Stev. 143.
9 UoDljanl, g ponedeljek, dne 24. Junlla 1907.
Leto XXXV.
Velja po poŠti: ;tt celo leto naprej K 26'— ■na pol leta „ „ 15'— ua fctrt leta „ „ 6 50 »a e'n mesec „ 2'20
V upravniStvu:
aa celo leto naprej K 20'-■na pol leta „ „ >0 -n* četrt leta „ „ 5'-■u» «n mesec „ „ V70
2» pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h»
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 li za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
VsaU dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne,
(Uredništvo i( v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ______ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
t* v.-aJajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. «5» Uredniškega telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—L_ Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnISkega telefona štev. 188.
Proft.
Za Profta se gre. Pravzaprav ne zanj, nc za njegovo osebo, katere osebne časti in stanovskih vrlin se ne dotikamo, marveč za Nemca se gre. Na ljubljansko gimnazijo, ki jo zapušča Senekovič, hoče vriniti vlada Nemca. Kako se piše, je v tem slučaju brez pomena. Ta reč je važna, tako važna, kakor šc ni bila nobena za nas kranjske Slovence leta in leta. Ce sc imenuje Nemec za ravnatelja, se s tem javno proglasi prva drž. gimnazija v Ljubljani za nemško postojanko. Kdor ima šc kaj narodnega čuvstva, pravzaprav kdor ima šc kaj zmisla za doni in domačine, se mora groze stresti ob ti misli. Na slovensko univerzo mislimo, pa nam niti na gimnazijah naših ljudi nc puste. Slovenski oddelki na »nemški« gimnaziji bi bili samo neka dobrota, ki nam jo vlada izkazuje; o tem, da bi se na nji izvršilo to, kar zahteva naš narodni napredek, da sc namreč tudi na zgornji gimnaziji za po-samne predmete z grščino vred doseže slovenski poduk, nc more biti več govora. Ker smo žc pri grščini, naj omenjamo, cla so slovenski profesorji s pičlo večino sc izrekli za slovenski pouk v nji in s tem silno olajšali germanizatorske tendence na gimnazijah, t) ti zadevi, ki jo danes Ic mimogrede omenjamo, bomo svoj čas šc govorili, pa tudi o ljudeh, ki se za »Narodom« igrajo s tem, da nas psu-jejo, češ, da nismo narodni. To pa povemo žc danes, da sc slovenskim poslancem v državnem zboru s takim postopanjem mečejo polena pod noge. »Nemška gimnazija« bi neizmerno škodovala našim mladeničem, ki študirajo filozofijo. Nemci imajo profesorskih kandidatov preveč; zato bi sc seveda najprid-nejše poslužili prilike, da bi odjedali kruh domačinom. Naš človek bi v tujini ne dobil mesta, doma bi sc mu pa žc tako krivično omejeni status slovenskih profesorjev zmanjšal. Ik)g pomagaj! Ni šala ta reč in zato želimo najiskrenejše, naj bi protest naših poslancev nc bil brez uspeha. Povedati moramo, da so naši poslanci pod vodstvom dr. Šusteršiča takoj sklenili v tem oziru pustiti na stran vse strankarske ozire glede na posamne kandidate in z vso odločnostjo zastopati stališče, naj sc imenujeta za ravnatelja v Ljubljani in Kranju slovenska profesorja, ki sta na prvem mestu predlagana. To so tudi izvršili.
Treba nam jc pa to zadevo pojasniti tako. da jo bo vsak razumel in da bo vsak iz-previdel neizrekljivo težko stališče, ki ga naši poslanci imajo v tem oziru. Pojdimo po vrsti:
1. Deželni šolski svet jc na drugem mestu predlagal Nemca Profta. Zato sta glasovala tudi dva pristaša liberalne stranke in seveda tudi cn odposlanec deželnega odbora, grof Barbo. S. L. S. nima nobenega svojega zastopnika v deželnem šolskem svetu. Zastop-
nika ccrkve, dr. Lesar in kanonik Kržič, sta pač odlična somišljenika tc stranke, toda v deželni šolski svet sta poslana od cerkvene oblasti.'Samo ob sebi se utneje, da sta sc ta dva odločno potegnila za slovensko stvar.
2.	Kaj pomenja to, da sta Leveč in Crni-vec glasovala za Profta, četudi na drugem mestu? Nikar sc nc varujmo: Vsled njunega glasovanja sc jc odobrilo načelo, da je Nemec mogoč. Večina deželnega šolskega sveta jc sklenila, da sme postati Ncincc direktor na I. ljubljanski gimnaziji. Tega načela protiua-rodna smer jc nepopisno nevarna. Nemški nacionalizem, ki ima v ministrstvu za svoje interese posebnega svojega varuha Pradeja, žc od nekdaj povdarja, da je 1. ljubljanska gimnazija nemška postojanka. S slovenskimi glasovi je večina deželnega šolskega sveta ix>-dala zakonito podlago temu šovinistiškemu, skrajno krivičnemu, naravnost za nas uničevalnemu nazoru. To smo v listu že povedali, a dalekosežnosti tega glasovanja se naša javnost, kakor je videti, neče zavedati. Zato ji moramo venomer klicati v spomin, da jc slovenski značaj prve ljubljanske gimnazije žc izdan po krivdi slovenskih glasov. Izdan in prodan! Na tem sc nc da prav nič več izpre-meniti. Kdor je glasoval za Nemca, četudi na drugem mestu, ie s tem priznaval, da prav nič nc vpošteva narodnega stališča pri tem vprašanju, in da torej nemška narodnost ne pomenja že sama po sebi za vsacega Slovenca absolutne ekskluzive.
3.	Kaj sledi iz tega? Prade ima pri vladi lahko stališče; njegov pritisk je dobil zakonito podlago. Skliceval se bo na terno deželnega šolskega sveta in dokazoval, da |x> sklepu najvišje šolske gosposke ni nobenega načelnega nasprotja proti Nemcem. Ta vpliv naj v sedanjih razmerah premagajo poslanci. Lepa naloga, toda naravnost pravimo, da je postopanje, ki je krivo teli zmed, naravnost frivolno. Ni ga politiškega otroka na Slovenskem, ki bi nc vedel, cla je korenina te proti-narodne politike zveza nemških iu slovenskih liberalcev, katere zadnja posledica ie liberalna obstrukcija proti volivni reformi. Liberalci hočejo z obštrukciio braniti to, kar so dobili samo z brezvestno zvezo z Nemci, pri tem pa računajo, naj poslanci S .L. S. popravljajo narodno škodo, ki je zavzema z njihovo sebično politiko. To je konglomerat budalosti in frivolnosti.
4.	Naj sc nam ne pride z ugovorom: lista dva Slovenca, ki sta v deželnem šolskem svetu glasovala za Profta, sta uradnika, ki nanja vlada lahko pritiska. Uradnik, ki zataji iz osebnih ozirov svoje prepričanje in izda svoje narodne koristi, ue zasluži, da bi se njegovo ime šc imenovalo med narodnimi možmi. Naše stališče proti uradništvu jc čisto jasno. Mi sploh s svojega protibirokratiškega stališča ne vpoštevamo posebno tega sloja. Vsak
dan nam dokazuje, da imamo prav. Potem pa, liberalna gospoda, povejte: Cemu naj se pa trudimo za slovenske uradnike, čc jim slovenstvo ni nič mar? Dobro vemo, kako je z uradniki. Zadnji so dobili pogum \ naših mladih bojih postaviti sc na slovensko plat. In tudi glede ua S. L. S. je gotovo, da bo ta rod zadnji, ki bo ostavil liberalno zastavo. Kiziški zakon, lenobe podpira tu psihološka dispozicija osebne sebičnosti. To vse vemo, toda v našem slučaju bi dva uradnika nič ne pome-njala, ko bi kranjski deželni odbor imel dva slovenska zastopnika v deželnem šolskem svetu. Dobro sc spominjamo, kako so branili libcralci svoj čas nemškega deželnega odbornika sedež v deželnem šolskem svetu, ki so mu ga dali iz sebičnih strankarskih namenov. Pravili so, da je deželni šolski svet itak slovenski. Zdaj imajo ilustracijo, ki jo morda uine.ie največji liberalni trdoglavec, ki mora biti jasna vsem Taddaus Hartriegelnom. kar .iili nosi slovenska zemlja. In še nekaj. Vlada je tudi pri imenovanju uradnikov, zlasti šolskega nadzornika, odvisna od deželnega šolskega sveta samega. Veriga izdajstev sc drži skupaj in prvi obroč je slovensko-nemška pogodba.
4. Cu.iemo jih, kako vstajajo drug za drugim iu kriče: Saj ste bili tudi vi »klerikalci« zvezani z Nemci. Ta tisočkrat ovržena laž, jim prav nič uc pomaga. Naš slovenski ščit je čist in dozdaj še stranka ni uiti za las slovenskih pravic izdala nikomur. Pridite in govorite! Ljubljanske dvojezične tablice, ki jc zanje glasoval tudi zastopnik katoliško-narod-ne stranke v deželnem zboru, vas ne bodo rešile, ker tu se ni šlo za narodno posest, marveč za narodno demonstracijo. Danes je vsa S. L. S. edina v tem, da je treba za narodno stvar tudi demonstrirati ob dani priliki. Primerjati tablice z imenovanjem gimnazijskega direktorja sc menda tudi dr. Triller, ki je drzen v tem oziru, ue bo upal. S. L. S. je pa ravno v tem, da je vzdrževaje svoje načelno stališče, sprejela vladno predlogo o volivni preosnovi, hotela onemogočiti za vse čase kleto priložnost iskati pomoči pri Nemcih v deželnem zboru. Tu je poglavitna točka in bolj kot kedaj se zavedamo ob usodnem izdajstvu v deželnem šolskem svetu, cla sc mora z absolutno nujnostjo rešiti pred vsem deželnozborska volivna reforma. Na.i se ne prezre eminentno važna točka, ki ifcijbolj označuje neznosne, naši narodnosti nepopisno kvarne razmere, ki živimo v njih: Dunajska vlada ve, da je stranka, ki je med enajstimi izvolila deset poslancev, v deželi v manjšini Dobro tudi ve, odkod in to ji ie v ta.kcm slučaju, kakor ga imamo glede na imenovanje direktorja, silno všeč. Dokler ne bo ena slovenskih strank imela lastne večine v deželnem zboru, se slovenska politika ne more delati. Kai naj store naši poslanci, če sc zgodi
nezaslišana krivica, in se imenuje Prdft? Naj store karkoli, naj pade tudi Marchet zavoljo tega; krivica bi ostala in ž njo nje usodne posledice.
5. Ko se je vodstvo S. L. S. posvetovalo o tem, kaj naj store naši poslanci na Dunaju, se je predvsem poudarjalo, da je nemogoče sedeti na Dunaju v imenu narodnosti skupaj z zastopnikom stranke, ki doma s svojo ob-štrukcijo oneinogočujc narodno politiko v deželi. Oseba je tu postranska stvar. Mi smo tudi vajeni odpuščati in pozabljati, a. v tem oziru smo neizprosni. Ko bi imeli kakega štre-berja v svoji sredi, bi bilo tako razmotrivanje nemogoče. Nimamo ga. Zato je pa vodstvo soglasno sklenilo to, kar zdaj naši poslanci izvršujejo. Ta reč je nam za res in ui je moči, ki bi nas odvrnila od te poti. Kar je pametnih in za naš narod količkaj vnetih mož, nam mora pritrditi, da jc to edino pravo. Liberalec nam poreče: Vam se ne gre za narodnost, marveč le za večino. Ob takih dokazih je težko ohraniti mirno kri. Najrajše bi mu zakričali v ušesa: »Pa ti pomagaj!« Ce je položaj tak, da je neobhodno potrebno za našo narodnost, da dobi ena slovenskih strank večino v kranjskem deželnem zboru, in če je sedaj ta večina samo za S. L. S. mogoča, kaj potem? Politika se vendar ne sme delati od danes do jutri. Stranka, ki se more zdržati samo s tem pri vladi, da škoduje narodnim koristim, ni narodna. Ne va.rajmo se: takih slučajev, kakor ga imamo sedaj, bo še več. Mi imamo ravno pri srednjem šolstvu neizmerno mnogo popraviti in privojevati. S sedanjo politiko, ki je jc Hribar prav tako kriv, kot dr. Tavčar, pa izgubljamo še to, kar imamo.
6. Kaj sedaj? Prva reč je deželnozborska volivna preosnova. Ze s tem, ko bi se dunajski vladi povedalo, da je sporazumno zagotovljena, bi sc izpremenil položaj. Kdor ima kaj politiške logike, bo to priznal. Druga reč pa jc, iz vse slovenske javnosti, zlasti pa iz uradništva, dvigniti glas in zahtevati, da uradnika, ki sta izdala svoj narod, odložita svoji mesti in s tem vsaj nekoliko zadostita za svojo krivdo, ali pa s pečatom narodnih izdajavccv ua čelu občutita, da iu slovenski narod več ne pozna za svoja sinova. To je edina rešitev! S takim nastopom zagotovimo poslancem uspeh, drugače Bog vč!
Sklepni stavek pa adresiramo na naše ljube prijatelje pri »Edinosti«: Kaj bi pisali od tam, ko bi kak naš človek le mrvico tega zagrešil, kar.je tu zagrešila tista stranka, katere zastopnik v državnem zboru je iz Trsta ven razbil jugoslovansko edinost? Izprašajte si vest in potem sodite!
usten
Volivni boj nn Angleškem.
(Po Dikensu.)
(Konec.)
Pa prijela ga jc skrivnostna roka — ga izvlekla iz bojne zmešnjave — ga vodila po lesenih stopnjicah v višino . . . Bil jc na nekem odru, kjer mu je bilo možno stati prosto na svojih nogah in sc rešiti klobuka.
Pikvik sc jc oddahnil. Videl sc je na hu-stingsu, obdanega od svojih modrih prijateljev Od tukaj jc lahko pregledal prostor volitve.
Oder ali galerija hustingsa jc bila razdeljena na tri dele. Srednji jc bil ožji od ostalih dveh in sc odpiral v neke vrste balkona, v katerem je stal župan z občinskimi odborniki in magistratnim slugo. Vsi v veliki paradi. Najbolj markantna oseba med vsemi je bil sluga s svojim velikim klobukom, čigar široki krajci so mu zakrivali ušesa in spolnjevali tako svoj namen obrambe nočnih napadov na to mnogozaslužno osebo. Nosil jc modro s srebrnimi portami izšito suknjo in zvonil vsak hip z velikim zvoncem v roki, ukazovaje vznemirjenemu valovju tam doli mir in molk. Njegov obraz jc kazal, da sc veseli svojega posla in da mu poveča par kupic izpitega groga to veselje.
Prostor na desni balkona ic zasedla zelena armada Fickinova — prostor na levi Slumkeyevi modri bojevniki. Iz vrst svojih
pristašev sta se klanjala tu Fickin, tam Slunikev • • •
Glavo nagnjeno, smehljajočega lica, roko na srcu sta se priklanjala morju nemirnih glav pod seboj . . . Moriu, ki je zalilo ves ob-širnTtrg, iz katerega se je dvigala in kipela divja zmes raznovrstnih glasov. Krik, tuljenje, stok, smeh, zastneh, mrmranje, golčanje, kru-Ijenje, žvižganje. V tem strašnem kaosu sc jc vrtela vsa teorija akustike.
Pikvik se ie žc oddihoval ko ga potegne niegov drug Tupmar za rokav:
»Ali vidite tam gori gospoda Vinkleja?«
»Kje?« jc vprašal Pikvik in segel v žep, k.icr so ostali po sreči srebrni naočniki.
»Tam na tisti strehi.«
Res sta sedela redakterica redakterja »Castanvillskega lista«, gospa Poltova in gospod Vinkle udobno v kreslih na ravni strehi in opazovala s svojega vzvišenega stališč ponosno viharje, ki so vznemirjali ljudstvo v nižini.
Zapazila sta Pikvika in ga pozdravila z belo rutico. Z najeiegantnejšim poklonom sc jima jc zahvalil Pikvik. V svojem širokem dušnem razpoloženju se je spozabil resni filozof cclo tako deleč, cla ic poslal gospei Poltovi poljubec po zraku . . .
Takrat sc niso šc začele resne operacije, praznujoča množica se je razveselila nenavadnega intermezza . . .Vsi so zapazili Pik-vikov nežni pozdrav —- iz vseh strani ic deževalo dovtipov, porogljivk . . .
»Ali — stari navihancc namiguje damam!« jc zakričal nekdo. »Cilejtc zaljubljenega Melkisedeka!« sc je oglasil drugi. »Častiti grešnik naočnike si natika, cla škili po
ženi svojega bližnjega,« je rjovel tretji, četrti je dostavil: »Polt čuvaj svojo ženo!«
Konjskemu rezgetanju podobni gromoviti smeh je pohvalil tc dovtipe. Razžaljen do dna duše je bil Pikvik. Neslani dovtipi so vre-dili njegovo sramežljivost, so oblatili poštenje nedolžne dame . . . Bil je ves izven sebe. Pa magistratni sluga ie zavihtel zvonec iu Pikvik se je moral zadovoljiti s tem cla je stal tiho, veličasten v svojem srdu, in vrgel preziren pogled ua roga.ioče sc tolpe kar je vzbudilo še glasnejši smeh. »Tiho!« so klicali županovi svetovalci. »Viffin napravi red,« je ukazal župan. Z vso okolnostim primerno slovesnostjo je pregovoril župan tc besede. Sluga je priredil nov koncert na zvonec . . Njegovo zvonjenje jc bilo podobno pekovemu, kedar naznanja sveže žemljc. I:den nemirnih zborovavcev je spoznal to iu zaklical: »Zemlje sveže žemlje!«
»Gospodje,« jc vikal župan z visokim tenkim glasom, »gospodje volivci, častivredni someščani in bratje, plemeniti sinovi Ca-stanvilla! Mi smo sc zbrali da ... .
Strašansko močan.glas iz množice ie prekinil županov nagovor: »Živel naš župan! Šc dolgo nam naj prodaja tako drage ponve in koze, ki so mu nastlale sena v črcvlje!«
To jako razumljivo cikanje na županovo obrt jc bilo viharno pozdravljeno. Odobru-joči vik jc spremljalo žvenkljanje zvonca. Zgovornost mestnega predstojnika je omagala
Pikvik jc razumel Ic poslednjo frazo, s katero sc ic zahvalil župan »za napeto pozornost, s katero so ga blagovolili poslušati gospodje volivci.« Ta zahvala jc vzbudila zopet splošno veselost.
Vse to je tvorilo v resnici lepo sliko. Treba bi bilo videti gospoda Pikvika, filozofič-nega opazovalca te slike. Naočnike na nosu, klobuk na očeh, usta odprta, se je trudil da spravi take izbruhe angleškega patriotizma v soglasje z zdravim razumom in postavo. V tem premišljevanju ga je zmotil visokoraste! Mili gospod, ki je povzdignil svoj glas, da predloži po navadni formuli »časti in uvaže-vania vredni ud za parlament.«
Pa suhega gospoda glas je pogrešal moči okoli njega stoječi so ga vpraševali, kje je izgubil glas, če ga je pozabil doma ali zastavil za pijačo iu tako dalje . . .
Slednjič sc je posrečilo vendar suhemu, da ie povedal ime predloženega kandidata, častivrednega gospoda Fickina. Ta izjava jc l ila znamenje navdušenim klicem odobravanja zelenih in grozovitemu zmerjanju in psovanjti modrih. Drugi zelo kolerično izgledajoči gentleman ie poskušal zaman, cla bi dokazal svoje pravice glede zastopa Castanvilla. Njegov govor poln hipcrbol in prispodob, jc dosegel ravno nasprotni vspeh. Boli ko se je razgre-val mož, boli od srca so se smejale tolpe bolj, ko so se smejale, bolj iih je zmerjal. Še ii, ki so stali po hustingsu so se jeli smejati . . . UvideVŠi to, sc jc obrnil kolerični govornik, ko je izlil svojo jezo na »bebasto ljudstvo«, Ii gcntlnicnom na hustingsu . . . Občni krik ncvolic ga jc prisilil, cla je izražal svojo jezo Ic s pantomino . . . Zapustil ic mesto svojemu zaupniku, l ega govor ic bil že tiskan v »»Castanvillskem listu«. Vendar ni prizanescl volivcem, ki ga niso poslušali, nobene besede ... V trušču iu vpitju ic govoril. govoril . . .
Boj 512 Priliki
I) 11 n a j, 23. junija 1907.
V torek hode zbornica volila predsednika, dva podpredsednika. 12 zapisnikarjev in dva reditelja. Poslovnik določa, da se predsednik izvoli najprvo začasno le za štiri tedne, potem šele stalno. Ker pa se zbornica razide na počitnice že okoli 20. julija, je skoraj gotovo, da se druga volitev predsednika vrši v jeseni. Vendar je že prva izvolitev velikega pomena za zbornico, ker začasni predsednik je brez dvoma izvoljen tudi za stalnega.
Na prvi pogled jc vsakomur jasno, da za predsednika ni rojen vsak poslanec. Predsednik zbornice je kot tak visok dostojanstvenik. On zastopa zbornico pri raznih slovesnostih, vodi obravnave, posreduje mej strankami, določa dnevni red v dogovoru z načelniki klubov in vlade. Na predsedniškem mestu mora biti torej mož, ki dobro pozna parlamentarne običaje, vsa kolesca parlamentarnega stroja, vse muhe in razvade raznih strank, mož, ki more in hoče varovati svoje dostojanstvo v zbornici in javnosti, tno?., ki druži s finim taktom in spretnim nastopom tudi potrebno odločnost - in resnost. Tc lastnosti so potrebne predsedniku osobito v avstrijski zbornici, ki jc razcepljena na nebroj narodnih in političnih strank. Cc dobro štejemo, naštejemo v novi zbornici gotovo nad .30 strank.
Po parlamentarnem običaju izvoli predsednika večina zbornice iz svoje srede. V avstrijski zbornici pa žc od leta 1898 nimamo gotove, zanesljive večine. Pri vsakem najmanjšem vprašinju treba je šele iskati večino, ki se večkrat najde le slučajno. To jc ravno ena največjih hib avstrijske zbornice, oziroma posledica avstrijskih razmer.
Ker torej večine ni, ie pač naravno, da zahtevajo predsednika iz svoje skupine kršč. socialci, ki so najmočnejša Stanka v zbornici. Tej zahtevi jc pač težko ugovarjati, ker ta običaj je žc v navadi. Bil je namreč lc slučaj, da je zadnja leta predsedoval grof Vetter, katerega stranka je štela v zbornici ž njim vred le tri člane. In če se tudi sedaj oziramo po zbornici, ne najdemo moža, ki bi bil po svojih osebnih lastnostih takorekoč ustvarjen za predsednika.
Z druge strani pa se naglaša, da imajo v zbornici sedaj večino slovanski poslanci, toraj bi moral biti predsednik Slovan. Ta zahteva jc v načelu popolnoma upravičena, toda v praksi pa težko izvedljiva. Najmočnejša slovanska stranka so Cehi, ki štejejo v svoji zvezi 84 članov, in ie torej v prvi vrsti upravičena, da imenuje kandidata za predsednika. Kakor pa čujemo, v tem trenotku Cehi sami niso še edini glede na kandidaturo. Eni priporočajo dr. Kramafa, drugi dr. Začka. In, kar moramo naglašati, ne prvi ne drugi nc dobi vseh poljskih glasov. Dalje je lepo število slovanskih poslancev v socialno-demokraški zvezi, ki bode gotovo volila enotno.
Predsedniško vprašanje je torej jako težko. Jutri sc snidejo zopet načelniki klubov, da povoljno rešijo to vprašanje. Upanja pa je jako malo. iu bržčas v torek pri prvi volitvi nobeden kandidatov ne dobi absolutne večine in bode potrebna ožja volitev. Kakor je znano, kandidujejo krščanski socialci dr. Weisskirchnerja. Večina nemških poslancev utegne glasovati za Weisskirchnerja. odločno pa se upirajo socialni demokratje, ki bodo s svojimi 87 glasovi odločevali v tem vprašanju, ako se ostale večje stranke ne zedinijo za določeno osebo. Socialni demokratje sicer krščanskim socialcem ne odrekajo predsednika, pač pa pravico, da bi sami določali osebo. Iz raznih razlogov bi mnogi nemški poslanci in socialni demokratje raje glasovali za dr. Ebenhocha, nego za Weisskirchnerja. Istina je tudi, da bi bil dr. Ebenhoch takoj izvoljen z veliko večino, toda on sam je odklonil predsedniško čast, ker utegne že na jesen postati
Prišla jc vrsta na častivrednega Fickina. Mala suha postavica je nastopila, dvignil sc rezki kričeči glas. Pa komaj je odprl usta, že jc zaigrala Slumkeyeva godba. In eneržija, katero je kazala godba od ranega jutra, je bila le senca proti sedanji uporabi moči . . . To nezaslišano razžaljenje je obudilo pravično jezo Fickinove armade. Zeleni so planili na modre . . . Ti so se branili junaško . . . Zupanova beseda, slugino zvonjenje, nista bila v stanu ustaviti bijočih se gruč. Orožno sc jc slišal udar pesti, škrip lomečih se bande-rinih drogov, krik ranjencev ... V skrajni sili jc poslal župan dvajset stražnikov, da are-tujejo načelnike tepeža. Teh jc bilo okoli sto petdeset.
Seveda niso mogli ostati v takem slučaju Fickin iu njegovi prijatelji mirni. Fickin sc je naslonil na balustrado hustingsa in klical svojemu nasprotniku na nasprotni strani:
»Nas ustavljajo in motijo ti godci na vaš ukaz gospod?!«
»Dpvolitc gospod, da ne odgovarjam na taka vprašanja,« je odgovoril častivredni Slumkey. Slonel je na balustradi in meril svojega tekmeca dobrovoljno in mirodušno ... To je razkačilo Fickina. Njegova togota sc je razplamenela do najvišje stopinje. Fickin je pomolil Siumkeyu pest — Slumkey jc pozval Fickina na dvoboj . . . Pogažena so bila vsa pravila, oblateni stari pošteni običaji. Zaman je prigovarjal župan zaman pozvanjal slnga . . . Zupan je naznanil, da se posluži svoje uradne oblasti ako nc nehata spoštovana gospoda kandidata kaliti javni mir. Zaupniki obeh strank so sc sešli po hustingsu in se pričkali cele tri četrt ure radi novega in-termezzo — dokler ni dvignil Fickin roko do klobuka v uljudni pozdrav Slumkeyu. Samuel sc je zahvalil miroljubno. Oodba ie umolkni-
poliedelski minister. Resna kandidata sta torej dr. Začck iu dr. Weisskirchncr.
Ako jutri načelniki klubov mirnim potoni nc rešijo tega vprašanja, odločile bodo v torek glasovnice. Krščanski socialci računajo, da utegne dobiti dr. VVeisskirchner že pri prvi volitvi večino. Ako sc to zgodi, potem bode prvi podpredsednik dr. Začck, drugi pa Poljak dr. Bobrzynski. Zc v torek pa hočejo krščanski socialci predlagati, naj se izvolita šc dva podpredsednika. Temu predlogu sc nc ustavlja nobena stranka. Potem dobe enega podpredsednika socialni demokratje, katerih kandidat jc Pernerstorfer, drugega pa nem-ško-narodna zveza. V tej zvezi pa so menda trije kandidatje: Kaiser, dr. Steimvender in dr. Sylvester.
Oržcvn! zfesr.
Štirideset strank v novem državnem zboru.
V novem državnem zboru je 40 strank. Največ strank imajo Nemci, Cehi in Poljaki. Nemci imajo v državnem zboru zastopanih 10 strank. Cehi 9, Poljaki 8, Rusini 3, Slovenci 2, Italijani 2, Hrvatje 2, Rumuni, Srbi in narodni zidje 3 stranke. Socialna demokracija ie všteta kot enotna stranka.
Predsedniško vprašanje.
D n ii a j, 22. junija. 21. t. m. je dr. "VVeisskirchner na nekem shodu izjavil, da bo on ako bo izvoljen za zborničnega predsednika' v prvi vrsti gledal iu delal na to, da bo zbornica sposobna za pozitivno delo v prid vsem stanovom. Definitivna volitev predsednika sc baje vrši šele jeseni. Protikandidat Weiss-kirchnerjev jc sedaj dr. Začck, ker so baje ceski katoliško-narodni in agrarni poslanci izjavili, da za Kramafa ne morejo glasovati.
Program za delo.
Dunaj, 23. junjia. Po izvolitvi predsednika bo zbornica rešita tri nujne predloge: o disciplini ran ili uradnikov, volivnih zlorabah v Oaliciji in starostnem ter invaliditetnem zavarovanju. Potem se prične prvo branje proračunskega provizorija. Stavil se bo tudi predlog, odgovoriti na prestolni govor z loja-htetno izjavo. Nekaj od vlade v prestolnein govoru naznanjenih predlog bo vlada zbornici žc v četrtek predložila. V kratkem poletnem zasedanju sc bo zbornica bavila Ic s proračunskim provizorijem. Večje delo čaka zbornico v jeseni.
Poslovni jezik.
Dunaj, 23. junija. Več poljskih poslancev je izjavilo, da so načeloma pač za to, da sc v parlamentu prizna pil poslovanju ravnopravnost vsakemu jeziku, da pa je v praksi nujno potrebno vzdržati dosedanjo navado, da se posluje v nemščini. Nasprotna navada bi parlamentarno delo ne samo ovirala ampak tudi onemogočila.
Dunaj. 23. junija. V odseku, ki se bavi s priznanjem volitev, proti katerim niso vloženi ugovori, so poljski, slovenski in italijanski poslanci poročali nemško, češki poročevalci pa so morali ua zahtevo nemških poslancev poročati poleg češkega tudi v nemščini, dasi so se izprva tega branili.
Stranke.
D u n a j, 23. junija. Zbornica šteje nekako 40 strank. Te so: socialni demokrati, nemška napredna, ljudska, radikalna, vsenemška, de-mokraška, agrarna, krščanskocosialna, nemška kmečka in svobodnosocialistiška stranka. Češke stranke so: Staročehi, Mladočehi, katoliško-narodni, nacionalni socialci, napredni državnopravniki, radikalci, naprednjaki, agrarci, katoliški kmetovalci. Poljaki: konzervativni Poljaki, Vsepoljaki, poljsko središče, ljudska stranka, radikalci, nacionalni demokrati, krakovski demokrati, demokrati. Ru-sinci: nkrajinci, ^ radikalci, stari Rusini. Slo-
la, Fickinu jc bilo možno sprožiti svoj krasni govor.
Različna v slogu iu barvi sta si bila govora obeh kandidatov podobna po vsebini. Oba sta soglašala v občudovanja visokih lastnostih in čednostih spoštovanja vrednih ca-stanvillskih volivcev. Dvojno in neprecenljivo spoznanje velikih zaslug blagorodnih volivcev! V različnih besedah istega pomena sta zagotavljala oba: da ni bilo še na svetu zbora tako neomadeževanih, občudovanja vrednih, nesamopašnih, v vsakem oziru popolnih mož kakor so pred njima stoječi volivci: da so pa vendar tisti izmed volivcev, ki glasujejo za nasprotnika, brezumne živali, katerim zabranjuje njih ničevnost, da ne spoznavajo svoje visoke dolžnosti . . .
Fickin sc jc zaklinjal pri vseh bogovih, da se bo ravnal strogo po naročilu volivcev Slumkey sc jc obvezoval slovesno, da sc ne poda nikdar tujemu vplivu. Oba sta zagotavljala. da nosita žitje in bitje, trgovino in obrt, stanovalce in stanovalke, sinove in vnuke prebivalcev Castanvilla zvesto v srcu ... Vsak obeh kandidatov ie bil uverjen, da sme pričakovati z gotovostjo, da bodo volili volivci soglasno njega — le njega . . .
Po končanih govorih je prišel na vrsto »shov of handt«, (pregled rok). Najprej so dvignili vsi modri roke potem zeleni — Zupan se je odločil za kandidata modrih. Ur-nebesno odobravanje modre armade, žvižganje zelene jc sledilo tei izjavi. Fickin in njegovi so zahtevali, da sc vrši »poli«. (Ožja volitev).
V odmoru, ki jc sledil burnim prizorom, so se spomnili volivci, da bi bilo umestno zahvaliti župana »za njegovo pošteno vedenje, ko jc sedel v k reslu.«
Ker pa ni bilo na hustingsu nikakega kre-sla in je bilo debelemu županu dolgo stanje
venci: slovenska liudska stranka in libcralci. Hrvatje: Stranka prava in nacionalci. Potem pridejo še Rumunci, Srbi, zionisti. Nekaj je divjakov.
Italijanski socialni demokrati.
Dunaj, 23. junija. »Parlam. Korrcsp.« poroča, da jc posl. Lanzerutti v imenu italijanske ljudske stranke vprašal italijanske socialno demokratične poslance, bi li ne bili v svrho skupnega postopanja v narodnih vprašanjih pripravljeni pristopiti zvezi vseh italijanskih skupin. Klub italijanskih socialno-demokratičnih poslancev je odgovoril, da ne morejo kakor avtonomna skupina zveze so-cialnodemokratičnih poslancev pristopiti nobeni drugi zvezi, da nastopijo pa proti vsakemu kršenju pravic italijanske narodnosti ter da bodo v jezikovno-narodnem vprašanju postopali s stališča interesov proletarijata in enakopravnosti vseh narodnosti in narodnih avtonomij, kakor je to določeno v brnskem socialnodetnokratičneni programu.
Zveza agrarcev.
Dunaj, 23. junija. Prihodnji teden se konstituirajo agrarci iz vseh nemških strank v nepolitični zvezi, da sc od slučaja do slučaja skupno posvetujejo o interesih nemških poljedelcev ob priliki kake vladne predloge.
Novo delavsko ministrstvo.
Praga, 23. junija. Vlada ustanovi delavsko ministrstvo, ki se bo bavilo z vsem socialnopolitiškim delom. Agrarni krogi zahtevajo, da sc v tem ministrstvu ustanovi povrhu posebni poljedelski odsek, ki se bo bavil s socialnopolitiškimi in zdravstvenimi zadevami kmečkih poslov.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 23. junija. Gosposka zbornica bo po sklepu komisije sklenila na cesarja zgolj lojalitetno izjavo, ne pa posebno adreso, ker ni taktično umestno dotikati se v adresi vprašanja o nagodbi z Ogrsko.
OGRSKA.
Nagodba.
I.. 2., in 3. julija se bodo nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko na Dunaju nadaljevala. Baron Beck jc v komisiji gosposke zbornice izjavil, da bo sporazumljenje z ogrsko vlado mogoče. »Prager Tagblatt« poroča o stanju pogajanj sledeče: Avstrija jc dosegla iz državno-finančnega stališča uspeh samo v tem, da sc bode ločila finančna carina, glede na užitnino pa se jc uveljavilo ogrsko stališče. Glede na bločno rento bo Jreba kompromisa. O bančnem vprašanju nai odloči Ogrska, v živinozdravniškem pa ostane vse pri starem. Glede na železniške tarife .ic baje avstrijska vlada dosegla nekaj malih koncesij.
Dr. Weckerle o prestolnein govoru.
Budimpešta, 23. junija. Odgovarjajoč na interpelacijo poslanca Lengyela glede na avstrijski prestolni govor, ki v ogrskem vprašanju nasprotuje ogrskemu državnemu pravu in programu sedanje prehodne vlade, izvaja predsednik dr. Wccekrle sledeče misli: Avstrijski prestolni govor ui nam nič mar, ravno tako, kakor ni ogrski mar Avstriji. Glede na nagodbeno vprašanje je gotovo to. da bomo sklenili z Avstrijo sporazum le v obliki pogodbe in da bomo stavili za pogoj za daljšo pogodbo dejansko carinsko mejo. Kar se pa tiče povišanja števila vojaških novincev, ponavljam, da ga spoznamo za potrebno, da pa stavljamo to vprašanje v zvezo z našimi nacionalnimi zahtevami. (Veliko odobravanje.) Siccr pa prestolni govor prav nič ne tangira ogrskih pravic, glede na povišanje števila vojaških novincev pa celo pravi, da se bo Ic zahtevalo, kar je res neobhodno potrebno.
velika muka, ic dobila ta zahvala lice neumestnega dovtipa. Vendar se je zahvalil župan po starem običaju tistim, ki so se zahvaljevali njemu. Nato so se razpodehli volivci. Dva nasprotna sprevoda sta se razšla v dve nasprotni strani. Krika je bilo seveda pri obeh.
Začel se je poli. Dokler je trajal jc bil Ca-stanvill prava Indija Komandi.ia. Reke piva so tekle po mestu, sc mešale s potoci žganja in likerja. Na cestah je bilo polno prodajalcev pahljač. Ponujali so svoje blago od nenadne zaspanosti ali hipne vrtoglavosti omamljenim volivcem.
Ti dve bolezni: zaspanost iu vrtoglavost sta bili epidemični tiste dni. Povsod si videl valjati se plemenite volivce po blatu in tlaku.
Vročica, pijančevanje, politični pust, vse to jc traialo tri dni.
Tisti čas jc bil zelo podučen za Pikvika. Spoznal jc, da sc skrivajo plemenita čustva patriotizma in svobodoljubia dostikrat pod kaj čudno obliko.
Nekaj volivcev je reserviralo svoje glasove do zadnjega hipa. To so bili vešči trezni špekulanti. Niso jih prepričali modri in zeleni znali so čakati. Uro pred zaključkom volitve je prosil Slutnkcyev zaupnik »za čast dobrohotnega pogovora z blagorodnimi volivci.«
Njegovi dokazi so bili kratki — nepo-bitni. V trumah so hiteli pregovorjeni na volivno pozorišče in zapisnik njih imen jc bil obsodba Horaca Fickina.
»Živel Slumkey, ud parlamenta!«
Dolgo je grmel ta klic po Castanvillu. Občna pijanost se je razkadila počasi . . . Spoštovani gospod Slumkcy jc zasedel svoj prostor na klopeh sv. Štefana — in kimal ministrom« . . .
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR
Budimpešta 22. Najnovejša faza spora je sledeča: Spor nameravajo rešiti na ta način, da bi § 5, ki govori o jezikovnem vprašanju, iz službene pragramatike železničarjev sploh črtali ter sprejeli v zakonski načrt določbo, da ima na Ogrskem o jezikovni kvalifikaciji odločiti trgovinski minister, na Hrvaškem pa trgovinski minister v sporazumu s hrvaškim banom. Spor se reši v ponedeljek (24. t. m.) ko pride ban v Budimpešto. Škof Drohobecky se zelo trudi poravnati spor, toda hrvaški poslanci se nikakor ne strinjajo z njegovimi nazori o rešitv vprašanja. — Hrvaški listi povdarjajo, da cesar ni odobril \Veckerlovih namer glede na razpust sabora in demisijo hrvaške vlade, ker bi spričo razpoloženja v avstrijskem državnem zboru tako nasilje proti Hrvatom zelo neugodno vplivalo na nagodbena pogajanja in je cesar sploh nasproten protiustavnim poizkusom. — Gonja, ki so jo mažarski listi vprizorili proti poslancu Supilu, je Hrvate zelo razburila. Pra vijo, da ima ie sabor odločiti o njegovem mandatu in nihče drugi.
ITALIJA.
Vojaški proračun.
Rim, 24. junija. Vojni minister Vigano utemeljuje v zbornici potrebo izrednega vojaškega proračuna 200 milijonov lir. Opozarja na potrebo zavarovati meje. Voditelj socialnih demokratov Ferri pobija izvajanja ministra. Pravi med drugim sledeče: Potem, ko dežela od leta 187U. sem žrtvuje neznanske svote za vojaščino, zatrjajo sedaj generali, da jc treba vse nanovo urediti. Poglejte, koliko je pri nas šc analfabetov, zločincev in izseljencev m potem boste preje mislili na to, kako bi povzdignili Italijo gospodarsko, inte-lektual no in moralno, nc pa na izvanredne proračune za vojne ministre. (V zbornici nastane nepopisen šum.) Fcrri izjavi, da bo skrajno levica glasovala proti proračunu.
RUSIJA.
Med varšavskimi, vilnskimi, kijevskimi, kazanskimi in odeškimi vojaki so izbruhnili nemiri. Med vojaki so našli mnogo protivo*-jaških spisov. Z ozirom na to je vojno mtni-sterstvo odpovedalo velike jesenske vojaške vaje, kier so nameravali vprvič po rusko-ja-ponski vojski vojake izvežbati v smislu, izkušenj, priučenih v vojski. Ministerstvo za notranje zadeve je razpustilo na vsem Poljskem Sokola.
PORTUGALSKA.
Upor.
Liss a bo n, 22. junija. Tu je izbruhnil upor proti dinastiji. Ko se ie ministerski predsednik vrnil iz Oporta v Lissabon. se je vršil spopad med voja'škim kordonom na kolodvoru in množico. Množica je prodrla kordon m s klici »Smrt diktatorju!« napadla vojake. Metali so v vojake kamenje in streljali nanje s samokresi. Vojaki so morali oddati salve. Vnel se je eno uro trajajoči boj. Otroci in žene so pomagale možem. Zgradili so barikade. Nato pa je množica pustila vojake in jo vdrla proti kraljevi palači. Ko so ljudje izvedeli, da kraljeve rodbine ni v palači, so sc obrnili proti nekemu hotelu. Tu se jc vršil boj. Vojaki so ustrelili dva upornika, 140 pa težko ranili. Na strani vojakov je padel neki poročnik. Šele pozno ponoči se je vrnil mir.
TURČIJA.
Carigrad, 21. junija. Sultan je sankcioniral triodstotno zvišanje eolnine, katero sc jc tako dolgo branil potrditi, dasi so velevlasti z vso silo na to pritiskale.
NAJNOVEJŠE.
Nemiri na južnem Francoskem.
Pariz. 24. junija. Po zadnjih poročilih je vojaštvo še vedno koncentrirano v vclikili agitacijskih središčih, posebno v Montpellieru. Clemenceau je 23. t. m. ob 11. tiri ponoči izjavil, da jc ljudstvo po južnem Francoskem sicer še jako razburjeno, da pa ne kali miru.
N i m e s . 24. junija. Tu ie množica demonstrirala pred magistratom in prefekturo, a orožniki so jo razgnali. Ob 11. ponoči je množica jela iz neke kavarne metati na orožnike in policaje mize, stole ter kamenje. Ranjenih jc več orožnikov.
T o til o n, 24. junija. Tukajšnji demonstranti so prevrnili drogove, po katerih so razpete žicc za električno cestno železnico. Več žen iu otrok ie bilo v gnječi pomendranih.
Pariz, 24. junija. Ob četrt na II. zjutraj 23. t. m. sc je voditelj vitiičarskega gibanja na jugu, Marcellin Albert sam nenadoma prikazal v ministrstvu za notranje zadeve. Peljali so ga k Clemenceauu, ki se jc z njim tričetrt ure menil. Clemenceau mu je razburjeno predočeval, koliko odgovornost je nakopal nase z agitacijo. Albert se jc jokal in razložil ministru, kako plemeniti so njegovi nameni. Clemenceau mu je nato dejal samo to: Javite se oblasti! Nato je Albert odšel. Clemenceau je o javljenju Alberta poročal takoi predsedniku Fallieresu.
Pariz, 24. junija. Zbornica je soglasno sprejela novi zakon proti ponarejcvavcem vina, da tako reši krizo na jugu.
Dnevne novice.
+ Kdo laže? Komaj so naši poslanci par dni na Dunaju, jc žc po »Narodu«, pa tudi po nekaterih liberalnih nemških listih nekaj laži splavalo proti njim v svet. Penižek sc izgovarja, da telefonira to, kar se mu naroči. Kdo mu naroča? Morda bi vedela o tem odgovoriti Ploj in Hribar. Zato opozarjamo slovensko javnost, naj se zaveda, da sc bo potom
zahrbtnih intrig poizkušalo vse, kar bi moglo škodovati ugledu »Slovenskega kluba«. Mi pri tem ne bomo spali, ne molčali.
+ Neresnica. V »Edinosti« sc ie izkotila nova vrsta polemike proti našim poslancem. Takole dokazuje: Kranjski poslanci pravijo, da se jim gre samo za volivno reformo v deželnem zboru. To je samo kranjska zadeva. Cemu naj bi potem trpeli obmejni Slovenci? Iu potem pride navadna omaka s priduše-vanjem združenega sentimentalnega javka-r;ja. »Edinost« ima zveze s poslanci, ki so bili navzoči pri vseh izjavah poslancev Slovenskega kluba. Slišali so dr. Gregorčiča, dr. Korošca in dr. Kreka. Načelna razlika se je vedno najprej in najodločneje poudarjala. Dr. Krek jc med drugimi stvarmi glede na Kranjsko dejal ,da se mora najprej ustvariti doma nekak modus vivendi in je v ti zvezi omenjal tudi deželnozborsko obštrukcijo. Vprašanje o deželnozborski obštrukciji jc pa stopilo in to bodi gospodom pri »Edinosti« enkrat za vselej povedano - v ospredje, ko je butila na dnevni red Proftova zadeva. To pa ni kranjska, marveč splošno slovenska stvar. Pa umejete našo logiko, evo je: Sedaj sc poudarja, da ui več povoda za načelno nasprotje proti slovenskim liberalcem, ker so sc ti v verskih in gospodarskih vprašanjih podvrgli klubovi disciplini. Torej se je mogoče združiti na podlagi narodnosti. Mi pa pravimo: Cc tudi sprejmemo to stališče, moramo vendar odklanjati zvezo s Hribarjem, dokler liberalna stranka na Kranjskem z volivno reformo, ki edina more temeljito zabraniti napade nemškega šovinizma na našo narodno posest, ne pokaže, da res stoji v prvi vrsti na narodnem temelju. Izpodbijte to logiko, z neresnicami pa nikar nc slepite sebe in drugih!
+ Kaj ni res? Hribar izjavlja v »Narodu«, ki ž njim po lastni izjavi žc pol leta nima zveze (!), da so v »Sloveučevili« poročilih o snovanju jugoslovanskega kluba ugibanja in laži. Vprašujemo:
1.	Ali ni morda res, da je dal Hribar klubu pismeno izjavo, da tudi v verskih stvareh ne bo nasprotoval klubovim sklepom, da v tem oziru ne bo nikoli v zbornici proti govoril in glasoval?
2.	Ali ni res, da je Hribar obsojal pisavo »Slovenskega Naroda« in Tavčarjevo politiko, in da so Hrvatje venomer povdarjali, da Hribar ni Tavčar?
3.	Ali ni res, da odklanjajo Hrvatje z dr. Rybarem vred v jugoslovanskem klubu vsako zvezo z dr. Tavčarjem in njegovo politiko, in da jim Hribar to odobrava?
To so jasna vprašanja, ki zahtevajo tudi jasnega odgovora.Tn ni nič ugibanj, marveč so navedena dejstva, ki jih Hribar z nobeno zvitostjo nc spravi s sveta. Cc pomenjajo ta dejstva resno načelno izpremembo narodno-napredne stranke, ali tudi Ic samega Hribarja, smo jih veseli in bomo po tem tudi ravnali. Ce imajo pa biti samo taktiška poteza za tre-notje, potem zabeležimo v zgodovini naših liberalcev eno hinavščino več.
+ Praška »Politik« izhaja dalje. Po listih smo i mi objavili, da preneha izhajati staro-češka »Politik« in da bo izhajala le češka izdaja »Politike«. List je pa objavil te dni, da poročila o prenehanju »Politike« niso bila utemeljena.
+ Občinske volitve v Pulju. Pri volitvah za III. razred je zmagala lista laškoliberalnih kandidatov nasproti gospodarski stranki s 2217 proti 2067 glasovom. Laška večina znaša torej borih 150 glasov in to s pomočjo groznih goljufij in socialnih demokratov, ki so za žive in mrtve delali za liberalno kamoro. Proti volitvi le vloži scve protest. Danes voli II. razred. Lahom bo še trda predla.
+ Zakonski načrt o preskrbi vojaških uslužbencev je že izgotovljen. Uvede se 35-letna službena doba, ki daje pravico do polne pokojnine. V slučaju invaliditete daje že pet službenih let pravico do stalne pokojnine in ne 10, kakor dozdaj. Minimalna pokojnina znaša 1200—1000 K (dozdaj 600 K). Minimalna pokojnina sc izplača po petih službenih letih, po desetih je pokojnina 40%, potem sc pa zviša vsako leto za 24%. Vojak prostak, ki postane v službi invaliden, dobi vsako leto 200 (dozdaj 72), podčastnik 300—1000 K. Stari penzionisti se bodo povišali v razred gaži-stov, penzioniranih od leta 1900 naprej.
+ Kongresa v zadevi tujskega prometa, kateri se bode vršil v Celovcu od 25. do 28. junija, sc bode udeležilo od raznih evropskih železnic 38 odposlancev. Avstrijske železnice lK)do zastopali vladni svetnik Englisch, tajnik dr. Kodre, nadinspektor Rank, osrednji nadzornik dr. pl. Wagner, in pisarniški predstojnik Kollaritsch, revident Raspi iu vladni svetnik ravnatelj Hcinboldt; ogrske železnice pa kraljevi svetnik ravnateljski namestnik pl. Csatary in nadkontrolor pl. 01savaszky.
+ Prvi naskok na krščansko šolo. Pravkar objavljajo liberalni listi sledeči oklic: »Prve volitve po splošni in enaki volivni pravici so dokončane. Vprvič so sc na enaki pravni podlagi merilc velike duševne moči, ki se boriio v naši družbi in državi za prvenstvo. . Vprvič se ie javnost ieia zavedati, kako močne so v Avstriji sile, s katerimi razpolagajo bojevniki za duševno svobodo. V enotni številni fronti so prikorakali nasprotniki svobodne misli, ki jc vsemu kulturnemu človeštvu najsvetejša; ne samo močni vsled velike množice tistih, ki sc odnekdaj odtegujejo vsakemu duševnemu gibanju, ampak tudi vsled starodavnih podedovanih sredstev, s katerimi razpolagajo v družbi in državi. Boj se ni šc odločil. Klcrikalizcm ni močan dovolj, da bi dosegel izpremembo zdaj veljavnega šolskega prava, toda zastavil bo vse sile, da tam, kjer vlada nad deželnimi in občinskimi upravami, uveljavi svoj ovirajoči vpliv glede na razvoj šolstva in šolo v »lastni
režiji« prilagodi svojim željam primerno. Zato hoče društvo »Svobodna šola« javnosti pokazati, kako bi sc vzor svobodne šole na podlagi sedanje ljudskošolske postave dal doseči, hoče javnosti dati priložnost, da primerja to, kar je, s tem, kakor bi moralo biti. »Svobodna šola« bo namreč ustanovila vzor-šolo v vzor-poslopju. Društvo »Svobodna šola«« apelira na darcžljivost meščanstva iu prosi za darove za zgradbo take šole. Ce se je klerikalizmu posrečilo dobiti sredstev za šolske zgradbe na Dunaju, Lincu in drugod, upamo, da se bo tudi svobodomiselno meščanstvo izkazalo, ako velja ustanoviti novi svobodni šolski dom. Osrednje vodstvo društva »Svobodna šola««. Načelnik baron Hock, m. p.« Krščanski stariši, pozor!
+ Še enkrat c. kr. deželni zdravstveni 'svet. Piše se nam: Objektivna iu z razlogi podprta kritika o imenovanju članov v to strokovno zastopstvo je vzbudila odobravanje na eni in ogorčenje na drugi strani. Da potolažimo tudi one, ki vidijo v tei kritiki zopet osebnosti, hočemo povedati, kak naj bi bil c. kr. deželni zdravstveni svet. Predsednik dr. Zupane, člani imenovani od vlade dr. Šlajmer, dr. Bock, dr. Valenta, dr. Plečnik. Člani imenovani od deželnega odbora dr. Defranceschi, dr. Krajec. Izvanrednim članom naj bi se privzel kak delavski zdravnik. Dasi tudi tak c. kr. zdravstveni svet ne bi bil povsem primeren razmeram v deželi (narodnost!), vendar bi bil ž njim zadovoljen masikdo, ki vidi sedaj v tej korporaciji-vse prej kot c. kr. deželni zdravstveni svet. S tem je definitivno rešeno naše stališče. Kedor zna misliti, bo spoznal, kaj smo hoteli.
+ Za župnika in dekana v Komnu jc imenovan gosp. Igu. Valentinčič, župnik v Renčali.
+ Goriški občinski svet je med aplavzom galerije na predlog znanega slovanožrca dr. Veniera sklenil protestirati proti nameravani premestitvi slovenskih učiteljiških razredov iz Kopra v Gorico, dr. Pinaučič pa je dokazoval, da bi vlada morala slovensko učiteljišče ustanoviti v Tolminu.
+ Tržaški občinski svet namerava vlada baje razpustiti in upravo občine poveriti nekemu odločnemu uradniku ministrstva notranjih zadev. Tako vlada baje hoče postopati z vsako občino, v kateri vlada italijanska ka-mora.
Slovenska in hrvaška šola v Aleksan-driji. — Na pomoč aleksandrijskim Slovencem in Hrvatom! Slovenci in Hrvatje v Aleksandriji razpošiljajo naslednji oklic: Domoljubni Vaši rojaki v Aleksandriji vemo, kako mnogi Slovenci so se tu odtujili svoji domovini. Živimo raztreseni v velikem mestu brez skupnega središča, ki bi nas družilo. Hujše je to glede otrok Slovencev, ki še to malo kar slišijo v domači hiši slovenskega jezika, pozneje pozabijo, ker se ne uči v šoli, in tako se odtujujejo domovin'. Da bi zboljšali te žalostne razmere, ki gotovo niso častne našemu narodu, se je osnovalo društvo Slovencev in Hrvatov, z namenom, da bi ustanovili za nje ljudsko šolo v Aleksandriji. Temu povabilu se je odzvalo lepo število naših domoljubnih rojakov — vendar troški so veliki — in naši ljudje niso bogati. Radi tega se obračamo na Vaše plemenito srce s prošnjo, da nam pomagate pri tem domoljubnem podjetju, ter da isto tudi svojim piijateljem priporočiti blagovolite. Darove izvolite poslati tajniku: g. Phil. de NVolff, avocat a la Cour — Alexandrie. Imena da-rovateljev objavimo v časnikih v domovini. V nadi, da se odzovete tej naši domoljubni prošnji se Vam p. n. g. vnaprej zahvaljujemo Vaši rojaki na tujem. Aleksandrija, meseca maja 1007. Za predsednika: podpredsednik Ant. Leban, lastnik tovarne — tajnik dr. phil. Vit. \Volff odvetnik.
Poštni oficijali Ferdinand Scarpa, Josip Bohus, Peter Kobau, Kocijan Happacher in Adalbert Schiffrer so imenovani poštnim nadoficijalom.
Desetletnice „Delavskega društva sv. Jožefa v Tržiču" se udeleže tudi: Dijaška zveza, „Danica" na Dunaju in „Zarja" v Gradcu.
Nemški šulferajn je dovolil v svoji seji dne 19. t. m. za zgradbo šol, otročjih vrtcev ob narodni meji 53.000 kron.
Na velik manlfestacljskl shod avstr. državnih pomožnih uradnikov, ki se vrši v torek dnč 25. t. m. na Dunaju v dvorani „Lehrerhausverein" Vili. okraj Josefsgasse ob 7. uri zvečer, in na katerem se bode razpravljalo o postavni preuredbi stanovskih razmer opozarjajo se gospodje državni poslanci. Na istega se je odposlal tudi zastopnik Kranjske.
— Shod »Obrainbene zveze zavednih obrtnikov v Radečah. — Zaupnica »Slovenskemu klubu««. Včeraj v nedeljo 23. t. m. popoldne ob 3. uri se jc vršil v dvorani »Narodnega doma« v Radečah pri Zidanem mostu javni obrtniški shod. katerega je sklicala »Obratnbena zveza«. Prostorna dvorana ie bila popolnoma polna. Predsednik g. \Veibcl je otvoril zborovanje in govoril o prvi točki dnevnega reda, zakaj da se je ustanovila »Obratnbena zveza«. Govornik jc povdarjal, da za obrtnike nc zadostujejo sedanje obrtne zadruge, treba jc, da se tudi politiško organiziramo. S samim jamranjem ne dosežemo ničesar. »Obratnbena zveza« pa ima namen, da preskrbi svojim članom tudi pravno pomoč. Govornik ic končal s pozivom, da je res zadnji čas, da obrtniki začno misliti na orga-
nizacijo. O drugi točki »Položaj obrtnika in umazana konkurenca« so govorili ob splošnem pritrjavanju gg. Kregar, Anžič iz Ljubljane in Rižnar iz Radeč. Vsi govorniki so slikali tužni položaj osobito malih obrtnikov. Krivi so obrtniki sami, ker niso organizirani. Umazana konkurenca je razvita v polnem obsegu. Večkrat konkurira mali obrtnik svojemu tovarišu po nepotrebnem in pritiska na ceni tako, da je za tako ceno nemogoče kaj solidnega narediti. Treba je organizacije, da se obrtniki skupno pogovorijo in da padejo presodki, ki večkrat vladaio med posameznimi obrtniki. Veliki kapital ie izvrstno organiziran, ravno tako delavstvo. Edini obrtniki tavajo okrog brez organizacije. Povdarjala se je tudi demokratična stran. Treba je složnega in požrtvovalnega dela, da se položaj obrtništva vsaj deloma izboljša. Govorilo se jc tudi o novem državnem zboru, ki je prvikrat izvoljen po splošni volivni pravici in od katerega je upati, da se bo bolj brigal za splošne potrebe, nego je to storil stari državni zbor. Gosp. Anžič je pohvalil S. L. S. in kazal na njeno delo, s katerim je rešila sto in sto obrtnikov iz rok oderuhov. S. L. S. sprejela jc v svoi program, da se olajšajo vojaška bremena, kar je tudi hvalevredno. Končno je predlagal iu utemeljeval resolucijo, katera je bila brez vsacega ugovora soglasno sprejeta. Resolucija slove: Obrtniki zbrani na javnem shodu v Radečah pri Zidanem mostu odobru-jejo nastop poslancev S. L. S., da so osnovali samostojni »Slovenski klub« in cla niso sprejeli med se ljudi, kateri se nikdar niso brigali za težnje malih obrtnikov. Obrtniki prosijo »Slovenski klub««, nai sc zavzame z vso odločnostjo za obrtni stan.
Svarilo. Avstrijski državljani se svare pred izseljevanjem v braziljansko državo San Patilo in to zaradi tega, ker se razmere niso prav nič izboljšale. Iz najzanesljivejših poročil je znano, da se Avstrijci glede živil in stanovanj po kavinili plantažah ne morejo vzdrževati. Tudi živež sam na sebi je v razmerju s plačami tak, da ui misliti na kak prihranek. Le pri kmetovalcih z družinami, ki imajo vsaj 1000 K kapitala jc veliko upanja na boljšo bodočnost; na brezplačno oddajo državnih zemljišč pa v doglednem času ni misliti.
Desetletnica. Iz Rovt nad Logatcem se nam poroča 18. t. m.: Naše »Bralno in pevsko društvo« praznovalo je zadnjo nedeljo, 16. t. ni. v gostilni na »Pošti« svojo desetletnico z veselico, ki je imela obširen spored. Igrale so se tri enodejanske igre, moški zbor je zapel 4 skladbe in sodelovala ie narodna domača godba 16 mož. Na prostornem vrtu je bil postavljen gledališki oder. Igralci so izvršili in pogodili svoje naloge dokaj dobro in želi obilo pohvale, istotako pcvci. Godba jc svirala večinoma narodne komade in žela obilo ploskanja. Udeležba je bila mnogobrojna. Došlo je obilo domačega, a tudi zunanjega občinstva. Iz Horjula se je udeležilo veselice ondotno »Izobraževalno društvo« in ž njim visokošolcc »Zarjan« g. I. Logar. Med prosto zabavo se je nabralo 6 K za Ciril-Mctodovo družbo. Veselica je donesla za »Knjižnico« 55 K. Na tem gre zahvala osobito bi. gospej Mariji Gruntarjevi iz Ribnice, gospodom iz Horjula in narodni godbi. Bog iih živi, in slava jim!
Dve mesti sodnih pristavov sta izpraznjeni pri deželnem sodišču v Ljubljani ali pri kakem drugem sodišču. Prošnje ie vlagati pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubliani do 21. julija 1907.
Novice iz Zagreba. Na socialno-demo-kraškeni shodu so rdečkarji napadli na znamenje Glimica delavca Vincenca, ker jc ugovarjal, da Gliimc vedoma pri čitanju izkrivlja pravila kršč. soc. organizacije za delavce v strojarni. Priskočilo mit jc na pomoč nekoliko somišljenikov, a vendar bi se mu bilo slabo godilo, da ui s pomočjo neke služkinje ube-žal. Ko so »delavski prijatelji« izvedeli za to, so tekli za niitn, a ga niso mogli ujeti. Nov dokaz sirovosti in terorizma soc. demokracije. Pri gradnji neke hiše je padel Stanku Kclekii na noge debel steber in mu jo težko poškodoval. Spomenik sv. Jurija na Aka-demičnem trgu je v zelo slabem stanju, kajti vlit je iz cinka. Razne poprave dosedaj so mesto koristile, napravliale le še večjo škodo. Zupan Amruš je stopil zato v dogovor s cesarsko livarno na Dunaju radi prelitja spomenika v bron. kar bi stalo 20.000 kron. Upanje jc, da občinski svet rade volje dovoli potrebno vsoto, da sc ohrani umetnina. 20. t. m. sc ic začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Otonu Szlaviku. uredniku »Hr-vatstva«. Tožita ga dr. Lorkovič in Wik|cr urednika »Pokreta« radi nekega članka, v katerem ju jc baie žalil, češ da sta nepoštena človeka. Razprava ic bila odgodena.
— Umrla je v Trstu znana dobrotnica baronesa Karolina dc Sartorio.
Pešpolk št. 7 praznuje danes, 24. t. m., 41-letnico bitke pri Kustoci.
Odlikovan lekarnar. Vojvoda Pavel Friderik Meklenburški je lekarnarju v Litiji, g. mag. phartn. Hinko Brilliju v Litiji podelil naslov dvornega lekarnarja.
Vsled tetana. krča, ki nastane vsled malih ran in povzroča grozne bolečine, umira zadnji čas v Trstu mnogo oseb. 22. t. m. je rtnrl vsled tetana 17-letni Dominik Kovačič. Kovačič se je v trgovini g. A. Zgurja v Trstu prenašal neki zaboj. Varujte se in ne zanemarjajte takih malih ranic! Cc sc kdo neznatno rani. recimo na bosi nogi ali pa pod nohtom na roki. navadno s kakim pezdirjem na prašnih lesenih tleh, je velika nevarnost, da sc stvori v rani vsled posebnih bakterij strup, ki sc nazivlja Tetanin: ta povzroči potem tetanus (Starrkrampf). Bolečine so grozne in vedno smrtnonosne.
— Slovenske vesti lz Amerike. V
Clevelandu sta umrli gospa Ivanka Jeršan iz Prečne pri Noveni mestu in g. Kralj soproga slovenskega brivca. — Evgen Veselic se je podal 3 t. m. iz Čikage s prijatelji na obisk k ivaniču v Gerry. Ko je na povratku korakal čez tir Lake Skore železnice, zapihal je močen veter; da bi se ga ubranil, potegnil je na oči klobuk, a to je bila njegova smrt. Od nasprotne strani je namreč dr vil brzovlak, ki ga Veselič ni videl, ga podrl na tla, ter mu odtrgal črepinjo. Možgani so bili raztreseni po progi, truplo pa tako razmesarjeno, da ga ni bilo mogoče več spoznati. — V elevelandski mestni bolnišnici je umrl 281etni Edvard Vržon z Vrhpolja. V Ameriki je bil šele 14 dni — V Elyju je za sušico umrla Marija Malerič stara 22 let. Svojemu žalujočemu soprogu zapušča štiri nedorasle otroke.
—	Dunajski mestni pogrebni zavod otvorijo 1. julija. Zavod bo vodila občinska uprava.
—	VII. strankarski shod avstrijskega krščansko - socialnega delavstva sc bo
vršil v dneh od 29. do 30. septembra t. I. v Lincu.
—	Prva doktorica hrvaškega vse-učitelišča V soboto jc bila na zagrebškem vseučilišču promovirana na čast doktorja filozofije Milica pl. Bogdanovič, izprašana srednješolska učiteljica v Zagrebu.
—	Senzacionelen izum Hrvata. Sodni pristav Šandor pl. Jackovski v Jaški je iznašel električni stroj, ki avtomatično preprečuje trčenje vlakov na postaji ali izven postaje. Ministrstvo je izumitelja pozvalo, naj pride kazat svoj izum ministrstvu.
—	Stanje živalskih kužnih bolezni v Avstriji je v poslednjem času precej ugodno. V zadnjem izkazu ni nobenega slučaja goveje kuge, pljučne kuge in tudi nobenega slučaja kuge v gobcu in na parkljih. Tudi prašičja kuga kaže manjše število in manjšo strupenost.
—	Električna gonilna sila na alpskih železnicah. Proučavanje tega vprašanja je dospelo tako daleč, da bode že leta 1910. skoro gotovo gonila elektrika vlake in sicer najprvo na arlberški železnici. V ta namen zgrade dve turbini pri Landecku.
—	Prvi „Pension" ob bohinjskem jezeru je otvorila gospa Poppova v novozgrajeni hiši Rožičevi v Stari Fužini.
—	Promoviran je bil na vseučilišču v Gradcu g. Peter Medvešček iz Gorice.
—	Pasja steklina na Kranjskem se zopet širi in so se pojavili slučaji v kamniškem in postojnskem okraju. Radi velike nevarnosti za ljudi in živali treba je torej pozornosti, da se obvarujejo večje nesreče. Posebno bi bilo dobro in zelo nujno, da se pokončajo vsi psi, ki so brez gospodarjev, pa tudi drugače naj bi se zmanjšalo število nepotrebnih psov kolikor le mogoče. Izvrstno sredstvo imamo v vpeljavi pasjega davka, ki se pa žal še premalo uporablja. Kakor dokazujejo uspehi pasjega davka v onih krajih, kjer se strogo pobirajo pristojbine in se istotako strogo nadzorujejo in pokončavajo neobdavčeni psi, je to koristno ne le v gmotnem oziru dotični občini, temveč se tamkaj zabranijo mnogi nevarni slučaji ljudem in živalim nevarne stekline.
—	Živinski ^potni listi za kopitarje na Primorskem. Štajerski, Koroški in Kranjski sledila je sedaj tudi Primorska ter vpeljala živinske potne liste za kopitarje (konje, osle, mule in mezge), ki se peljejo na semnje, dražbe ali kadar se isti oddajajo na železnicah ali na ladjah. Predpis velja od I. julija t. I. dalje in se bodo prestopki kaznovali po zakonu proti živalskim kužnim boleznim.
Večji živinski semnji meseca julija t. I. na Kranjskem: 1. julija v Ljubljani, v Trnovem na Notranjskem, na Mali gori na Kočevskem, v Zagorju ob Savi, na Rakeku ob Južni železnici, v Kranju (tedenski semenj), v Rudolfovem, v Mirni peči pri Rudolfovem. — 2. v Kočevski Reki, v Črnomlju. — 4. na Krškem in v Žireh, v Velikem Gabru (litijski okraj). — 5. v Mengšu. — 8. v Ljubljani, v Kranju (tedenski), na Polš-niku in v Rudolfovem (tedenski za prašiče). — 11. v Žužemberku. — 12. v Planini (logaški okraj), v ^Trebnjem. — 13. v Starem logu pri Kočevju, v Jagnenci (Krško). — 15. v Škocjanu, v Kranju (tedenski), v Rudolfovem (za prašiče) in na Vinici. — 16. v Metliki. — 17. v Zdenski vasi (Dobre-polje). — 18. v Kandiji pri Rudolfovem. — 20. v Koprivniku na Kočevskem. — 22. v Kranju (tedenski), v Rudolfovem. — 24. v Semiču. — 25. v Kočevju, na Vrhniki, na Veliki Loki pri Trebnjem. — 26. v Leskovcu pri Krškem, v Višnji gori. v Cirknici in v Domžalah. — 27. v Toplicah pri Rudolfovem. — 29. v Kostanjevici, v Kranju (tedenski), v Šmartnem pri Litiji, v Lukovku in Rudolfovem (za prašiče).
—	lz logaške okolice. Letina kaže letos lepo. Sena bo obilo in lepega. Košnja sc prične koncem tega meseca. Tudi na polju kaže dobro.
—	Podaljšanje ceste Žiri-Rovte se prične
letos.
—	Vodovod prično graditi to poletje v
občini Rovtc nad Logatccm.
Slovenska opera v Sarajevu. Med
sarajevskim občinstvom in našo opero so se v kratkih dneh sklenile tako prisrčne prijateljske zveze, da so ostali še nekaj dni v prestolici kršne Bosne in za slovo v sredo večer peli še Smetanovo »Prodano nevesto«. Občinstvo je dalo izraza navdušenju ob nežnih zvokih slovanske glasbe z burnim ploskanjem, »Češka beseda« pa je podarila gosp. Skalovej krasen šopek. Betetto je naravnost briljiral. O Benišku piše »Hrvatski Dnevnik« zlasti z ozirom na to opero: Ljubljana mora biti ponosna, da ga ima. V četrtek so se člani naše opere odpeljali v Sl. Brod, kjer tipri-zorc pet oper. Pred odhodom se je naša opera udeležila zabave pevskega društva »Trebe-viča«, nato pa so jo spremili na kolodvor v obilnem številu Hrvatje. Cehi in Slovenci, kličoč prisrčni: Z Bogom! Do vidova!
Štajerske nouice.
š Shod trboveljskega delavstva. — Nezaupnica dr. Ploju, zahvala dr. Benko-vlču. Lep shod je priredilo včeraj trboveljsko kršč.-socialno delavstvo. Govoril je na njem o temeljnih načelih kršč. socializma, socialne demokracije in liberalizma Moškerc iz Ljubljane. Govorili so še nadalje tov. Supan Ivan ml., g. kaplan Lončarič, Ivan Supan st., g. kaplan Strmšek in končno tov. Supan lv. ml., ki je govoril o političnem položaju. Na Supanov predlog se sklene: a) Shod obsoja postopanje štaj. drž. poslanca Ploja, ker je dasi izvoljen na programu „Kmečke zveze", vstopil v .Jugoslovanski klub", v katerem sede tudi liberalci. 2 Slov. kršč. soc. delavstvo zbrano na shodu v Trbovljah 23. junija 1907 izraža svojemu poslancu dr. Benkoviču popolno zaupanje, da je vstopil v ..Slovenski klub." Odobrava nadalje osnovanje ..Sloven-skega kluba", v katerem so zedinjeni ljudski zastopniki enakih načel. Resoluciji sta bili navdušeno sprejeti. Shod je pozdravil brzojavno g. drž. poslanec dr Benkovič. Zborovalci so burno klicali: „Živio dr. Benkovič", ko se je prečital njegov brzojav. Shod je jako spretno vodil tov. Uhle.
š Velika svečanost v Mariboru dne 7. julija v prid družbe sv. Cirila in Metoda obeta biti zlasti letos zanimiva. Pevci se pridno vadijo; igrali bodo marljivi Slovenje-bistričani. Zlasti bodo pa zadovoljili vsakogar otroci slovenskega otroškega vrtca, katerih nastopi v malih prizorih in petju do 40. Ljudstvo bode imelo priliko spoznavati pravi pomen otroških vrtcev in slovenskih šol. Pričakovati je mnogo udeležbe; nikdo naj ne zamudi tega veselega dne.
š Nemški delavci iz alpskih dežel imajo 30. t. m. shod v Mariboru.
š Novi celjski okrajni glavar baron Miiller pride 28. t. m. v Celje. Dosedanji celjski glavar dr. Prahl pa nastopi 28. t. m. svoje novo mesto okrajnega glavarja v Ptuju.
š Višji komisar finančne straže v Ptuju je postal finančne straže komisar Jožef Pristolitsch.
š Volitve v okrajni zastop Gornji Grad so razpisane dne 4. in 6. julija.
š Postajenačelnikom v Trbovljah je imenovan Emerik Malovrh, skladiščni načelnik v Ljubljani.
š Skrajna sirovost v cerkvi. Hlapec Jožef Baje je grozil 1. aprila t. I. v neki gostilni v Bučah, okraj Kozje, Martinu Verd-niku, da ga iz Ijubosomnosti zabode, nakar se je Verdnik mirno podal v cerkev. Baje je šel za njim, se v cerkvi priril do njega in ga parkrat med mašo sunil pod rebra, da se je Verdnik zgrudil na tla. Sodišče je Bajca obsodilo radi motenja vere na en mesec težke ječe.
š Srebrno poroko praznuje danes, 24. t. m. slovenjebistriški župan dež. poslanec Stiger.
Ljubljanske nouice.
lj Ravnatelju g. Senekoviču je podelil cc-povodom njegovega umirovljenja naslov vladnega svetnika.
Ij Volitev odbora v ljubljansko okrajno bolniško blagajno se je izvršila včeraj dopoludne. Od strani delavcev so bili izvoljeni v načelništvo: Gaspari Anton. Rožancc Mihael. Japelj Karol, Dcržaj Matija. Scstak Alojzij, Popovič Mihael. Tekavc Karol, Bartl Franc, za namestnike: Falle Josip, Milici Franc, Cas-sermann Matevž, Bechmann, Karol. V nad-zorništvo: Kavčič Tomaž, Garafol Franc, Sta-novnik Franc, Mcdica Ivan. Mlinar Ivan, Mu-drovčič Elija. V razsodišče: Bajda Ivan, Ve-har Ivan, Hlcbš Franc II., Sajovic Valentin, Kosslcr Brunio, Novohradskv Rajmund. V skupno razsodišče: Gaberšek Lovro, Berdajs Josip, Fajgar Franc. Namestnika razsodišča: Gorup Franc, Masnec Gabriel. Ta lista socialnih demokratov je dobila nad 80 glasov in je torej izvoljena. Dosedanji načelnik Breskvar jc mojster in jc s tem kot predsednik odstopil. Občni zbor je zato vodil g. Camcr-nik Ignacij. Od strani delodajalcev so bili izvoljeni samo stavbinski podjetniki v upravni odbor: Petrin, Ig. Camernik, Acceto Valentin in dr. Furlan. za namestnike: Alojzij Lenček in Hcrzmann ml., v nadzorovalni odbor Weibcl, Zabkar, Lehner, za namestnike: Josip Turk, Alojzij Vodnik, v razsodišče Zakotnik, Kalmus in Acccto Jakob, namestnika Tonnies in Bonač. Mali obrtniki so bili pri volitvi popolnoma prezrti. Blagajna ostanc^tudi nadalje v socialnodemokraških rokah. Cujc se, da se stavbinski mojstri in podjetja hočejo ločiti
od okrajne bolniške blagajne in napraviti »stavbinsko zvezo« ter ustanoviti svojo bolniško blagajno. Iz računskega zaključka posnamemo, da sc jc povišal rezervni fond za 5540 K 80 v. in znaša sedaj 95.108 K 55 vin. Novi načelnik bo baje g. Franc Bartel.
lj Stroški za prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani bodo znašali 2,600.000 K. Vsa dela bodo izvršena do leta 1910.
lj. Izlet »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", ki se je vršil včeraj popoldne na Vrhniko, se je izvršil zelo povoljno. Na Vrhniki jih je pa vrlo bratsko društvo z zastavo najprijaznejše sprejelo. V »Društvenem domu" se je razvila najživahnejša zabava s petjem in govori. Izletniki so si ogledali izvir Ljubljanice ter se z večernim vlakom vrnili v Ljubljano. ..Rokodelsko društvo" poleti v kratkem zopet na Vrhniko ter priredi ondi veselico.
Ij Ustanovitev „Društva slovenskih katehetov" s sedežem v Ljubljani. Za dan 25. junija 1907 je pomotoma naznanjen ustanovni shod. V resnici bo ta dan samo sestanek, ki ima namen pripravljati za ustanovni shod. Ustanovni shod pa se bo vršil še le po dogovoru z izvenkranjskimi slovenskimi kateheti.
Ij Poročil se je včeraj stavec g. Josip Pavlič z gdč. Pepico Skubic iz Šmarja.
Ij Poselsko društvo sv. Marte je imelo včeraj, 23. t. m., redni občni zbor. Predsednik naznani veselo vest. da je c. kr. finančno ministrstvo na Dunaju ugodilo prošnji društva za oprostitev hišnega davka. Davčna prostost je dovoljena počenši od I. 1906. Predsednik predlaga, da izreče občni zbor iskreno zahvalo gg. komercijalnemu svelniku in državnemu poslancu Povšetu ter g. državnemu poslancu dr. Ig. Žitniku. Sprejeto soglasno.
—	Istotako izreče občni zbor zahvalo slavni kranjski hranilnici za velikodušni dar 300 K.
—	Od Novega leta do občnega zbora je našlo zavetja v društveni hiši 464 brezposelnih služkinj. Društvo šteje članic okrog 300 — Diference, ki so bile nastale zadnji čas med članicami so se mirnim potom poravnale. Izvolil se je nov odbor, na predlog predsednikov je občni zbor izvolil za novega predsednika gosp. stolnega vikarja dr. Josipa Jerše.
Ij Konec šole. Preteklo soboto je bil sklep šolskega leta na tukajšnem c. kr. ženskem in moškem učiteljišču. Danes so se pričeli zrelostni izpiti.
lj Poštna oficijala Josip Hold in Josip Petrič v Ljubljani imenovana sta poštnima kontrolorjema istotam.
li Ogenj v Mostah. Včeraj okoli 5. po-|X)ldne jc naznanil čuvaj z Grada, da gori na Selu št. 27 kozolec mizarja Matije Lavriča. Ogenj ie podnetila neka 4-letna deklica in jc kozolec pogorel do tal. Ob pol 10. zvečer pa je zopet bilo s strelom alarmirano gasilno in reševalno društvo, da je šlo na pomoč v Moste, kjer so gorele hiše, oziroma gospodarska poslopja Ivana Kušarja v Mostah št. 5, Jožefa Kušarja št. 4, Matevža Blažiča št. 3 in Ivana Cundra št. 58. Vsa štiri poslopja so pogorela do tal. Tudi klet gostilničarja Je-leniča s Stare poti št. 1, v kateri ima zalogo vina in žganja do 6000 K je bila v veliki nevarnosti, a so jo gasilci obvarovali. Pri gašenju sta se dva vojaka po rokah zelo opekla, ko sta rešila iz ognja neko žensko. Ogenj je nastal po nesreči, oziroma po neprevidnosti. Ko .ie namreč 2 i -letni gasilec Albin Somrak zažigal povodom nekega »oirehta« v bližini hiš umetalni ogenj, mu jc odlctel utrinek na slamnato streho, ki se je takoj unela. Somrak je šel sicer takoj gasit, a je padel s strehe. Takoj nato je pa bilo vse poslopje v ognju. Poleg domačih gasilcev so prišla na pomoč tudi ljubljansko gasilno društvo, potem društva iz Vevč, Bizovika in Štepanje vasi. Ljubljanski gasilci so imeli s seboj parno in dve ročni brizgalni. Gasilci so vršili svoje človekoljubno delo do 2. zjutraj, tedaj pa so šli tuj i domov, domači iz Most so pa ostali šc na straži. Omenjamo, da brizgalna požarne hrambe iz Most ni pri požarih hotela ob pravem času dati vode — torej bo treba poskrbeti za večji red! Škoda jc velika, visokost svote pa nam dosedaj še ni znana, pravijo pa da bo najmanj 12.000 kron škode.
li Prisiljenec pobegnil. Te dni jc pobegnil iz prisilne delavnice Ivan Boscetto na ta način, da je prepihi pri oknu železno omrežje. Boscetto je pobegnil iz prisilne delavnice že štirikrat, a so ga vedno prijeli iu sicer vselej pri kakem nepoštenem delu.
Ij Nevaren gost . Včeraj popoldne je prišel v neko gostilno na Marije 'Tereziji cesti 22-letni zidar Andrej Kosovel in tam napravil za 4 K 72 vinarjev cehe, katero ic poplačal šele na stražnikovo posredovanje. Ko je pa stražnik odšel, je Kosovel naročil šc vrček piva, nato pa vzel v roko samokres in zagrozil: »Jaz vam bom že pokazal!« nakar so zopet poklicali policijskega stražnika. Ko je ta zopet prišel, je bil Kosovel žc na dvorišču in tam basal samokres. Ker sc je vsled tega sumilo, da namerava Kosovel grožnjo izvršiti, je bil aretovan in izročen deželnemu sodišču.
I i Za plačilo, ker ga je rešil iz Ljubljanice. ozmerjan. Včeraj dopoldne sc ga je bil delavec Alfonz Prime tako navlekel, da si živcev ni mogel drugače pomiriti, da jc skočil v Ljubljanico, katere pa ni mogel preplavati. Ko ga je potegnil iz vode ognjičar Melkuš iu mu takorekoč rešil življenje, ie bil vsled tega pošteno ozmerjan.
li Trpinčenje živali. Te dni jc odpustil iz službe snažilcc okenj Karbl, delavca Ivana
Nevholda, kar je tega tako razkačilo, da jc šel v Karblnovo drvarnico in tam trpinčil njegovo kokoš tako, da so se ji videla čreva. Nevholda so zaprli.
PREDLOGI NA HAAŠKI MIROVNI KONFERENCI.
Haag, 24. junija. Glede na zaplenjanje trgovinskih ladij in blaga v pomorskih vojskah so nemški odposlanci predlagali na mirovni konferenci, naj se ustanovi posebno mednarodno sodišče, ki bi reševalo prizive glede na razsodbe' pomorskih sodišč posameznih držav. To mednarodno sodišče naj bi bilo sestavljeno iz dveh admiralov in treh članov stalnega haaškega razsodišča . Drugi nemški predlog določa, da nobena vojskujoča se država ne sme najeti osebe iz neutralnih držav za vojaško službo, tudi ako bi to bili prostovoljci.
ITALIJANSKA ESKADRA V TURŠKIH VODAH.
S m i r n a , 24. junija. Semkaj je priplula italijanska eskadra pod poveljstvom admirala Brochcttija. Eskadra bo priplula tudi v Solun, kjer italijanski konzul marljivo dela za slovesen sprejem.
GRŠKA POLICIJA.
Atene. 24. junija. Oficielne vesti iz Sofije trdijo, da je grški minister za zunanje zadeve Skuzes pisal predsedniku makedonskega odbora za grško vlado zelo kompromi-tujoče pismo. Ko sc je o tem izvedelo, pa je grška vlada naročija policiji na.i moža, ki jc imel s seboj ministrovo pismo, spravi iz pota. Atenska policija je moža dala umoriti. Grška vlada to vest dementira in izjavlja, da jc pod njeno častjo zavračati take mistifikacijc.
VJETA FRANCOSKA GENERALA.
Velika množica upornikov jc v petek obkolila generala Candaera, ga pretepla ter ga še-le potem izpustila, ko je obljubil, da odidejo osovraženi konjeniki. Tudi generala Pourgasa je obkolilo več sto ljudi, ki so mu grozili s smrtjo.
MIR NA FRANCOSKEM.
N a r h o n n e. Včeraj se je vršil v popolnem miru in redu pogreb nekega ubitega demonstranta. V okraju je mir. Tudi iz drugih okrajev poročajo, da je zopet nastal mir.
Telefonska in brzojavno poročim
»SLOVENSKA KMEC-KA ZVEZA« — IZREKLA NEZ4UPNICO DR PLOJU.
M a r i b o r , 24. junija. Danes je imela »Slovenska kmečka zveza ob nenavzočnosti drž. poslancev sejo. Soglasno se je sklenilo: »Slovenska kmečka zveza« obsoja najodločnejše korak dr. Ploja, da se je proti soglasnemu sklepu »Slov. kmečke zveze« ločil od drugih poslancev »Slov. kmečke zveze«, izreka mu nezaupnico ter pričakuje, da odloži mandat, ki ga je prejel od »Slovenske kmečke zveze«. Poslancem Pišeku, Roškarju, dr. Benkoviču in dr. Korošcu se izreka popolno zaupanje za njihovo postopanje.
SLOVENSKEMU KLUBU.
Jesenice-Sava, 24. junija. Delavci odobravamo možati nastop državnih poslancev »Slovenskega kluba«, ker niso šli v klub z liberalnim Hribarjem.
MANIFESTACNO ZBOROVANJE ZA SLOVENSKO VSEUČILIŠČE.
Gradec, 24. junija. Danes ob 11. uri dopoldnese je vršilo v Trgovskem domu ma-nifestačno zborovanje slovenskega akademič-nega dijaštva v prilog slovenskemu vseučilišču in srednjim šolam. Vsi referati so bili viharno odobravani. Resolucije so bile soglasno sprejete. Soglasno se je protestiralo! tudi proti sklepu graškega akadeii ičnega senata, ki je prepovedal zborovanje na vseučilišču.
VVEISKIRCHNER PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 24. junija. Poljaki so sklenili, da glasujejo jutri za nemškega krščanskega socialca, dr. \Veiskirchnerja kot predsednika državnega zhora. S tem je izvolitev dr. Weis-kirehnerja za predsednika državnega zbora zagotovljena. Za podpredsednika državnega zbora je sklenil predlagati poljski klub dr. Starzinskega. Za podpredsednika poljskega kluba so izvoljeni dr. Dulemba, Pastor in Glotnbinski. Mladočehi so opustili pogajati se za to, da bi hi! predsednik državnega zbora Slovan, ker je vsled stališča Poljakov izključeno, da bi mogel biti izvoljen za predsednika Slovan.
SPLOŠNA STAVKA PEKOVSKIH POMOČNIKOV NA LAŠKEM.
Rim. 24. junija. Po celi Italiji se vrši za 18 ur vsled sklepa centrale v Milanu stavka pekovskih pomočnikov. Prebivalstvo je stavko mirno vzelo na znanje. V Milanu je bilo aretiranih 10 demoiistrujočih pekovskih pomočnikov. V okraju Piacenca so poljedelski iu industrijski delavci sklenili pričeti danes splošno stavko, da protestirajo s tem proti aretaciji nekaterih voditeljev.
MARCELL1N ALBERT.
Pariz, 24. junija. Clemenccau Marce-llina Alberta, ki je prišel k njemu v Pariz, ni dal zapreti. Ker Albert noče ničesar o svojem pogovoru s Clemenccaujem izdati, sodijo, da ga je Clemenceau na bogsignvedi kak način pridobil za to, da pomiri ljudstvo ua južnem Francoskem, katerega je tako hudo razburil.
MIR NA PORTUGALSKEM.
L i s s a b o n , 24. junija. Na Portugalskem vlada sedaj popolni mir. Baje je vsak upor vsled zvestobe armade brezuspešen. Dva lista sta sistirana.
1898
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode sv. Petra oesta 35.
Kupujem strižene in zmešane lase, ker jih potrebujem za lastni izdelek in ne za promet, vsled česar jih plačujem dražje kakor vsak drug.
Sprejemam tudi po pošti.
J
Koroška
Planinska KIsIIca
je najfinejša in najcenejša.
Razpošilja jo s slovenskimi etiketami: Studenčna uprava Tolsti vrh, pošta Guštanj na Koroškem.
Služba organista in cerkvenika MT«*
Dohodki: 4U0 K stalne plače, ii4 K, se dobi najemnine od zemljišča, prosto stanovanje in drva.
Prednost imajo oženjeni in rokodelci. Nastop takoj.	1433 2_i
Naznanilo.
A
Za izplačilo delnic I. Narodnega doma v Ru-dolfovem bile so 20. junija 19t)7 izžrebane sledeče delnice:
152 148 198 17 13 J86 150 53 177 10+ 133 131 1 7 6 167 132 Ft 168 81 34 43 180 60 79 30 78 80 184 146 16 21 161 37 5+ 14 13 65 165 125 Za likvidacijski odbor:
1425	Dr. Albin Poznik.
klJučaonICarsKa strojno so
pomočnika s o o ©
2
fllB s dobrimi spričevali in z izkazom.
da sta službovala pri strojih, se sprejmeta takoj.	1407 2-2
Predstaviti se je osebno pri ravnateljstvu c. k.tobačne tovarne v Ljubljani.
Spretnega Ma:: za Krtače s pokrovi
(Deckelkardenschleifer) išče
bombažna predilnica fn tbalnica u Tržiču
(Gorenjsko).
Tozadevne ponudbe, opremljene z dobrimi spričevali in * referencami vposlati je naravnost imenovani podjetnici^
1400 3-3
Koroške nouice.
k Beljaški deželnozborski mandat. Vsenemci kandidirajo za po Ghonovem odstopu izpraznjeni deželnozborski mandat profesorja Angererja.
k Kolesarski tatovi se vedno bolj množe v Celovcu. Ta teden je bilo raznim osebam ukradenih več koles, v vrednosti okoli 600 K. Kolesarji, ki Celovec obiščejo se opozarjajo, da naj pazijo ua svoje železne konje, ker drugače jim ne more nikdo zagotoviti, da bi se kak nepridiprav ž njim ne odpeljal.
k Novi beljaški kolodvor. Železniško ministrstvo jc že preštudiralo načrte za novi osrednji kolodvor v Beljaku, ki sta ga izdelala beljaško ravnateljstvo državnih železnic in pa upravni svet Južne železnice. V kratkem sc vrši komisijonelni obhod.
k V Zihpolju blagoslovi krški škof v nedeljo dne 30. t. m. nove zvonove.
k Umrl je upokojen ravnatelj finančnega deželnega ravnateljstva, dvorni svetnik vitez pl. Glotncr.
k Iščejo llletnega šolskega učenca Benedikta Winklerja iz Sachsenburga, ki jc pobegnil svoji materi.
k Sodnijski izpit je napravil v Gradcu g. dr. Ožbc Klavnik c. kr. avskultant v Celovcu.
k Umrl je v Celovcu baron Seenus pl. rreudeuberg, star 86 let. Gradil je svoj čas železnice čez Semering. Volil je »šulferajnu« 15.000, celovškim in beljaškim ubogim po 15 tisoč in ubožnim beljaškim meščanom 60.000 kron.
k Tatvina. Posestnika sinu Flatscha-cherju iz Winklerna jc bilo ukradenih 17 bankovcev po 100 kron. Osumljen je neki dninar, katerega so že izročili deželnemu sodišču v Celovcu.
k Kolesar povozil. Včeraj je po Beljaški cesti v Celovcu tako drvil neki kolesar, da je podrl na tla 8-letnega sinčka, tapetnega mojstra g. Benedettija. K sreči si je na nekaterih krajih le kožo nekoliko opraskal.
k Lesna dražba. 23. junija se bode vršila v občinski pisarni v Sachsenburgu ob 10. uri dopoludne dražba, na kateri sc bode prodalo okoli 1000 ur' smrekovega in mcccsnovega lesa.
k Iz sodnijske službe. Prestavljeni so: Dežeinosodni svetnik Hierlander iz Celovca v Gradec, sodni pristav dr. Gstottner pl. Willenrecht iz Volšperka v Kindberg. Imenovani so: Sodnim svetnikom dr. Vog! v Vol-šperku, sodnim tajnikom v Gradcu dr. Thuile v Beljaku, sodnim pristavom v Volšperku dr. Zemann.
k Koroški advokati. Advokatov na Koroškem je 29, najstarejši vodi svojo pisarno že od 1873. Advokatskih kandidatov je 16, notarskih pa sedem.
k V Ugovici je bila 16. t. m. strašna nevihta. Dež je lil kot iz škafa; po cesti je tekla voda ter tidrla z zasilno stanovanje žup-nikovo, da je moral bežati.
k Odlikovanje. Dež. šolski svet ie izrekel nadučitelja Ivanu Mulliju v Kreuthu pri Pli-btrku, Jožefu Ortnerju v Št. Martinu pri Beljaku in Jakobu Nojstrniku v Rangersdorfu za dolgoletno, zelo uspešno delovanje v šoli popolno priznanje.
k »Zveza koroških trgovcev« priredi 23. t. m. v Spodnjem Dravogradu ob polupetih popoludne potovalni shod.
k Poizkušen samoumor. Trgovski sotrudnik Baumgartner iz Špitala jc že dalje časa bolehal ter so sc na njem kazali znaki blaznosti. V takem duševnem stanju si jc najprvo zadal na glavi s kladivom težke poškodbe nato pa si prerezal žile na vratu in rokah. Ko so udrli v njegovo sobo, našli so ga nezavestnega na tleli.
k Okrajna učiteljska konferenca za špi-talski okraj se bode vršila letos 31. avgusta.
k Imenovanje. Sodni pristav pri okrajnem sodišču v Celovcu g. Ernst Martinak je imenovan deželnosodnim tajnikom.
k Šolstvo na Koroškem. Sedaj je na Koroškem 372 ljudskih in 11 meščanskih šol. Učni jezik je na 3 šolah slovenski, na 84^ slovenski in nemški, na ostalih nemški. Šoloobveznih otrok je bilo lani 61.057, med njimi 30.636 dečkov in 30.421 deklic. Meščanske šole je obiskovalo 532 dečkov in 732 deklic, ljudske šole pa 28.101 deček in 27.319 dcklic; v zasebnih ljudskih šolah, ki jih je 15, je dobivalo pouk 1679 otrok, doma pa 60. Radi raznih duševnih in telesnih nedostatkov so bili nezmožni 703 otroci, pouka pa se sploh ni udeleževalo 997 popolnoma zdravih otrok. V nemških javnih šolah je bilo učencev in učenk 45.525, na slovenskih 295 in 11.357 na mešanih. Poučevalo jc 670 učiteljev iti 259 učiteljic, skupaj 929 učnih moči. Na zasebnih šolah pa ie bilo nastavljenih 12 učiteljev in 55 učiteljic. Značilen jc v poročilu c. kr. deželnega šolskega sveta sledeči odstavek: Glede pomanjkanja učnih moči na šolah z obema deželnima kot učnima jezikoma se da pripomniti, da cclo rojeni Slovenci zatajujejo svojo narodnost in se vsposabljajo le za poučevanje v nemščini, da jim ni treba poučevati na mešanih šolah, ki so navadno zelo oddaljene od prometa. Da sc pride pomanjkanju učnih moči v takih kraiih v okom, bode deželni odbor dotičnim učiteljem zvišal doklade.
odprtim nožem. Ule, ki se mu je proti postelji umikal, je padci vznak na posteljo in se skušal z nogami ga ubraniti. Janešu sc je posrečilo mu zadati tri ureznine na levi roki in eno na levem sencu. Obdolženec je sam priznal, da jc bil njegov zagovor o silobranu brezpomemben. Sedel bo 3 mesece v težki ječi.
Za godce ni hotel ničesar dati. V Može-tovi gostilni v Dolenji vasi se je dne 20. majnika plesalo. Jože Antončič, posestnika sin je šel pobirat za godca. Janez Maslo, posestnika sin iz Senožeč mu ni hotel ničesar dati, ker sc ni plesa udeležil. Stal^ jc pri vratih kuhinje, poleg njega pa Jožefa Škaniperle, posestnika hči iz Dolenje vasi. Antončič jezen, da m u je Maslo odklonil donesek, se je ž njim spri in vanj iz razdalje kakih 5 do 6 ko-
rakov vrgel steklenico z veliko silo, a ker se jc ta hipoma umaknil, jc zadel Jožefo Škaniperle v obraz in jo težko poškodoval. To obdolženec odkrito priznava. Sodišče mu je za kazen priznalo 5 mesecev težke ječe ter v plačilo 150 K za bolečine.
Nista se dala oplašiti. Delavca Jernej Petrin in Jožef Hubat sta rogovilila dne 7. aprila tega leta zvečer precej pijana po Hrašah. Hubat je držal v roki odprt nož in omenil tovarišu, da bi sedaj rad kakega h . . . ča dobil. V tem srečata Janeza Tršana, ki se je vračal domu. Hubat stopi k njemu rekoč: »Počakaj, ti bom eno dal.« Da bi ga oplašil, spustil je Tršan iz samokresa, ki ga je imel pri sebi, en strel. S tem je pa še razdražil Petrina, kateri ga je s kolom na tla pobil, Hubat ga je pa dre-gal z odprtim nožem in mu zadal osem poškodb. Ko sta cula prihajati ljudi, sta zbežala. Hubat bo za to sedel pol leta v ječi.
Zopet nož. Na pustno nedeljo tega leta je prišlo v Velepičevi hiši na Pšati do prepira med delavcem Francetom Kavko in posestni-kovim sinom Nandetom Nahtigalom. Kavka .ie bil jezen, ker ga je vrgel malo preje Nahtigal med butare. Zato je sunil Kavka svojega nasprotnika z odprtim nožem v dlan desne roke in ko so mu nož odvzeli, ga je še s krušnim nožem dregnil v hrbet. Obdolženec pravi, da jc bil vsled zavžitega kuhanega žganja tako omamljen, da se ne vc na vse spominjati. Priznala se mu je za kazen enomesečna ječa plačilo 60 K za bolečine in povračilo na zaslužku.
Tatinski pomočnik. Albin Wieser iz Po reč je služil kot mesarski pomočnik pri Mariji Stiickler v Ljubljani. Zvečer dne 18. aprila t. I., ko je že službo zapustil, vrnil se je družbi dveh tovarišev v Stiicklerjev hlev m vzel 20 kron vredno konjsko opravo, katero je za 6 kron prodal. Ker je bil Wieser že za radi goljufije kaznovan, obsojen ie bil na pol leta težke ječe.___
Znanstvo in umetnost.
*	Umrl je češki pisatelj J. Zakrejs, 68 let star. Spisal je več dramatičnih del, krajše beletristične in satirične stvari in socialni roman. Bil je idealist in se ni mogel sprijazniti z moderno.
*	Krajepisni odsek »Matice Slovenske« se obrača do vseh gospodov, ki so prevzeli nabiranje krajepisnih imen po slovenskih občinah, z uljudno prošnjo, naj blagovolijo kmalu poslati dotične zbirke. Pred kratkim so poslali take zbirke po g. profesorju dr. Ozvaldu gg. dijaki goriške gimnazije: Vene. Bele, Vekoslav Filipič, Fr. Kompare, Ivan Mozetič, A. Rutar, M. Zavadlal, Fr. Pahor, Avg. Rustja, Avg. Pertot, J. Markovič, And. Budal, A. Pilili, lv. pl. Zuccato in nabiratelj iz Vrtojbe, ki ni imenovan. Bodi jim vsem za njih trud od »Matice« izrečena iskrena zahvala in naj naj-deio mnogo posnemalcev.	v
*	Celestin Medovič, znameniti historični slikar hrvaški, cj dovršil novo sliko, pred-stavljajočo poroko Zvonimira s kraljico Lepo. Sliko je naročila deželna vlada hrvaška.
izpred sodlHa.
Spor zaradi petja. Posestnik Anton Ja-neš iz Babncga polja se jc jezil v Trohovi gostilni na dninarja Antona Uleta, ker je ta na koncu vsakega petja pristavil »kuki«. Janeš je pristopil k njemu z vprašanjem »ali se upa nanj poseči«. Ulc, ki celo stvar ni smatral za resno, mu je dal klofuto. To pa je larieša tako raztogotilo, da ga jc naskočil
Darovi.
Za narodno in gospodinsko šolo v Št. Jakobu na Koroškem je nabral g. lekarnar J. R. Hočevar na Vrhniki 308 K. katere so darovali sledeči gg.: J. R- Hočevar, lekarna! 60 K; sl. kmetiiska posojilnica 50 K; Kotnik, tovarnar itd. 40 K; G. Jelovšek, župan itd. 20 K; Jos. Lenarčič, tovarnar itd. 20 K; M. Tomšič, tovarnar itd. 20 K; Jos. Kunstelj, veletržec itd. 10 K; vrhniške učiteljice 10 K; Jos. Verbič. obč. odbornik 10 K; Ig. Tomšič, tovarnar 4 K; K. Matajc, nadučitelj 2 K; V. Levstck, nadučitelj v p. 2 K; J. Jurca, uradnik 2 K; dr. Furlan, sodnik 2 K; J. Požar, kance-list v p. 2 K; M. Poher, postajenačelnik 2 K: Andrej Grampovčan, trgovec 2 K, L. Gantar, dekan 2 K; J. Scdej, kaplan 2 K; M. Sušnik, kaplan 1 K; omizje »Ilirija« v gostilni g. Ko-renčana na Vrhniki, nabral g. inženir Kette, 45 K. Vsi gg. darovatelji stanujejo na Vrhniki. Odbor jim izreka za njih požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo.
Poslani našemu upravništvu.
Za ljudski sklad. Delavsko konstimno dru štvo (Ljubljana) |k> g. dr. Lainpctu 10 K.
imperatorja in njegov pogreb. Kot statisti bode nastopilo 300 visokošolccv.
Ker ga je oče vedno tepel, se je usmrtil Berolinu 131etni Pezold. Stara sainoumorllca. Pri Hallu se je usmrtil 721ctni učitelj jezikov NVirken z Dunaja zaradi rodbinskih prepirov. V Bayreuthu sc je usmrtil 731etni vinogradnik Serr, ker so ga naznanili zaradi ponarejanja vina.
Znani Gvidon Podreka, ustanovitelj, lastni urednik umazanega italijanskega lista Asino (Osel), katerega je »Slovenec« že večkrat omenil, jc res izrodek slovenske korenine; toda ne samo on, ampak že njegovi pra-uedi so bili potujčeni, tako da razven priimka nič druzega slovenskega ni na njih. kakor se je že z marsikatero odlično družino storilo. Podrekov oče je oni, ki je pred nekaterimi leti spisal zanimivo knjigo »Slavia ltaliana«, v kateri, med obilico plevela in netočnosti, je tudi precej dobrega. Siccr tudi on niti besedice slovenskega ne zna, dasi je skazal v svojem delu mnogo simpatije do beneških Slovencev. Sin, jako nadarjen in v nekaterih ozi-rih celo genijalen, je popolnoma zgrešil pot življenja ter vsled preživahne fantazije iu prevladujoče strasti krenil na slaba pota s svojim »Asino«. Njegova predrznost in umazanost preseza vse meje, kar je mogoče le, kjer velja vsestranska tiskovna svoboda. Težko je dobiti hujšega cinika; njemu ni nič sveto, nič spoštovanja vredno; iz vsega se norčuje, vse tira v blato do samega Boga. Hujska, črni in obrekuje, da je groza. S svojim nazori spada med skrajne socialiste, a duševno ni hujšega anarhista. Nemogoče ie preceniti zlo in pokvarjenost, ki jo je provzročil posebno med nižjimi sloji s svojim tednikom. Pravi strup, pristna kuga, ki pomori vse do kali, kamor pride! Zadnje čase vsled številnih reklamacij se je začela agitacija proti temu nestvoru tudi v parlamentarnih krogih. Sodnijske oblasti, navadno v takih zadevah slepe in gluhe, so vendar spregledale ter obrnile pozornost na nezaslišano, uprav satansko predrznost »Asi-na«. Od strani katolikov pa sc je sprožila zadnjič misel, da se ustanovi zoper »Asina« »II Mulo« (zoper »Osla« — *Mczeg«), kateri naj bi natanko zasledoval in pobijal s zdravim a perečim humorjem uhatega blatoljuba. V ta namen se jc prav v kratkem nabralo prostovoljnih doneskov čez 20.000 lir. Podreka deluje tudi na vse druge mogoče načine zoper nravstvenost, zoper vero in zoper ustavo. Ni večjih homatij, izgredov in vsakojakih social-no-anarhističnih manifestacij, kjer bi ne bilo zraven tega ognjevitega, zgovornega agitatorja. To jc njegov poklic in cilj življenja in gmotna korist. Z izdavanjem lista, s preda-vanji, z dopisovanjem, s propagando itd. mu baje pride v žep 10.000 do 12.000 lir dobička na leto. Sicer pa ta ubogi proletarec tudi s temi tisočaki težko izhaja, toliko zahtev, nepotrebnih potrebščin in razvad mu naklada vsakdanje življenje!
Očeta je zadušil v hajdumaški občini na Ogrskem 20-Ietni Aleksander Fungar, ker se e spri ž njim. Morilca so zaprli.
Moč dobrega časopisja. Šc za časa francoskega ministrskega predsednika Combesa so izdajali v Parizu asumpcionisti izvrstno urejevan časopis: »La Croi\.« S svojo odločni pisavo je delal Conibesti velike preglavice, zlasti ker sc jc ljudstvo kar trgalo za list. Cena enemu izvodu ic bila en cent. Ker Combes ni vedel, kako bi zatrl list ali vsai zmanjšal njegov vpliv na ljudstvo, sc je obrnil na sv. očeta Leona XIII. s prošnjo, naj list ustavi, on pa da preneha preganjati Cerkev in redovc. S krvavečim srcem jc baje papež žrtvoval izvrstni list, upajoč, da s to žrtvijo reši še večjo in važnejšo institucijo. Prišla ic bridka prevara, Combes je prelomil dano besedo, danes ui »La Croix-a« nc redov. — Dober zgled za naše razmere.' Podpirajte naše časopisje, z »Narodom« in njegovimi priveski proč v peč.
Strašna nesreča. V nekej železotovarni v Spandanu na Nemškem je padla na monterja Schulza več stotov težka železna plošča in siccr tako, da ga je z robom zadela na vrat in ga mu skoro popolnoma presekala. Bil jc takoj mrtev.
Baron v ječi. Budimpeško kazensko sodišče jc obsodilo barona Schonbcrgerja, soproga zloglasne baronice Schonberger na 6 mesecev težke ječe, ker je ponarejal menice na ime svoje žene. Baron je trdil, da je to storil, ko ie bil vinjen. Obsojena jc bila tudi neka gospa Ludvvigh, ki mu je posojala denar.
Po svetu.
Samoumor dijaka radi slabega spričevala. V Novem Sadu se jc ustrelil gimnazijec Urban, ker mu .ic profesor Pinkovič dal slab red. Profesorja sta brata samomorilčeva nato isultirala.
Shakespearejev »Julij Cezar« v rimskem Koloseju. Iz Rima nam poroča prijatelj: 15 t. m. bodo vprizorili igralci argentinskegs gledališča v Koloseju dva prizora iz Shakes oearjevega »Julija Cczaria«, namreč umor
Iz pariškega življenja. Nedavno so v Pa
rizu zaprli nekega Italijana, po imenu Lucca, ki je bil obdolžen, da jc umoril neko lahkomiselno žensko, Ivano Beauge. Sedaj sc je izkazalo, da jc nedolžen. Prišla je namreč ob 11. uri ponoči k policijskemu komisarju Ha-mardu neka 22letna Georgetta Lattra in je izpovedala, da jc ona umorila Ivano Beaude. Ko ii komisar ui hotel verjeti, mu jc pokazala nož, zavit v neki časnik in poln krvavih sledov. Povedala je nato sledeče: Ko sem sc v petek ponoči vračala od nekega plesa domov, sem srečala Ivano Beauge. Beauge jc bila zelo razburjena in mi je začela očitati, da sem plesala z Lucco, ki je njen ljubimec. Beauge, ki jc znana kot sirova ženska, mi jc pre tila in jaz sem mislila, da me bo zadavila. Potegnila sem nož, ki ga imam ponoči vedno pri sebi, in sem io zaklala. Komisar je Lauro dal zapreti, Lucco so pa oprostili.
Napad na vlak. Med postajama Kccskc-met in Helvetia so neznani pobegli napadmki metali kamenje na osebni vlak in so pobili vse šipe. Veliko popotnikov jc bilo ranjenih Vlak ie moral obstati na progi.
Umorjen je tolmač turškega konzulata v
Teheranu. Morilec je pobegnil.
Zavednost Rumunk. Madjarski listi poročajo s prozornim namenom, ščuvati proti Ru-tnuncem, o sledečem dogodku. Soproga nekega rumunskega državnozborskega poslanch in njena mati sta prisostvovali izkušnjam na ljudski šoli v Berboli. Na madjarski pozdrav učitelja Koste sta odločno odgovorili, da si to prepovedujeta, in nagovarjala otroke, naj ne odgovarjajo v madjarščini. Med izkušnjo sta se neprestano smejali, da ju je inoral predsednik končno opomniti, naj prenehata s takim obnašanjem, a brez uspeha, kajti gospe sta še nadalje žalili Madjare. Ko pa je neki šolarček na učiteljevo vprašanje odgovoril, da Sedmo-graško spada k Ogrski, je skočila mati razburjena pokonci in zaklicala učitelju, naj se sramuje kot Romun, v tem zmislu poučevati mladino, ko bi vendar moral vedeti, da Sed-mograško spada k Rumunskemu. Vsi opomini predsednika niso izdali ničesar, ampak sta gospe pozivali navzoče starše, naj nikar ne pošiljajo svoje dece v take šole. Nadaljne izkušnje so bile prekinjene in o celem dogodku sestavljen zapisnik. Proti obema gospema bode nastopilo državno pravdništvo. — Naj bo vest resnična ali ne, vendar je krasno izpričevalo narodne zavednosti Rumunk, katere želimo več tudi pri Slovenkah, pa ne pri raznih »narodnih prireditvah« s prodajanjem v paviljonih i. t. d.
Ameriške vesti. Cikaški Italijani so ustanovili nekako čikaško italijansko trgovsko zbornico, ki naj bi imela namen, ustanoviti po kmetih naselbine, kjer bi se nastanili italijanski izseljenci iz mest. Vodja celega podjetja ie italijanski konzul Gvidon Sabetta. Skoro gotovo pa je nova ustanova sredstvo, s katerim hoče Italija povzdigniti tudi svojo trgovino z Združenimi državami, kajti tudi ta namen ima nova trgovska zbornica. — Gozdovi v Ameriki se vsled brezmiselnega in neurejenega izkoriščanja tako krčijo, da bode treba v malo letih les uvažati z Japonskega in Mandžurije. Letošnji pridelek bombaža bode za 14% slabši kot lanski. Poročilo je vplivalo jako slabo na borzo. •— V Clevelandu stavka 2000 strojnikov, ker gospodarji nočejo znižati delovnega časa na 9 ur. — Stavka obrežnih delavcev v Ne\v Yorku je jela pone-havati. 5000 delavcev je začelo zopet z delom. Zvezna vlada bo razdelila med Indijance letos 25.000 glav živine. — Okoli 40.000 rudarjev se v Pittsburgu pripravlja na stavko.
Zidje na Ogrskem. Kjerkoli vladajo nezdrave razmere, tam se širijo Zidje kot kobilice, tako na Ruskem, ne manj na Ogrskem. L. 1735 je bilo na Ogrskem 13.000 Židov, leta 1840 244.000, 1. 1859 368.000, 1. 1880 približno 624.000, 1. 1900 pa so jih našteli 826.000. Krščenih je bilo zadnjih deset let 2193 Zidov in 1952 Židinj. Na srednjih šolah je 2029%, na vseučiliščih pa 304% Židov. Med državnimi uradniki tc svojati ni nič manj kot 8533. Ker se najlažje ribari v kalnej vodi, so navadene številke lepa ilustracija k sedanjemu položaju na Ogrskem.
Nove hranilnice za otroke. V Ne\v Yorku je izumel neki Amerikanec novo vrsto hranilnice za otroke. Hranilnica je navadne velikosti, kakor se dobivajo po prodajalnicah od K 1 '20 do 5 K. Izumitelj pa je vtaknil v hranilnico malo uro, katera se navije, kakor hitro sc dene v hranilnico komad 50 stotink, za kateri je napravljena odprtina. Ura gre 24 ur. Cc sc hoče torej, da gre ura redno, sc mora vsak dan vložiti v to hranilnico ali skrinjico 50 stotink ali 10 cent. amerikan-skega denarja. Tako sc prihrani vsak teden 70 cent. ali v naši vrednosti K 350. Take hranilnice sc prodajajo v velikem številu. 5rav bi bilo, da bi sc uvedle tudi pri nas.
Povodnji na Balkanu. Velike povodnji so • solunskem in skopljskem vilajetu. Voda je odnesla mostove in poškodovala železnice. Po mnogih krajih jc uničena žetev. Iz Skoplja se poroča o močnem potresu in pa, da je padala toča.
S strupom ja podgane sc je poizkušal usmrtiti 691ctni dunajski zasebnik Jakob Ro-scnfeld. Ker pa strup ni močan, sc mu satno-umor ni posrečil.
Veliki požari. Na Semeringu je zgorela gostilna Doppclreicherjeva. Škoda velika. — V Milanu jc napravil požar v skladiščih državne železnice 80.000 frankov škode. — V Belgradu je zgorel del tvornice za sukno bratov Pilič. Škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Lastniki so zavarovani.
Stavka brodarjev na Renu. Pri 92 ladjinih podjetjih renskih s 350 parniki stavka 1200 mašinistov in kurjačev.
Nesreča. V Škodovih plzenskih tvornicah prožil premog in ubil rudarja Friedericha.
V Karlove Vare je došel nadvojvoda Jožef Ferdinand.
Rektor Ivovskega vseučilišča za prihodnje šolsko leto je postal zgodovinar dr. Dem-binski.
Nesreča. V Škodvih plzenskih tvornicah sc jc v peči, kjer se topi železo, vnel plin. Dva delavca sta bila nevarno, štirje pa lahko ranjeni.
Dva sodelavca umoril. Zaprli so v Ga-štajnu železniškega delavca Vukeliča, ki je brez vzroka umoril dva in nevarno ranil štiri sodelavce.
Povodenj imajo v Trikkali na Ogrskem. Utonilo je tiad 100 oseb.
Konhicijev sorodnik na mirovni konferenci v Haagu. Kong-hien-ho, trgovski ataše in član kitajskega odposlanstva v Haagu, sc ponaša po »Lokalanzeigerju« da jc s Konfucijem v sorodu v 72. kolenu. Pomisliti je treba, da je Konfucij živel 551—479 pr. Kr. r. in da ga Kitajci po božje časte. V očigled takemu sorodniku in sorodstvu naj se naši baroni, grofi
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
pc<Hljati>e na dem sprejeme restourater „J<arcdnege t>ema" g. I^r ž i 5 n i (Telefon |t. 82.)
in knezi kar skrijejo s svojimi pargamenastimi, zaprašenimi rodovniki.
V l-lletno ječo je obsojen še ne 201etni tirolski divji lovec Eeichtner, ker je ustrelil gozdarja Brunnerja.
Švicarske gore so se znižale. Vse švicarske gore so se znižale za 3 m 26 cm. To pa se je zgodilo na sledeči način: Iz ženevskega jezera štrli visoka skala »Pierre a Ni-ton«. Leta 1820 so jo zmerili ter našli, da je 376 m 85 cm visoka. Po tem znaku so nato preračunili visokost za vse švicarske gore. Sedaj pa se je izkazalo, da so se leta 1820 zmotili za 3 m 26 cm, vsled česar jc treba vse visočine na katastrskih kartah popraviti.
Strastni kadilci. Knez Bismark je pokadil 150.000 smodk; to je povprečno 8 komadov na dan. Mnogo več pokadi slavni Edison. Na dan pokadi deset smodk, a ko sc vglobi v svoja preiskovanja, kadi dvakrat toliko, da napreže vso svojo umsko silo. Znameniti ameriški tragik, Edvin Bust, drži vedno cigaro v ustih. Kadil je za čas predstave tudi za kulisami, sluga mu jc držal zapaljeno cigaro, dočim je on igral, a čim je odšel z odra, je takoj vzel slugi cigaro iu strastno kadil. Pred tremi leti je umrl na Dunaju neki starec, ki jc v 54 letih pokadil 628.713 smodk, to je 11.653 na leto, a to je povprečno 31 cigar na dan. Ta strast ga je stala okolu 70.000 kron.
Hitra zveza z Japonsko. »International Sleeping Car Company« je ustanovila tedensko brzovozno zvezo med Londonom in Japonsko čez Sibirijo. Vlaki bodo iz Londona odhajali vsako nedeljo zjutraj ob 9., bodo dospeli v Moskvo v sredo, v Irkutsk prihodnji torek, v Vladivostok prihodnji ponedeljek, to je nekako v 16 dneh. Iz Vladivostoka se bo potem s parnikom v enem dnevu prišlo na Japonsko. Vlaki so zelo elegantno opremljeni. Vozni listek iz Londona v Nagasaki stane 1125 lir za prvi razred, 800 lir za drugi. Dozdaj je bila najhitrejša zveza med Londonom in Japonsko čez Kanado. Vožnja ie trajala 24 dni.
Največje stvari na svetu. Največja banka nahaja se v Londonu; največja ccrkev v Rimu; največja trgovska borza v Newyorku; najvišja železniška zgradba v Parizu; največja kamenita zgradba v Egiptu; največji doslej znani vodopad v Afriki- največji javni vrt v Parizu; največja reka v Južni Ameriki; največja tovarna topov v Essenu.
Čoln se je preobrnil v Glasgovu. Utonilo je 6 oseb.
Slon je zdivjal v draždanskem cirkusu Henry. V cirkusu je nastala velika panika.
Inotnoški stavkujoči peki so pretepli pekovskega mojstra Hansa Auerja in njegovega spremjevalca do krvi. Auer je nato dvakrat ustrelil iz revolverja, nakar so napadalci zbežali. Enega napadalca so že prijeli, o drugem sc govori, da je nevarno ranjen.
Oder se je podrl pri zgradbi novega be-rolinskega operetnega gledališča. Ranjeni sta dve in mrtvi tudi dve osebi.
Kuga v Aleksandriji. V Aleksandriji sta umrli za kugo 18. t. m. dve osebi.
Simplonski predor. Ker vzporedni rov v Simplonskem predoru ni ves zidan, je v nevarnosti, da se vsled velikanskega pritiska podre.
Tri dvoboje ima ogrski časnikar Jožef Deak s tremi častniki, ki se je spri ž njimi.
Vpliv rabe oči na zdravje. Dr. Gulick, ravnatelj šolskih zdravnikov v Newyorku poroča o vplivu rabe oči na splošno zdravstveno stanje človekovo. Na podlagi obilih izkušenj je dokazal, da velika večina ameriškega prebivalstva boleha na različnih boleznih zato, ker prenapenja vid: Navadne bolezni, ki pohajajo iz tega, so glavobol, slabo prebav-Ijanje, histerija in včasih tudi epilepsija. Oči se v prvi vrsti pokvarijo v šoli, večinoma zaraditega, ker sc pusti, da luč pada na oči naravnost, dočim zahteva oko le reflektirano luč. Posebno škodljivi za vid so časmj**f^
Psi iz Azije in Avstralije na Dunaju. 14. t. m. so otvorili na Dunaju mednam/fno razstavo psov. Izložene živali so veLczanimive radi posebnosti, ki se v tolikem šte/ilj^dTugod še niso videle. Kitajci so poslali iQq\o čedo majhnih, levom podobnih psov, ki imajo tem-nomoder gobec in jezik. Radovednost vzbujajo najbolj, ker jih sinovi nebeškega kraljestva jako cenijo kot imeniten oblizek. Iz Avstralije pa so pripeljali strah ovčjih čed, din-go. V celih tropah sc vlači po deželi prežeč na plen, napada ovcc, loti se tudi goveda, ne ustraši se pa tudi človeka, če je sila. Namnožili so se tako, da je začela avstralska vlada razpisovati nagrade ua ubite dingo-pse.
Poizkusi o prebavi kač. Dr. Solokowski ie izvršil mnogo poizkusov glede na to. kako kače prebavljajo. Poizkuse .ic delal na velikih kačah boah iz Bornea, ki so dolge po osem
metrov in last znanega Hamburžana Hagen-beeka. Navadno hranijo te kače s kunci. Solo-ko\vski jim jc dal požreti cele srne. Kača sc vrže na srno z neznansko silo, jo v hipu ovije, docela zmasti in potem začenja cclo požirati. Neka kača je požrla 37 kg težko srnico v pol ure. Druga kača je v teku treh dni požrla 42 kilogramov mesa, druga v štirih dneh 69 kilogramov. Prebavi pa to množino v dveh do treh tednih.
Markov stolp v Benetkah. Ker so v Italiji še vedno v skrbeh, da bi se utegnil Markov stolp, katerega so začeli iznova graditi, zopet podreti, zlasti radi temelja, ic beneški muni-cipij poveril posebni komisiji nalogo, naj izreče o načinu zidanja svojo sodbo. Komisija jc končala svoja preiskovanja iu se pohvalno izrekla i o sistemu grajenja i o materijalu. Opeka je po sodbi profesorjev milanske tehnike izvrstna, kakor tudi malta, za katero uporabljajo pesek iz Brente. Portlandcement iz Casalmonferato zadošča vsem zahtevam. Tudi podlaga je tako trdno zgrajena, da jc skoro vsaka nevarnost izključena, zlasti še, ker so posamezni deli zidovja zvezani med seboj z železjem.
Novi spiritistični medij. V Milanu so našli novi spiritistiški medij Avgusta Politi, doma iz Rima. »Društvo za dušeslovnc študije« v Milanu je dalo Politija preiskati po zdravnikih, ki so izjavili, da je duševno popolnoma normalen in da tudi ne trpi na kaki živčni bolezni. To izpričevalo je bilo napravljeno leta 1905. »Društvo za psihične študije« jc Politija stalno angažiralo namesto znane Eusapije Palladino, ki jc odšla producirat se po Evropi. Najznačilnejša prikazen, ki jo Politi izvaja v špiritistiških sejah, je ta, da se vzdigne 30 centimetrov nad tla v zrak, se v zraku prevrača iu obstoji v zraku poševno v najrazličnejših legah.
Praznoverstvo. Nedavno se je ustrelil v svoji vili pri Pistoji na Italijanskem grof Cos-ta-Reghini, znan ljubitelj športa. »Stampa« poroča, da je vzrok samoumora, bil sledeči dogodek: Neka stara žena v Florenciji jc grofu prerokovala, da bo umrl 6. junija, odet v rumeno odelo. Grof je postal od tega dne čmeren, posebno zato, ker se je v njegovi vili res nahajala neka prastara odeja iz rumenega blaga. Naročil si je iz Florencije krsto in mrzlično pričakoval dan 6. junija. Ponoči sc je ustrelil.
Gospodarstvo.
g Premo vanje konj bo leta 1907 v Postojni dne 26. avgusta, v Domžalah dne 27. avgusta, v Kranju dne 28. avgusta, v Škofelci dne 30. avgusta, v Ribnici dne 31. avgusta, v Trebnjem dne 3. septembra, v Št. Jerneju dne 4. septembra in v Boh. Bistrici dne 7. septembra. Ker se v vseh postajah razdeli skupno le 93 državnih daril, torej v vsakem premoval-nem kraju povprek le deset daril državne podpore, je želeti, da v svrho podpiranja domače konjereje tudi občine in denarni zavodi k tem prispevajo ter konjerejskenm odseku v Ljubljani za premovanje konj domačih konje-rejcev ali konjerejcev sosednih občin nakažejo. Samostojni konjrerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
g Dobiček od petroleja. Akcijska družba za rafinerijo olja »Apollo« je imela svoj redni občni zbor. Za lani izkazuje 1,364.431 K čistega dobička.

izurjene f
pomočnike
sprejme takoj proti dobri plači oo
mizarski mojster o Ljubljana, U/olfoveul. 1
A Rojiti d "-«ski *ter ^ I


**
le izurjeni samostojni delavci, dobe trajno delo proti dobri plači. — Todi vodovodni monterji dobe trajno delo pri L. M. Ecker v Ljubljani. 1392 3-3


UP7
/•i C*	___■■
Ivan Podlesnik ml.

Priporoča svojo
trgovino s Klobuki In.Ml
V>.\ .NV>,/^,/i>» 'Ms </y \w. «0 <A' </y
.\/>> .V. .v> .v> T>A '/.!> V--A V-- '
mm
mmm

(w, \v/. </v^srr/. NVifvV
mm
»IT/.«"/.
>.V..Vys..\V>
Velika zaloga
GD
Solidno blaso
OD
tfii
Zmerne cene
mm
Razglas
1373 (3-3)
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v 1. razred šolskega leta 1907/8 dn^ 6. julija in se prično ob pol IO. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo , naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 30. junija med i/29. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasjjo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radoljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ljubljana, dnč 17. junija 1907.
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
Razglas.
V svrho oddaje prizidave župnišču na Koroški Beli v prora-čunjenem znesku 7500 K in sicer:
1.	za zidarska in dninarska dela	K 3400
2.	za tesarska dela..................1050
3.	za mizarska, ključarska, steklarska in pleskarska dela . . . „ 1900
4.	za kleparska dela................. 130
5.	za pečarska dela..................560
6.	za slikarska dela.................. 200
7.	za razna dela................... 2Č0
toraj v skupnem znesku . . K 7500 se bode vršila dnč 1. julija 1907 znianjševalna dražba ob 10 uri na licu mesta na Koroški Beli.
Pismene ponudbe se izročajo stavbinskemu odboru za prizidavo župnišča na Koroški Beli.
Za varščino se zahteva 10%.
Načrti, troškovnik, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so interesentom od 24. junija do 1. julija do desete ure dopoldan vsak dan na pogled pri županstvu na Koroški Beli.
Stavbinski odbor si pridrži pravico izbrati si ponudnike med došlimi ponudbami brez ozira na njihno visokost.
Stavbinski odbor za prizidauo župnitfa na Koroški Bell
1421 (2 2)
dnč 20. junija 1907.
<3o zor !
c$ozor !
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih oenah.
Z velespoštovanjem
871 12-11
Ignacij Camerrtik
kamnosek, Komenskega ulioe 26 v Ljubljani.
Podru±nica 1 v Spljetu. s
Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, mam mite itev. z:::
obrestuje
MT MT vloge na knjižioa in v tekočem računu od dne vloge do £A G ■'	dnevzdiga po ^ 2 jO.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500--, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
s v Celovcu.:
■ Rezervni fond 1 1 1 j K 200.000. 1 1 1