Ameriška Domovina I/1MHŽIC-/IM-HOIMEI AMCRICAN IN SPIRIT •'IN IN UNGUA6G ONLY SLOVENIAN MORNING NCWSPAPCR TO. 2 (M ; m V ES' Tl I CLEVELAND 8. 0., WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 20, 1948 LETO L. - VOL. U Zed. države zahtevalo,LAUSCHE ^ ^ve ^1° da pride alomskakon- prnp irifuc troLi v rnlro Velikim ( MKE LEV HE ŽIROVSKA TOVARNA ČEVLJEV. — V žireh je čevljarstvo že precej stara obrt. že pred 60 leti so žirovski čevlji zasloveli po svoji trpežnosti. Ko so hodili Slovenci delat v bosanske gozdove, so drugi gozdni delavci zvedeli, da je v žireh domovina najboljših gozdarskih čevljev. Tako so prihajala naročila in tako je rastlo število čevljarjev. Po zadnji svetovni vojni so šli žirovski trpežni čevlji po vsej Jugoslaviji. Nikoli ni dela manjkalo. Za skupno izdelavo in še bolj za skupno prodajo so žirovci ustanovili več čevljarskih zadrug, ki so se ene bolj, druge manj obnesle. Nov korak je napravilo žirov-sko čevljarstvo letos. 15. avgusta so odprli na novo postavljeno čevljarsko tovarno, ki bo izdelovala čevlje na tekočem traku. Delo bo šlo hitreje od rok. Da bi le bilo tudi več zaslužka 1 Odprli so novo tovarno, ki so jo zidali 19 mesecev, z veliko slovesnostjo. Prišel je k otvoritvi zvezni minister iz Belgrade Leskošek, ki je prinesel Titove pozdrave. Glavni govor pa je imel podpredsednik ljubljanske vlade, Marjan Brecelj. Z otvoritvijo je bila združena tudi čevljarska razstava, kjer so mogli obiskovalci videti, kako danes izdelujejo čevlje. Na razstavi so _________(Dalje n« 3. itranP_____ Sforza je prepričan, da bo dobila Italija končno Trst Toda TugoslovSnSM Interesi bodo tam zagotovljeni, hiti zatrjevati Rim. — Italijanski zunanji minister Carlo Sforza je izjavil pred senatom, da bo mesto Trst zopet postalo del Italije. Istočasno je pa hotel potolažiti, Jugoslavijo s tem, da ji je zagoto- IZ RUNIH NASELBIN LORAIN, 0. — Pri družini Mr. in Mrs. Geor|e Blazina, 1666 E. 33. St. so se oglasile rojenice, ki so jim prinesle zalo hčerko. Vse je'zdravo in veselo. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Anzelc prvič stari ata in stara mama. Frank, ki je poznani izboren harmonikar, se je nadejal, da bo dobil vnuka, ki ga bo naučil igrati na harmoniko. No, pa drugič, kaj se ve! interesi tam v polnem garanti rani. “In kadar postane Trst zopet del Italije,” je nadaljeval Sforza, “bomo hoteli, da postane svobodno in uslužno središče za V3e ekonomske, industrijske in pomorske potrebe sosedov, kot je Jugoslavija ter vseh. drugih držav, ki se bodo hotele posluževati tega pristanišča.” Grof Sforza pa ni povedal, kdaj bo vendar dobila Italija Trst. Samo misli in upa, da ga bo, kakopak. Bratenahl dobi električno razsvetljavo Cesta, ki vodi skozi vasico Bratenahl ob jezeru, dobi električno razsvetljavo. Po 50 letih bodo odstranili starinske plinske svetilke. Irola v roke Velikim 5 Sovjeti zahtevajo, da se najprej uničijo bombe, potem šele ustvari kontrola Pariz. — Warren Austin, zastopnik Zed. držav pri Zvezi narodov, je predlagal Političnemu odseku, naj izročj problem zadeve atomske bombe v roke Velikim Petim: Zed, državam, Rusiji, Angliji, Franciji in Kitajski in pa Kanadi, ki naj skušajo najti izhod iz zamotane zadeve, ki jo Zveza narodov ne more rešiti. Sovjetska Rusija je zahtevala, da se najprej uniči vso zalogo atomskih bomb, potem naj se pa ustvari kontrolna komisija, ki bo nadzorovala nadaljno izdelavo bomb. Delegat Austni je reke, da je tak predlog nesprejemljiv. “Sovjetska Rusija zahteva, da mi uničimo atomske bombe, toda kako naj zvemo, če jih je tudi kaka druga dežela uničila, dok’er nimamo pogleda onstran železnega zastora. Ako je Sovjetska Rusija zares pripravljena, da se uniči atomsko energijo, zakaj ne pristane na to, da se najprej ustvari kontrolna komisija, ki bo gledala na to, da vse dežele obenem uničijo vse atomske bombe?” |Lausche. Austin je izjavil, da Zed. države ne bodo storile SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM Tri na flan irojenki pa dolgo L. B., poročevalec. GREENSBURG, Pa.,— Dne 30. sept- je v bližnjem Carbon Hillu umrl Frank šume, star 69 let, doma od Sv. Križa pri Litiji. Zapušča ženo, dva sinova, pet hčera, več vnukov in vnukinj, nekje v West Virginiji sestro, v starem kraju pa dvp sestri in brata. Bil je star naseljenec, toda radi poškodb v jami zadnjih 20 let ni bil nikjer uposlen. OGLESBY, 111. — John Pohar je na svoji farmi 2. okt. tako nesrečno padel z lestve, ko je šel s hleva, da si je zlomil tri rebra. Zdravi se doma. CARLINVILLE, 111. — Dne 3. okt. je umrl Joseph Jezernik, star 64 let, doma prj škodah na Spodnjem štajerskem. Zapušča ženo in odraslo hčer. — Dne 4. okt. pa je zadela srčna kap br. Nikolaja Kaitnarja, ki je bil takoj mrtev. Doma iz žav pri Celju, štajersko. Zapušča ženo, dva sinova in hčer, vsi poročeni. HERBERTU EV m Zanesville, O. Frank J. Lausche, kandidat za guvernerja države Ohio, je imel tukaj politični shod, na Jcaterem je s svojo znano govorniško spretnostjo ožigosal sedanjo državno administracijo guvfernerja Herberta. Očital je guv. Herbertu, da je samo pri cestni upravi izgubi! za državo 37 Milijonov dolarjev. Ta denar bi bila dala državi zvezna vlada, ako bi bil Herbert pravi gospodar in ukazal popravljati ceste. Vlada namreč prispeva svoj delež, ako prispeva država svojega. Ako država ne stori nič, vlada ne da denarja. Torej, če bi bil sedanji guverner dober gospodar, bi imela država dosti boljše ceste z denarjem iz Washipgtona. V skladu za popravo cest, je rekel Lausche, je Bilo $30,000,-000, vlada bi bila dala tudi $30,-000,000, a Herbert je potrošil le $23,000,000, in to vzpričo razbitih cest po državi. “Guv. Herbert je varčeval z denarjem za popravo cest, toda v istem času je pa zapravljal drugod brez potrebe," je rekel o-Uiiaaa Mr. Lausche je tudi poudai 1 - *1. t ..... , tu nažrta, da se ustavi Sovjetsko Rusijo Načrt ni samo, da se jo ustalvi, ampak tudi požene nazaj za njene meje Pariz. — Ameriški državni tajnik George Marshall vneto dela na načrtu, ki ima namen, da se ves nekomunistični svet postavi proti Rusiji na pomlad. Ta načrt podpira tudi republikanski kandidat za predsednika, Thomas Dewey. Tako bi šli s; načrtom naprej ne glede na to, kdo bo izvoljen za predsednika Zed. držav. Avtoritativno se zatrjuje, da načrt ne govori samo za to, da se ustavi prodiranje Sovjetske Rusije v Evropi in drugod, ampak da se jo tudi pahne nazaj do njenih predvojnih mej. Z uresničenjem načrta naj bi se pričelo prihodnjo pomlad. Načrt govori v glavnem za vojaško zvezo petih zapadnih evropskih držav, ki so že ustvarile ekonomsko zvezo in katere bi Zed. države založile z orožjem. V to zvezo naj bi pristopile vse države oh Atlantiku, od Norveške do Portugalske. Južni blok ali zaslomba na jugu bi bila ob Sredozemlju. Tajnik Marshall je bil prošli teden v Grčiji, kjer je proučil, kaj je KOMUNISTI KLICANI PRED POROTO # _____ Glavni komunisti v Clevelandu morajo pokazati člansko listo Clevelandski uradniki komunistične stranke so bili včeraj poklicani pred federalno poroto, da predložijo seznam članov. Včeraj se jih je odzvalo pet, ki so izjavili, da se zahtevi ne bodo pokorili. Ukazano jim je bilo, da pridejo zopet v četrtek dopoldne ob desetih. Prvi, ki so bili klicani, so: Helen Krchmarek, Anton Krch-marek, Joe Brandt, Martin Chauncey in Sak Levin. Navzoč pri zaslišanju bo David Hume, posebni asistent zveznega pravdnika iz Washing-tona, s katerim sta prišla še dva druga uradnika iz Washingtona. Zvezni maršali iščejo še druJ ge, da jim izročijo povabilo pred federalno poroto. Poklicanim je bilo naročeno, naj prinesejo s seboj seznam članov in seznam oseb, ki so prispevali za komunistično stranko. Ako se bodo poklicani proti-vili odgovarjati pred federalno poroto na stavljena vprašanja, pridejo pred federalno sodnijo treba še storiti, da se vzdrži jn ie tam ne j,Q^0 odgovat-Grčijo m Tur*”" —»„i - .........s-rei » «■■■■ * Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Četrta obletnica— Danes je minilo 4 leta od strahovite razstrelbe pri East Ohio Ga3 Co. v slovenski naselbini. Za rojstni dan— Za rojstni dan in 45-letnico poroke poznanega para, Mr. in Mrs. Blaž Hace, 1163 Norwood Rd. je bil na domu hčere, Mrs. Henderson ..prijeten družinski party, želimo jima še mnogo let zdravja in sreče. Zaroka— Mr. in Mrs. Joseph Mlakar, 1011, E. 76. St. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Mary z Johnom Balish, sinom Mr. in Mrs. John Balish, 1250 E. 175. St. Srebrna poroka— Danes obhajata 25-letnico srečnega zakonskega življenja Jakob in Rose Fajdiga iz 18602 Shawnee Ave. Sorodniki, prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo let zdravja in sreče. Na operaciji— V Charity bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Frank Arko iz 981 Addison Rd. nahaja se v sobi 423, kjer jo prijateljice lahko Obiščejo med 2:30 in 3:30 popoldne ter 7:30 in 8:30 zvečer. Tretja obletnica— V četrtek ob 7:30 bo darova- SLOVENSKA LIGA ZA IZVOLITEV LAU-SCHETA NA DELU S krizo v Berlinu je po našem skromnem mnenju takole: mi (to je zapadni zavezniki) smo pograbili bika za rep in zdaj nimamo poguma, da bi ga izpu- 'Na seji Kozmopolitne lige, ! slovenski oddelek, je bil izvoljen * * * 'za voditelja kampanje za izvo- litev Franka Lauscheta trgovec John Sušnik. Vsi člani lige so obljubili, da mu bodo pri tem kler Rusija ne pristane na i« jse pravi) & mj izbirBmo pri P0*0,1- J litvah .predvsem dobre in -zmo- “Komunistične državfe hočejo žhč nibže, pa naj bodo že to ali živeti v skrivnostnem svetu, v one stranke. “Pri vo’itvah mo-katerem se lahko pripravljajo rarao jmeti pred očmi v prvi vr-za vojno in mi, ki nimamo do- 8{j jcortati svoje države in deže-stopa v njih svet, ne bomo vede- je ;n ne politične pripadnosti,” je li nič o tem. Dokler ne odprejo izjavil Lausche svojih vrat, toliko časa ni govo-1 Frank Lausche je rekel| da od. ra da lnm. umc.li za ogo atom- prava prodajnega davka za j slnh bomb je izjavil ameriški lt prj nakypu do 4Qc ne po. delegat. Dokler mi ne vemo, meni ^ prj težkih miii;jonihi ki če v njih deželah obstoja atom- jIh dobiva drfaya yaako ,eto od sko orožje ah ne toliko časa mi prodajnega davka. To «olajša. ne bomo uničili bomb. nje„ prinese prihrani komaj $1.50 na leto za osebo. Kaj je to V primeri z milijoni dolarjev, ki jih ima državna blagajna. “Toda država ima denar za vse, ki ni potreba,’* je izjavil Frank Lausche, “In sedanja administracija v Columbusu razsiplje z miljioni, ki sem jih jaz kot guverner prihranil za največje potrebe in v korist vse države.” “Bodite prepričani in zagotovljeni,” 'je‘ izjavi1 Lausche, “da če bom jaz izvoljen za guvernerja, bom vaš guverner, ki bom poznal samo enega gospodarja nad seboj in to je narod te države. Nikogar drugega ne bo pri meni, ki bi mi narekoval, kaj naj delam.” V CHARDON, O. SO IMELI VČERAJ VELIK POŽAR Chardon, O. — Včeraj je v tem mestu obstal skoro ves promet, ko je vsak, ki je le mogel, pomagal gasiti požar v trgovskem delu mesta Goreti je začelo, ko je nastala eksplozija v kleti trgovine King Central Store. Vse poslopje je bila na-mah v plamenih in ogenj se je razširil tudi na sosedna poslopja. Požarna bramba ceni škodo na $100,000. človeških žrtev ni bilo nobenih. Zadnjo nedeljo je bil v Clevelandu Glen Taylor, ki kandidira za podpredsednika na Wallaco-vem tiketu. V sledečih dvora- Pridno pomagali, nah je imel shode: v Ukrajinski dvorani, Verhovay (madžarska), Poljski narodni dom, Ko-minsy dvorana, Slovenski delavski dom, Waterloo Rd., Madžarska dvorana in Hrvaški narodni dom. Amerikancem torej ni treba ugibati, kje je največ komunistov. Wallace, veliki propovednik ponižanih in razžaljenih, bi danes hodil od mesta do mesta in na ves glas vpil za izvolitev Na seji so izročili Mr. Sušniku vsoto $427 za pomoč Lau-schetovi kampanji in so obljubili, da bodo še nabrali. Gl. stan Lauschetove kampanje bo vsakemu, ki je prispeval, poslal pobotnico. Nekaj denarja za kampanjo je prinesel tudi Jacob Resnik iz Newburgha, ki tudi nabira po Newburghu v ta namen. V našem uradu sta pa darovala za Lauschetovo kampanjo včeraj: Frank Gabriel iz 1210 E. 60. St. $10 in Joseph Kordiš BIVŠI HITLERJEV FELDMARŠAL JE UMRL, PREDNO JE BIL PRED SODNUO Hamburg. — V angleškem taborišču je umrl nemški feld-maršal Walther von Brau-schitsch, star 69 let. Bil je eden najbolj sposobnih nemških poveljnikov. Do leta 1941 je bil vrhovni poveljnik nemških armad. Toda že leta 1941 se je odpovedal poveljstvu, ker se s Hitlerjem nista razumela. Potem je živel zasebno življenje do leta 1945, ko 30 ga Angleži internirali. Najprej so ga odpeljali v Anglijo, toda pozneje so ga pripeljali ali zopet na Nemško, da se bo zagovarjal pred Zdravstveni urad svari Lorain pred tovarno, ki izdeluje beryllium Columbus, O. — Državni zdravstveni urad je obvestil vlado mesta Lorain, O., da se mora smatrati Brush Beryllium Co. kot nevarno zdravju, dokler se ne uvede potrebnih korakov in kontrole v tovarni. Državni zdravstveni direktor Dr. Porterfield je dal svoje poročilo na podlagi preiskave z X-žarki na 10,660 meščanih v Lorainu. Od teh ni noben delal v tovarni, niti kak njih sorodnik. Kot je izjavil zdravnik prihajajo iz tovarne strupeni plini, ki so škodljivi pij učim in lahko povzročijo smrt. Državni zdravstveni urad priporoča lorainski mestni vladi, naj ostane dotična tovarna zaprta toliko časa, da bo uvedla potrebne naredbe, da se v bodoče prepreči uhajanje nevarnih plinov. Kot se poroča je tovarna že zaprta več mesecev, toda iz drugega, ne zdravstvenega vzroka. -------o------ Bodite previdni, kadar tre-ste preko ceste. Prekoračite <*-samo pri signalni luči! zdaj v raznih ameriških mestih. Nedavno je bilo pet komunistov v Denvefju obsojenih v zapor, ker niso hoteli odgovar- jati na stavljena vprašanja pred Hecker Ave. in njena hči Rose Močilnikar ob priliki 3. obletnice njegove smrti. Obisk v Kanadi— Mrs. Mary Zupan iz 6930 federalno sodnijo. predsednika Trumana, ako bi ga iz 1577 E. 26. St. je prispeval sodnim tribunalom zaradi voj'-ne bil Truman brcnil od vlade. |$5. Najlepša hvala obema. nih zločinov. Z njim zaeno bi se morala zagovarjati tudi feldmaršala Karl von Rundstedt in Erich von Mannstein. Pri znani sodni obravnavi v Nuernbergu niso bili obtoženi, niti niso bili klicani pred sodni tribunal. Potem so se pa Angleži premislili in prepeljali von Brauschitscha zopet nazaj na Nemško. Tam je zbo- NOVI GROBOVI John Princ Sinoči okrog desetih, ko so bili sorodniki zbrani v pogrebnem zavodu okrog krste pokojne Mary Princ, je prišlo poročilo, da je umrl tudi njen mož John Princ: Takoj je bilo vse odrejeno, da se bosta vršila oba pogreba v petek. Oba, mož in žena, sta se nahajala istočasno v bolnišnici, žena je umrla v soboto večer, njen mož pa sinoči. Pogreb obeh bo v petek iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Več o pokojnem pionirju John Princu bomo poročali jutri. Joe Trikan V Clevelandu je umrl Joe Tr škan, star okrog 70 let, doma iz Device Marije v Polju. Stanoval je na 5301 St. Clair Ave. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu Berry, 7200 Detroit Ave. V Clevelandu ne zapušča nobenih bližnjih sorodnikov, v stari domovini pa sestro Ivano Dimnik. sta se srečno vrnili z obiska v Kanadi, kjer sta obiskali nečaka Jožeta Kastelica. Mnogo slovenskih fantov se je zbralo in ju pozdravilo. Tudi nam sta prinesli lepe odpustke s pota. Prav lepa hvala. Vabilo na sejo— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ vabi č anstvo na sejo jutri večer ob 8 na Recher Ave. Odbor prosi velike udeležbe. Seja v Newburghu— Jutri večer ob 7:30 bo v šoli sv. Lovrenca seja Materinskega društva. Razpravljalo se bo glede prireditve v petek 22. oktobra. Denar in paketi— Poznani Steve F. Pirnat 6516 St. Clair Ave. pošilja denarna naročila v evropske države, prodaja zaboje in sprejema pakete za pošiljke v Evropo. Vsa naročila so garantirana. Nepotrebno kpljenje naših beguncev vNemBjl Skupina, ki je imela že dovoljenja za Argentino, premeščena v Nemčijo - Borba za pravice Kakor smo že jaivili, šo IRO Izvezi z nekaterimi titovskimi uradi v Itailiji premestili pre- obsodbami in obtožbami in pa ... , . nekakimi uradniki, komuni- cejšnjo skupino naših beguncev, ^ fc. ^ y Itg]ij. y času UNjj. iz Italije v Nemčijo To preme- lRE ^ pa ^ y pryi dobi IR0 tel, zato ga niso mogli postaviti ščenje je prišlo nenadoma in je . eU ysQ glede jugoslo_ povzročilo neprijetno pre8ene’vanskih beguncev, čenj e, ker so vsi ti ljudje že i- Naslednje pismo popisuje meli dovoljenja, da se smejo !muke nažih ubpgih ;judi na po-naaeliti v Argentini. S preme-1 y Nemčijo in prve dni v Nem-»titvijo se je njihova naselitev Ujjk gotovo »vlekla, upamo pa %, 25 26 27 2» 2» 3* Entered u tecond-cleu matter Jenutry 6th, 1108, it the Poet Office *t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. No. 206 Wed., Oct. 20, 194« gmssasgs I BBU S HMH ameriSkadomovw^octobe^^ ' družabni nastop, ki bo po vež 'letih spet enkrat prva slovenska domača prireditev. — Par TOT«-----— j Slovenk Je letos z belgijskimi j,,,,,mn ....................................................-j1 poromalo tudi v Lurd. —. - ..... v _ Wolrai nnqnmP7.nikov Sil tildi Pismo iz Kanade Vs£ Kaj Trumanu zdaj narobe hodi Kot vidimo, se je vsg zarotilo proti predsedniku Trumanu. Vse, kar je demokratska stranka naredila napačnega je podedoval Truman. Tudi to mu Štejejo v greh, ker je demokratska stranka že 16 let v Beli hiši. Če nič drugega, bi bil že to zadosten vzrok, da se ga ne voli 2. novembra. Ni dovolj da so proti njemu republikanci, kar je logično, am* pak ima proti sebi ima še južne demokrate in Wallacovtf komunistično stranko, ki se, je pa za letošnje volitve ogrnila z masko: progresivna stranka. Ko je prevzel Truman predsedstvo leta 1945 po smrti Roosevelta, ga je vse obožovalo. Saj je bilo za njegovega predsedstva, da je bila pobita Nemčija, da se je zrušila Japonska. To je predsednik, so vpili ljudje. Seveda, takrat niso bile volitve. , ,, , . . Vse je šlo lepo gladko naprej, dokler se m zalet« v Wallaca. Leta 1946 je hotel imeti Wallace govor v Nejv Yorku, v katerem je nameraval napasti vladno tujezemsko politiko. Truman je storil to napako, da je odobril Wallacov govor, ne da bi govor prej prečital. Wallace j& govoril in Truman je moral vgrizniti v kislo jabolko in priznati, da govora ni čital in da ga ne odobrava. Brcnil je Wallaca iz kabineta in ta je tedaj prisegel, da ne, bo odnehal, dokler Trumanu ne vrne milo za drago in ga spravi iz Bele hiše. Wallace je postal kandidat za predsednika kot nekak mesija, v resnici se hoče pa samo maščevati nad predsednikom. --- --- — - -— Kmalu zatem se je Truman zameril gospodinjam za: takrat nam bodo zopet zaigra-radi mesa. Meso, ki je prišlo iz racioniranja, je postavil na- le naae telOTadnemišice. , za j pod vladno kontrolo. Neodpustljiv greh, radi katerega V dolžnost si štejem, da oC je moral trpeti tudi ohijski guverner Lausch^ čeprav ni M fiSjgta^tera sta Stoney Creek, Canada.—Dragi mi Slovenci in Slovenke! Dovolite mi, da se tudi jaz enkrat oglasim v tem nam tako priljubljenem časopisu in itrečim zahvalo uredništvu za redno pošiljanje Ameriško Domovine. Skozi tri mesece mi je ta list bil edino razvedrilo ter mi nadomeščal prijatelje in cerkev, ker sem bil čisto sam brez prijateljev in brez cerkve tam daleč na' samotni farmi. Ni mi bilo lahko pri srcu v tej samoti, saj sem bil prej tako navezan na družbo in društveno življenje. Da tukaj ni Evropa, sem opazi] takoj in da bo začetek težak tudi, ali da bom celo brez cericve, tega nisem pričakoval. Pa to je minilo in danes se nahajam na slovenski farmi pri zelo dobrih ljudeh, kjer imam katoliško erkev čisto zraven hiše ter se tudi vse lahko razgovorim v materinem jeziku, ker angleščina mi gre zelo trdo. Dolenjci tam okrog Trebnjega gotovo poznajo Mr. Brajer-ja, ki je pred 20 leti odšel v Kanado in ima sedaj tukaj lepo sadno farmo, na kateri se tudi jaz počutim kot doma. Upam, da bom tukaj lahko odslužil moj enoletni rok, potem bom pa trešeni slovenski sinovi in hše- Nekajpos.meznikovinudr re. Ob tem narodnem premiku^ drnžm j* leto. koncem in ob tem srečanju neštetih pri- septembra odšlo domov Bali seljencev je rastel Frank J so se namreč, da bi mogoče iz-Lausche, z njimi delil težke in 3ub.li svoja posestva če ta se vesele dneve, videl, kaj mora u- ne vrnil, in zato so odšli Vsak bogi priseljenec brez znanja |teden pa pride sem delat jezika pretrpeti in videl težko |ka nov* skupma Slovencev iz tuljav* dlani nažih mladeničev |slovenske Benečije (čedadrfu in mož, ko so prihajali in od- Slovenci). Po več mesecih pa hajali na trdo delo. Lahko bi o pridejo za njimi tud. žene in Frank J. Lauschetu rekli, da je .otroci. Hvaležni pozdravi z Belgi- Zdravko Reven. tako tesno rastel z nami prise-ljenci, kot bi bil on sam eden |je. tistih, ki se je z nami priselil v Spomin mi uhaja daleč na' j N6D0trGblM) tlpljCIljC IH’ zaj, ko je še živel Frank J. Lau-i • --------------ni——— schetov oče, kako je hodil za naše ljudi tolmačiti na sodnijo in povsod kjerkoli se niso mo- (Nedalievenje a L Mranl) čisto nič kriv. Ljudje so vpili in Truman je moral zopet vgriznti v kislo jabolko ter vzeti meso ponovno iz racioniranja Ker se je vsei to godilo pred volitvami v kongres, so dobili republikanci večino. V februarju letos je predsednik Truman poslal v kongres zahtevo, da se napravi posebna postava za enake pravice zamorcem. To je-napravilo več hrupa, kot pa Rooseveltov novi deal. Pozneje je hotel Truman republikancem eno zaigrati in je sklical izredno zasedanje kongresa. Republikanci so udarili nazaj in začeli na debelo s preiskavo o delOvanjt) komunistov v tej deželi, o pestovanju istih pri vladi, kar ni Trumanovi administraciji prav nič po godu. Potem je bilo vprašanje Palestine, pri čemer je Truman igral zelo spretno vlogo, da je bil enkrat za to, 'drugič za drugo, enkrat za delitev Palestine med Jude. in Arabce, drugič zopet proti. To bo stalo Trumana na tisoče Židovskih glasov. Oni dan se je pa Mr. Truman naenkrat mislil. da bi poslal predsednika najvišje sodnije, Freda Vinsona k Sta* linu v Moskvo. Če ga je res mislil poslati, ali ne, ne vemo. Fakt pa je, da so Amerikanci Trumanu to zelo zamerili in zopet je izgubil nekaj glasov. Saj ima mož morda dobre namene, ampak smolo ima, da je vse nerodno, česar se poprime. To prida od tega, ker sam ni dovolj dober državnik, drugič pa od tega, in to je glavno, ker nima zmožnih svetovalcev okrog sebe. Vzpričo vsega tega bo zares čudež, če bo Mr. Truman izvoljen za predsednika. Pogled v ruske koncentracije Ruski narod ima dostikrat priliko Citati v sovjetskih časopisih, kako da Amerikanci postopajo na primer s črnci, ki so v Ameriki naravnost sužnji. Vsak človek v Ameriki. najsi bo domačin ali obiskovalec, lahko potuje od enega konca d,o drugega in se lahko na svoje oči prepriča, koliko je resnice na celi stvari. Kaj pa, če, bi svet mogel ali smel pogledati v sovjetska koncentracijska taborišča po Sibiriji in drugod in nekoliko pogledati, kako je tam! Od 15 do 20 milijonov oseb se nahaja v sovjetskih taboriščih in kolikor je izkapljalo v svet o njih, so tam ljudje več kot sužnji, živi mrliči. Nič boljše se jim ne godi kot vprežni živini in pri življenju jih drže samo radi tega, da opravljajo zastonj težavna dela po rudnikih in gozdovih. Oni dan je angleški podtajnik zunanjega ministrstva, Mayhew, pri Zvezi narodov v Parizu navedel nekatere številke, ki so mu jih dali na razpolago ljudje, ki se jim je posrečilo uteči iz delavskih taborišč v Rusiji. Obtožil je sovjete, da njih koncentracijska taborišča niso nič manj strašna, kot so bila nazijska, o katerih svet ve, kakšna da so bila in se radi njih zgruža vse. • Miyh?w je vprašala sovjete: “Ali so ta poročila o strahotah v ruskih delavskih,taboriščih neresnična? Če so, zakaj sovjeti ne pusto nikomer, da bi si jih ogledal? Ako sovjetski voditelji nimajo ničesar skrivati in če zares ne postopajo s političnimi jetniki nečloveško, kot svet govori, zakaj potem tako vse skrivajo, zakaj tako molčijo o njih?” povsod kjerkoli senwo mu- Wuertenberškem ozi- gli naši rojak, z Američani *«o-l Uneje Hesaen 16 u. voriti. Marsikateri dan m uro I ^ of ^rmany.0stland je zamudil v korist naših ljudi Paganija na Sicili- m vse zastonj in velikokrat m nas j po cigansko je dal se povrhu kosilo, da Jim M ravi]. Ralupine k je lahko dobro storil Fraschettija je dobil naštrans- Drag. rojak, in rojakin e « italijan3ko stražo. S tem take družine ,n takega testa je l j# w, dan tudi videZ) da naš Frank J. Lausche zato je l kaznjenci in podobni pa naša sveta dolžnost v ou- Glede hrane in drugih gled dobrin ki jih je ta hiša b bjl transport zelo za naše ljudi doprinesla, da vsi eskrbljen ta organizi- kot en mož m ena zena na 2.1 ^ ^ Jg M sam0 nov. volimo za našega Frank J. številka) ,kakor kos tovornega Lauscheta za guvernerja drža- b]aga gdo nas je ljudi neve Ohio. Ne samo zato ker je narodnosti, družine, moj enoierai run, j/uiem naš r0jak, ampak tudi zato, m ^ —i“m nerjev kar jih je do sedaj dr- P s^®irM ln ^P03^enl’ žžava Ohio imela. Govorim vam vseTu y nemžkem taboriš4u s0 iz srca in ga za izvolitev toplo dva dn- popreje obveščeni, nriporocam. L bomo Ker sm0 bili B' ueUSt g'> tu nezaželjeni, je bil temu pri-St. Clairski p.jomr. ^ sprejem. slamari. - p ?" T* ee so bile vendar nameščene IZ lotorado j ln naše slamarice polne. Hrana —— je bila skraja obupna, potem Colorado Springs, Colo. — U^jepanekolikoaboljšala.Ta-Pošiljam vam celoletno narod-|ka je ostala še danes. Vsega klicem. Edino kar pogrešam tu y Kanadi so naše lepe pianine in pa moji sotelovadci, s katerimi sem v Avstriji preživel naj lepše urice pri treningi in javnih nastopih. Ce nam bo sreča mila se še kdaj snidemo in mi pomagala pri iskanju novega farmarja' in za vsostransko naklonjenost. Sporočam tudi vsem mojim sopotnikom, ki so z istim transportom prispeli v Kanado koncem junija z ladjo Saturnia, da imamo izgotovljene slike ter jih lahko dobijo. Kdor želi dobiti slike, naj piše na sledeči naslov: Jeraj Franc, do Brajer Ignac, Stoneg Creek, Ontario, Canada. Vsem Slovencem in Slovenkam, ki živijo širom Kanade in izven nje pa pošiljam prav iskrene pozdrave ter vam kličem: Bog vas živi 1 Jeraj Franc. ■—'V ■ '■ Delujmo za Lauschetovo izvolitev fr ViUJA^ AL' PA NE Ko sta- jo Likar in kozel pri- vega kozla. Pa ne, da bi silil na- . . . X.., , . ____l: 5«; tt nioornv nino za Ameriško Domovino, ki skupaj Je približno 1500 kalo-se nam zelo dopade in še po- rij. Za zajtrk in večerjo je sa-sebno zato, ker je krščanskega I mo grenka črna žitna kava. mišljenja. In tudi Micka naib Sladkorja dobimo po 50 gra-napiše vsak pondel jek kaj sme- mov iza tri dni na osebo. Opol-šnega. Citali smo, kako dober dne je “mineštra” iz korenja, česnov Štrudel so jedli na ne- zelja, fižola in graha. Včasih kem pikniku, da se je kar v us- dodenejo tudi malo ričeta, tih topil, Veš, Micka, samo to krompirja in podobno. Vse je si pozabila povedati, kako ga I zelo neokusno prirejeno. Dva-je gospa Krekova naredila, krat na teden dobivamo ribe, Prosila bi te, da nam enkrat ki so včasih kisle, včasih preka-napišeš, kako se napravi. Ker I jene. Mesa je 50 gramov na jaz se tudi vedno zanimam za teden. Dobimo tudi 90 gramov kaj boljšega napraviti za pod j marmelade na teden, Stanova-zob in želodec. nja so barake. Če bo sredstev Tukaj imamo zelo lepo vre- za popravila in če bo kaj kur-me, samo bolj suho je, ker ni- jave pozimi, bo še šlo, ker so smo imeti dosti dežja. Na tu- vendar peči v vseh sobah in je kajšnji naši visoki gori Pikes povsod napeljana elektrika.^ Peak smo pa že parkrat dobili Se vedno nam je uganka, če-po malo snega, tako da imamo mu so nas pognali v Nemčijo. Cleveland, O____Tudi jaz, 42 noči že precej hladne. Pozdrav- Oficir Simpson nam je n. pr. lemi poznanec Lauschetove dru- ljam vse naročnike tega lista in zatrjevat: “Greste v Nemčijo, žine, bi se rad oglasil v javnosti Ameriški Domovini pa želim od koder je emigracija lažje . , , . „ _ • „_____- ji_L —JI -„il_____X_Jt—.. I rvinrrnna ” StVflflT aTTln til VOU- in povedal svoje mnenje o Frank J. Lauschetu, ki letos kandidira za guvernerja države Ohio. Poznam ga kot dečka, pozneje kot fanta-mladeniča in zadnjih 25 let kot moža. Poznam vso Lauschetovo družino, očeta mater, sestre in brate, zato mislim, da o njih spregovorim besedo, ne katero sem slišal, ampak besedo, katero sem pri družini iskusil in v nji našel odmev dobrega srca. Vsi naseljenci, ki smo prišli v to deželo pred 40 leti in poprej smo ob vsakem času in za vsako pomoč našli odprta vrata; pri Lauschetovi družini. Marsikateri 'kos kruha je mati Frank J. Lauscheta odrezala lačnemu siromaku in marsikateremu našemu rojaku odpomogla, ko se ni imel siromak kam obrniti. Ko so naši rojaki in rojakinje prihajali v to deželo brez cilja v bodočnost, so prvo našli streho pri Lauschetoivi družini, brezplačne hrano in dober nasvet. Ko se sedaj spominjam nazaj, se mi zdi ta hiša samaritanska iz pravljice gorske vile. Zdelo se mi je, da se pri Lauschetovi hiši svet križa, skozi katero hišo je narodna cesta peljala in na kateri cesti so se mnogo dobrih novih naročnikov. I mogoča.” Sedaj smo tu. Vod Mrs. M. Novlan. | ja taborišča je .Nemec, vsi u-radniki so Nemci. Komandant D’ • D 1-J* Imesta je Amerikanec. Sprejel rismo IZ Belgije I na® je prvi dan radi informa- ---- Cij, sedaj pa ne sprejme nobe- Forchies, Belgija. — Arne- ne deputacije več. riška Domovina redno priha- Obleke za zimo nimamo, de- mahala do pod Stiberka, je začel Likar hudo premišljevati. T0 se pravi, saj je morda tudi kozel premišljeval po svoje. Likar je stal namreč pred križ-potjo: ali naj jo mahne čez goščo pod Križno goro, kjer je najbližje v Ložko dolino in naprej do Babnega polja, ali pa bi krenil nekoliko na desno čez Gorenje jezero. Tod je pot nekoliko bo"lj pripravna. Bog ne zadeni, da bi kdo dolžil Likarja, da ga je vleklo bolj na desno, po položni poti zastran tega, ker bi hote] spotoma in mimogrede za hip ustaviti “Pri vragu.” Res je pa, da je začelo Likarja močno žejati in en sam mal požirek vipavca bi se mu prilegel, kot bi vlil škaf vode na žerjavico. Ampak, naj izve o tem njegova stara, kaj pa potem? Nak, sveto ji je obljubil, da njegova noga ne bi nikoli več prestopila praga pri Vragu in ostal bo mož beseda. Nehote je segel v žep in tam otipal še par šestič, katerih mu njego va žena na čudežen način ni na šla ali pozabila najti. Za en polič bi že ladostovalo, če bi ravno tako naneslo. Nak, pa res ne bom šel, je odločil Likar in potegnil kozla na pot čez goščo. Toda neke nadnaravne sile so se domenile, da Likar ne bo ravnal po sjvoji glavi. To se pravi, odločile so, da mu bodo pomagale storiti nekaj, ki bi rad, pa si ne upa prav. Ko je namreč potegnil kozla na pot pod Križno goro, se je kozel uprbza vse-, mi štirimi nogami in ni hotel naprej. Naj ga je še tako vlekel, kozel pa da ne in ne, po tisti poti že ne. Če bi ne bil že visok dan, bi si Likar mislil, da kozel nekaj vidi, česar Likar Toda zdaj je bila pa pot prazna in zato Likar ni mogel doumeti, kaj je prišlo kozlu v glavo, da je zrevoltiral. Likar vleče za vrv,' kozel pa Otresa z glavo in vleče za vrv nazaj. iNekaj časa sta se nosila sem in tj e, pa ker sta bila prilično oba enake sile, se ni hotela zmaga odločiti na nobeno stran. Tudi to, da je Likar kozla parkrat pošteno potipal z gorjačo, ni spreobrnilo kozla, da bi ga pridobilo za Likarjevo idejo. Tako se ne moreta prerivati ves dan sem in tje, je uganil Likar, zato‘je nekaj iz jeze, nekaj iz radovednosti odnehal in popustil vrv, da bi videl, kam prav za prav žene srce njego- ja tudi sem v Belgijo. Gre iz narja tudi ne, snežinke že pa-rok. v roke, saj je vedno zani- dajo sedaj v septembru, kaj še in ni mogel verjeti. Dal si je prinesti vse naše spise in so jih lun. v rune, saj je veunu z.am-majo seaaj v sepieiuuru, a»j »c kar celo noč pregledovali. Ugo-miva in še posebno kar zadeva bo v tej mrzli nemški zimi. Ni tovili so, da smo skoro vsi pro- nnvipo i>7 otow» /Irkmmrimz I gmOtllB 116 TH0rftlll€ pOHlOČi oDaspni 7.a <<^UVP.,, lfi nekateri ski lager. Ko sta komandantu popiso- zaj proti Žirovnici v njegov hlev, je ugibal. Likar torej odneha, bradač od kozla takoj izrabi 'to priliko, se obrne ter jo udari naravnost po poti, ki vodi proti Gornjemu jezeru. “O, ti hudnik ti,” se na vso moč začudi Likar, “saj je kozel bolj pameten kot sem jaz. O, ti živalica, ti, ki veš, kaj mi je prav zdajle potreba. Ti, šment, ti, kd0 bi si mislil, da žival ve, da bi šel rad na eno merico k Vragu, ne vem kaj -rajši kot to. No, pa naj bo po tvojem, če ne gre drugače. Ampak, da veš, ti si silil na Gorenje jezero, ne jaz.” Seveda, Likar ni mogel vedeti, da je kozel tukaj doma in da je silil nazaj v domač hlev. Mislil je, da mu je tako usojeno in ni, da bi se človek protivil tistemu, kar mu je usoda namenila. Dočim je moral Likar prej skoro vleči kozla, seje zdaj zaobrnilo in kozel je vlekel Likarja, da ga je komaj dohajal. Seveda, kozel je šel domov, Likar pa od doma. Ko je Likar prisopihal s kozlom na Gorenje jezero, zares ni imel pravega namena, da bi se ustavil “Pri vragu.” Kar je res, je pa res, Likar je celo v drugo stran pogledal takrat in morda bi bil res prestal skušnjavo, če ne bi prav*,tedaj sedel na klopi pred hišo sam gospodar, Vrag. Ko je zagledal Likarja, kakor da bi ga pričakoval, mu je zaklical: “Hej, Likar, kaj ni tvojfstiF ri všeč koza, da jo ženeš nazaj ? Sem stopi, da boš povedal, kako je.” Likar je mahnil z gorjačo kozla, ki je silil naprej in ga privlekel do gostilne. “Nič' se ne bom ustavil, da veš,” je Likar odločno izjavil. “Nimam prav nič časa. Moram naglo vleči tega kozla nazaj v Babno polje.” “Kozla?” se na vso moč začudi Vrag. “Saj šemi zdi, da si včeraj pripovedoval, kakšno lepo kozico da si kupil. I, saj je res kozel, kot vidim. Kako vendar to, da so tebe, ki se yendar poznaš na koze, pretentali in :i prodali kozla za kozo,. Naplahtali so te, da nikoli tega.” “Nikar me še ti ne draži, Vrag, saj sem že doma dosti prestal od moje stare. Kaj vem, kako je to prišlo, ampak rečem ti, da sem domov pripeljal kozo, zjutraj pa, ko jo je šla moja baba molzt, je stal tam tale kozel. Rečem ti, da bo nekaj tukaj narobe in da prav- Vala naš križev pot, se je čudil dansko to ni. Še zdaj prav ne verjamem, da je to zares kozel. Kaj se ve, če se ne godi tukaj nekaj,' ki ni po praviri.' novice iz stare domovine. Slovenci okoli Charleroi in od nikoder. Pri mnogih je ob-Monsa so se zbrali 26. sep- up in jok kar stalno na dnev-tembra pri lurški Materi božji I nem redu. Neka ženska je sko-v Borinaži in jo poprosili za čila pod ivlak. Najhuje je to, pomoč v vsakdanjh križih in da nam tu ne priznajo niti,, težavah, za bolne rudarje in da smo begunci, kar smo bili za trpečo domovino. Prišlo tri leta. S tem smo tudi izgu-jih je razmeroma zelo veliko bili pravico do emigracije na število, čeprav so raztreseni stroške begunskih organizacij, po okrog 40 krajih. Pri sveti Slovenski in hrvatski zastop-maši in litanijah so lepo peli nik sta šla na Rdeči križ v mladi fantje iz Kanala ob So- Frankfurt in kasneje tudi h či. Razvedrilo po kosilu- je komandantu. Opravila sta v bilo tudi jako prijetno in to še Frankfurtu kar dobro in dobi-posebno za stare izseljence, ki la tudi preeej novih navodil, so po dolgih letih zopet slišali Komandant je v Kissingen. Bil slovensko petje in slovensko je zeilo prijazen in gostoljuben, pesem. - Sprejel je naša zastopnika kar Pevski zbor društva sv. Bar- v svojem stanovanju. Preno-bare v Eisdenu je priredil zlet čevala sta kar pri njem. Na po-y Amsterdam, spotoma pa se j ti sta bila štirikrat legitimirale ustavil pri Materi božji v na. Če bi ne imela IRO lefiti-ijom m ua «,!.■ «0.1 ou oc [Scherpenhevlu- na Flamskem, macij,-bi jih bili utaknili v srečavali vsi po Ameriki raz- Sedaj se pevci pripravljajo za'nemški kazenski koncentracij- glašeni za “sive,” le nekateri so še “viseči.” Komandant se je pri tem prepričal, da so se godile proti nam nepravilnosti in je takoj obljubil pomoč. Naši zastopniki so mu pa tudi kar povedali, da bodo vsi begunci začeli z gladovno stavko, če ne bo v desetih dneh nikakega pozitivnega odgovora. Krivica, ki se nam godi, je več kot očitna. Mi nismo napravili še nikakega priziva na ženevski glavni stan glede naše kvalifikacije, nikoli nismo bili obveščeni, da nimamo begunskih pravic, nikoli nismo dobili nikakega odloka, pa nas je enostavno neki oficir Simpson proglasil za ljudi'brez pravic in poslal v Nemčijo, zato, “Malo stopi notri,” ga prijazno vabi Vrag, “boš malo založil in malo grlo poplaknil. Povedal mi boš vse od konca do kraja, kako je s to stvarjo. Saj morda res ni vse po pravici, če si gnal domov kozo, ki se je prelevila v kozla. Pa veš, da se ne motiš?” “Kaj se bom motil 1 Ne vem, če bi se kaj ustavil pri tebi,” se počasi vdaja Likar, ki je imel že mokra usta, ko mu je Vrag omenil pijačo. “Eh, saj ne boš ničesar zamudil,” mu prigovarja Vrag, “boš pa potem hitreje stopil. Kar v hišo stopi, bom že jaz postavil kozla v hlev,” se mu prijazno ponudi Vrag. “Pazi, da ti ne uide, ker je štatljiv, da nikoli tega. No, bom da je dobil na naše mestto 2000 pa stopil v hišo za par minut, pa Čehov. Delamo pritožbe in u- samo za par minut. Samo eno parno, da bomo končno vendar- kapljico si ga bom kanil na je- le uspeli, zik, nič več.” FE. JAKLIČ: Peklena svoboda Poveat o ljubljanski in ižanski reVolueiji leta 1848 Jra, ura, ura! ker jim Imeli roke obrezane, da je kri . II- l •! J _ L. Ju. . « Irnnnlo iv rali Ndlffl" je bil grof obljubil, da bodo pili, kolikor bodo hoteli, ko bo ■»oj ska končana. Mohamo smo bili zdolaj, nekateri so prišli z glavo naprej, drugi z nogami, malokateri je prišel dol tako, kakor ljudje hodijo, vse je bilo na kupu, da take kurje mase še nisem videl kakor je bila takrat in je tudi ne bom. Kakor hitro se je mogel kdo izkobaca-ti in postaviti na noge, jo je ubral čez travnik na cesto. Nihče ni pobral orožja, ako mu je curkoma kapala iz ran. Nekateri so se opraskali ob grmovje in potolkli ob deblih in kamenju, drugi so se ranili ob lastno orožje. Najbolj smešen je bil pa Glavanov Jože iz Skrilj. Kakor sem pozneje izvedel, je bil sedel kar v drčo, kakor je druge videl, in se sipustil navzdol. Toda on ni imel irhastih hlač, ki so trpežne, ampak navadne hod-nikove. .Seveda je bilo precej po njih, kolikor na široko je nce ni puumi uiuz.ja, jv ujm, — padlo iz rok, nihče ni iskal klo- del, in tako je pripeljal po go- i ~ innmkil niVl/ft UP lnm »In /J n o Qmrorlo ip Vbilo til- buka, če ga jje izgubil, nihče se ril ozrl nazaj, zgoraj na hribu so jih pa izpuščali, da se je majala gora in dolina, in to nas je gnalo naprej na žive in mrtve. Jaz sem bil mlad, čvrst in gibčen v nogah, da sem se sipretno lovil po hribu in sem brez vsake nezgode prišel dol in potem sem jo ubral za drugimi. Dam se pa ne! sem dejal earn pri sebi in sem stegnil noge, da sem v lem do dna. Seveda je bilo tudi po koži in pokazala se je sama krvava rana. Peklo ga je in najbrž bi se bil hladil pod hribom, ko bi ne bilo zgoraj streljalo. Tako se je pa le po- VESTI — Delo, ki g« napravi človeško srce v 24 urah, je po znanstvenih dognanjih enako 7A konjakih sil- SLO VIE IHUE (Nadaljevanj« ■ 1. strani.) pokazali tudi, kako so izdelovali čevlje pred 60 leti, in tako dokazali napredek te obrti. Ker je danes komunizem na vrhu, so morali posebej razstaviti tudi čevlje, ki so bili izdelani v žireh in ki so jih nosili partizani. Tako da se je tudi partizansko kopito po svoje na razstavi postavilo. Tovarna je last'vseh. Tako je čevljarjem povedal minister Brecelj. To se pravi, da je država lastnica vsega. Ali ne bi bilo pametneje, da so lastniki delavci, ki v njej delajo, da potem vedo zakaj in za koga de’ajo? ENA IZ RIBNICE NA D0- gospodarstva, kadar agitirajo za Wallaca? Op. ured.) SREČNA KROPA. - “Kropa je en velik mest, not se pride kar po cest,” tako so včasih peli Kroparjem na čast. Pa je bila res Kropa svoje vrste posebnost. Leži v gorski kotlini pod goro Jelovco tako skrito, da jo oko opazi šele, ko čolvek pride prav do nje. 'Pride se vanjo res le po eni cesti. Ta Kropa je bila nekdaj pomembna po svojih železnih izdelkih, dokler ni3o začele delati velike železne tovarne. Kroparski kovači so daleč sloveli kot najboljši izdelovalci različnih žebljev. Kasneje so se' Kroparji združili v žebljarsko delavcev, ki dobe nekaj vec, bi morali dobiti vsi ljudje v ŠIove- IEL0 BOBIJO Moški ati ženska Sprejme se kuharja ali kuharico za hitra naročila, short order cook. Dobra plača. Naj se zglasi na 12816 St. Clair Ave. —(206) FLAVOR BLEND WITH ODDS AND ENDS • CREAMETTES abiorb Ih« juices and flavors of meals, seafoods, choose, leftovers-to provide opptlWoQ meals at much lower HALI OGLASI GROZDJE in SODI Pri nas dobite kalifornijsko grozdje in tudi sode. Zglasite ENA YL K1BJNU,E NA UU- : LENJSKEM. - Razen težkih zadrugo ki je pred zadnjo voj- bral in jo je pobiral za drugi- niji na mesne karte po 1 kilo- gram (malo več kot dva funta) mesa na mesec. Pravimo, da bi . morali dobiti, toda mnogokrat tja pripeljal sam maršal Tito. ga ne1 dobe, ker ga ni in ga za;Vsaj pisalo Se je, da je prišel sem stegnil no- be 8 Turjaka. Seveda so se navadne ljudi zmanjka. Kako .“nenadoma.” Pa je bil sprejem trenutku pustil smejali in kazali za njim in ga dobro se godi ljudem, kadar ča-jpripravljen. Tito si je ogledal .v., ____Ianrašflvali: Jože. kdo ti ie pa j;aj0 na meso, opisuje nekdo v malo tovarno; razkazal mu jo je “Slov. por.” 22. avg. v dopisu, ki mi, pa naj je peklo ali pa bilo grdo, z roko je zaslanjal, kolikor se je dalo, pa bežal z drugimi, da bi gk ne dosegle bombe s Turjaka. Seveda so se CCKei prve m uh pivi on «***»- - — 1 kom na Virji, kjer me nihče s| Prav zadnji je bil pa tisti je živa priča, kakšno zmedo je Kum Jia »nji* “J“ 1 ' ' Turjaka ni mogel videti. Tedaj i Tone Krivanoga. S težavo se sem začel bolj polagoma teči,! je metal po cesti, kolikor je da sem zgubil sapo, k’i sem se‘mogel, da bi preveč ne zaostal, je bil nalovil. Ker so pa dru-jin od časa do časa je prosil: gi le pritiskali za menoj in je Počakajte! Počakajte! Pa v na gradu še zmeraj grmelo, sem jo pa le ucedil in pritekel prvi do Zalogarja, kjer sem smuknil v vežo. Zalogar je bil -stopil na lestvo in tarnal: Sedaj mi bodo pa vse požrli. Fant, nikar me ne izdaj. Skril se bom. Molči, ne bo zastonj 1 vojski je že tako: vsakdo beži na svojo pest, pa naj bo prostak ali general, in na begu nobeno povelje ne drži. — Potlej sva se pa z Zalogarjem dobro sem vedel, kako je bilo na Igu in kako smo naskočili Turjak. LIUII1« iliuivl) HM MU M ,, , Je že dobro! sem dejal in po- Mož se je tolkel po kolenih in — (1C it UUUfUi own UVJB1 *•* - ' * tiskal lestvo za njim, ki jo je'nazadnje rekel: Fant, zapomni tisKai lestvo za njim, j” ..... “ " r , vlekel za seboj na izbo. Ko- si! Cesar je dal kmetom svobo- _ . . a •! 1 ____JCZ-l________Da maj se je bil Zalogar odmeknil od line, že so prisopihali za me- o eseti m nekateri so pla- do, graščakom pa vojake. Pa —JSteseti in nekateri so , nili v vežo, žahtevajoč: Brž pijače! Kje je kaj požrtnega? Klicali smo vsi skupaj Zalogarja in poskušali odpreti vrata v klet. Tedaj je pa k sreči na Turjaku zopei primazalo, kar je vse žejne Ižance vrglo iz Zalogar j eve veže, da so se spustili v dirkanje z drugimi, ki so se poganjali po cesti. Jaz sem se pa v veži smejal in gledal razbito vojsko na begu. Seveda so se še zatekali v Zalorgarjevo vežo, zakaj žejni so bili gotovo vsi, pa streljanje na gradu jih je vedno pognalo naprej. Pa sem jih gledal. Dosti jih je bilo brez pokrivala, obleka je bila raztrgana, da so kar cunje visele od njih; drugi so bili vsi opraskani po glavi, da so ime- uv, *** —---- petKin zvečer ucvtu «>■ *** — naj gledajo, kdo bo na vrhu. do dveh ponoči n#l>4re že do 50 ......................■ ...Ijpdi. Ko pa začno zjutraj del- | no dobila ime “Plamen." Po zadnji vojni tudi v Kropi komandirajo komunisti. Kropo je zadela 4. avgusta posebna sreča. Nenadoma se je se v napravil v prehrani komunistični režim. Naj priobčimo ta dopis dobesedno, da čtatelji vidijo, kako sami komunisti zabavljajo Dopis pravi: “V sestav krajevnih gospodarskih podjetij v Ribnici spada poleg osta'ih tudi krajevna mesnica. Za vso Ribnico in sosednje vasi je en sam direktor Jože Videtič. Tudi lep kovinski izdelek je bil priprav Bill’s Fruit & Vegetable Market • n 528 E. 200. St. KE 4125 (Oct. 12, 20) imela. Jaz sem mu pravil, kar jjjgj; v JiSiefenTvsako soboto Ijen za dar diktatorju. (Tudi to je znamenje, da prišel “nepričakovano,” kakor pišejo komunistični listi. Veliko je treba v Jugoslaviji verovati.) Pa je Tito tudi govoril tovarišem in tovarišicam. Povedal je, da ve, da ni dobro in da mnogi zahtevajo več kruha, 'ftjlhžil je s tem, da morajo vsako riia’enkost ku- Farma naprodaj Lastnik prodaja farmo, obsegajočo 21 akrov, 11 sob hiša za 2 družini, moderna. Na farmi je moderen traktor in orodje. Nahaja se na Richmond Heights. Pokličite za sestanek IV 3076. (209) ** M0RE knder ,Mon otuc,ous MCAR0Nl Bolj mehki, bolj slastni MAKARONI Izšla je vrlo zanimiva in poučna knjižica o našem narodu .Velika borba malega naroda Krasi jo več lepih Slik. Stane 50c. Vsak naročnik dobi povrhu list Prijatelj trpečih in podobico ^rezijanske Marije. Naroča se: BISHOP BARAGA RELIEF, 933 Htpoean Art., Barberton, Ohio. razdeljujejo meso na žvilske nakaznice. Ker se je že večkrat zgodilo, da so nekateri ostali brez mesa, se v zadnjem času začenja zbirati vrsta ljudi že v petkih zvečer po deveti uri in se in plačiti z žitom. Zato ni kruha. Obljubil pa je, da bo letos ljudi. Ko pri začno zjutraj de'f- UBOJE PRI XHLJU. - v ustažben# eucfMskem fridc- ti je Vrsta nepregledna.’ VSe ča-j Libojah je bila že ddgb «es%nif- strij3kem podjetju, bi rada doka, ali bo doVolj za Vise tačnb; čna tovarna. Izdelovali so razne bj]a 4 a). g neopremijenih sob. Mjune. — Vsemu temu neredu,posode zri gospodinjstvo in ra- poklj-ite MrS- (jernhard podhe-v Ribnici jč kriva slaba organi- ;zne druge premete iz g.lne. Se- Iy 4200> zveier pa KE 4134. zariia V Ribniei bi lahko de- daj poročajo, da to podjetje lih meso vsaj na štirih krajih.1 (seVeda podržavljeno) mširja-Z uporabo še drugih prostorov bi jo in da bodo skušali izdeAVati odpadlo prerivanje, čakanje in še nove predmete in zaposliti se V BLAG SPOMIN For Sale C o n 1 o n Mangle, excellent condition! Ask at 1161% E. 61. St. or call EN 7328. —(207) Družina 5 odraslih 03eb, 4 delajo, išče stanovanje 5 ali 6 ne- HČI. VAUIJLUU Jja JC, uo UU »IVO a™..v,».Vv - — poleg korize dal že tudi nekaj opremljenih sob. Kdor ima kaj pšenice za kruh. Poročilo ne pove, ali so bili če EX 1353. Kroparji od Titovega govora opremgemn sou. ivuui mio primernega, je prošen, da pokli- Pošljite ZIMSKE POŠILJKE SVOJIM V JUGOSUVUI kaj bolj siti.- jo, A . - n j ■ A.) Po naročilu pošljemo STANDARD IZGOTOVLJENE PAKETE 6t 1, 2 3, 4, 4A. 5, 5A, 6. 6A, 7 ln 8 - vsak v svojem močnem lesenem zaboju ln naslovljen na prejemnika. Paket št. 8 ni v zaboju, ali le isto-lato naslovljen na prejemnika. I PAKET ŠT. 5 vsebuje; 100 FUNTOV NAJFINEJŠE BELE MOKE (Fancy XXXX Enriched Flour), vreča se odpošlje v lesenem uboju, ker Je “E® najslgurneje, da bo naslovnik prejel moko v redu. Cena.......013.75 PAKET ŠT. 6 vsebule; 40 funtov Špagetov, 30 funtov sladkorja, 30 funtov zelene kave in 25 funtov riža................................ ^PAKET^^ŠT. S-vsebuje; 100 FUNTOV BELE EKSPORTNE MOKKE v dvojni vreči (fina močna vreča). Vreča le tam vporablltva v razne svrhc •••* t..f"t •■»»•••"......................D11.Z5 S temi vsotami mi za vas vnaprej plačamo prevoz do Reke in zava-rovanje proti izgubi celega paketa ali vreče do prejema. Pakete St. 5 in 6, ali št. 8 in 6 lahko naročite skupaj, ker drugače se pošlje Mino po en paket na vsako osebo z isto ladjo. DENAR POŠLJITE SKUPNO Z NAROČILOM. 1 ti nnnuviuviiu. ■ b.) Ato vam gornje ne bi ugajuloj toda) morete naročiti 1» roljl vvtčle r £ (110) Itianaiii po e*«**, «« ----- li krave maroge, nekateri so( ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 8L KB 85M DRAGE MATERE prerekanje pred mesnico. Kako naj delavec ali delavka, ki vso noč prestojita pred mesnico, prihodnji dan zadovoljivo opravita svoje delo, človek je prisiljen stati za tisth nekaj dekagramov mesa v30 noč, če ga še dobi. čc uprava vidi, da ni mesa za vse, bi ga razdelili bolnikom in nekaterim, drugi pa bi priš.i drugo soboto na vrsto. Tako razdelitev bi bilo treba prej objaviti.” — Tako je tdrtj z mesom v Ribnici in izgleda, da večinoma povsod. (Ali si ameriški “napredniki” zelo žele takega komunističnega več delavcev. Tiihnični vodja je neki Nastran. NA JESENICAH so začeli graditi šolo za kovinarje z naslovom : Metalurška industrijska šola na Jesenicah. Zidajo na- MOST-VINKI sproti sedanji tovarni veliko po- N«znanj«mo,da *mo zaželi prežati grozdje ter da dobite slopje, ki naj služi v ta namen. Dokončali bodo zgrridbo do 1950. Tako pišejo jugoslovanski listi. Šola bo izučila potrebne preddelavce, mojstre, asistente za vse vrste del v kovinarski ali metalurški industriji. To naj bi bila največja šola te vrste na Balkanu. fin, okusen mošt in prvovrstne C ) Pri nas lahko nuročlte razne manjše nakete (do 44 funtov), Je cenejše od pošte, a paketi so zavarovani. Vprašaji« za seznam teh paketov. Blago kupujete od. nao v New Yorku ln tako postane vaša last, kakor blago katerega nam sami pošljete, a mi se za vse blago nadalje pobrigamo kot Agenti pošiljatelja. Na tel podlagi ml zaprosimo dovoljenje za Izvoz pri vladi v Washlngtonu, D. O. Ladje odrinejo v Reko vsaka 2 tedna, a blago odpošljemo čimpreje mogoče. Vsak pošiljatelj lahko posije na pet različnih oseb z isto ladjo 46« WEST 23rd STREET J. FABRIS & (0. NEW YORK 11, N. Y. ▼inske sode. Cene so zmerne — postrežba prijazna in točna. Se priporočamo BOŽEGLAV WINERY 6010 SL Clair Avenue EN 0282 STEVE F. PIRNAT Jennie Merhar ki je tragično preminula oh plinski razstrelbi dne 20. okt. 1944. DO YOU BST VITAMIN« rWJMMB Štiri leta so potekla, ko končata si Hvljenje t strahoviti tej mzstrelbi, ki je pretresla Cleveland. Težko vedno je pri snu, ko se spomnimo na Tebe; He odkar fe ni med nami, ko odšla v večnost si. 0ME 1*1 DAY JKwvSiw® A »»te0"»-*^*""* Sladko spavaj v tihem grobu, Bog Ti večni pokoj daj; pa pri Bogu se spominjaj, da pridemo v sveti Raj. Tvoji žalujoči FRANK MERHAR, soprog OLGA in JEANETTE, hčeri. POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošUjatve so jamčene. PRODAJA ZABOJE, ln sprejema PAKETE, ter vse potrebno uredi za odposlati' v evropske države. VRŠI VSE URADNE NOTARSKE LISTINE, v polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT 8513 St. Clair Ave. — Cigizg/owdN 3, ~ 8E PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA 8ETO BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY 4 PAINT (0. 8605 ST. CLAIR AVENOK prank CVELBAR, lastnik. | Cleveland, O, 20. okt. 1948. Za »5 tiserakov bogatejši. - Harry W. Yoder (desni na sliki) iz ML Morns, HI. U let stari mornariški veteran obeh svetovnih vojn : odlikovanjem “Purple Hear je i imenovan zMffoiakev narodnem Pepsi-Cola kontestv, ko je porazili, 696,190 tekme-V roki drži nagrado' - ček za $25,000.00. Z njim na »hki sta njegova zena Mary OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St HE 2730 *— in sin Harry Jr. Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20, 1948 Summerlee, ki je dobil živčni jenih koč pod drevesom in or-napad, se je smejal, dokler ni jaška zverina z grjačo v šapi pričel vpiti. Opice so se tudi'je 'čepel gori na drevesu, jedel smejale — če zasluži to ime j ananas in se sploh gibal sredi ’ njih vražje meketanje—potem'velikega gaja tik ob robu pla- pa so nas pograbile in odvlekle note. Nahja se tri ali štiri v gozd. Pušk in streliva niso milje daleč odtod. Umazane pobrale — menda se jim je zde-'zverine so me otipale po vsem la stvar nekam nevarna — zato'životu; dozdeva se mi, da si ni-pa so odnesle vso našo odprlo koli ne bom mogel oprati sle-hrano. iSummerlee in jaz svajdov teh zoprnih prstov. Zve-morala med potjo marsikatero zali so naju — zoprna opica, ki nepriliko prestati — le poglej-jme je dobila v roke, je prav stran, kjer ste videli jame — brezdno in zabava obstoji v tem, opice pa na drugem kraju, tu-Ida gledajo, ali se sam razleti kaj, in med njimi se vedno na-'y kose ali se nabode na trsje. daljuje neprestana, krvava voj-|Tudi nas so vlekle gledat pred- razvrstil po obronku. Strmoglavili so navzdol četvorico Indijancev, ki so jih bambusova stebla prebodla kaj