarske mreže. Šele čas bo pokazal, ali bo Virkovo imenovanje za odgovornega urednika prineslo kaj svežine v časnik, ki je bil doslej zelo naklonjen levici. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 129Q Grosuplje Trn v peti levičarjev Nekaj dni pred referendumom o zakonu o RTV je novi tabloid Direkt objavil novico, ki jo je dan pozneje v Trenjih na POP TV ponovila poslanka LDS Majda Sirca, in sicer, naj bi bila RTV Slovenija v času, ko jo je vodil generalni direktor Janez Jerovšek, kupila večje število računal- -- nikov, sporno pri tem pa naj bi bilo, da jih je kupila pri podjetju Jerovšek Computers, ki gaje vodil njegov sin. Čeprav je Direkt zgodbo objavil kot nekaj novega, gre za staro in v javnosti vsake toliko časa obnovljeno zgodbo, za katero je sam Jerovšek že večkrat dokazal, da ne drži. Kot je že večkrat dejal, je RTVS v času, ko jo je vodil, na podlagi njegovega navodila res kupila večjo količino računalnikov, vendar ne pri podjetju njegovega sina, kar naj bi dokazoval tudi račun o nakupu računalnikov. Kot je dejal, naj bi prav zaradi morebitnega navzkrižja interesov že pred nakupom takratnemu tehničnemu direktorju RTVS Petru Moriju, ki je bil zadolžen za nakup, sam izrecno prepovedal, da se računalniki kupijo pri njegovem sinu. Ker do zdaj še nikomur ni uspelo dokazati, da Jerovškova pojasnila ne držijo, lahko sklepamo, da se je Jerovšku nekdo na levici, od koder so prišli takšni namigi, želel precej nespretno maščevati za njegove nastope v predreferendumski kampanji, v kateri je uspešno razkrival povezave med politiko in RTVS.--- Mar res aroganca? Da je parlamentarna opozicija notranje precej razdeljena, ni nobena skrivnost več, saj je znano, da se poslanci LDS in SD na eni strani ter poslanci SNS na drugi ničkaj lepo ne gledajo. Sodu pa je izbila dno nedavna seja parlamentarne komisije, ki deluje po zakonu o preprečevanju korup--- rije in jo vodi poslanka SNS Barbara Zgajner Tavš. Poslanci LDS in SD so namreč sejo zapustili zaradi domnevnega nezadovoljstva z njenim vodenjem in neupoštevanja njihovih dopolnil, s katerimi je opozicija med drugim nasprotovala odpravi Kosove komisije. Predsednica komisije Zgajner Tavševa je po nespre-jetem prvem dopolnilu k predlogu zakona o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo odločila, da preostalih dopolnil ne bodo obravnavali. Poslanci SD in LDS so to označili za aroganco, vendar predsednica komisije njihov očitek zavrača, češ da je odločitev v skladu s poslovnikom. Vse torej kaže, da se tranzicijska levica še vedno ni sprijaznila z napovedno odpravo Kosove komisije. RADICj ZELENI VAL 93/1 s. 97.Q Mhz S'*, JN t i 'pI i. Г ■ MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: v REKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! D UMTS internet: hitrost do 384 kb/s. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobltel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobluporabnlkl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobltel.sl Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij