220. Številka.
Ljubljana, v torek 25. septembra 1900.
klim. leto
Izhaja vsak dan svečar, izimBl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrsk* desete aa vse leto 20 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za po&iljanje na dom radona as aa vse leto 2 K. — Za tuja dežel« toliko već, kolikor znala poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila pladnje ae od Itiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h £2 ge takrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12   Upravnlštvu ,naj ae bla» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v/ uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v apravniltvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Oktober 1899 in december 1900.
To vam je bilo lani veselo gibanje na Kranjskem. Tedaj je klerikalna stranka napovedala kranjski kmetijski dražbi boj. Mi smo pobrali rokavico, ki so nam jo vrgli klerikalci pred noge, in smo to naduto farovško gospodo tako neusmiljeno pretepli, da jo Se danes bole vse kosti.
Nihče ni bil gotov, da se posreči naši stranki, odbiti klerikalni naskok na kmetijsko družbo, ker nihče ni imel pregleda nad volilci in ni vedel za njihovo mnenje. Dražba ima precej členov, in ker ni bilo pravega osrednjega volilnega odbora, je bila zveza mej posameznimi agitatorji jako težavna. A vendar!   Koliko je tedaj ljudstva z vseh stranij privrelo v Ljubljano, in kako hitro so  spoznali ljudje, h kateri stranki da kdo pripada. Utisi velike zmage dne 26. oktobra 1899. so neizbrisni, najbolj pa ostalo nam je v spominu to, da je bil kmet naše stranke tako srečen in vesel, da je vendar enkrat v javnem dvoboju farovž podlegel. Tako je bilo našemu kmetu, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. Celo kmetje, ki so jih farovški zvezane seboj pripeljali, so bili veseli, da so klerikalci zadobili tak udarec. Prav od srca so farovžu privoščili batine,  ki jih je dobil tisti dan. Mej tistimi kmeti, ki so zmagali, in mej tistimi, ki so bili premagani, tudi pozneje ni bilo nič sovraštva, in marsikateri pristaš klerikalne stranke je dejal: Prav je, Bog ve, da je prav, da smo bili tepeni, bodo vsaj v farovžu manj pihali. In takisto neizbrisno ostane nam v spominu, kako so mlajši in starejši duhovniki po prihodu Dolenjcev pobrali šila in kopita in pobegnili z bojišča, in kako je farovški vodja, ki je pogumen le tedaj, če ga straži več desetin duhovnikov in njih fanatizo-vano spremstvo, kako je dr. Šusteršič bežal m si na begu z volišča skoro nogo izvil. Tndi on. ki je še par dni pred odločitvijo kakor petelin na gnojišču s perutmi okrog sebe bil in klical na boj, je sramotno zapustil svojo zastavo in šele zvečer v var-
nem prostoru prišel do sape ter pogumno kazal pest naši stranki. A tedaj so se mu le še smejali.
Tedaj smo videli strahopetnost klerikalnih generalov, tedaj smo spoznali, da zanje še mokre cunje ni treba, nego da jim je treba le neustrašeno pogledati v oko, ker je pošteni kmet srčno vesel, če jih kdo okrca.
Dne 26. oktobra 1899. smo lahko zapeli »pri nas je korajža, pri vas je pa ni." Ako vsak naših tedanjih sobojevnikov še čuti v sebi tisto nebeško veselje nad krasno zmago tistega dne, ako je še vsak tako prepričan o pogubnosti duhovniške politike, kakor je bil naš kmet dne 26. oktobra 1899, potem imamo za prihodnje državno-zborske volitve velik kor agitatorjev. In če pojdejo ti sedaj z isto radostjo in z isto požrtvovalnostjo na delo kakor lani, potem bomo imeli letos vesele božične praznike.
Nujno je potrebno, da se že napravi red mej našo politikujočo duhovščino, nujno je potrebno, te ljudi z mrzlo vodo politi, da se s pamet ž. Zdaj niso pri zdravi pa meti. Zdaj res mislijo, da velja jeden duhovnik za tisoč vernikov, katero neslanost jim je škof Napotnik na katoliškem shodu natvezil, in skoro si bodo domišljali, da je vsak izmej njih vreden, da se ga postavi v tabernakelj. Prav resno si tudi domišljajo, da vse vedo in vse znajo. Ta njihova norost je nalezljiva, kakor se vidi pri dru. Šusteršiču. Ta si domišlja, da se je sv. Duh ž njim pobratil in sklenil ž njim pogodbo, po kateri bo odslej jezik dra. Šu-steršiča oznanjal misli sv. Duha. Tudi na katoliškem shodu je mož metal svetopisemske izreke mej „velecenjene" kmete kakor kak svetnik.
Toda kaj za dra. Šusteršiča? Advokatov dobimo kolikor hočemo, ali kaj bo z vero, kaj bo s cerkvijo, če naši duhovniki znorš?
V mrzlo kopel ž njimi, kakor lani dne 26. oktobra 1899.! Potem bomo zopet v cerkvah namesto pustolovskega zabavljanja slišali kako pametno propoved, potem bo z našimi duhovniki zopet človeško pametno
govoriti in ž njimi izhajati. Najostrejša Kneippova kura mora biti letos, meseca decembra, in pa prihodnje leto, ko bodo državnozborske volitve. Potem bo lepo mirna naša ljuba Kranjska, prej pa ne.
Torej, prijatelji in zmagovalci od lanskega občnega zbora kmetijske družbe, storite pri letošnjih državnozborskih volitvah svojo dolžnost. Lotite se dela, takoj, brez odlašanja, delajte neutrudno, pripravljajte vse, kar treba, in bodite prepričani: Bežali bodo meseca decembra, kakor so bežali 26. oktobra 1899. in se potem dolgo časa bolje držali svojih cerkvenih opravil. Volilec z dne 26. okt. 1899.
W Ejjubljfsiii, 25. septembra. Kabinetna kriza v Bolgariji.
Konflikt med Bolgarijo in Romunijo vendarle ni dozorel do skrajnosti, in o vojni se danes ne govori več. Obe državi imata pač jako slabe finance, a tudi sosednje države so znale porabiti svoj vpliv, da so preprečile katastrofo, ki bi bila bržkone razburila ves Balkan in provzročila najnevarnejše konflikte. Da je bolgarski minister Načovid odstopil, se je smatralo nekaj časa dokazom, da je bojevitejši del ministrstva zmagal. Saj je bil Načovid tisti mož, ki je zavzemal najobjektivnejše stališče v vsej aferi ter bil pripravljen, kaznovati krivce umorov v Bukareštu, ako doprinese romunska vlada dokaze, da so v istini krivi. Ker se ostalo ministrstvo z Načovičem ni strinjalo, je odstopil. Soditi bi bilo potemtakem, da so postale razmere v Bolgariji še nape-tejSe, toda s povratkom kneza Ferdinanda so se razmere nakrat čudno zaobrnile, in danes je gotovo, da imajo v Bolgariji akutno kabinetno krizo. Knez hoče baje odpraviti vlado Radoslavove stranke ter poklicati iznova Stojlova na krmilo, v čegar kabinetu pa bi sedela tudi Grekov in Cankovec Danev. Morda se vrne tudi Načovid. Danes je knezu le na tem, da eliminira Radoslavova in njegov sistem. Radoslavovisti so hoteli kar na vrat, na nos oborožiti vojsko ter začeti vojno, in le Načovid je preprečil veliko nevarnost. AfSca med državama je izgubila že
ves svoj politični značaj ter se bo spravila s sveta čisto pravniškim potom, kar je najvarnejše.
Dogodki na Kitajskem.
.Daily Ezpress", ki razširja vedno naj-senzacionalnejše, a malokdaj docela resnične vesti, poroča, da je zavzela kitajska vlada zopet jako sovražno stališče napram tujim državam ter z najnovejšimi imenovanji naravnost demonstrirala proti željam in zahtevam velevlasti, ki hočejo napraviti na Kitajskem zopet mir in red. Imenovani list poroča namreč, da je imenovala princa Tuana dušo boksarskega ustanka, predsednikom cesarskega sveta, general Tungfusiang, največji sovražnik tujcev, pa na mesto Šanglusa vrhovnim poveljnikom. „DailyEx-press" poroča tudi, da je Lihungčang javil kitajskim oblastim, da o predaji Tuana, čangšisa, Tungfusianga in Šungsienga ne more biti govora, da miru ne bo, nego da se bo ustavljala Kitajska do skrajnosti. Tungfusiang pa je baje izjavil, da se bo upiral grofu Walderseeju do zadnjega. Tuan ima baje cesarico povsem v svoji oblast, in njegov vpliv je največji „Times" pa je temu docela nasprotno dobila iz Pekina vest, da je princ čing sporočil poslanikom, da dospe Lihungčang v kratkem v Pekin, in predlagal, naj se začno mirovna pogajanja v Čungliyamenn. Čudno pa je, da bo pri mirovnih pogajanjih tudi general Yunglu, ki je znan kot velik sovražnik tujcev. Ameriška vlada je v najlepši obliki odklonila znani predlog BiiIowa ter predlaga, naj se prepusti kaznovanje glavnih krivcev boksarskega ustanka kitajski vladi. Kaznovanje pa se naj izvrši šele po sklepu miru. Američanska vlada umakne svoje čete — do večje posadke — vse iz Pekina in tudi iz Kitajske. Američanske čete tudi ne stopijo pod po-veljništvo Walderseeja, ako začne z ofenzivo. Potemtakem hoče — kakor Rusija — tudi Amerika postopati docela samostojno brez nadzorstva Nemcev!
Vojna v Južni Afriki.
Dasi je možno sedaj z vso gotovostjo reči, da je vojna z Buri končana, vendarle ni misliti, da se poslej ne bodo vršili ni-
LISTEK.
Spoved v Moskvi.
Ruski spisal A. Lejkin.
V veži cerkve se je spovedovalo. Okrog spovednic se je gnetla kopa skesancev s svečami v rokah. Vsakdo je čakal, da pride na ^sto, ter da dospe do omrežja spoved-toce. V gnječi je bilo videti trgovce z lepo Počesanimi polnimi bradami, trgovce s kloaki in zavezanimi zavratnicami. Mej njimi 80 bile tudi dame višjih slojev z blagoslovio vodo in s svečami, katere so zavile v batistne robce, da si ne omadežujejo rok 2 voskom. Videti je bilo tudi generala, ka-|*n' je z dostojanstveno kretnjo postavil
eSQo nogo naprej ter imel dva prsta svoje '°ke na gumbu svojega zapetega plašča, ^ekaj častnikov, veliko otrok in kmetov.
86 je dišalo po kožuhovini in lanenem JSO. Aristokracija se je mešala z demokracijo.
Toda cerkovnik, ki je smukal okrog spovednice, ju je skušal ločiti, kakor da k e naPraviti red, v resnici pa mu je bilo 2a to. da dobi od radodarne j ših darovalcev P° dve kopejki.
Cerkovnik je bil prav tak, kakoršen ta biti: njegova hoja tiha, njegov glas
mehek, kretnje, ako mogoče, še mehkejše, njega pogled vdan, zvit, njegova brada gladka. Njegova dolga suknja se je tesno oprijemala njega života.
„Ali blagovolite iti k spovedi, Marija Dmitrijevna? Prav imate .. .", je pozdravil z globokim poklonom neko trgovčevo soprogo. „Želim, da pojdete z Bogom spravljeni, brez greha in čistega srca od tod ..' Samo nekoliko pozno ste prišli. Tu je od sile veliko ljudi; bilo je tu dovolj prostora, in najboljši ljudje . .., sedaj je nakrat polno. Toda izvolite dovoliti, tukaj vas spravim bližje spovednici. Že zato, ker nas najčešče obiščete, moram kaj storiti za vas. In kako je otrokom, ali so zdravi?"
„Hvala Bogu!" je odgovorila trgovčeva žena ter stisnila cerkovniku dve kopejki v roko.
„Bog povrni, da so le otroci zdravi. Mojo najvdanejšo zahvalo", je dejal cerkovnik, mej tem ko je spustil tako mimogrede denar v žep suknje. »Takoj vam pomorem nekoliko bližje. Za generalom vas postavim. Najprvo general in potem takoj vi .. • Sicer bi morali predolgo čakati. In kako se ima gospod soprog, ali je zdrav? Nikdar ga ni videti z vami?"
.Hvala lepa; zdrav je. Nekako pred štirimi tedni se je tu izpovedoval."
,Oh, da, pozabil sam. Štiri tedne je,
odkar je poravnal svoj dolg pri Bogu. In še vprašal sem ga: „Kaj dela Marija Dmitrijevna?" In on je odgovoril prijazno: .V velikonočnem tednu pride semkaj". Vašega soproga cenim kakor sicer nikogar na svetu
— od vseh župljanov je on najpoštenejši in najpobožnejši človek", je pristavil cerkovnik. .Zame je že marsikaj storil. Takoj, milost-Ijiva .. . Ljudje, prijatelji!" se je obrnil do kakih štirih kožuharjev s svečami v rokah. „Ko bi šli rajše tja na ono stran k očetu Ivanu, To je vendar vsejedno; in tam je veliko več prostora. Tu spoveduje protopop, in tu — in tu se tere ljudi. Čemu mučiti starca? In oče Ivan tako lepo spoveduje
— in vrhu tega je mlad."
»Toda, dragi prijatelj, pri očetu proto-popu smo bili že preteklo leto pri spovedi. Sicer pa je duhovnik jednak duhovniku," so dejali kmetje, mej tem koso se postavljali v mrzli cerkvi sedaj na jedno, sedaj na drugo nogo.
»Pred Bogom so vsi duhovniki jednaki, dragi moji. Le pojdite tja k očetu Ivanu, pojdite ..."
»Kako, tebi se smili oče protopop?"
»Nikakor ne; toda aaj vidite, da gredo priprosti ljudje vsi k očeta Ivanu... In tu se spoveduje samo višjih slojev. Jeli prijetno, ako pomažeš s svojim kožuhom kaki gospej baržunasti životek ? Zmerjala te bode,
in kaj imaš od tega? Sam jo tako zape ljuješ v greh, kateri ti ne bo odpuščen. Le pojdite, prijateljčki, kaj hočete tu?"
Kmetje v kratkih kožuhastih jopičih so se obotavljajo drug za drugim poizgubili.
„Odšli so !" je šepetal cerkovnik trgovčevi soprogi na uho. .Sedaj so tu sicer samo boljši ljudje, a jih je vendar še preveč. Nu, pa pošljemo še nekatere k očetu Ivanu. Iz marsikaterega kožuha prihaja tako neprijeten vonj, da je pravi čudež, ako dame niso ušle. In čemu ta gnječa? Takoj si po-moremo, Marija Dmitrijevna . . . Prosim, pojdite tesno za menoj. Se že spravim skozi. Gospodje! Blagovolite dami dovoliti, da se približa sveti podobi!", je rekel cerkovnik množici ter vlekel seboj gospo Dmitrijevno.
.Ali ima ta ženska privilegij ?" je vprašal mlad mož z očali svojo staro mater ter pokazal na cerkovnika.
»Ali, Ivan, ne sodi, da ne boš sojen", je mirila mati.
„Ne, mati, to je preneumno!"
.Molči, dragi moj, ne draži in pusti me v miru ter čistega srca ..."
.Gospodje, zakaj se tako gnjetite! Vsi pridemo na vrsto!" je klical neki uradnik, kateremu je visel križ okrog vratu, ter skušal pri tem sam priti naprej.
(Konec prih.)
/
kaki boji več. Nekaj večjih ali manjših barskih čet je še vedno tako na transvaalskem kakor na oranjskem ozemlja. Ti bodo ie nekaj časa—kakor Tagali na Filipinih — nadaljevali svojo borbo proti Angležem, a ti boji dejstva ne izpremene\ da je vojna za Bore popolnoma izgubljena Bari ne priznavajo ne anektacije Oranja niti Trasvaala ter obstajata še za obe republiki domači vladi. Predno je zapustil Kruger Transvaal, je imenoval svojim namestnikom in začasnim voditeljem transvaalske vlade Schalka Burgerja. Dokler ta ne prizna anektacije in docela ne kapitulira, Angležem ni možno smatrati transvaalskih Burov kot upornike in navadne puntarje. To priznava tudi večina angleških časopisov. Da je vojna končana, dokazuje tudi dejstvo, da zapusti lord Roberts v kratkem Jažno Afriko ter se vrne na Angleško. Njegov namestnik bo ali general Buller ali pa lord Kitchener. ,Daily Mail" je presenetil te dni svet z novico, da je Dewet še živ, in da se je vrnil samo s sedmorico svojih ljudij v Potšefstroom. Mogoče je res, da Kristijan Dewet ni bil ubit, nego njegov brat. Možno pa je tudi, da je živ le ta brat, in da je Kristijan vendarle mrtev. Zadnji teden se je primerilo zopet nekaj prask z burskimi oddelki, ki pa beže vsi preko portugalske meje. „DaiIy Tele graphu" poročajo iz Laurenzo Marqueza, da je prišlo 24. t. m. 7CD Burov s 14 častniki na portugalsko ozemlje, kjer jih je sprejelo 300 portugalskih vojakov. Popoludne istega dne pa je došlo še 800 Burov in nekaj irskih Američanov z vlakom. Vse so internirali. Baje so se celo na portugalskem ozemlju Buri jedenkrat zgrabili s portugalskimi vojaki, ker se niso hoteli udati. Kraljica Vi-ljemina nizozemska je hotela prositi nemškega cesarja, da bi posredoval za Bure, a odgovorilo se ji je, da se to ne zgodi, zato je vsako nadaljno posredovanje opustila.
Dopisi.
— Iz Celja, 23. septembra. (Še enkrat celjski akademiki) Oni .izvoljenec in cvet" celjskih akademikov, ki je čutil v sebi neizogibno potrebo in drznost pozdraviti v imenu celjskih akademikov U. katoliški shod, hoče v .Slovencu" na prav duhovit način in s čudovito logiko prikriti blamažo, katero je doživel s ponesrečenim brzojavom. Kar nakrat vidi v celjskem okraju in v Celju samem vsaj še toliko akademikov, ki se popolnoma strinjajo z odposlano brzojavko, kot je nas, ki se ne strinjamo. Z imeni na dan!! Sicer se pa gre tu samo za Celje, ker je bila brzojavka odposlana iz Celja. V Celju nas je pa samo 14 akademikov, izmed teh se jih je deset izjavilo proti brzojavki. Trije, ki so istega mišljenja, kot mi, bi'' so takrat odsotni. Zato nismo mogli dobiti takoj njihovih podpisov; mi sami pa vendar nismo hoteli jih brez vednosti podpisati, kakor je to tisti storil, ki si domišljuje, da reprezen-tuje vse celjske akodemike. Ostane torej še eden, ki pa sicer ni hotel izjave podpisati in to s prav čudno motivacijo. Se že poznamo!! (Sicer pa tudi vemo, kdo je na našo izjavo reagiral.) Bodite odkriti in pripoznajte tako odločno in tako jasno pred vsem svetom svoje simpatije in svoje strinjanje z .nazori", .resolucijami" in .sklepi" II. katoliškega shoda, kot smo storrli mi, ki smo in ostanemo napredni in svobodoljubni. Pokažite se može, da Vas spoznamo! Iskali ste dlake v jajci in .heureka" našli ste jo! Torej vsi niso cand. jur? Kolika nesreča, kaj ne? Ne vemo sicer, od kedaj polagate, Vi .slavni" odpo-šiljalec brzojava toliko važnost na ta naslov .cand. iur." Se li bojite za svoj naslov — najbrže ste si ga s .krvavimi" žulji pridobili? Akademiki smo pa vendar le? Kaj?? Ne vemo pa, kje hočete Vi naloviti akademike svoje struje. Štejete li bogoslovce med akademike? Če vi oporekate, da ne gre naslov cand. iur. vsem, kakšna čudovita .korifeja" morate biti šele Vi, ki čutite v sebi združene kar na enkrat vse stud. jur. in cand. iur. in filozofe in medicince tako, da lahko koj sami brzojavite v imenu vseh celjskih akademikov. To pa že ni več „baharija", to je naravnost predrznost. Sapienti sat! Konsta-tovano je torej, da se celjski akademiki nikakor ne strinjamo z brzojavko in še enkrat odločno protestujemo proti brzojava, proti zavijanju .Slovenca" ter odločno zahtevamo ime celjskega — ali .celjskih aka-
demikov", ako ae je sploh podpis tako glasil. Saj to .Slovenec" prav lahko stori, ker ima, kakor trdi, brzojav v rokah.
Celjski akademiki razun .enega".
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 25 septembra.
— Koblar v Kranju. Piše se nam, da je občinski svet v Kranju sklenil, da novega dekana in bivšega hujskača Koblar ja — ki je kranjskemu županu nelojalnost očital, ter v mestu provzročil veliko prepira in sovraštva — oficijalno ne sprejme. Pač pa je znani mlinar Pavšler najel domžalski boben, ki bo mogočno donel pri Koblarjevem vhodu v mesto. Zgodilo pa se je še nekaj neverjetnega : direktor Hubad je baje ukazal, da ima gimnazijska mladež napraviti „špalir", in da imajo profesorji v uniformi pozdraviti Koblarja na kolodvoru. Pouk se ve odpade, če je ta vest resnična, bomo o tem še pisali!
— Klerikalni korespondenčni urad, ki ima svoj sedež v nekdaj Ovijačevi hiši, preplavlja nemške liste z vsakovrstnimi novicami. Zdaj razpošilja sila senzaoionalno vest, da se je vodstvo klerikalne stranke konstituiralo kot volilni odbor ki je sklenil, da se morajo voliti vsi dosedanji klerikalni poslanci in da bo krepko posegel v volilno borbo tudi v mestih. Brez dvoma so klerikalci to zategadelj razglasili, da pokažejo svetu, kako oni postavljajo kandidate, ne da bi se jim bilo treba zmeniti za volilce. Svet naj ve, da so klerikalni volilci tako dobro dresirani, da volijo na komando in da bi glasovali po komandi, tudi če bi bil kandidat kak star škorenj. Čemu se je tej vesti dostavilo: .Von einer Wahlaction der liberalen Slovenen verlautet bisher nichts", nam pa res ne gre v glavo. Znano je, da se je naš osrednji volilni odbor dosti prej konstituiral, kakor klerikalni. Kandidatov seveda še ni postavil, ker bo naša stranka postavila tiste za kandidate, ki jih volilci žele.
— Kanonik dr. Lampe je včeraj zjutraj po daljšem bolehanju umrl in bo danes pokopan. Pokojnik je bil blag in značajen mož, vzgleden duhovnik in vrl narodnjak. Politični, filozofični in estetični nazori, katere je pokojnik zastopal z vso vnemo in s tisto ljubeznijo, ki svedoči, da so izvirali iz njegovega najsvetejšega prepričanja, niso bili nikdar naši nazori in smo ter ostanemo mi njih odločni nasprotniki, ali vzlic temu nismo pokojniku nikdar odrekali svojega spoštovanja, in priznamo tudi sedaj radi, da je bil kanonik dr. Lampe v vsakem ozira pravega, resničnega spoštovanja vreden mož, ki je tako po svojem znanju kakor po drugih svojih lastnostih daleč nadkriljeval vse tiste, ki vodijo duhovniško stranko na Kranjskem. Značaj pokojnega dr. Lampeta osvetljuje najbolje to, da se je večkrat odkrito uprl raznim pojavom v njegovi lastni stranki in imel pogum, jih očitno obsoditi Sicer pa je znano, da bi bil dr. Lampe svojo tolerantnost še bolje pokazal, če bi duhovščina ne bila vedno nanj pritiskala, in mu — četudi le privatno — zaradi vsake najmanjše koncesije novodobnim nazorom, zaradi vsake najmanjše, neznatne stvarice, ki le nekoliko neklerikalno izgledala, delala največje sitnosti in težave. Resnična zasluga dr. Lampeta je, da je ustanovil in v časih s prav velikimi žrtvami vzdrževal „Dom in Svet". Temu listu je pokojnik posvetil vse svoje moči. List je sicer jako tendencijozen in nam zato ni nikdar ugajal, ki stojimo na stališču modernih kulturnih idej in popolne umetniške svobode, radi pa priznamo, da je .Dom in Svet" v mnogih krogih obudil zanimanje za naše leposlovje in sploh za naša kulturna in narodna prizadevanja, kar tudi ni brez pomena. Bodi častivrednemu duhovniku prijazen spomin!
— Tako in nič drugače. Zadnjič smo opozorili trgovce in obrtnike, da ima firma Pipan v Trstu zveze s konsumnimi društvi. To ni bila prva firma, na katero smo naše trgovce opozorili, in tudi zadnja ne. V „Edinosti" se je radi tega neki dopisnik hudo razkoračil in kliče: Ne tako! Mi pa pravimo: Prav tako in nič drugače. Konsumnim društvom se mora dobivanje blaga kolikor mogoče otežkočiti. To pa se doseže samo na ta način, da se večje firme prisili, pretrgati vsako zvezo s kon
sumnimi društvi. Tekom zadnjih dveh letamo nad 100 nemških, laških in slovenskih firm pribili, da zalagajo konsumna društva. In dosegli smo že lepe uspehe, ker je večina tistih firm pretrgala vsako zvezo a konsumnimi društvi. Če pravi „Edinost", da tujih firm ne prijemamo, je to nesramna laž. Naj le pregleda naš list in videla bo, koliko tujih firm smo že okrcali. In kakor doslej, tako bo tudi v prihodnje. Naj bo firma nemška, laška ali slovenska, če zalaga konsumna društva, bodo naši trgovci pretrgali ž njo vsako zvezo. V tem oziru ni nič pardona!
— škof Bonaventura v Cerknici. .Slovenec" je v soboto popisal, kako lede-nomrzlo je bil škof Bonaventura sprejet v Cerknici. .Slovenec" se seveda jeze kar peni, da so Cerkničanje moško in neustrašeno pokazali škofu, kako sodijo o njegovem in njegovih duhovnikov političnem počenjanju, a ves svoj onemogli srd je škofov list izlil na velespoštovanoga cerkniškega župana, g. Pogačnika. V svoje poročilo je .Slovenec" vpletel tudi nekaj prav debelih laži, kakor je že njegova navada Na .Slovencev" nesramni dopis nam je poslal cerkniški gospod župan sledeče pojasnilo:
^Slovenec" je v svoji sobotni številki priobčil dopis o birmovanju v Cerkniški dekaniji in si je pri toj priliki tudi mene na prav lažnjiv način privoščil.
.Slovenec" pravi prvič, da sem jaz kot načelnik cestnega odbora ukazal, da ae mora slavolok, katerega so Rakovci postavili škofu na čast, podreti. To je od konca do kraja zlagano. Mene ni nihče vprašal, ako sme slavolok postaviti, in jaz nisem ne sam, ne po kom dragem ukazal, da se mora podreti. Rakovsko občinsko predstojništvo ne hodi k meni v svete, pač jih menda išče pri tistem lažji-vem kljukcu, ki je to laž skoval in v »Slovencu" obelodanil.
V drugič trdi .Slovenec" da sem v Cerknici po občinskem slugi zaukazal da se morajo zastave zopet odstraniti. To je ravno taka nesramna laž kakor prva, in jaz poživljam dopisnika, naj mi dokaže, da sem jaz sam ali po kaki drugi osebi komu zapovedal ali le svetoval, da naj zastave odstrani. Ako tega ne stori, ga bom smatral za infamnega obrekovalca in la-žnika — in če je desetkrat pos- ečen. Pri nas so ljudje sami zadosti zavedni, da vedo, kaj jim je storiti ali opustiti.
Da niso po Cerknici, razun farovža, kaplanov, konsumnega društva in še treh drugih privržencev klerikalne stranke razobesili zastav in postavili slavolokov in da nismo ne jaz ne drugi škofa slovesno spri-jeli, temu je največ vzrok »Slovencev" dopisnik. Hoteli smo pokazati, kako pogubljivo njegovi zaupniki tukaj delujejo, pokazati, da nam njegov in njegovih namestnikov politični nastop ne ugaja. Hoteli smo mu dokaz doprinesti, da nam to neprestano hujskanje in ščuvanje ni po volji in mu predočiti, kam da pelje pot ščuvanja. Mi nismo hinavci, kateri bi se hoteli po eni strani laskati, po dragi pa grajati. Kar mislimo, to tudi očitno pokažemo, če je to komu všeč ali pa ne.
Žalibog, da ni povsod tako. Ako bi ljudstvo in njega zastopniki drugod hoteli jasno pokazati, kako da obsojajo postopanje klerikalnih hujskačev, bi marsikateri slovesni sprejem izostal, bc~e malo bi zastav vihralo, in škof bi morda začel premišljevati, če je pot katero sedaj hodi tudi prava, in če ni večina dohovstva le v pogubo.
Zakaj pa vi in vaša verna garda niste sami napravili slavoloka ? Saj denarja imate dosti v hranilnici in v .konsumnem društvu". Če ga ne bi imeli, ne bi mogli za kratek čas palače zidati. Kaj vam, če malenkost dvajset tisoč gld. v zid zakopljete, saj imate že skoraj 2000 gld. rezervnega zaklada nakopičenega.
Alojzij Pogačnik,
cerkniški župan.
— Kmetijska zadruga Središke župnije vidno napreduje! Vzlic vsemu trudu gospoda tajnika kaplana Koželja ni se posrečilo povzdigniti število udov tega pre-potrebnega društva nad 40. Napovedal se je boj trgovcem, kar je pa gotovo le pretveza. Naš kaplan je sila bojevit, ob jednem pa tudi jako občutljiv. „Zgubljeni Beg41 zanesel se je slučajno tudi v naš trg v nekoliko iztisih, a gospod kaplan čutil se je takoj primoranega raz lečo pritožiti se, da
se nahaja v trgu oseba, katera duhovenstvo in njih „vzvišeni" stan „obrekujoče spise1 razširja ter grozil, da pride prihodnjič z imenom dotične osebe na dan. „Proba- • est r Ubogi gospod! Naj bi raje dal svojim živcem mira, saj so ga nujno potrebni
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima dne 26. t. m. popoludne ob
2. uri v magistratni dvorani javno sejo a sledečim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika zadnje seje; 2. Naznanila predsedstva
3. Poročila: o načrtih zakonov, s katerimi se izpreminjajo in dopolnjujejo določbe trgov skega zakona in obrtnega reda o trgovskih pomočnikih in pa zakon o nedeljskem po. čitku; 4. o resoluciji deželnega zbora v 15. seji dne 4. maja 1900 glede obrtnih strokovnih tečajev; 5. o stroških za slamople-tarske tečaje; 6. imenovanje zborničnega zastopnika v kuratorij kmetijsko-kemičnega preskušališča v Ljubljani; 7. o dopisu tr govske in obrtniške zbornice v Opavi glede na volitve v trgovske in obrtniške zbornice; 8. o prošnji gremija trgovcev v Ljubljani na c. kr. finančno ministrstvo, da ne reši vprašanja glede saniranja deželnih financ na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem tako, da se puste še nadalje deželne doklade na davku od žganja; 9. o obrtnih pravicah lesnih trgovcev; 10. o obrtnih pravicah pekov, kc lačnikov in sladčičarjev; 11. o vprašanju, je žganje apna smatrati za domačo obrt; 12. o vprašanju, če smejo sladčičarji, medi-carji in svečarji ob biimi in porcijunkuli prodajati robce, trakove, urice, orgljice in drage igrače; 13. o vprašanju, če spada izdelovanje in prodajanje domačega kruha v pekovsko obrt; 14. o prošnji zdravilišča in občinskega zastopa na Bledu za napravo telefonične zveze z državno telefonično progo DunajTrst; 15. o prošnji občine Zagorje za preložitev semnja; 16. o prošnji občine Rob za štiri semnje; 17. o prošnji tvrdke G. Tonnies v Ljubljani za spremembo pravil bolniške blagajne te tvrdke; 18. o tarifi za semnje v Lescah; 19. o spremembi tarife za semnje v Škcsijanu.
— Russkij Kružok. V smislu sklepov seje z dne 24. t. m. naznanja odbor, da se prične poučevanje v ruskem jeziku v pc nedeljsk, dne 1. oktobra t. I. Kuiz se je letos razširil na dva oddelka, začetni in nadaljevalni; v obeh bode poučeval društveni predsednik gosp. dr. L. Jenko, s pomočjo Volperjevega učebnika .Russkaja iječ" in pozneje Blossfeldove slovnice ru skega jezika. Odbor vabi vse tiste, ki ima.o veselje in se hote* udeleževati začetnega kurza, da se oglase" v Schwentnerjevi knjigarni. Nadaljevalni kurz se bode vršil ob ponedeljkih in petkih odn. četrtkih zvečer od 8—9 ure. Čas kurza za pričetnike se določi po dogovoru z udeležniki in se prijavi pozneje. Istotako se šele koncem tega tedna naznani lokal, ker bode odbor me] tem poskusil dobiti prostore za pouk kje bolj v sredini mesta, da ne bode večini udeležnikov preveč od rok. Da ustreže že z več strani izrečeni želji, priredi „Russkij Kružok" letos tudi praktični kurz češkega jezika, pa le v tem slučaju, ako se prijavi primerno število udeležnikov. Kdor se za ta kurz zanima, naj se izvoli do 5 okt. t. 1. zglasiti v Schwentnerjevi knjigarni. Učna knjiga, čas, lokal in vse drugo se naznani po časopisih, kako se pokaže, da |e kurz mogoče oživotvoriti.
— I. slovenska umetniška razstava. Včeraj že smo poročali, da se je moral ,,seznam in imenik'1 naše umetniške razstave popolniti, ker je došlo 12 novih kiparskih in slikarskih del. Sedal kaže katalog 169 številk in 31 razstavljavcev. Med temi je 22 slikarjev, slikark in risarjev ter 8 kiparjev. Dame so 4 in sicer vse slikarice. Zadnje dni se je neka) del prodalo, nadejati pa se je, da se jib ^ več. Prodajo posreduje g. društveni bi*' gajnik, ravnatelj Fr. 6 e r b i č.
— Slovensko akademično ferijalno društvo „Sava" priredi s sodelovanjem vojaške godbe v sredo, dne 26. t. m. cb 81/,« uri zvečer v steklenem salonu ,N*' rodnega doma" zabavni večer s sledeč"0 vsporedom: l. Parma: .Mladi vojaki", godb«
2. Suppe:   Vragolije razbojnikov, godb*
3. Pozdrav. 4. Četverospev. 5. Parma: Bel» Ljubljana, valček, godba. 6. Samospev z* tenor, poje g. J. Krsnik, na klavirju sprerfllj* g. Ant Svetek. 7. Iv. pl. Zaje: Duet iz oP6'6 Zrinsky, godba. 8. Četverospev. 9. Dr. Ip»vl£ Domovina, godba. 10. Dvospevi za tenor i bariton, pojeta gg. J. Krsnik in Fr. &rB*'
beta: I. enoletna: 1. državno darilo 30 K Jože Tavčer iz Št. Jerneja, 2. 20K Jože Korenič iz čadraža; Srebrne svetinje: Janez Gorenc iz Vrha; II. dveletna: 1. drž. darilo 20 K Anton Barberič iz čadraža, 2. 20 K Alojzij Mencin iz Drame, 3. 20 K Janez Stroj in iz Ostroga; Srebrne svetinje: Janez Kovačič iz Vrha, Peter Durjava iz Škooi-jana, Anton Lenčič iz Šmalčjevasi, in Jože Štrnkl iz ZaborSta. III. enoletna: 1. državno darilo 20 K Miha Marenšek iz Žapečjevasi, 2. 20 K Jože Gregorčič iz Grublje; Srebrne svetinje: Anton Prijatelj iz Rakovnika, Franc Fabian iz Spod. Gradisa, Peter Krniti iz Spod. Gradisa in Jože čudovan iz Čadraža.
— Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto, razdelili se bodo tudi letos dohodki različnih ustanov med potrebne in za službo nezmožne uslužbence avstrijskih že leznic. Pogoji in čas, pod katerimi je vložiti prošnje na generalno ravnateljstvo, izve se pri tukajšnjem načelništvu postaje na juž nem kolodvoru.
— Velikanska buča. V Kokrici je g. Svitoslav Kmet pridelal letos mnogo jako velikih buč, mej njimi jedno, ki tehta 33 kilogramov in meri na okrog 1 m 96 cm. To je pač nekaj izrednega.
— Samomor v dež. bolnici. Glede včerajšnjega našega poročila o samomoru gospe M. Č. smo izvedeli, da gospa ni bila duševno zdrava, nego duševno bolna in da je samomor izvršila v blaznosti.
— Uro ukradel je v nedeljo ponoči v Šincelnovi gostilni neki Jakob Juvan s Hriba pri Moravčah Zakotnikovemu delavcu Valentinu Oglinu iz Spodnje Šiške. Policija je včeraj tatu prijela in še dobila ukradeno uro pri njem.
— Rokavice moraš imeti, če me hočeš aretirati, je dejal danes ponoči brivski pomočnik M. K., ko ga je stražnik zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru ustavil. In res ni hotel iti ž njim, dokler ni prišel še jeden policaj.
— Tatvina. Francetu Dolinšeku na Mesarski cesti št. 2 je neznan tat ukradel včeraj denarnico z 10 kronami, srebrno aro, vredno 26 kron in srebrno verižico.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 15. do 21. septembra je del* iskalo 18 moških delavcev in 71 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 14 moškim delavcem in 57 ženskim delavkam, 143 delavcem je bilo 83 odprtih mest nakazanih in v 48 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 10 moških delavcih in 38 ženskih delavkah. Od 4. januvarija do 21. septembra je došlo 2428 prošenj za delo in 2236 deloponudeb 3813 delavcem se je 2444 odprtih mest nakazalo in v 1937 slučajih je bilo delo vsprejeto. Delo ali službe dobe takoj 1 mizar, 1 vrtnar, 3 trgovski hlapci, 1 telesni sluga. 5 konjskih hlapcev, 1 hlapec za pivarno 1 trgovska prodajalka, 1 prodajalka v kantini, 4 natakarice na račun, 1 gospodinja, 1 fina sobarica, 5 gostilniških kuharic, 3 fine kuharice, 4 navadne kuharice, 12 deklic za vsako delo, 1 bona, 5 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 4 dekle za kmetska dela, 2 vajenki za prodajalno, 1 vajenka za šiviljo. Vajenci za trgovine in obrte.
* Da maščuje mater je potoval 2000 milj bogati živinorejec Frank Al I ing iz Ta-come in pretepel v hotelu Nelson v Rock-fortu svojega svaka Filipa Dankvja. V hotelu se je z napačnim imenom vpisal, poslal Dankvju pismo, s katerim ga je povabil zaradi .kupčije" v hotel. Na mostovžu hotela sta se srečala, Alling je vzel iz žepa vo-lovsko žilo ter udrihal toliko časa po svo-em svaku, da se je zgrudil. »Potoval sem 2000 milj daleč, da ga pošteno naklestim, ker je obrekoval mojo mater", iekel je Alling prisotnim gledalcem. Svaka se nista videla že 25 let, in 45 let je minilo, odkar je bil Alling v Rodkfordu- Oba sta stara 70 let- Da, da, tudi v Ameriki je še nekaj idealistov !
in malo radovednežev. Koblarju so se nasproti peljali najnovejši katoličani Pavšlar, Florian in Cof. Veselost splošna. Druga nesreča se ni zgodila.
Celje 25. septembra. Čuje se, da se namerava velikanski volilni manever. Nemci se grozno boje za mandat v mestni skupini celjski. Pri zadnji državnozborski volitvi je bilo razlike samo 132 glasov, a državno sodišče je 48 nemških glasov uničilo, ker so bili prisleparjeni, tako da je bil nemški poslanec v resnici izvoljen samo z večino 84 glasov. Od zadnje volitve so se razmere za Nemce zelo poslabšale. Nemcem grozi v celjski mestni skupini polom. V tej stiski hoče, kakor se govori, grof Gleispach priskočiti nemškim Celjanom na pomoč in sicer s tem, da hoče delegirati celo kopo nemških avskultantov — menda kacih 30 — v Celje pod pretvezo, da otvori slavni nadsvetnik Eckel slovenski .Drillkurs" za nemške av-skultante. Tem bo na ta način mogoče, dobiti potrdila o „do voljnem" praktičnem znanju slovenščine ter zavzeti mesta sodnih uradnikov na južnem Štajerskem. Tako naj država, ker imajo avskultantje volilno pravico, na državne stroške pomnoži število nemških volil-cev v Celju v .potrebni" meri.
Gornji grad 25. septembra. Šest vodnikov pod vodstvom g. Kocbeka je iskalo dva dni po vseh Savinjskih planinah turista Lichtenekerta brezuspešno.
Dunaj 25. septembra. Nemški kršč. socialisti so s svojimi pripravami za državnozborske volitve že gotovi in skličejo v kratkem shod zaupnih mož, da postavi kandidate za Nižjo Avstrijsko.
Dunaj 25. septembra. Strankarski shod nemške napredne stranke bo v Trutnovu. Poročali bodo Funke, Pergelt in Eppinger.
Dunaj 25. septembra. Bivši poslanec Scheicher je imel v nedeljo volilni shod., na katerem je dejal: Sram me je, da sem bil poslanec, kajti v parlamentu so se poslanci obnašali tako, kakor pijanci, kadar je žegnanje. Zadnje škandale so uprizorili Čehi, a začeli so Nemci, ki so se obnašali kakor ušivci.
Dunaj 25. septembra. Bivši poslanec krščansko-socialne stranke Mit-termaver je bil danes radi nevarnega pretenja obsojen na mesec dni v zapor. Mittermayer je trdil, da je bil popolnoma pijan, in je sodnik to smatral kot olajševalno okolnost.
Heb 25. septembra. Zaupni možje nemške radikalne stranke so sklenili kandidirati zopet Schonererja in Irota.
Lvov 25. septembra. Osrednji volilni odbor, kateremu predseduje grof Dzieduszvcki, je sklenil, naj Javvorski povabi vse poljske deželne poslance na proslavo sankcije novega statutu, da se pri tej priliki ukrene, kar treba za nove volitve.
Lvov 25. septembra. Poroča se, da so se vse maloruske stranke zjedi-dinile na solidarno postopanje pri predstojećih državnozborskih volitvah.
Pariz 25. septembra. Vojni minister je sklenil odstraniti z vojaške akademije v St. Cyru vse profesorje, ki so bili vzgojeni v duhovniških zavodih, in jih nadomestiti s profesorji, ki so bili izučeni na državnih šolah.
London 25. septembra. Položaj na Kitajskem je postal skrajno kritičen. Stranka princa Tuana ima vso oblast v rokah. „Morning Posta poroča, da mora Angleška v varstvo svojih interesov spraviti najmanj 100.000 mož na noge.
na klavirju spremlja gosp. Anton Svetek.
11 Friedrich: Jugoslovanske pesmi, godba.
12 .Pesem te trdovratne štajerske Uršike*, z ilustracijami, prednaša zbor Savanov. 13. Pitscbmann: Zakonsko veselje, godba. 14 Šaljivi brzojav. 15. Komzak: Blazniški večer, galop. Vstopnina 60 vin. za osebo. Rodbine 2 kroni. K obilni vdeležbi vabi odbor.
_ Narodni škandal.   Piše se nam:
Kazpis novih državnozborskih volitev pribil ae je v Zidanem mostu samo v blaženi nemščini, in sicer na hiši južnega kolodvora, kjer se je bila zadnjič pribila cesarjeva zahvala, seveda tudi samo v nemškem jeziku, tako da mnogi tujci, ki tukaj izstopijo, mislijo, da so res kje v .nemškem rajhu". — Mi sicer ne verjamemo, da bodo pri bodočih volitvah v Zidanem mosta volili sami Nemci, ne verjamemo tudi, da bi bil cesar poslal našim nemčur-jem posebej zahvalo, vemo pa, da je občina Loka Zidan most slovenska, in je uprav škandal, da se v izključno slovenski občini mere kaj takega zgoditi, ne da bi se od merodajnih faktorjev proti takemu početju protestovalo. — Seveda, dokler bo imel v občini prvo besedo nem-čurski občinski pisar, se ne bede obrnilo na bolje. Od g. župana, ki je sicer vrl narodnjak, pa zahtevamo, da se nemški plakat odstrani, in da se pribije v Zidanem mostu razpis volitev v slovenskem ali vsaj v slovensko nemškem jeziku.
— Odlikovanje. Vratar c. kr. tobačne glavne tovarne v Ljubljani, Franc Fruhs, bil je ob priliki svojega umirovljenja odli kovan s srebrnim   križcem   za zasluge. Včeraj, 24. septembra,  mu jtj tovarniški vodja, c. kr. inspektor, V. Moller, v navzočnosti  vsega   uradniškega   in pazniškega osobja s slovesnosti primernim nagovorom pripel zaslužni križec na prsi.   S petjem cesarske pesmi in z Živio-klici na cesarja se je izvršila ta slovesnost.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo, dne 30 t. m, drugače pa v nedeljo, dne 7. oktobra ob 2. uri popoludne že davno nameravano cestno dirko Tržič-Ljub-Ijana, po dirki, ob 6 uri zvečer pa koncert v novem salonu »Narodnega doma".
— Slovensko bralno društvo v Tržiču bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 30. septembra t. L, ob 9. uri do-poludne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Nova volitev odbora.  5. Razni predlogi.
— Za živinorejce. Ker pade dan 28. oktobra t. 1. na nedeljo, bo semenj v Radovljici vpondeljek dne 2 9. oktobra. Deželni odbor popravlja torej s tem svoj dotičen razglas ter objavlja, da se bodo bikiplemenjaki v Radovljici kupovali dne 29. oktob ra.
— Premovanje konj. Dne 17. sept. vršilo se je v Št. Jerneju premovanje konj za konjerejce politič. okrajev Krško in Črnomelj. Na premovalni prostor se je pripeljalo 14 kobil z žrebeti, 9 mladih kobil m 20 žrebet,v primeri z drugimi leti in k določenim darilom malo število. Premo valno sodišče — obstoječe iz gospodov: c. kr. rit-mojstra Maks Wimmer-ja, c. kr. vet. kon-cipista Alojzija Paulin a in posestnika Vin-cenca Ogorelca — je bila s pripeljanim materijalom v zadevi krmljenja in snaženja zelo zadovoljna; nasproti se je moralo pod-kovstvo in prepeljavanje konj grajati. Pred razdelitvijo premij so se konjerejci poučili v vzreji žrebet ter so se opozorili na napake, katere delajo pri izbiri plemenskih bebcev. Darila so dobili: A. za kobile z žrebeti: 1. državno darilo 70 K Franc Turk Jz Ostroga, 2. 40 K Anton Ulm, posestnik Qa Klingenfels-u; ker je pa ta v korist kmečkih konjerejcev odstopil od denarnega darila, se mu je priznala srebrna svetinja. 3 Drž. darilo 40 K Ig. Ranguš iz Čadraža, 4. 40 K Fr. Rebšelj iz Sv. Jakoba, 5. 30 K Ja-nez Kerin iz Sv. Križi, 6. 30 K Janez Ver-terčič is Pristave, 7. 30 K Alojzij Božič iz Sela, 8. 20 K Miha Marinšek iz Žapečjevasi, 9. 20 K Jože Turk iz Ostroga, 10. 20 K Janez Škorc iz Škopica, 11. 20 K Alojzij Mencin iz Drame, 12. 20 K Anton Barberič iz Čadraža. B. za mlade kobile: 1- državno darilo 50 K France Repša iz
v" Jakoba. 2. 40 K Janez Strojin iz Ostroga. 3. 30 K Jože Globevnik iz Škocijana,
• 30 K France Turk iz Ostroga. Srebrne svetinje:   Peter   Krhin  iz   Gradišča in
0jzU Ranic  iz  Smodnika.   C. za žre-
Telefonska in brzojavna poročila.
Kranj 25. septembra. Župnik-dekan A. Koblar se je danes pripeljal sem. Sprejem in vhod je bil prekla-vrn. Gimnazijski dijaki niso delali špa-lirja. Razen ljudskih šol (Op. ured: Kaj so pa te imele opraviti pri tej stvari?) so Koblarja sprejeli le direktor Hubad s tremi profesorji, dva policaja
Izjava.
Podpisani odborniki pevskega društva .Ratitovec" v Selcih izjavljamo, da je šla naša zastava brez kacega izrecnega dovoljenja od strani nas ali pa drnštveni-kov na znani pogrebni sprevod v Ljubljani, dokaz temu, da se je od društva ali sploh »Selskih društev" vdeležil samo znani pojac nase duhovščine in g. predsednik, katerega se je pa na tisti sprevod prignalo, z nekim samo nafti duhovščini znanim te-
rorizmom, in je v ta namen že poprej g. župnik pustil zastavo v župnišče prinesti, ne da bi mi vedeli, da se bo v ta namen rabila. Sploh kakor zdaj kaže, bode mo ralo pevsko društvo .Ratitovec" še sod-nijsko postopati, da se bode enkrat red v društvu uvedel, ker člani društva so že do grla siti raznih intrig, ki se vganjajo z društvom in njega člani
Selca, 24. septembra 1900. Ivan Čenčič, podpredsednik, Peter Šmid, blagajničar, Janez Klemenčič, odbornik, Anton Klemenčič, odbornik,  Ivan Kopčavar, tajnik, Valentin Oblak.
Abiturijentje in akademiki!
Doba počitnic je skoraj potekla in misliti bo treba na odhod na visoke šole.
Slov. akad. društvo .Slovenija" na Dunaju, središče slovenskih na Dunaju živečih akademikov, vabi Vas, akademiki in abiturijentje, ki mislite pohajati visoke šole na Dunaju, da vstopite v društvo in pomnožite slovenijanske vrste ter pripomorete po močeh, da obrani „Slovenija5 kot največje in najdelavnejše slovansko akad. društvo oni ugled, katerega si je pridobilo v teku 32letnega plodonosnega delovanja.
.Slovenija" je društvo akademikov, pripravljenih po skončanih študijah delovati za trajen obstoj, svobodni razvitek in napredek našega naroda in za zboljšanje njegovega gospodarskega stanja.
Zato smatra .Slovenija" za svojo prvo dolžnost, nuditi svojim članom s svojo bogato čitalnico, obsegajočo skoraj vse slovenske, in mnogo hrvatskih, srbskih, čeških, ruskih in najuglednejših nemških časnikov in časopisov, in s svojo knjižnico, broječo na tisoč del vsakovrstne vsebine, s svojim pevskim, tamburaškim in telovadnim, znanstveno-zabavnim in tehničnim klubom ne samo prijetne zabave, ampak dati jim na roke vse pripomočke k višji moderni izobrazbi, k informaciji o vseh modernih svetovnih vprašanjih kakor tudi pripomočke k premotrivanju vseh onih vprašanj, ki so važne in se tičejo našega naroda in njega teženj.
K naštetim klubom nameravamo letos še ustanoviti ruski kružok; znani slovenski pisatelj in izvrsten poznavatelj ruskega jezika in literature nam bode učilelj. Ruskih knjig imamo dovolj.
Tovariši! časi so resni in zahtevajo posebno pri nas Slovencih čvrstih, značajnih in delavnih mož. Vsak od nas mora imeti točno in jasno načrtan program za svoje poznejše delovanje, vsak mora biti sposoben ne samo za svoje službeno ampak še posebej za narodno delo. Bivanje na dunajskih visokih šolah smatramo kot prehodno, pripravljalno  dobo, v kateri  si je treba pridobiti o vseh  vprašanjih, tičočih se našega narodnega in državnega življenja, korenito,  obširno znanstveno obzorje. V tem neprelahkem študiju Vam hoče pomagati in Vas podpirati BSlovenija" s svojo čitalnico in knjižnico, pred vsem pa se hočemo skupno v že obstoječem znanstveno-zabavnem klubu in pri društvenih predavanjih razgovarjati o vseh količkaj važnih uprašanjih. Kar je posamezniku  težko ali sploh nemogoče doseči, skušali bomo doseči s skupnimi močmi.
Povdarjati še moram, da je .Slovenija" v prijateljski zvezi in vedni dotiki z vsemi izvendunajski slovenskimi in z mnogimi avstrijskimi slovanskimi akad. društvi.
Svojim členom prireja .Slovenija" vsako leto pozimi po jeden veliki zabavni večer, ki je vedno shajališče na Dunaju živečih slovenskih in slovanskih družin. Spominjam le na lansko Prešernovo slavnost, ki je vrgla Prešernovemu fondu do 500 kron, in zbrala na tisoče najuglednejšega občinstva.
V Slovenijanih bodete našli odkritosrčne prijatelje in tovariše, ki Vas bodo v vsem radovoljno podpirali in Vas opozorili na vse ugodnosti. Postanite .Slovenije" živi in delavni Členi vsi, katerim je mar napredek in svoboda našega naroda!
Informacije o našem društvu, o vse-učiliščnih zadevah, podporah, vpisovanju itd. daje drage volje do 1. oktobra t 1. društveni predsednik, (naslov: A. B. Stročja vas pri Ljutomera), pozneje astmeno v dra* štvenih prostorih (VIII. Lederergasse 20). Vstop v društvo tudi med šolskim letom. Vstopnina 2 kroni, udnina 2 kroni. Vse za narod in svobodo!
Cand. jur. Anton Božič,
t. č. predsednik.
Listnica upravništva.
Gospod Zebre, Stari trg: Potrjujemo, da smo prejeli naročnino in aa inaerat skupaj 5 K 36 vin. Za sedaj ne vemo za nobeno mesto, Pozdravljamo !
Condurango Malaga vino.
(Želodeo krepčujoče vino.)
Stroj*, 23. septembra 1896. Blag. gospod M. IjeuatelL, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vase Condurango MftlMft-a vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja slast
do JediJ* »r. «1. FolnegoTl«,
(9—39) obč. zdravnik.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne* 22. septembra: Marija Lumbar, gostija, 74 let, Trnovske ulice St. 11, rak.
Dne" 23. septembra: Viktor Simšič, uradnikov sin, 7 let, Tržaška cesta St. 13, otrpnenje srca.
Dn6 24. septembra: Dr. Fran Lampe, kanonik, 42 let, Poljanska cesta St. 36, otrpnenje srca.
Meteorologično poročilo.
VUlna nad morjem 80ea m. Bradnjl *r»čni tlak 786-0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
s g
Vetrovi
24. 25
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
7384
7377 7363
14 5 al. jzahod
9*1 j si. ssvzh 23 6 :al. jzahod
Nebo
II
Is
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 14-4°, nor-male: 136°.
3D-u.n.aJsiES. borza
dne 26. septembra 1900. 3knpni državni dolg v notah .... 97*25 Skupni državni dolg v srebru ....    97 —
Avstrijska zlata renta....... 11570
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 9740
Ogrska zlata renta 4%.  ....   .  . 11445
Ogrska kronska renta 40/0 ..... 90 75
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1706 -
Kreditne deklico......... 648 50
London vista.......... 242*—
VemSki drž. bankovc za 100 mark .   . 118-32",
20 mark............ 23*66
20 frankov........... 19*30
'talijanski bankovci........ 90*45
C* kr. cekini........... 11*46
Lepo pritlično stanovanje
s 3 sobami, predsobo, kuhinjo in pri-tiklinami se odda od 1. novembra za 250 gld. Lega je taka, da ni treba v poletji hoditi na deželo.
Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (1962-2)
Pekarija
se išče v najem takoj ali pozneje.
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda". (1958—2)
(ta. kr. avstrijski -jjfc državni žiliznict.
Izvod iz voznega reda
veljavee od dne 1. Junija 1900. leta.
Odhod Is Unbljaae jni. kol. Proga oes Trhli. Ob 12. uri 6 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransenateste, Ljubno; eaa Selzthal t AniMt, lil, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend-Oa-stein, Inomost; oez Klein • Beifling v Stejr, v Lino, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. sjatraj oeobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeate, Ljubno, Dr naj; osa Selzthal v Solnograd, Inomost, čas Klein - Reifling v Lino, Budejevioe, Pisen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; eca Amstetten na Dunaj.— Ob 11. uri 51 m. dopoldne oeobni vlak v Trb-t, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curih, Genevo, Pariz; cen Klein-Reifling v Stevr, Lin«* Budejevrce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove vare, Lipako, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Prof a v Hovomesto ln v Kočevje. Oaobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod •v LJubljano juž. kol. Proga U Trblia. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Soloograda, Linca, Stevra, lila, Auaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj oeobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak a Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthal«, Beljaka, Celovcr, Fran-zen&feste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvećer osobni vlak s Dunaj*, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu t3ga ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga ls Novega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod Is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v "LJubljano drž. kol. ts Kamnika, Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305)
Hiša z gostilno
pripravna tudi za prodajalnico, z
lepimi sobami in kletmi, ledenico, v dobrem kraju, ne daleč od železniške postaje, posebno od tujcev obiskovani okolici na Notranjskem, se pod ugodnimi pogoji za delj časa odda v najem.
Naslov pri upravništvu „ Slovenskega Naroda". (1964—2)
Spretne, solidne
potovalne uradnike
Ca*jkwsmi*-a%s?J«j>
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sSasoma tudi s m talno plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „»U-vlziter *5" upravništvu „Slov. Naroda". (1531—16)
Prvikrat
v Ljubljani v Lattermannovem drevoredu razstavljen:
Lifka veliki historični mehanični
muzej in panoptikum
v katerem so umetni&ka dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiftkih vošenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj Se niso kazale.
Vsak Aan odprto oi 9. ure dopoludne naprej. (1959—3)
Najboljše snažilno sredstvo
J®
Pristen le z varst. znamko:
Globus v rudečem prečnem polji.
Surovina iz lastnih rudnikov.
Globus snažilni ekstrakt
Frica Schulz-a jun., Heb (Eger) in Lipsko.
Povsod na prodaj!        IV. (1362—3) škatljlee po iO, i« in SO -vinarjev.
tlmctni$l^a razstava
v „lV(e5tneri) doma"
p$ak dan ed 9. dopoludne do 4. popoludne.
Dne 27. septembra 1.1.
dala se bode (1976)
v Sv. Križu poleg Kostanjevice na Dolenjskem
po soMjski dražbi v najem
s petimi sobami, eno kuhinjo, eno sobo, s prodajalno in skladiščem.
Pri hiši je tudi lep sadni vrt in draga poslepja, kakor: kozolec, hlevi, skedenj, ter
je vse na jako lepem in dobrem prostoru.
Najemniki se iščejo, posebno pa se priporoča gg. trgovcem.
Zupovalci trt
se uljudno vabijo, da si ogledajo tukajšnjo trt no šolo, najstarejšo v deželi, ter se prepričajo o čistosti vseh vrst. — Kot speclaliteto priporočamo pristne Bordeaui-trte za dobavo rudečega vina. — Istočasno priporočamo svoja
najizvrstnejša namizna Yioa.
Graščinsko oskrbništvo Raka na Kranjskem.       (1937—3)
Novo !
Novo!
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 1900.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti.
Originalni posnetki.
ir Nov
lava
Podpisani Matevž Šurk preklicem vse razžaljive besede, ki sem jih izrekel na Škodo UrSule Vever, ter izjavim, da sem iste v pijanosti izrekel, in da so popolnoma izmišljene, ter obžalujem razžalitev.
V Ljubljani, 25. septembra 1900. (1975) ^đ:a.t©Trž: Švirlc.
V asekurančni pisarni
vsprejmeta se tako]
dye praktikantinji.
Plača po dogovoru. Opremljene prošnje naj se ulagajo pri upravništvu „Slov. Nar." pod „praktikantinja". (1971—2;
galanterijske stroke, dobro izvežban, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, želi sedanjo službo premeniti.
Ponudbe pod R. P. na upravništvo »Slov. Naroda". (1957—3;
interesanten in komičen program.
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vsak. dan, In sleer ob nedeljah in praznikih ob S., i., ."».. B., 9. ln S. uri zveeer, ob delavnikih ob -A.,
O. ln 8. url zveeer. Cene t I. prostor SO kr., II. prestor *© kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico.
Programi se dobe pri blagajni.
Velespoštovanjem
(1973-1) I*\ J- Oeser.
nemeblovano potrebujem. Ena ali dve sobi Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.u pod šifro „Novembar". (1965—2)
Gospodska, najemninska
hiša v Ljubljani
v najboljšem stavbnem stanji in izvrstni legi, z  10 stanovanji,  katera  daj 6 blizu 2000 gld. najemščine, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji radi rodbinskih razmer
proda. (1941-3)
Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.u
Kdor
ima za prodati deželnih pridelkov
kakor:
(1800-9)
fižol, krompir 1. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
~§a v Trstu
saJUassa Toi-r^Mt«- &4.309 32,
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
SSS«)
P.
trgovina z železnino
ff
-43 Celje, Graške ulice štev. 12
priporoča svoje lahko tekoče §lamereznice najboljših sestavov, kakor tudi izvrstne glamerezne kose.
Dalje priporoča svojo veliko zalogo izdelkov iz kaniciišeinc. kakor cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih ln pohištvenih okovov, kuhinjske priprave, štedilnikov ln peci od najpreprostejše do najfinejše izpeljave.
Gospodom poljedelcem priporočam kot naj izdatnejše umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovarniški ceni.
Velika izber železnih nagrobnih križev.
Slavno občinstvo vabim najuljudneje, ogledati si pri priliki mojo trgovino in zalogo. (1950—2)
Hm
12
ggggggggm
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
*£Tsv3aru.p in. prodajat, vseh vrst rent, državnih papirjev, sastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877—10)
Fosojlla na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavtrsvzo-vaua.js' proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih, vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge do due vzdiga. Sskompt menjlc najknlantneje. Borzna naročila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
r*aBt.nina in tisk .Narodne Tiskarne"■