stev. 59.
v Ljubljani, v torek, dni iz, marca 1907.
Leto xxxv.
It I ■ IJUMfi.-'
Velja po pošti: *a celo leto naprej K 26-—
<ta pol leta
13'
P
■ia četrt leta „ „ 650 ia en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
.ta celo leto naprej K 20'— ia pol leta „ „ 10'-
:ta četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1-70
ta poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENE
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mrr:): za enkrat .... 13 it za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelj« in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
uie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Shod nemšbe krščnnjko-socinlne stranke.
Dne 11. t. m. se je vršil inipozanten strankarski shod nemške krščansko-socialne stranke iz vseh nemških kronovin v Avstriji. To je bila dozdaj najmočnejša manifestacija vsega, kar jc med avstrijskimi Nemci še zdravo in zmožno nadaljnega razvoja: krščansko in zares deniokratiško. M rez dvoma, stranka s tako močno razvito strankarsko zavestjo, kakor se je pokazala na tem shodu, bo v Avstriji od zdaj najmočnejša stranka, centrum, okoli katerega se bo osredotočilo vse politiško življenje v bodočem parlamentu. Zato je ravno sedaj najbolj pripravna priložnost, da označimo svoje razmerje do te stranke, s katero nas veže njen krščanski in de-mokratiški program.
Zadnje dni se je govorilo mnogo o krščanskem bloku v bodoči državni zbornici. Cisto odkrito izjavljamo: blok, zveza, ki bi vse krščanske frakcije v bodočem parlamentu vezala brezpogojno, v vseh vprašanjih in za vsako ceno, jc docela nemogoča. Pri nas je vsaka organizacija, ki temelji na krščanskem svetovnem nazoru, samorasel organizem s posebnim narodnim in socialnim programom, ki ga ni moč zliti z drugimi v topo enoto, ki nc bi združevala, ampak res vezala. Mi pa moramo že v kali izkušati zatreti vsako gibanje, iz katerega bi sc v skupni krščanski stranki izkristalizirali pozneje dve krili: desnica in levica, konzervativni elementi in demokratje. Med krščanskimi konzervativci iu krščanskimi demokrati je nasprotje načelno. Pač jih druži krščanski kulturni program krščanska šola in krščanski zakon — toda različni način, kako ga te dve stranki izvajati, pomenja dva različna cilja, ki vodita daleč narazen drug od drugega. Pri konzervativnih elementih popolno neume-vanje demokraških stremljenj,ozkosrčen pojm o politiški in državljanski svobodi, o socialni enakosti in misel, da jc krščanstvo istovetno z državnimi in socialnimi oblikami, ki so sc preživele; to krščanske konzervativce, ki se na enem križpotju ločijo od liberalizma, po drugi poti zopet veže z njimi; pri krščanski demokraciji pa jc osnovno načelo to, da krščanstvo ne potrebuje za. razvoj svojih oživljajočih kulturnih sil nobenih stanovskih privilegijev, nobenih konfesionalnih predpra-vic in nobene določene drž. oblike, ki bi hotela staviti meje socialnim preobratom, ki so dandanašnji potrebni, da pride do veljave organizirano ljudstvo.
Skratka: zabraniti moramo, da bi pri nas prišlo do francoskih razmer. Leta 1871 je prišla po krvavih porazih na Francoskem do
veljave krščanska misel, a samo negativna stran. Zgradili so veličastno montmatrsko cerkev, prosili odpuščanja za svoj narodni greh in si bili na spokorne prsi, a pozabili so, da ni treba samo razglabljati, ampak tudi delati. Eno je potrebno, drugo pa se tudi ne sme zanemarjati. Bog je v življenju, življenje je pa gibanje, ne v prcminolih oblikah, ampak v smeri navzgor — v evoluciji, ne v stagnaciji. Francoski katoličani niso ustanovili demo-kraške, republičanske stranke in niso svojim sovražnikom izvili iz rok naisiluejšega orožja: združili so se z rnonarhisti, dete iz tezveze pa je bilo mrtvorojeno. Imeli so ideje, ali tiska ne, ki bi jih pomagal razširjevati. In tudi še sedaj tožijo: framasoni, šola, Grand Ori-ent, kakor pri nas konzervativci: Rdeči strah! Kakor da bi ne bilo prav in umestno, če se svobodorniselci združijo v svojo organizacijo. Ker niso ljudstva organizirali katoličani, so ga pa framasoni. l)a sc pa ljudstvo ni moglo navdušiti za leno in brezplodno monarhijo, je samoposebi umevno.
Krščanski blok iz konzervativcev in so-cialcev bi pri nas pomenja! kronični razdor. Bila bi nevarnost, da se politiška stranka iz-pretneni v konfesionalno, stranka, ki je za politiškosocialno enakost in pariteto vseh konfesij, v stranko privilegijcev. Kako naj se združijo krščanski socialci. ki so postali vodilna stranka na podlagi splošne in enake volivne pravice, z ljudmi, ki so še sedaj zakleti sovražniki volivne reforme na temelju enakosti! Pravi konzervativec se ne bo vživel v misel demokracije, kot konzervativec sc mora boriti in pasti. Dokler pa ga novo ljudsko gibanje ne izloči iz toka politiškega življenja, bo za vsako demokracijo kamen spodtike. To vidimo v Nemčiji. Iz konzervativne in fevdalne ilovice sta pri letošnjih volitvah za nemški državni zbor poizkušala Viljem in Biiknv zgnesti novega katoliškega Adama, ki bi bil dober za vse: za dovoljevanje kolonialnih kreditov, za »pametno« in počasno socialno politiko, za boj proti socialni demokraciji v imenu nemškega nacionalstva, za preganjanje Poljakov in za ohranjevanje države. Torej soc. politika, sloneča na načelu, da je stan nad stanom in ne stan poleg stanu! Zato je tudi na Nemškem mogoča zveza med konzervativci ki so v Nemčiji slučajno protestantsko-ortodoksne konfesije z liberalci. Pa tudi med katoličani so si nekateri fevdalci, grofje, nadeli ime »nacionalnih katoličanov«, »državo ohranjujoči!) elementov« itd., pa so propadli.
Taki ljudje so pravo veselje za liberalca. Oni tvorijo klin, ki ga svobodorniselci izku-šajo zabiti v krščansko demokracijo, da jo razkoljejo. S pomočjo liberalnih iu nacionalnih katoličanov slavita Clemenceau in Briand
svoje triutnfe, ki so zelo poceni, ker proti njim ni pravega odpora.
Pri nas do tega ne sme priti.
Ni pa dvoma, da je mogoča neka zveza med vsemi krščansko-socialnmii strankami v bodočem državnem zboru in da je potrebna. Zveza v smislu prijateljskega razmerja, nekaka entente cordiale. V verskokulturnih vprašanjih se bo samoizsebe pojavilo edin-stvo, ne samo s krščanskimi demokratiškimi strankami, ampak tudi s konzervativci. S slednjimi seveda vedno povdarjajoč pravo, neomejeno versko svobodo, nc pa verski, ne-paritetiški privilegij. V tem se naš program popolno iu docela strinja s programom krščansko-socialne stranke, ki ga je objavila v svojem volivnem oklicu od 11. t. m. V našem programu - to moramo povdarjati je ta verska svoboda postavljena celo na širšo podlago: popolno politiško svobodo in enakost, na demokratični program, ki jc izveden dosledno vsepovsod in v vsakem oziru. Kar nas čisto naravno loči od nemških krščanskih socialcev jc tudi to, da mi iz svojega demo-k raškega stališča izvajamo popolno narodno enakopravnost, v prvi vrsti za Jugoslovane. Program nemške krščansko-socialne stranke nc povdarja samo interesov in vzorov nemštva, ampak tudi krščansko nemško kulturo dic christlich deutsehe Gesittung, kar je sicer čisto dosledno, na drugi strani pa nujno zahteva, da bodita nemška in slovanska krščansko-socialna organizaci a dve samosvoji, samostojni stranki.
Razun skupnega versko-kulturnega, socialnega in gospodarskega programa nas pa v našem bodočem državnozborskem delu posebno dve zahtevi brezpogojno vezeta na nemško krščansko-socialno stranko: razmerje do Ogrske in proti judovskemu kapitalizmu. Tu bo delo tembolj vspešno, ker bo nemška krščansko-socialna stranka po svojem številu
v parlamentu tudi najmočnejša in bo le z njo mogoče vladati. Zato si oglejmo na kratko njen volivni manifest od II. t. m.
Manifest izvaja sledeče:
Splošna in enaka volivna pravica jc začetek nove postavodaje na najširši demokratični podlagi. Najbolj važno vprašanje v prihodnjem državnem zboru bo vprašanje, kako urediti dozdaj nevzdržljivo razmerje z Ogrsko. Najprej mora pasti judovsko-mažarska manjšina, ki se le s tem drži na višini, da zatira vse nemažarske življe. Ta manjšina je Avstrijo izkoriščala ter z neomejenim uvozom ogrskih izdelkov v Avstrijo naše kmetijstvo privedla na rob propada. Nemška krščansko-socialna stranka hoče monarhijo, v kateri vladaj svoboda in enakopravnost med narodi. Naša monarhija naj bo zopet to, za kar jo je namenila zgodovina: branik krščanske in za-padne kulture. Dokler se razmere tudi v tem
oziru docela ue izpremenijo, zahtevamo ali pošteno nagodbo z Ogri ali pa popolno ločitev! Kar se tiče nacionalnega programa, obsoja nemška kršč.-soc. stranka poostrenjc narodnostnih bojev, sc pa bo vedno zavzela za duševno in materialno posest nemškega naroda. Kakor doslej bo podpirala vsako parlamentarno organizacijo, v varstvo interesov nemškega naroda. Zato bo tudi branila verske svetinje nemškega ljudstva, nemško religioznost, svetost zakona in krščansko vzgojo. Borila se bo, kar se tiče tega kulturnega programa, proti Judom, framasononi in socialnim demokratom. Načela krščanske morale bo predvsem izkušaia uveljaviti tudi na socialnem in gospodarskem polju. Obsoja razredni boj iu stremi za tem, da izravna vsa nasprot-stva na tem polju v prid razvoju vseh stanov brez razlike. Zato jc proti vsakemu izkoriščanju .vclcmoči kapitala, trustom in karte-lom. Nujno potrebna jc predvsem davčna reforma in splošno ljudsko starostno zavarovanje.
Največ varstva potrebuje srednji stan, ki ga je manehesterski judovski liberalizem sko-roda uničil. Sedaj kaže na boljše in če zmagajo krščansko-socialna načela, se bo obrtni stan zopet povzdignil. Prve točke obrtnega programa so zazdaj: Varstvo pred umazano konkurenco, zadružne obrambne zveze, organizacija kredita, varstvo pred konkurenco konfekcij in ponovna revizija obrtnega zakona v smislu upravičenih zahtev rokodelstva in trgovskega stanu.
Ravno tako važen jc agrarni program. Kmetski domovi sc morajo razbremeniti od prevelikih dolgov, organizirati zadružništvo, urediti cene, neodvisno od borznih špekulacij, ki so utemeljene v resničnih naravnih tržnih razmerah, varovati živinorejo in urediti šolstvo na kmetih.
Krščansko-socialni delavski program zahteva v prvi vrsti varstvo delavstva ter starostno zavarovanje. Uvede naj se normalni delavnik in strogo nadzoruje in uredi nočno delo. Predvsem pa nai se goji in pospešuje strokovna organizacija.
XXX
Na shodu nemške krščansko - socialne stranke, ki sc ga je udeležilo nad tisoč zaupnikov iz cele Avstrije, je naprej govoril princ Alojzij Liechtenstein. Povdarjal je, da se odslej začenja v Avstriji novo ustavno življenje, ki bo uveljavilo na podlagi demokraške postavodaje dve načelno nasprotni stranki: krščansko-socialno in socialno demokraško. Ne bo več brezuspešnih malenkostnih bojev, ampak boj za načela. Zmagali bomo, ako se bomo zavzeli za vse stanove, nc za stanovski boj, ampak za skupnost vseh stanovskih interesov. Dr. Gessmann ie poročal o programu stranke, ki je program krščanske socialnc re-
Gospod Ciiateaunolrski.
Oraščak iz črnega gradu (Šatonoar).
(Dalje.)
Črni grad je ležal ravno pred njimi. Mesec je sijal izmed dveh deževnih oblakov in srebril in senčil starodavno hišo. Imela je obliko kakor L z nizkimi vrati v pročelju, ki so bila zidana v podobi loka, in z malimi okni, podobnimi odprtinam na bojni ladji. Zgoraj je bila temna streha, ki se ic končala na oglih v male okrogle stolpičev ki so moleli izven hiše. Vse jc ležalo tiho v mesečini s kopo raztrganih oblakov, ki so temnili ozadje. Edina luč se je svetlikala v enem iz spodnjih oken.
Stotnik jc zašepetal povelja svojemu moštvu. Nekateri so morali Iezti k prednjim vratom drugi k zadnjim. Nekateri so morali stra-žiti vzhod, drugi zahod. On in narednik sta se splazila po prstih k razsvetljenemu oknu.
Soba, v katero sta pogledala, jc bila majhna in jako revno opravljena. Postarcn mož, oblečen kakor služabnik, je čital pri nemirni sveči nekak raztrgan papir. Naslanjal se jc v svojem lesenem stolu in noge imel na nekaki škatiji a poleg njega jc stala na mizici steklenica belega vina in na pol nalit kozarec vina. Narednik je vtaknil svojo puško skozi steklo iu mož ie skožil po koncu in zavpil.
»Molčite, ako vam je življenje ljubo! Hiša je obkoljena in nc morete pobegniti. Pojdite in odprite vrata, ali pa se vas ne usmilimo. ko nridemo noter.«
»Za božjo voljo ne streljajte! Saj odprem! Saj odprem!« Stekel je iz sobe s svojim papirjem, ki ga je šc držal zmečkanega v svoji roki. Trenotek pozneje so zahreščale stare ključavnice in zaškripale zavore, nizka vrata so se odprla in P ruši so udri i v vežo, ki jc bila s kamenjem potlakana.
»Kie jc grof Šatonoarski?«
»Moj gospodar? Ni ga doma, gospod.«
»Ni ga doma ob tem času ponoči? Vaše življenje za laž!«
»Res je gospod. Ni ga doma!«
»Kie je ?«
»Ne vem.«
»Kaj dela?«
»Ne morem povedati. Ne, to vam nič ne koristi, ako napenjate petelina pri svojem samokresu, gospod. Lahko me ubijete, toda tega ne morete doseči, da bi vam povedal, česar ne veni.«
» Ali ga pogosto ni doma ob tej uri "P«
»Pogosto.«
»In kdaj prihaja domov?«
»Predno se zdani.«
Stotnik Baumgarten je zamrmral nemško kletvico. Torej jc storil zastonj pot. Bilo ic pač preverjetno, da je res. kar mu je odgovoril mož. To bi bil lahko pričakoval. Toda vsaj preiskati je hotel hišo in se prepričati o vsem. Postavil je straže pred glavna vrata in druge k zadnjim, narednik pa in on sta gnala služabnika, ki sc je ves tresel, pred seboj. Njegova sveča, ki se mu je tresla, je dala čudne in nemirne sence po starih tapetah in nizkih s hrastovim lesom obitih stropih. Preiskala sta cclo hišo. začenši spodaj z velikansko, s kamenjem potlakano kuhinjo do jedilnice v drugem nadstropju z njeno galerijo za godce
in njenim od starosti očrnelim stropom, toda nikjer nista našla žive duše. Zgoraj v neki pri-teklini sta našla Marijo, služabnikovo postar-iio ženico; toda drugih slug posestnik ni imel m o njegovi navzočnosti ni bilo nc duha ne sluha.
Toda trajalo je vendar Ic dolgo, predno se ie stotnik Baimigartcn zadovoljil v tem oziru. Hiša je bila iako težka za preiskavanjc. Ozke stopnice, po katerih jc mogel le cn človek istočasno iti. so spajale cele vrste zavitih hodnikov. Stene so bile tako debele, da je bila vsaka soba popolnoma zase in v ni-kaki zvezi s sosednjimi. V vsaki je zevalo velikansko ogniiščc, a okna so bila šest čevljev globoko v steni. Stotnik Baumgarten jc za-ceptal z nogo, in iztrgal zavese in udaril po tleh s svojo sabljo.
»Zc vem kaj bom storil,« je rekel končno nemško naredniku. »Postavili boste stražo, da pazi na tega-lc človeka .in se prepričali, da ni z nikomur v zvezi.«
»Da, stotnik.«
Iu s štirimi možmi naredite zasedo spredaj in zadaj. Verjetno je precej, da se vrne naš tiček proti jutru v svoje gnezdo.«
»In drugi, stotnik?«
»Naj večerjajo v kuhinji. Ta vam pa postreže z mesom in vinom. Divja noč je in za nas bo bolje tukaj nego na ccsti.«
»In vi, stotnik?«
Jaz bom večerjal tukaj v obedniei. Polena so naložena in lahko naredimo ogenj. Ako nastane ropot, me pokličite. Kaj mi lahko daste za večerjo?«
»Zalibog, gospod, bili so časi, ko sem lahko odgovoril: »Kar želite!« toda zdaj ic vse. kar lahko dobimo, steklenica noveea
clairet-a (francosko rdečkasto vino) in mrzla piška.«
»To bo izborno. Nai gre straža z njim, narednik, in ako stori kako hudobijo, naj mu dajo okusiti bajonet.«
Stotnik Baumgarten .ie bil star vojak. V Vzhodnih provincijah in še preje na Češkem sc .ie učil, kako sc človek nastani pri sovražniku. Medtem, ko mu je služabnik donašal večerjo, sc ic pečal s pripravami za udobno noč. Vžgal 'e svečnik z desetimi svečami na srednji mizi. Ogenj se .ie že razgorel in ic veselo prasketal in razširjal oblačke modrega, draže-čega dima po sobi. Stotnik je šel k oknu in pogledal ven. Mesec sc je zopet skril in deževalo jc močno. Slišal jc lahko votlo tuljenje vetra in videl temne obrise dreves, a vse se ic izgubljalo v eni smeri. I a pogled mu ie šc bolj omilil njegovo udobno stanovanje, mrzlo pi-sko in steklenico vina, ki mu jo je prinesel služabnik. Bil je utrujen in lačen po dolgi hoji, tako da je kar odvrgel svojo sabljo, čelado in jermen, na katerem je nosil revolver, na stol in se kar divje vrgel na večerjo. Potem, s kozarcem vina pred sabo in smodko v ustih, ie odmaknil svoj stol in sc začel ogledovati.
Sedel ie v majhnem krogu svetlikajoče se luči, ki se je bleščala v njegovih srebrnih hlač-nikili in zrcalila njegov rdeči obraz, njegove težke obrvi in rumene brke. Toda zunaj onega kroga so bile stvari nejasne in v senci v starodavni obedniei. Dve strani sta bili obiti s hrastovim lesom a po dveh so bile napete stare tapete, na katerih se jc šc motno videlo, da sc pode lovci, psi in jeleni. Nad ognjiščem so bile cele vrste heraldičnih ščitov z grbi ro-dovine in njenega sorodstva, a na vsakem ic bil videti usodni križ.	(Dalie prili.)
forme. Krščansko-socialna stranka ni klerikalna, ker ne zahteva politiške nadvlade du-hovništva, ampak je prava paritetiška stranka, ki brani tudi pravice drugih veroizpove-dovanj, pravo toleranco, ampak zahteva enakopravnost tudi za katol,ško ljudstvo, ki je v Avstriji v ogromni večini. Krščansko-socialna strank a pa jc tudi pripravljena v narodnih vprašanjih delati v sporazumu z ostalimi nemškimi strankami.
O kmečkih potrebah in zahtevah je govoril Josip Stokler, o solidarnosti vsega krščanskega ljudstva poslanec Schraffl s Tirolskega, o obrtni reformi magistratni ravnatelj na Dunaju, dr. Weiskirchner, o delavskem vprašan u dunajski občinski svetnik Kunschak, zelo obširno in temeljito pa je govoril nadpro-kurator Steiner o starostni preskrbi in splošnem ljudskem zavarovanju. Shod je zaključil princ Liechtenstein.
Tej mogočni manifestaciji naše najiskre-nejše simpatije! Neodvisni kličemo neodvisnim: Naprej do zmage! Kar nas z njimi združuje, je tako trdno in univerzalno, da se bo uresničilo vzlic narodnostnim nasprotjem med njimi in nami. Veseli nas pa ta veliki shod tembolj, ker je pokazal, da se liberalni blok pri nas ne bo skoval kakor na Francoskem brez odločnega odpora ljudstva in da se zamore v krščanski organizaciji odslej združiti le to, kar je v resnici demokratiško.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 12. marca. Češki deželni zbor bo zboroval do 26. t. m. V septembru bo trajalo zasedanje češkega deželnega zbora zopet tri tedne.
LJUDSKI SHOD V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, II. marca. Tu se je vršil ljudski shod socialistiške stranke, ki je protestirala proti temu ,da je ministrstvo za notranje zadeve razpustilo strokovno društvo zidarskih delavcev.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Podpredsednik pozvan ua dvoboj.
Budi m p c š t a , 12. marca. Včeraj je v ogrskem državnem zboru se pričela debata o predlogi glede zboljšanja plač državnim učiteljem. Ker je podpredsednik Rakovsky vzel besedo govorniku narodnosti Rumuncu Vejdi, je nastal ropot. Po seji ie v hodniku radi tega napadel Rakovskega tudi poslanec stranke z leta 1848 Farkashasy. Rakovsky je nato nanj zavpil: »Drži gobec zelenec-« Farkashasy je radi tega Rakovskega pozval na dvoboj.
SRBSKI POSLANIK V PETERBURGU.
Bel g rad. 12. marca. Sekciiski šef v zunanjem ministrstvu Demeter Popovič je imenovan za srbskega poslanika v Peterburgu.
HAAŠKI MIROVNI KONGRES.
Dunaj, 12. marca, liaaški mirovni kongres bo otvorjen dne 1. julija.
STOLYPIN ODSTOPI?
Po borzah so razšir ene vesti, da namerava ruski ministrski predsednik Stolypin odstopiti. Govori se, da ruska vlada namerava tudi novo dumo razpustiti, ker je izključeno, da bi mogla sporazumno ž njo delovati. Ruski papirji so vsled teh govoric na borzah padli.
JAPONCI ODHAJAJO IZ MANDŽURIJE.
M u k d e n , 12. marca. Japonska je od-poklicala vse svoje čete iz Mandžurije. V Mandžuriji ostane le 15.000 mož v varstvo železnice.
OBISK ITALIJANSKEGA KRALJA V ATENAH.
Rim, II. marca. Italijanski kralj odpotuje na Grško 7. aprila. Spremljala ga bosta ministra Tittoni (zunanje zadeve) in Mirabello (mornarica).
Uolluni bo].
(Shod v Kranjski gori.) S. L. S. je napravila 10. marca v Kranjski gori volivni shod, katerega se je udeležilo 150 volivcev, večinoma gospodarjev iz kranjskogorske in ra-teške občine, z obema županoma in občinskimi odborniki. Poročal je dosedanji poslanec g. Pogačnik o delovanju državnega in deželnega zbora. Volivci so z zanimanjem in odo-bravan em poslušali nad eno uro trajajoči govor. Mnogi kmetovalci so priporočali g. poslancu nujne težnje kmetskega stanu, zlasti o preuredbi lovskega zakona, v kolikor je na kvar kmetovalstvu; vsi so hvaležno povdar-jali, koliko se je trudil g. poslanec posebno za občini Kranjsko goro in Rateče. Predlagana je bila naslednja resolucija: »Volivci, zbrani na shodu v Kranjski gori izrekajo svojemu dosedanjemu poslancu g. .1. Pogačniku zahvalo in popolno priznanje za njegovo delovati e v državnem zboru in ga proglasijo za svojega kandidata za prihodnje državnozborske volitve.« Ko jo je predsednik g. Jalen dal na glasovanje, .ie bila navdušeno sprejeta; pri protiglasovanju sta glasovala samo dva zoper njo.
( Shod v Laščah.) Iz Lašč se nam piše: V nedeljo ie priredil g. deželni poslanec Fr. Jaklič volivni shod za naš okraj. Vsi prostori izobraževalnega društva so bili natlačeno polni. Najprej je imel predavanje, potem pa v cclournem govoru razvil svoj program. Poslušalci so vstrajall dobri dve uri v natlačenih prostorih ter govornika zvesto poslušali. Veliko živahnih medklicev je bilo slišati. Posebno ogorčenje ie obudilo, ko ie g. kandidat povedal, da 'e naša stranka priredila v »Unionu« Gregorčičev častni večer, liberalna stranka pa v »Narodnem domu« družinski večer s plesom, na katerega je vabila z velikanskimi plakati zdaj v postnem času. Pozdravil je navzoče predsedn.k izobraževalnega društva
g. Škulj. Govorili so še g. Ivane, predsednik »Zadruge«, ki je prosil g. poslanca pomoči za domači vodovod, g. Baloh iz Dobrepolj in g. Ramovš iz Lašč, oba sta toplo priporočala g. Jakliča. G. poslanec je glede vodovoda obljubil, da bo storil, kar bo v njegovih močeh. Sicer spada stvar v dež. zbor, kjer liberalci obstruirajo. Deželni zbor bo razpuščen in potem bodo liberalni poslanci lahko obstru-irali po svojih kanclijah, ker jih bodo nove volitve pomedle iz zbornice. Kandidatura Jakličeva je bila soglasno spre eta in volivci so obljubili, da pridejo 14. maja do zadnjega moža vsi na volišče.
(Shod v Koritnicah.) Volivcu shod so priredili dne 10. t. m. v Koritnicah, občina Kne-žak na Notranjskem. Govorila sta g. kaplan Andrej Orehek in g. Janko Eržen, občinski tajnik v Knežaku. Vrli koritniški možje so prišli skoraj do zadnjega, navzočih je bilo tudi precej fantov te zavedne vasi. Shod se je vršil v prostorih g. Jerneja Sedmak, trgovca in posestnika istotani. O nasprotnikih ni bilo nc duha, ne sluha.
(Shod v Železnikih.) 10. t. m. popoldne se jc v gostilniških prostorih g. Thalerja vršil volivni shod pod predsedstvom g. župana Martina Klopčič, ob zelo lepi udeležbi. Kandidat S. L. S. Demšar opozarja volivce na dejstvo, da jc kapitalističen liberalizem z brezobzirno konkurenco zadal hud udarec mali obrti in kmetijstvu, ki imata skupne težnje. Oba stanova sta bila dolgo časa navezana na samopomoč, vlada je podpirala le ve-leindustrijo. S. L. S. se je od svojega početka sem odločno in uspešno potegovala za kmetovalca in malega obrtnika z jasnim programom, izraženim v resolucijah katoliških shodov. Železniki, kjer je bila nekdaj cvetoča obrt, a je propadla, se bodo povzdignili le tedaj, če dobi selška dolina prepotrebno železnico — za kmetijstvo in malo obrt se doslej ni zidala skoro nobena železnica, mero-dajni so bili le vojaški in veleindustrijski oziri. S. L. S. ima v svojem programu točko, da bo z vsemi svojimi močmi delala za dobre prometne zveze po deželi, kjer je potreba. Navzoči volivci so soglasno sklenili 14. maja dati zaupanje kandidatu S. L. S. — Isto popoldne je bilo pozneje v nabito polni veliki sobi predavanje g. Ljudevita Bajca o izobrazbi. Govornik je pokazal delovanje framason-stva v slovenski javnosti in njega upliv na izobrazbo ljudstva. Predsednik tukajšnjega bralnega društva sc je govorniku toplo zahvalil za podučen govor, župan g. M. Klopčič pa jc izrazil željo, da bi se taki času primerni govori še večkrat priredili v Železnikih.
(Na liberalnem shodu v Sežani,) na katerem je bil proglašen za liberalnega kandidata Alojzij Štrekelj, je govoril tudi znani »kunštni« advokat dr. Treo. Ta mož, ki o svojem delovanju kot poslanec ni vedel prav ničesar povedati, jc razlagal Krašovccm, da ne smejo voliti dr. Laharnarja, češ, ker je odvisen; ampak naj volijo Štreklja, ki je neodvisen. Ta od Gabrščkovc milosti odvisni dr. Treo bi pojme o odvisnosti lahko bolje poznal. Dr. Laharnar je res državni uradnik, ki pa vsak čas lahko stopi v pokoj in je potem popolnoma samostojen. Alojzij Štrekelj pa je tudi državni uradnik, le da je popolnoma odvisen od svojih višjih in tudi popolnoma vezan, ker ne more stopiti iz državne službe, ker ne bi dobil pokojnine. Ker drugih razlogov proti Laharnaju niso navedli, in so ti razlogi dr. Treotovi ničevi, bodo zavedni Kraševci in Vipavci volili dr. Petra Laharnarja za državnega poslanca.
(Dr. Peter Laharnar), ki ga hočejo za svojega poslanca vipavski in kraševski volivci, si je kot sin kmečkih starišev vsled svoje izredne nadarjenosti in pridnosti pridobil svoje mesto v državni službi. Rojen je bil I. 1858 v Pečinah kot sin kmečkih starišev. Kot dijak se ic sam moral vzdrževati, a kl ub temu je bil vedno odličnjak. Tudi rigoroze je napravil z odliko. L. 1884 je vstopil v službo pri namestništvu v Trstu. L. 1890 mu ie bilo poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Sežani, kjer je vpeljal slovensko uradovanje. L. 1982 je bil prestavljen v Trst in od tu v ministrstvo, kjer si ic razširil obzorje. L. 1897 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Sežani, kjer pa ie ostal Ic do aprila leta 1901. Ko ga jc pri njegovem prihodu v Sežano pozdravilo sežansko starešinstvo, so bile njegove prve besede: »Jaz sem se vrnil z velikim veseljem k vam in sem tukaj radi vas in nc vidi radi mene.« Za Kras je storil kot okrajni glavar mnogo dobrega. Zato ga je tudi 13 kraških občin imenovalo za častnega občana. Tudi sedaj, ko jc v Crnovicah, sc vedno zanima za Kras ter skoro ves svoi dopust preživi na Krasu. Sam jc večkrat rekel, da je pripravljen dati svojo kri za ljubljeno, dobro, a zapostavljeno slovensko ljudstvo. — To je mož, ki iih ni mnogo najti med avstrijskim uradništvom. Velike njegove skušnje, združene z gorko ljubeznijo do slovenskega l udstva, so poroštvo, da bo slovenska dr-žavnozborska delegacija pridobila delavnega in vplivnega člana, Kraševci in Vipavci pa izbornega poslanca.
(Poslanec Robič) hoče kandidirati na program »Kmečke zveze« v volivnem okraju Šoštani-Slovcnjgradcc-Marnbcrg.
(Shod v Rajhenburgu.) Dne 10. t. m. se je vršil v trgu Rajhenburg voliv. shod »Kmečke zveze« za okoličane. Udeležencev jc bilo do 200. Govorili so kaplan Tratnik o novi volivni postavi, ekonom Cerjak o »Kmečki zvezi«, župnik Cerjak o programih raznih političnih strank. Večina nekdaj liberalnih kmetov sc je priklopila »Kmečki zvezi«. Narodna stranka šteje svoje pristaše le šc v trgu. Sklenila se jc z navdušenjem vseh zboroval-ccv sledeča resolucija: Zborovalci, zbrani
dne 10. marca na volivnem shodu »Kmečke zveze« v Rajhenburgu, pozdravljajo ustanovitev »Kmečke zveze«, ki ima namen delovati predvsem v korist kmečkega stanu ter sklenejo pristopiti k zvezi in voliti edino le kandidata »Kmečke zveze«.
(»Neodvisni« kmetje) se imenujejo sedaj pristaši »Narodne stranke« v Savinjski dolini ter hočejo pod to krinko izpodriniti tla »Slovenski kmečki zvezi«. V to svrho sklicujejo sedaj za dan 17. t. m. v Žalec shod, na katerem bo dnevni red: Kdo bodi naš kmetski poslanec? Ker pri pobiranju podpisov še ni bilo jasno, kdo tiči za cclo akcijo, podpisali so tudi nekateri pristaši »Slovenske kmečke zveze.« Toda glavni agitatorji za ta shod so žalski odborniki »Narodne stranke«, predvsem kroiač Piki in pa mladi ženin Kukec. In kdo še verjame, da so neodvisni »kmetje« naslednji podpisani možje: Josip Širca, župan žalski in predsednik okrajnega odbora »Narodne stranke«, sladkornih Fridrih iz Kazaz, višn evaški Lipuš, Miloš Jarnovič iz Dramelj itd., sami stebri novo osnovane liberalne stranke. »Neodvisni kmet« je postal sedaj tudi baron VVittcnbach, graščak Šauer in pa posili-netnški pek Janič, koje ime nam je znano posebno iz zgodovine celjskega okrajnega zastopa. Opozarjamo somišljenike, da ljudstvo poučijo o tem shodu, za katerim sc je zopet »po ovinkih« skrila mlada liberalna stranka. Kdor pa gre na shod, naj si ne veže rok. — Kmečki zaupni shod se bo vršil dne 19. t. m. v Celju. Tam se bo postavil kandidat »Slovenske kmečke zveze«. Nedeljski shod je spletka liberalne stranke, da bi zanesla neslogo in zmešnjavo v vrste kmečke stranke. Pozor torej!
(Liberalne spletke ua Spodnjem Štajerskem.) Ivan Dobršek z Laškega, Anton Ku-nej iz Stolovnika, Franc Dežman iz Trbovelj in dr. Vekoslav Kukovec razpošiljajo okoli neki letak, v katerem hujskajo proti dr. Bcn-koviču ter vabijo na liberalni shod, katerega sklicujejo na dan 1. marca ob 1. uri opoldne v Zidanem mostu v prostorih g. Juvančiča.. Tam hoče doktor Vekoslav Kukovcc postaviti svojega kandidata.
(Slovenska kmečka zveza za Spodnje Štajersko) priredi javen ljudski shod v nedeljo dne 17. t. ni. popoldne ob 3. uri v pivnici delniške pivovarne v Laškem trgu. Dnevni red: 1. Gospodarski program slovenske kmečke zveze. 2. Politični program slovenske kmečke zveze. 3. Državnozborske volitve. 4. Ustanovitev okrajnega odbora slovenske kmečke zveze. 5. Slučajnosti. Slovenski kmetje! Pridite mnogoštevilno, ako so Vam mar Vaše koristi! Vaši nasprotniki se množe! Združite se! — Odbor.
Umor bolsarsKesa ministrskega predsednika.
Iz Sofije ie danes zjutraj prišlo naslednje poročilo: Ko se je včeraj 11. t. m. ob 5. uri popoldne bolgarski ministrski predsednik Petkov v družbi trgovinskega ministra Genad-jeva in justičnega ministra vračal s sprehoda, je neki odpuščeni uradnik agrarne banke v bližini Borisovega parka šestkrat iz zasede iz revolverja ustrelil na skupino ministrov in ministrskega predsednika smrtno zadel. Ministrski predsednik, katerega so zadele tri krogljc, se je mrtev zgrudil. Minister Genad-jev jc lc težko ranjen na roki, tudi justičnega ministra je opraskala krogl a. Morilca so prijeli. Morilec je umor izvršil iz maščevanja.
XXX
Tako oficijelno poročilo. Druga poročila ne verujejo, da bi bil umor izvršen samo iz osebnega maščevanja, ampak so mnenja, da jc to političen atentat. Ze več mesecev je bilo razmerje med vlado in ljudstvom jako napeto. Petkov je jako ostro nastopil proti socialistični agitaciji, posebno proti socialističnemu di-iaštvu. Z zatvoritvijo sofijske univerze in z nastopom proti stavkujočim železničarjem, je Petkov postal zelo sovražen. Poleg sociali-stiškega rovarjenja je vladi postajala vedno nevarnejša tudi narodnostna agitacija, ker je vlada gibanje makedonskih vstašev jako omejevala. Ze dolgo so se v Sofiji bali, da se proti ministrskemu predsedniku izvrši atentat. Napredni listi so Petkovu že več mesecev grozili, da bo ravno tako končal svoje življenje, kot Stambulov.
XXX
Petkov je končal svoje življenje na isti način kot Stambulov, v katerega kabinetu je bil Petkov prvikrat minister in sicer kot stav-binski minister. Po umoru Stambulova je Petkov prevzel vodstvo Stambulovcev. V preteklem letu je bil Petkov notranji minister v Petrovem kabinetu in po odstopu Petrova je v novembru I. 1906 postal bolgarski ministrski predsednik. Petkov je bil rojen v Dulci na Rumunskem, bil .ic majhen in debel. Od svoje žene ie bil ločen. Dosegel je starost 50 let. Petkov jc bil svoj čas tudi župan sofijski in si je kot tak pridobil velikih zaslug za modernizacijo Sofije. Petkov jc imel samo desno roko, levo roko je izgubil kot mlad mož v vojni za svobodo Bolgarije proti Turčiji. Ko jc pristopil stranki Stambulova, jc vedno deloval v smislu stranke: s Turčijo ostati v prijateljskem razmer u.
Umorjeni bolgarski ministrski predsednik jc bil sin^priprostega kmeta. Dasi jc v bitki na prelazu Šipka izgubil eno roko. ga to ni oviralo, da je dolgo časa bil izvrsten časnikar.
Umorjeni Petkov je vsako leto dalje časa bival poleti v Karlovih varili,
XXX
Danes popoldne smo dobili naslednje brzojavke :
Sofija, 12. marca. Morilca bolgarskega ministrskega predsednika so orožniki prijeli.
Morilec pravi, da mu je ime Petrov in da jc kn igovodja filijalke poljedelske banke v Vi-dinu. Morilec ie star 23 let.
Berolin, 12. marca. »Vossische Zeitung poroča, da se je vršil po atentatu ministrski svet. Ministrsko predsedstvo je za čas sprejel Stančev, trgovinski minister Gcnad-jev pa ministrstvo za notranje zadeve. Vsi vojaški poveljniki so dobili povelje v sporazumu z lokalnimi administrativnimi oblastimi vzdržati red.
Sofija, 12. marca. Morilca, ki sc piše Aleksander Petrov, so žc zaslišali. Izpovedal jc, da se jc pred nekaj tedni spri s svojim predstojnikom v Vidinu in da ga je nato odslovil iz službe. Šel jc iz Vidina v Sofi o, kamor je dospel 23. februarja. 11. t. m. je kupil revolver, toda, ko je zapazil, da jc samokres slab, ga ie šel izmenjat. Izjavil je nadalje, da ni ne socialist, ne terorist, toda tudi ne navadni zločinec. Petkova, pravi, jc umoril zato, da bi osvobodil bolgarsko ljudstvo. Morilec taji, da bi imel somišljenikov zarotnikov. Ne taji pa, da je bil med umorom skupaj s tremi drugimi tovariši.
Sofija, 12. marca. Poleg Petrova so danes aretirali še tri druge osebe. Gotovo jc sedaj, da jc umorjeni ministrski predsednik žrtev političnega atentata.
Dnevne nouice.
+ Kranjska trgovska lil obrtna zbornica.
Trgovski minister jc potrdil izvolitev g. Jožefa Lenarčiča za predsednika in g. Franca Kolhnanna za podpredsednika kranjske trg. iu obrtne zbornice.
+ Cesar v Opafijl. Iz Opatije poročajo kot gotovo dejstvo, da pride za velikonočne praznike tjakaj cesar Fran Josip in da sc bo tamkaj mudil nekoliko dni. Cesar bo bival v vili »Rosalija«.
+ Nadučitelj Papa umrl. Iz Škofje Loke se nam piše: Nadučitelj Franč. Papa jc sinoči zadet od mrtvouda, umrl. Služboval je v Starem trgu pri Ložu, Metliki in Kočevju. Zadnjih dobrih 20 let je pa vodil šolo v Škofji Loki. Naj počiva v miru!
+ Liberalna iumparija. V Kamniku sc nova hranilnica in posojilnica sijajno razvija, liberalna mestna zaostaja. To grozno boli in peče kamniške liberalce; zato strašijo ljudi, da bodo ob vse. ako bodo nosili denar v hranilnico in posojilnico. Da bi ljud e verjeli njihovim strašilom, zagnal jc v torek, dne 5. t. m. kamniški liberalec med kmete nesramno laž: Dekan je v Šmartnem pri Litiji, kjer je cerkev zidal, tam ves denar pobral, dolgove zapustil in prišel v Kamnik. V Kamniku bo ravno tako naredil in ljudje, ki denar v njegovo posojilnico in hranilnico vlagajo, bodo ob vse. In kaj jc resnica? — Da jc gospod dekan v Šmartnem pri Litiii ccrkveno zgradbo in notranjo opravo do zadnjega vinarja poplačal in poleg tega še zelo lepo svoto denarja zapustil. Kot priče navedemo gg.: okr. glavarja Tekavčiča, kanonika Kajdiža, župnika Štrukeljna, tedaj administratorja tam in vse cerkvene ključarje, ki sq-bili pri oddaji premoženja pričujoči. Liberalna nesramnost mora odpreti največjemu nerazsodnežu oči.
- Umrl je v Pulju c. kr. poštni kontrolor gospod Josip Filic. Pogreb je bil danes popoludne v Pulju.
Dva fanta zabodena. V prepiru sta bila z nožem zabodena dne 10. t. m. okrog 10. ure zvečer v gostilni Franca Taborskija na Ratežu pri Rudoltovem 21-letni Jožef Škrbec in Franc Paulin iz Rateža. Škrbec je še isti večer umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, Pavlin pa leži istotani na smrtni postelji. Orožniki, katerih postaja leži od Ta-borskijevc gostilne odaljena kakih 20 korakov, niso o tepežu prav nič vedeli, ker jih, kakor sc čuje, nikoli ponoči ni doma. Zločinca. Mikcca in Koširja iz Malega Slatenka imajo že pod ključem.
—	»Divji lovec« v Idriji. Na praznik sv. Jožefa dne 19. marca 1907 se uprizori v korist »Vincencijevi družbi v Idriji« v pivarui pri »črnem orlu« v Idriji »Divji lovec«. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Med posameznimi dejanji igra godbeni sekstet. Blagajna sc odpre ob 7. uri zvečer; začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. do III. vrste po 1 K 20 vin.; IV. do VI. vrste po 80 vin.; VII. do XV. vrste po 40 vin.; stojišča po 20 vinarjev. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobe v trafiki g. Fr. Nagodeta in na večer pred predstavo pri blagajni. K obilni udeležbi vabijo prireditelji.
Slovenskega planinskega društva redni občni zbor se bo vršil v sredo, dne 20. marca t. I. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani z naslednjim vsporedom: Nagovor načelnika; poročila tajnika, blagajnika in računskih pregledu,kov, razni nasveti. Hkratu bo gosp. Rožun, fotograf iz Litije proizvajal skioptične planinske in pokrajinske slike.
—	Novice Iz Amerike. Da more priti njegova žena k njemu, jc neki John Cilinski ukradel svojemu bratu bančno knjižico, dvignil 300 dolarjev in jih poslal svojej ženi. Hazckiah liiggins iz Conventry, ki jc srečni oče enajstih otrok, zahteva, da mora vsak neoženjeni nad 21. letom plačati za kazen 50 dolarjev, katera kazen sc vsako leto zviša za. 5 dolarjev. Ce se pa do 40 leta nc oženi, morajo ga brez usmiljenja kloroformirati. — V Clevelandu sc jc poročil g. John Grdina z gdč. M. Ricdcl. — Antonu Zakrajšku jc pogorel hlev z dvema konjema in Špehu dva konja 7. vso opravo. — V F.ly. Minn. so sc poročili Fr. Gauže z Marijo Petrič in J. Henig-man z Marijo Pezdcrc. — V Jolictu je umrla učiteljica na tamošnji slovenski šoli, č. sestra Kasijana, doma od Treh far pri Metliki, v 23.
letu. — Visokošolci v Kolumbiji so zaslužili v enem letu 100.000 dolarjev, samo kot natakarji 46.776-42 dolarjev. — Lake Shore Banking & Trust Co. v Clevelandu ie Slovenca Ant. Adamiča imenovala svojim zastopnikom. — V Clevelandu so 17. m. m. blagoslovili v fari Žalostne Matere božje nov zvon in križev pot. — Potniški promet med Evropo iu Ameriko jc opravljalo 18 parobrod. družb. Prepeljale so 1,159.551 oseb za 6 in pol milijarde dolarjev. Največ potnikov jc vozila tlainburg-Amerika-Linie.
—	Grozen čin zblaznele ženske. V Trstu sta bili 351etna Ana Gaeta in 371etna Marija Zorzin veliki prijateljici. Ana ni šla že pet let iz hiše. ker ji teče iz noge. Te dni je rekla Marija Zorzin Ani: »Vi ste nesrečna radi vaše noge, a meni je življenje tako težko! . . . . Najbolje bi bilo, da umrjeva obe!« Ana Gaeta se je na te besede smejala in jili ni smatrala resnim. V nedeljo popoldne je Marija Zorzin naprosila Ano, naj bi jej prišla pomagat, na kar se je Ana rada odzvala. Marija jc pomivala kuhinjsko posodo, a Ana jo je brisala. Z njima jc bil 2letni deček Marije Zorzin. hkratu je postala ta poslednja nenavadno razburjena ter jc začela nekaj iskati po kuhinji. Ana io jc vprašala, česa da išče. »Sekiro!« jej jc odgovorila Marija. »Evo jo pod ognjiščem!« je dejala Ana, pokazavša na sekiro. Marija je pa s bliskovo hitrostjo pograbila sekiro, skočila proti Ani in pahnivši jo tako, da je padla na tla, je zavpila: »Sedaj bova skupaz umrli!« Obenem jo je pa. udarila s sekiro po glavi. Ko jc videla da leži Ana vsa krvava na tleh, je spustila sekiro, poiskala neko staro britev ter si z isto prerezala vrat. Otrok, ki je videl obe ženski ležati v krvi na tleh, je začel vpiti, in šele na njegovo ti pitje so prihiteli ljudje. Pozvali so takoj zdravnika z zdravniške postaje, ki jc podelil obema ženskama naj-iiujnejo pomoč. Ana Gaeta je imela 4 rane na glavi in eno na levi roki, Marija Zorzin je pa imela vrat grozno prerezan: rana je dolga 25 cm. Ano Gaeta je pustil zdravnik doma, a Marijo Zorzin je dal prenesti v mestno bolnico, kjer so jo vsprejeli v X. kirurgični oddelek. Stanje te poslednje je iako opasno. Iz vsega je razvidno, da je Mari a Zorzin to storila v hipu blaznosti.
—	Moravške novice. Tako hude zime kot je letos že stari ljudje davno ne pomnijo. Snega je po naših hribih blizu meter na debelo. Skoro gotovo bode pozeblina. — Zajec jc napravil letošnjo zimo po moravški dolini ogromno škode. Kolike koristi bi bila vendar izprememba lovskega zakona! — Znani potepin iz moravške okolice, je vdrl dne 25. svečana v našo farno cerkev, kjer jc pred altar-jetn javno sramotil Najsvetejše. Orožniki so ga izročil v roke pravice. Ljudska posojilnica v Moravčah sc krasno razvija. Njeni nasprotniki so utihnili, ker vrli uspehi in delovanje posojilnice jim zapira sapo. — V postu se vrše v našem izobraževalnem društvu zanimiva predavanja. — Zupanom občine Peča je izvoljen Er. Mrčun, posestnik v Mošeniku. Moravške liberalce je izvolitev baje razveselila, ker upajo mnogo doseči za interese svoje klike. Najbrž se jim pa to nc bo posrečilo.
—	Požar. Dne 10. t. m. okrog 9. ure zvečer je začelo goreti pri g. Francetu Koscu v Pristavi poleg Mengša. Pogorel je kozolec, nekaj klaje in druge priprave. Gospodar je sicer zavarovan, vendar ima znatno škodo.
Koroške nouice.
k Krščanska socialna delavska organizacija v Celovcu. V soboto, dne 9. t. m. se je ustanovila v Celovcu krajevna skupina »Krščanske delavske zveze avstrijske«. V Celovcu se govori, da namerava'o vprizoriti socialni demokrati štrajk. Pri Gromerju je znani dunajski Skarel vzpodbujal na stavko. Nam se zdi, da je to le taktična socialnodemo-kraška poteza pred volitvami.
Štajerske nouice.
š Bolano kobilo imajo v Žalcu. Seničeva ic. Z njo- sta se vozila na agitacijo za shod dne 17. t. m. ženin Kukcc in krojač Piki, in pri tem se jc kobila prehladila. Mladi ženin Kukcc ima povsod smolo, ko je bil ravnatelj žal-sko-laških pivovarn, so se tc prehladile, sedaj pa, ko je agitator, sc je prehladila Seničeva kobila. Kdor ima smolo, ga povsod spremlja.
š Žalski »Sokoli« so izgubili dva bivša »brata«. Sodnija ju jc morala obsoditi, ker sta pri bratu Kukccu kradla turšico. Sedaj sedita v Celiti.
š Trbovlje. Dne 22. m. m. jc umrl paznik Ivan Dcrgan v 49. letu starosti. — 9. t. m. je ponesrečil v jami rudar Smodič. Vsula sc je nanj ruša premoga. Smrt jc nastopila takoj.
Na kant jc prišel socialnodemokraški kon-sum na Vodah, kateremu so že od lani napovedovali kratko življenje. Pasiva znaša baje 14.000 K- Konsumni vodja Rinaldo je dobil službo v električni centrali. Tako ugašajo socialnodemokraške zvezde. Krivi bodo tega seveda »klerikalci.«
š Plače štajerskih učiteljev. Iz Gradca poročajo: Obravnave odsekov deželnega odbora o prošnji učiteljev za zboljšanje plač učiteljem bodo kmalu gotove. Stroški za zvišanje plač bodo znašali 300.000 do 400.000 K. Referent o tem v deželnem zboru bo grof Stiirgkh.
š Promocije. Dne 9. t. m. sta bila promo-virana na graškem vseučiLšču pravni prak-tikant g. Jos. Tombak doktorjem prava in g. Josip Hacin doktorjem modroslovja, oba starejšim akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu.
š V zrakoplovu od Dunaja do Kočevja.
Po južnem Štajerskem iu po Dolenjskem so videli v sredo velik bel zrakoplov, ki jc jadral
visoko v zraku proti jugu. Ustavil se je blizo Kočevja. Neki stotnik se je peljal v njem z Dunaja m je rabil do Kočevja samo 5 ur.
• Gospoflarstuo.
g Semenj v Št. Gotardu. Iz Št. Gotarda pri Trojanah se nam piše. Vsem obiskovalcem šentgotardskih sejmov naznanjamo, da so sejmi tu dovoljeni že prvotno za vsakovrstno živino: za konje, za govedo, debele in plemenske prešiče, ovce iu koze! Torej le na semenj s takim blagom!
Znanstvo m umetnost
*	Dr. J. Ev. Krek: Kristusov značaj.
(Duhovni Pastir 1907, 2. in 3. zv.) Lansko leto v postu je imel prof. dr. Krek v stolnici šest govorov o Kristusovem značaju. Te govore je sedaj priobčil »Duhovni Pastir« po stenografskih zapiskih. Ce je splošna tožba, da manjka dandanašnji značajev, je živa potreba, kazati človeštvu ideal osebnosti in značajnosti, da se v njem ogrejejo človeška srca in povzročijo, da vstane nov rod, rod značajev. Dr. Krek je v svojih govorih pokazal tak vzor, ideal osebnosti in značajnosti, ki sta sc pred njim klonila moža brezverca, kakor sta bila Straus in Rcna.ii. Ker jc vsak ideal neizčrpen, zato je tudi dr. Krek povzel le nekatere najlepše poteze Kristusove osebnosti: njegovo religijoznost, ki se kaže v ljubezni in zlasti v socialnosti te ljubezni, njegov pogum v trpljenju, združen z vdanostjo v voljo Očetovo, njegovo odpuščajočo ljubezen, njegovo vzgajajočo ljubezen; nazadnje je pokazal Kristusa kot ideal in središče vse kulture. Ze lansko leto smo opozorili na te govore, opozarjamo zopet sedaj, ko jih vsakdo lahko dobi v celoti. Naj bi se vsi vedno bolj vglobili v globine Kristusovi osebnosti ter iz njih zajemali moči in značajnosti za težke borbe našega čas!
*	Venček narodnih pesmi za mešani zbor. Harmoniziral in založil Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Tisk J. Blaznika naslednikov v Ljubljani. — G. Mihelčič jc sestavil tu venček iz sedmih narodnih pesmic, katere so postavljene druga poleg druge brez vsakega prehoda; pojo se lahko v zvezi kot venček. ali tudi posamezno. Harmonizacija je zelo pri-prosta in lahka. Pogrešek v pisanju v tretjem taktu zadnje vrste, kjer mora tenor peti »d« namesto »fis«, bo vsakdo sani popravil. Konec bi bilo bolie nekoliko drugače zasukati, da bi v predzadnjem taktu ne postopala bas in alt v zaporednih čistih kvintah. Sicer bo ta venček dobro došel zlasti takim mešanim zborom, ki radi segajo po najlažjem. Dobiva se samo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani po 50 vin. izvod.	F. F.
Ljubljanske nouice.
lj Nižji in višji sloji. Ljubljanski magistrat jc tudi večkraten starohišar. Ta starohišar je očividcu dopisnik »Slovenskega Naroda«, v katerem ic svoje dni razkladal modrosti radi deželnih dokiad na hišni davek. Ta starohišar ima edino dobro lastnost, da zna namreč v »cajtenge« pisati, da je pa slab hišni gospodar, spričuje nam hiša št. 18 v Florijanskih ulicah. Ta hiša bi bila na kmetih žc zdavnaj zaprta, nc samo iz zdravstvenih, ampak tudi poli-cijsko-varnostnih vzrokov. Saj vendar ni mala reč, če se začne kar ponoči, ko vse sni-va in počiva, podirati stropovje in žuga zasuti družino. To se je zgodilo te dni in velika sreča ie bila, da so še o pravem času opazili pretečo nevarnost. Podprli so strop s poldrug meter visokim kolom, višja menda ni nobena soba, in tako rešili starohišarju stari strop. A voda je lila v sobo in tc ni bilo moči podpreti, ker nam še manjka primernih fizikali-čnih sredstev, ki bi branila vodi v sobo, ako streha že ni videla krovca pol stoletja. Ljubljanskemu magistratu pa iz srca častitamo na njegovem globokem timevanju zdravstvenih ter policijsko-varnostnih predpisov. Stare hiše so itak namenjene nižjim slojem in za te so dobra tudi taka stanovanja.
lj Občni zbor ljubljanske podružnice poštnih uradnikov v ponedeljek, U. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela >Ilirija« je otvoril g. predsednik oficial Mayer. Spominja se rajnih večletnih društvenih članov, gg. kontrolorja Jenka, nadoficijala Butoraca in v Pulju umrlega društvenega člana g. kontrolorja Filica. V znak sožalja vstanejo zborovalci. Gospod predsednik naznani, da se vrši 17. t. m. na Dunaju zborovanje »Osrednjega društva avstrijskih poštnih uradnikov«, h kateremu naj tudi naša ljubljanska podružnica odpošlje svojega delegata. Dunajski shod jc velevažen. Gre sc, da sc že enkrat uredi službena prag-niatika poštnih uradnikov, nujen jc ncdel ski počitek, kakor tudi, da se urede uradniški dopusti. Nujno potrebno je, da delujejo i naši gospodje poštni uradniki složno z »Osrednjim društvom poštnih uradnikov« iu z gospodi kolegi drugod. Društveni tajnik g. oficijal Jožef Tomažin poroča obširno o delovanju društvenega odbora. Poroča, da se jc udeležil kot odposlanec lanskega shoda avstrijskih poštnih uradnikov na Dunaju, ki se jc vršil oni dan, ko so zborovali tudi ljublanski gg. poštni uradniki. V svojem poročilu se je dotaknil gospod tajnik tudi zadnjih imenovanj in pa preziranja slovenskih poštnih uradnikov v korist italijanskim poštnim uradnikom. Blagajnik g. oficial Jožef Hold poroča o podružničnem denarnem stanju, ki jc bilo povoljno. Vsa poročila so zborovalci vzeli odobrujč na znanje. V imenu pregledovalccv računov je izjavil g. ofici al Mihael Palčič, da so računi v lepem redu. Na predlog g. oficijala Raka. ki pohvali vestno in natančno delovanje bla-gainikovo, sc podeli blagajniku absolutorij
Gospod oficijal Vernik se pa zahvaljuje v imenu zborovalcev g. tajniku oficijalu Jožefu Iomažinu. Pritrjevanje zborovavcev je pričajo, da sta govorila gg. oficiala Rak in Vernik dejansko v imenu vseh zborovalcev. Pri volitvah v odbor sc izvolijo gg.: predsednik oficial Karol Mayer, podpredsednik oficial Teodor Keil, tajnik oficial Jožef Tomažin, tajnikov namestnik oficial Ed. Burian, blagajnik oficial Jožef Hold. blagajnikov namestnik asistent Ivan Vclepič; pregledovalca računov sta gg. oficial Karol Lassbacher in oficial Mihael Palčič, Kot delegat k občnemu zboru »Osrednjega društva poštnih uradnikov avstrijskih« se izvoli g. podpredsednik oficial Teodor Keil. Zbor naroči izvoljenemu delegatu, da se udeleži tako konference delegatov kakor tudi zborovanja poštnih uradnikov in naj zastopa krepko zahteve poštnih uradnikov. Predsedniku g. Mayerju se zahvaljuje v imenu zborovalcev g. oficial Al. Vernik za njegovo uspešno delovanje v društveno korist. (Odobravanje.) — Število sej, kakor tudi ugodno podružnično denarno stanje dokazujeta, da društvo uspešno deluje.
Ij Gorenjski vlak skočil s tira. Danes zjutraj prihajajoči gorenjski vlak štev. 1721 je na menjalniku 76 skočil z dvema vozovoma iz tira, ker je v stolpiču 3 službujoči čuvaj Su-hadolc imenovani menjalnik prekmalu postavil. Poškodovan ni bil nihče, tudi vozovi so ostali nepoškodovani. Promet je neoviran.
lj Društvo slov. profesorjev nam piše: Pred nekaterimi dnevi jc bila v ministrstvu posebna deputacija »Državne zveze avstr. srednješolskih društev. Suplenti dobe draginjsko doklado; nepopolne supleiiture sc bodo »zložile«, da se jih more čim več všteti v kvinkvenalke. Ministrstvo sestavi sezna-mek izprašanih suplentov iu ga razpošlje na deželne šolske svete in ravnateljstva z ukazom, naj se nastavljajo v prvi vrsti izprašani suplenti in siccr po starosti izpitov. Deputacija je sprejela zagotovilo, da se bo ugodilo našim željam, kolikor jc mogoče administrativnim potom.
Ij I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, opozarja vse hišne posestnike, da se v mnogem številu udeleže jutri 13. marca t. I. jako važnega shoda v hotelu »Union.« Točka, o kateri se bo obravnavalo, jc za vsacega posestnika jako važna. Vstop je dovoljen vsakemu posestniku. — Odbor.
Ij Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih. Odborova seja v torek, dne 5. t. ni. Predsednik poroča, da se je stavbišče za otroško zavetišče kupilo in da je zemljiškoknjižno že prepisano na podružnico. S stavbo sc prične spomladi. Občinski svet ljubljanski dovolili je podružnici, uvaževaje započeto odvračevalno akcijo, za tekoče leto podporo 1500 K, za kar sc mu izreče iskrena zahvala. Dobrodelna prireditev jc izvrstno uspela in je vrgla blizu 1700 K čistega dobička, ki sc bode uporabil za namene oskrbovalnice. Predsedstvo sc jc vsem^sodelujočim zahvalilo v dnevnikih. Občina Št. Vid pri Vipavi pristopila je podružnici kot član. — Glavni tajnik prečita letno poročilo, ki sc ima objaviti v izvestjih avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih. Izvoli se ožji odsek šestih članov za oskrbovalnico, ki se bode shajal vsak teden in ki bode določeval, kake odvračevalne naprave sc imajo izvesti v posameznih slučajih in kako ie poedinim jetičnim rodbinam priskočiti na pomoč. Odseku pripadajo vsi odborniki-zdravniki, dalje predsednik in blagajnik. Letošnji redni občni zbor sklene se sklicati na dan 6. aprila. Slednjič izreče se odseku za prireditev dobrodelne predstave zahvala odbora.
li Umrla je: V Krojaških ulicah Magdalena Krek. — V Ljubljani so dalje umrli te dni: Anton Petek, črevljar, 30 let. — Fran Luk-man, sprevodnik v p. 51 let. — Ana Hribernik, vrtnarjeva hči, 7 mcs. — Jožefa Miklavčič, delavka, 22 let. Rozalija Vajda, delavka, 67 let. — Elizabeta Sterman, pismonoševa žena . Fran Šauer, dninar, 45 let. — Janez Tomažin, mesarski pomočnik, 20 let. — Jera Sardoč, delavčeva žena, 49 let. — Fran Trop-pan, mizar. 36 let.
Ij Ukradena mast. Vratarju v dež. dvorcu g. Ivanu Bukovicu jc bilo ukradenih v četrtek do 22 kg. masti in dva para črevljcv, v skupni vrednosti okoli 60 kron. Policija je kmalu dognala, da sta tatova v osebi 491ctnega hlapca Mihaela Marinšeka pristojnega v Radomlje pri Kamniku ter 271etnega hlapca Mahneta iz Trsta, ki sta isti dan prišla v dvorec po smeti in pepel. Ker je policija dobila dovolj dokazov, je včeraj oba aretovala. Aretovanca sc izgovarjata drug na druzega, povedala sta tudi, da sta videla na njih vozu pokradene reči, kam pa da so prišle, nc vesta. Oba so izročili deželnemu sodišču.
Ij Električnega voza se je ustrašil včeraj na Dolenjski ccsti konj posestniee Frančiške Peruzzijeve iz Lip in vsled tega tako naglo zavil z vozom v stran, da je posestnica izgubila na vozu ravnotežje in padla z voza. Poškodovala se jc na obrazu. Konja so potem prijeli šele na Karolinški zemlji.
li Nasilni kalilci nočnega miril. Včeraj ponoči je opozoril policijski stražnik na Rimski ccsti tri ponočnjake na nočni mir. To pa 20-Ietncniu delavcu Antonu Šetini ni bilo prav in ie pričel stražnika psovati z raznimi priimki, tako, da ga jc ta aretoval. Nato sc je pa Še-tina vrgel na tla in le z velikim trudom ga jc stražnik spravil dalje. Kmalu sta pa ostala dva pridrvila za stražnikom in ga hotela napasti s koloni. Ko jc Šctina to videl, se jc lotil dejansko stražnika tako, da jc ta potegnil sabljo in Šetino ranil na glavi. Tega so potem na stražnici obvezali, danes zjutraj so pa arc-tovali šc ostala dva napadovalca. Izročili so cclo trojico sodišču.
lj Trdovraten berač. Včeraj ponoči je prišel v Maličevo restavracijo beračit policiji dobro znani iu iz mesta izgnani 34-letni postopač Anton Mežnar iz Dobrunj .Ko ga jc stražnik prijel, se je Mežnar vrgel na tla in bil z rokami in nogami okrog sebe, kakor besen. S pomočjo pasantov je stražnik utak-nil hudega berača pod ključ.
Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 180 Hrvatov. 100 Slovencev, 150 Makedoncev in 100 Ogrov.
Ij Klobuk zamenjal je nekdo pri nedeljski slavnosti v »Unionu«. Dotičnik naj se oglasi pri krojaškem mojstru g. Kastelicu na Vodnikovem trgu.
Ij »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri v restavraciji pri »Novem svetu« (Mrak), Marije Terezije cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 v.
Razne stvari.
Dr. Lueger pride baje 15. ali 16. t. m. v Lov rano, kjer bo stanoval v vili Scherbon.
Suplentje na avstrijskih srednjih šolah
dobe letno draginjsko doklado 120 kron.
Dunajski brivci bodo cene za svoje delo od 16. t. m. zvišali. Na zborovanju so tudi sklenili odločno delovati na to, da se brivska obrt koncesi onira.
Umrl je v Parizu najodličnejši francoski elektrotehnik Edvard Hospitalier.
Čudno vreme. Danes je krasen jasen dan, solnce topi sneg. Došli nam listi pa poročajo, da je včeraj bil okolu Novega mesta silni sneženi metež. Na Tirolskem je v noči od 9. na 10. marca padlo za dva metra novega snega ter je tudi včeraj snežilo. Na tirolskih gorah jc sneg visok 7 metrov. Železniški promet med sv. Antonom in Bludencom ie pretrgan.
V	Šv ici so zadnje tri dni imeli silne snežne viharje. Veliki plazovi grome v doline. Na prelazu Theodul je zmrznila četa tihotapcev.
— Samoumor profesorja. V Toplicah na Češkem se jc ustrelil profesor dr. Herman Kostial rodom iz Gradca.
Norec v vlaku. Nedaleč od postaje Vaal-bergen na Nizozemskem ie neki norec napadel svoje strežnike, jih premagal in nato napadel šc popotnike. Ranil jc dva popotnika in ko se je vstavil vlak, jc pobegnil.
Rodbinska žaloigra. V soboto je vstrelil saški kraljevski nadgozdar Wilsdorf svojo ženo in pet otrok, šestega je pa nevarno ranil.
V	nedeljo je pa usmrtil še sebe. Vzrok beda. Wilsdorf je bil star 51 let.
Boj med duhovniki in vlomilci jc bil v cerkvi »Brezmadežnega Spočetja« v Londonu. Duhovniki so zasledili v cerkvi vlomilce, ko so vlomilci ropali ravno glavni oltar. Na obeh straneh se je streljalo. Vlomilci so končno pobegnili. Ranjen ni nihče.
Prerok Elija umrl. Umrl je ustanovitelj Cion-Citty, dr. Do\vie, ki si je nadal sam ime prerok Elija.
Kako vpliva barva na čebele. V bruseljskem botaniškem vrtu so s poizkusi dognali, da čebele sedajo veliko rajši na cvetlice s pestrimi bojami, kot pa na navadne cvetlice iste vrste. Isto so opazovali tudi na umetnih cvetlicah, med pravim zelenjem spretno skritih. Voni sam ne privlači dosti čebel, nasprotno so jim zelo priljubljeni lepo oblikani cvctovi. Barva, oblika in vonj so tri stvari, ki čebele najbolj privlačijo.
Nove vrste železnice. Doslej so gradili gorske železnice na zobato kolo ali železno žico. Potem so vpeljali takozvane »Schwebe-bahnen«. Tako grade sedaj na Matterhorn in na Montblank. — Na Norveškem grade železnico, ki bo imela v dolžini 439 km, 177 predorov, dolgih nad 36 km, prekaša v tem torej tudi železnico čez Semering.
»Zetnlježrci«. Znano jc, da mnogi neomi-kani narodi vživajo zelo zemeljske snovi, zlasti srednie- in južnoameriški Indijanci. Podobni so jim v tem delavci v kamcnoloinih pri Ulniu, ki jim je mastna ilovica iz špranj med skalami slaščica. Vendar tc snovi nimajo hranilne vrednosti. Pokazalo pa sc je, da ta ilovica pomaga drobiti jedi. V Perziji pridevajo neko vrsto zemlje moki. da je kruh bolj rahel. Seveda »Gusta und . . .«
Najnovejše iz Amerike je bicikclj, ki se z njim lahko vozi po snegu in ledu.
Radi razžaljenja veličanstva kani vlada postaviti pred sod. dr. Tresiča radi nekega govora v Ameriki. Ker se vlada hoče iznebiti neljubega ji bodočega poslanca, jc iz tega razvidno, da hočejo vpeljati tudi pri nas isto metodo. katere so sc posluževali na Ruskem proti vladi sovražnim kandidatom.
Cerkvena tavina. Dne 25. februarja sta bili iz cerkve St. Pavlina v Trierju ukradeni dve monštranci in eiborij. Prva jc visoka 80 centimetrov, široka pa 36 cm. Izdelana je jako umetno iz pozlačenega srebra in okrašena z mnogimi dragimi kamni. Druga jc iz pozlačenega bakra. Ciborij ima srebrn pokrov s širokim zlatim robom. Za izsleditev tatu je razpisanih 1000 mark nagrade.
Razburljiv spopad. V Maros-Vccsu sta se sprla poročnik Harray in svečenik Pott. Poročnik jc potegnil sabljo iu jc ranil večkrat Potta po glavi.
Telefonska In brzolauna poročila.
ISTRSKI DEŽELNI GLAVAR ODSTOPIL.
Trst, 12. marca. Na prošnjo istrskega deželnega odbora, naj se skliče Istrski deželni zbor. odgovorila je vlada, da skliče istrski deželni zbor, ako pritrdi večina v to, da zboruje v Kopru. Vlada ie tudi izjavila, da bo na slovenske interpelacije odgovarjala slovenski. Vsled tega je izjavil istrski deželni glavar dr. Rizzi, da vsled sklepa deželnozborskega klba večine odstopi.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanov»jena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 150-31
iiiarčno pf^o v «§o«lt-ili in steklenicah.
VSLED OČETOVE SMRTI USTRELIL MATER IN SEBE.
Dunaj. 12. marca. Vsled žalosti, ker inu je umrl oče, trgovec z žitom M. Schonberger, je tehnik Slgmund Schonberger danes ponoči ustrelil svojo mater iu sebe. Mati in sin sta se skupno dogovorila,da umreta.
POGAJANJA V TRŽAŠKI PROSTI LUKI.
Trst, 12. marca. Sekcijski šef pl. Ross-ler je danes pričel pogajanja radi nedavnih diferenc v tržaški prosti liiki.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 12. marca. Draškovič vpraša ministrskega predsednika, kaj je avstrijska vlada odgovorila na srbsko noto. Ministrski predsednik Pas č je odgovoril, da je odgovor avstri.ske vlade povoljen in se bodo pogajanja na politiško - trgovinski podlagi lahko nemoteno vršila.
BIVŠI PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE UMRL.
Pariz, 12. marca. Bivši predsednik francoske republike Kazimir Perier je umrl.
KRITIČEN POLOŽAJ V RUSIJI.
Peterburg, 12. marca. Nova policijska naredba prepoveduje, da bi se več kot 5 oseb sešlo, tudi če imajo namen, samo obiskati se, ako tega prej ne naznanijo policij1. Naredba opozarja na to, rla se policija pri tem tudi ua poslansko imuniteto ne bo ozirala, če se bodo poslanci udeleževali prepovedanih shodov.
Peterburg, 12. marca,. Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo na vse železniške oblasti tajno naredbo, naj preprečijo v slučaju razpuščenja dume splošni štrajk.
Moskva, 12. marca. 25 tiskarn je ustavilo delo. Zatvoritev so odredili lastniki tiskarn sami. Delavci so sklen.li, da bodo pretrgali z organizac jo delodajavcev vsako zvezo, pač pa se bodo pogajali s posameznimi lastniki tiskarn.
Meteorologščno poročilo.
Višina n. morjem :J06'2 m, srednji zračni tlak 7^6-0 mm
a X	ČSB 0p»,- rovtmja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Ccllijn	Vetrovi	Neb®	> Sla ' 3 E la ► CL.
11	9. zveč.	33 0	0 6	sl. jvzb.	obl.	
12	7. zjutr-	36-1	46	sl. jzah.	jasno	f 0
12	2. pop.	•/35 6	32	sr. svzh.	pol. obl.	
Srednja včeraišnia temD. 1 8°. norm. 2 8°
33
Leposlovni mesečnik
Dom
in
Svet"
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v j Ljubljani. i
KUMARICA 545 3 1
izurjena v vseh kuhinjskih in gospodinjskih stvareh, v starosti 33 let, lepega vedenja išče službe v kakem župnišču. Naslov: Antonija Bernik v župnišču pri Sv. Jurju kod Senja, Hrv. Prim.
Prodajalniški prostori
se oddalo
v Prešernovi ul. št. 9.
Povpraša se pri lastniku ravnotam.
_ _fil6 3 -3
Oves semenski 5
„Willkomm"
dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. — M. Lavrenčič, Ši&ka pri Ljubljani.
Globoko potrti naznanjamo \sem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Franc Papa
nadučitelj in posestnik
dnč 11. t. ni ob >/29. uri zvečer v 57. letu svoje starosti nagloma umrl.
Pogreb dragega rajnega bode v sredo, dne 13 marca t. I. ob '/,6. uri popoldne iz poslopja deške ljudske šole na tukajšnje pokopališče.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.	548
ŠKOFJA LOKA. dne 12. marca 1997.
Franja Papa roj. Debevc, soproga. { Franjo, Mici, Gustav, otroci.
perje in puh
oprano in očiščeno
's kilograma od 35 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
54 3 1
VABILO
na
redni občni zbor
,Ljudske posojilnice
registrovane zadruge z neomejeno zavezo' v 1 ubijaiii,
ki se vrši
8. aprila 1907 ob 6. uri zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*
7.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 11. marca 1007. Za načelstvo : Dr. Iv. Šusferšlč	Josip Šiška,
načelnik.	odbornik.
* V zmislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Anton Belec, Anton Kobi,
546 1
Franc Povše, Gregor Šlibar.
3
fio4 2- '2
ali tudi več sprslnih
črkosfavcev
sprejme takoj z dobro plačo, oziroma v računu Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
Razpisuje se služba
organista in =
= cerkvenika.
Pojasnila daje Župni urad v Kolo v ra t u; p. Medija - Izlake. 515 3—3

MM priložnost.
V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana
molu trgovina
z mešanim blagom
pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	635 2
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
sklicuje na
dan 13. marca ob 7;, uri zvečer
v hotelu „UNION"
shod ljubljanskih hišnih posestnikov.
Dnevni red:
i. Razgovor o postopanju prizadetih hišnih posestnikov za izvršitev enoglasnega de-želnozborskega sklepa z dne 20. novembra 1905, da so one hiše, katere so vsled potresnega zakona leta 1895, 1900 in 1905 proste državnega hišno-najem-ninskega davka 18 oziroma 25 let, tudi za isto dobo proste deželnih doklad. II. Slučajnosti.
V Ljubljani, 9. marca 1907.
Odbor
društva lilšntli posestnikov t Ljubljani.
Vstop je dovoljen vsakemu ljubljanskemu hišnemu posestniku.	517 2—2
»M ».M»>M»M».WI...M<H.». WtH...««».{w
Trgovskega pomočnika
in
učenca
iz dobre rodovine in s primerno izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom l«an Hlodic v Novi vasi pri Rakeku.	506 4-4
Podružnica s v Spljetu. s
Delni&ka glavnica: 1 c K 2.000.000. i 1
VWV Ljuuijanslin kreditna banka v Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem korzo proti poljobnim mesečnim odplačilom, dovoljuje prednjeme na srečke in drage vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laikih lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4*2°
Rentni davek plača banka sama.
s v Celovcu, s
: Rezervni fond 1 1 t s 1 K 200.000. t 1 1
I
I
Podružnice:
Prag* 1 menjalnicami: Orab.n 29, Mala .lian, Moat ulica 17, Žllko«. Brao, Bad«a, Oika Lipa. Ceika Eam.lca, lorar.kl Zamberg, IDdll.g, Nori JIMa, Flata, SrlUra la Llbcrc«.
Menjalnice na Dunaja:
I. Walli.ll« 10, II. Tabor.lra.it 4, III Uetarga... 69 (vogal Rinnvi(a), III. L8-v.nga... 27, IV. Wl«ilntr Haopt.tra... 12, V ScbAnbrunntr.Ira.« 88 a, VII Marlahiltrilrain 76, VIII Lircbtnlaldcr.tra... 132, IX. Al.rr.tra..« 13, X. PavorlttD.Iraa.c 5«, XVIII. Wlhrln(<r.tra.>« 82, XIX. DBbilngtr Haupt.tr. 33, XXI Haopl.tra.aa 22.
Menjainična delniška družba 1*0-26
MERCUR"
Dunaj, L, WoIlzeile 10.
Ako kapital K 16,000.000. Reaer zaklad K 7,000.000

Majkulantnojsi
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic deviz, valut in denarja.
ar Zamenjava in cskoniptiranjc
izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.