UČITELJSKI POKRET Naši rezultati in najnovejša doba O tem, da je otrokovo okolje njegov najvplivnejši vzgojni faktor, danes ni treba več debatirati. Poudariti bi morali samo to, da je vpliv materialnega dela otrokovega okolja veliko močnejši, trajnejši in odločilnejši kot pa vpjiv čisto duhovnega dela /miljeja. Vpliv materialnega dela je namreč neprestan. Otrok ga občuti skoraj neprekinjeno in prav tako neprestano vzbuja v njem ugodne ali neugodne občutke. Zaradi tega je razumljivo, da ima ta del vplivov otrokovega okolja odločilno vlogo pri oblikovanju otrokovega duševnega obraza. Duhovni vpliv okolja, kamor štejemo vzgojna prizadevanja šole (učitelja) i.n staršev ter vplivanja drugih ljudi, je mnogo manj učinkovit in mnogo manj trajen. Zato je duševna rast takega otroka, ki je dan na dan izpostavljen dojmom in občutkom gladu, mraza, stalne fizične zaposlitve, tesnobe stanovanja (zlasti pozimi) in nezadostnega spanja, popolnoma drugačna od duševne rasti takega otroka, ki živi v ugodnih socialnih razmerah, čeprav je duhovni vpliv njunega okolja popolnoma enak v obeh primerih. Ker pa na drugi strani pripisujemo veliko važnost pri duševnem oblikovanju otroka tudi čisto vzgojnim prizadevanjem šole in učitelja, potem se nam na podlagi teh premis nujno vsiljuje zaključek, da mora učitelj kot vzgojni faktor do vseh podrobnosti poznati otrokovo okolje. če hoče s svojim vzgojnim prizadevanjem čimbdlj ublažiti vse negativne vplive otrokovega okolja. To je naloga njegovega šolskega dela. Kot javni delavec pa bo samo po temeljitem poznavanju okolja svojih šolarjev mogel ubrati pravo smer v borbi za definitivno likvidacijo vseh negativnih postavk življenja, v katcrem se giblje naše šolsko delo. K temu cilju usmerjeno učiteljevo delo pa zahteva od njega, da se poleg študija pedagogike nujno poglobi tudi v študij sociologije in da se kot pomožne vede slednjič loti tudi statistike. Še do nedavnega je v naših vrstah prevladovalo mnenje, da je dovolj, če učitelj dela vse sociološke zaključke na osnovi golih opažanj, kar pa je absolutno napačno. Zaključki, storjeni na podlagi takih opažanj.so namreč samo subjektivno merilo za spoznavanje danega stanja in se lahko zelo oddaljujejo od resničnega položaja. Subjektivna opažanja so v veliki večini primerov relativna in nam torej ne prožijo nobene možnosti objektivne presoje in objektivne analize obstoječih razmer. Kdor le malo pozna zakonitost družbenega razvoja, ki hodi svojo pot na osnovi neprestanih nasprotij, ta bo vedel, da imajo celo izsledki znanstvcne statistike več ali manj le relativno vrednost. Seveda s tem še ni rečeno, da tnoramo postaviti vrednost znanstvene statistike v isto vrsto z vrednostjo subjektivnih opažanj. Nasprotno! Vrednost znanstvene statistike je predvsem v tem, da s pomočjo nje vsak hip lahko znanstveno in toeno ugotovimo trenutno stanje danega socialnega, ekonomskega ali kulturnega položaja. Še večja pa je vrednost znanstvene statistike v dej- stvu, da nam matematično točno naznači odklone od trenutno dane sredine (normale). Ti odkloni imajo lahko pozitivno ali negativno smer gibanja. Čim torej ugotovimo to smer, potem nam ne bo treba dolgo premišljati, kako bomo organizirali svoje delo, da učvrstimo vse pozitivne in onemogočimo ali vsaj oviramo vse negativnc tendence statistično ugotovljenega položaja. Pokretaši smo se že v začetku svojega dela zavedali te važnosti statistike. Z njo smo hoteli postaviti svoje zaključke na čim realnejšo osnovo in prikazati okolje, v katerem se giblje in živi slovenska ljudskošolska mladina v čim bolj objektivni luči. Slika tega okolja se zrcali v dosedanjih zvezkih naše »Prosvete«. Nič kaj razveseljivega ni. Iz nje je razvidno, da večina naše mladinc živi v tesnih in neprimernih stanovanjih, ki le redko kje ustrezajo modernim higienskim zahtevam, da je večina te mladine preobremenjena z neprimernim in pretežkim fizičnim delom, da se premalo odpočije v spanju in da se oblači v obleko, ki je vse prej ko primerna. Ankete, ki so nam pokazale to stanje, so bile izvršene v času preci izbruhom sedanje vojne. Če smo že takrat spoznali, da se moramo na osnovi teh zaključkov lotiti popolnoma novega, pionirskega dela v našem šolskem in izvenšolskem udejstvovanju, potem so naloge, ki se nam stavijo v najnovejšem času na obeh poljih povečale svoje zahteve. Čeprav nas vojna neposredno ni zadela, je vendar postavila naše delovno ljudstvo in njegove otroke v popolnoma nov položaj z veliko večjimi socialnimi in ekonomskimi diferencami. Poslabšani so vsi ekonomski pogoji za prehrano in obleko. Tudi vprašanje fizične zaposlitve naše dece se je zaradi mnogih vpoklicev na orožne vaje nagnilo v negativno smer. Ako bi danes ponovno izvedli vse svoje dosedanje ankcte, bi brezdvomno občutno poskočil procent dosedanjih negativnih ugotovitev. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi učiteljstvo vsake šole na Slovenskem v letošnjem šolskem letu, opirajoč se na naše izsledke, izvedlo vse te ankete za svoj najožji šolski okoliš. Pri tem delu bo našlo mnogo materiala, ki mu bo pomagal analizirati obstoječe razmere pri nas in v svetu ter si tako ustvarilo pravilno mnenje in pravilne poglede na konsolidacijo naših šolskih razmer, pravilno usmeritev svojega šolskega in izvenšolskega dela ter točno opredelitev v borbi za izboljšanje svojega lastnega ekonomskega in pravnega položaja. O. H. Iz uredništva. Tovariše, ki pišejo za rubriko Učiteljski pokret, vljudno prasim, naj mi dostavljajo dopise vedno najkasneje do sobote, ker v nasprotnem primeru zaradi poštnih razmer ne dospe članek pravočasno v roke glavnemu uredniku. — Vladko Majhen, učitelj pri Sv. Ani v Slovenskih goricah.