PoStnlna pavtallrana*
Leto I., štev. 90	V Ljubljani, sobota dne 4. decembra 1920.
Izhaja ob 4 zjutraj.
Btane celoletno . . 180 K »esečno....... IS .
sa zased, ozemlje. 300 ( u inozemstvo .. 400
Oglasi za vsak mm vi31ne stolpca (58 mm) 2 K saali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo;
Miklošičeva cesta št. Telefon št 72.
(JDravnlštvoe
Sodna nlica št. S. Telefon st. 38.
Eafon fer. pošt. ček. štev. 11M2.
Ljubljana, 3. decembra. Poročali smo, kako skuša voditelj SLS v Beogradu rešiti nevzdržno pozicijo svoje stranke. Vlada izdeluje ustavni načrt, da ga predloži in zastopa v ustavotvorni skupščini. Ta načrt se nahaja seveda v ostrem na-sprotstvu s federalistično-avtonomi-stičnim programom klerikalne stranke. Odobritev v ministrskem svetu ima za posledico, da postane ustavni projekt kabinetno vprašanje: vlada ga predloži konstituanti kot svojega in ga seveda solidarno zastopa. S tem so tudi stranke, ki sodelujejo v vladi, obvezane. Odločitve, ki padajo sedaj v ministrskem svetu, so zato izredne važnosti za stališče posameznih strank v državni politiki. Nastopa moment: kdor ni za, je proti. Aplicirano na ministre in njihove stranke: kdor ni za ustavni načrt, ki ga kot vladni predlog osvoji kabinet, ta mora izvajati konsekvence Gospod Korošec je prišel v Beogradu v mučen položaj, da mora proti vsej svoji in svoje stranke tradiciji enkrat reči: da ali ne. Taktika, ki se je klerikalcem vedno tako dobro obnesla — v Beogradu vladna politika, v Sloveniji opozicijonalne geste — topot ne bo izpeljiva. Sedaj gre za to, da klerikalci vržejo svojo, v načelstvu SLS. tako lepo predelano avtonomijo, ki naj bi preprečila, da se Slovenija definitivno izvije iz klerikalnih rok, v koš ali pa gredo — v odkrito opozicijo, t. j iz centralne in iz pokrajinske vlade. Gospod Korošec se zaveda daleko-sežnosti takega koraka. On ve dobro, da je sedaj po porazu na voliščih še bolj kakor kedaj, zdravje SLS od visno od krme iz vladnih jasli . Gospod Korošec je materialist in za ministrski stol ter za stolčke deželnega predsednika in poverjenikov žrtvuje svojo avtonomijo. »Z ozirom na koristi domovine« — pravi beograjska »Tribuna«.
V Ljubljani klerikalni mogotci ne mislijo tako naglo. Kosti so jim oc prošie nedelje še nekoliko rahle in predvčerajšnjem so v svojem časopisju naznanili strmečemu svetu, da je demokratska »centralistična ideja* poražena. Kako naj brzo prebavijo, da se sam Korošec prodaja »poraženi ideji«? Le polagoma se torej tudi v klerikalnem svetu dani in »Večernemu listu« se že bliska, da »bo ostal klerikalni program na .papirju.«
Toda če že SLS v Ljubljani ne more tako naglo razumeti, kar je s priznanja vredno spretnostjo kapiral njen voditelj, kako bo šele klerikalni svet po deželi se mogel orijentirati v tem vražjem kotlu? Včeraj je SLS pozivala slovensko ljudstvo pod orožje za avtonomijo ter organizirala pravcato križarsko vojno za to največjo svetinjo svojega programa, danes paja program prodaja za lečo Koroščeve in Brejčeve vsakdanje strankarske koristi. Seveda, inteligentnejši pristaši SLS si bodo priznali, da je njihova stranka pravzaprav vedno tako postopala in da si je tudi tokrat ostala dosledna. Koliko je bilo kričanja proti provizorični valutni rešitvi demokratov — ko pa je prišla parlamentarna zajednica na krmilo, je gospod Korošec podpisal z obema rokama izjavo Veli-zarja Jankoviča, da je valutno vprašanje definitivno rešeno, ker bi bil sicer moral iz vlade.
Kakšni junaki so bili klerikalci proti proračunu — do momenta, ko i> stal njihov voditelj pred ali ali. Rapallska pogodba je bila klerikalcem izdajstvo — toda ko je priki-pela »sila do vrhunca« in je gosp. Korošec stal pred odločitvijo, da gre s SLS med neokrotljive ireden-tiste je mož to podpisal. Ali bi moralo biti s »svetinjo« avtonomije drugače?
Ze se pritajeno oglašajo klerikalne trobente na umik. Grmi še močno, toda strela je že zažegnana. »Večerni list« z gromkim glasom proglaša avtonvmistična načela za ^najvišje
Naše šolstvo centralizirano.
Beograd, 3. dec. (Izv.) Min. svet
je danes končal debato o glavnih točkah ustavnega načrta. Sprejete so bile nekatere podrobnosti glede kom-petence pokrajinskih oblasti. Za pritožbe proti sklepom pokrajinskih samoupravnih odborov bodo apelacij-ska (deželna) sodišča poslovala kot upravna sodišča. Obseg pokrajinske kompetence je mnogo širši, nego oni sedanjih srbskih okrožij. Šolstvo se proglaša kot državna zadeva in se bo upravljalo centralno.
Na predlog ministra Kukovca je bilo v ustavni načrt sprejeto načelo, da so vsi državljani brez razlike plemena in pokrajine v razmerju svojih sredstev enakomerno obvezani nosi-
ti državna bremena. Kot glavni državni dohodek se ima uvesti progresivni dohodninski davek, ki mora biti prost vsakih doklad. Zakonito se mora ustanoviti primerni eksistenčni minimum.
Takisto na predlog drja. Kukovca se v ustavi zavarujejo temeljne pravice državnega uradništva v pogledu službene in materielne neodvisnosti Izrecno se uvede garancija, da sme kazni in odpust iz slnžbe izreči le posebno disciplinarno sodišče.
Razprava v min. svetu se je končala v popolnem soglasju. Tudi doktor Korošec se je stvarno udeležil debate. Smatra se, da bo ustavni načrt tudi končno odobril.
Italija kapitulirala pred Reko.
Rim, 3. decembra. (Izv.)' Danes je dospel semkaj iz Reke poslanec Barrese, ki je legionar v D Annunci-jevi vojski in imel daljše konference z ministrom vojnim in predsednikom vlade Giolitliem. Kakor se trdi v političnih krogih je vlada pripravljena,
potom do rešitve. Dokler nam reška vlada ne za jamči mime rešitve, se ne bomo posluževali nasilnih mer. Nasilje bo zadnje sredstvo, ki se ga bodemo morali posluževati. Zato do danes naše ladje niso oddale niti enega strela na reške legionarje, ako-
da počaka z vojaškimi operacijami ravno so se oni spozabili tako daleč, proti D' Annunziu še nekaj časa, a da so obstreljevali našo kraljevsko da že tekom današnjega dneva pošlje mornarico. Mi moramo spoštovati na Reko parlamentarno komisijo, ki pogodbe, ki smo jih podpisali, mi jih bo poskušala uredili zadevo mirnim ne smemo kršiti, mi jih moramo uve-potem. Dosedaj se je javilo dvajset ljaviti.
poslancev, ki so pripravljeni oditi na Rim, 3. decembra. (Izv.) Danes je Reko, da pregovore DlAnnunzia, da izvršila policija preiskavo v pisarni popusti, ker sicer bo rimska vlada in stanovanju predsednika samostoj-prisiljena izvajati najskrajnejše po- ne reške države Armanda Odeniga, sledice.	j je odpotoval na Reko ki zaplenila
Trst, 3. decembra. (Izv.) D'An- vso njegovo uradno in privatno ko-nunzio je poslal generalu Caviglii respondenco.
sledečo brzojavko: „Gospod general!, Bakar, 3. decembra. (Izv.) Reška Vi ste pozabili, da vas je moj zastop- MVedetta" javlja, da je general Cavi
nik obvestil, da sem jaz zavzel otoke. Jaz ne priznavam vaše avtoritete, zato otokov ne zapustim. Pričakujem, da pošljete svoje ljudi, da pre-ženo legionarje. Vaše ljudi bom sprejel po zaslugi!
Trst, 3. decembra. (Izv.) General Caviglia je izjavil dopisniku „Aso-ciated Presse": Mi smo hoteli rešiti reško vprašanje na miren način, ali hočemo doseči, da reška vlada brezpogojno sprejme zahteve rimske vlade. Še je čas, da pridemo mirnim
glija izročil D* Annunziju ultimatum, po katerem mora v treh dneh izprazniti Reko. Ultimatum je potekel danes ob 10. dopoldne.
Kraljeviča, 3. decembra. (Izv.) Pred mestom kržžijo tri itaijanske torpedov-ke. Reka je blokirana od Itaijanov. V Katrido je prispelo več karabinjerjev, da prevzamejo orožniško službo. Vito-ševo so karabinjerji zapustili. D* Annunzio je postavil ob obali mitraljeze. Danes zjutraj so bili na Reki izkrcani arditi, da pazijo na D'Annunzijevo brodovje.
Nezaslišano.
Zagreb, 3. decembra. „Hrvat" poroča, da je dr. Korošec zahteval, da se postavi za predsednika deželne vlade v Dalmaciji drja. Dulibiča, znanega avstrijakanta, kateremu so narodni krogi očitali, da je v vojni denunciral in spravil v nesrečo mnogo protiavstrijskih ljudi. Dr. Dulibiča se je tudi Korošec v dunaj skem Jugosl. klubu skrbno ogibal — sedaj ga hoče za dež. predsednika, češ, da je voditelj dalmatinskih klerikalcev, ki so sedaj večinska stranka Praga, 3. decembra Vprašanju socializacije rudnikov izjavlja »Tribuna", da se bo parlamentarna večina izrekla za socializacijo rudarstva. »Čas« javlja, da je uradništvo kovinske industrije izdelalo novo kolektivno pogodbo, ki stoji na stališču socializacije.
car imamo«, toda ome"l je svojo iz-avo na krog »delavsko-kmečkega jroletarijata«. Prva stezica je tu. Jutri »Slovenec« že ne bo oral ce-ine . . .
Mi smo zadovoljni. Vsakemu aplavdiramo, ki se pridruži pravemu jogledu demokracije na ureditev države. Zadovoljni smo, če bo SLS dala svoje pritrdilo ustavnemu načrtu, ker demokrati tako hočejo, kakor pravi »Večerni list« in zadovoljni smo, da se ta stranka zopet enkrat pred svetom sama razkrinka.
Razna porodila.
Ženeva, 2. decembra. Na današnji seji Zveze narodov so se vsi delegati izrekli za sprejem Avstrije v Zvezo. Jugoslovanski delegat Spalajkovič je poudarjal, da so odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo korektni in da se Avstrija trudi izpolniti mirovne pogoje.
Budimpešta, 3. decembra. Poročilo o stanju oziminev se glasi neugodno. Precej polja je ostalo neobdelanega, v treh komi ta tih so povzročile miši mnogo škode.
Praga, 3. decembra. Pogajanja med Čehi in Nemci za sprejetje proračuna so se razbila. Parlamentarna situacija je vsled tega jako težavna.
Amsterdam, 2. decembra. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da je nova intema-cijonalna poštna konvencija podpisana. Sodelovli so tudi jugoslovanski delegati.
Dunaj, 3. dec. (Izvirno.) P/ poročilih ministrstva za prehrano znaša letni primanjkljaj, ki ga mora pokrivati država 26 milijard kron.
London, 3. decembra. (Izvirno). Italijanski zunanji minister grof Sforza je izjavil zastopniku „Daily Telegrapha", da so zavejmiki proti Turčiji brez vsake moči. Edini izhod je, da se sporazumejo s Turčijo ali pa prično z njo večno vojno v Ana-toliji, za kar pa ni sposobna niti ena zavezniška država.
Pariz, 3. decembra. V Madridu stavka tisoč predilnicah delavcev. V Barceloni so bile manifestacije ob pogrebu bivšega poslanca Leyereta, ki je bil žrtev zavratnega napada. Stavka se oadi nadaljuje,____
Kako bo sklepala konstiftuanta.
Beograd, 3. decembra. (Izvirno). Odbor za pripravo provizorneg poslovnika za konstituanto je dc končal svoje delo. Najvažnejša določba se tiče sklepčnosti ustavotvor-ne skupščine. Konstituanta bo sklep-
Nova poverjenika v deželni vladi.
Beograd, 3. decembra. (Izvirno)'. V današnji seji ministrskega sveta je minister pravde sporočil, da je demi-sijoniral ljubljanski poverjenik za [pravosodje dr. Žerjav. Ministrski svet je vzel na znanje imenovanje
čna pri navzočnosti ene tretjine po- poverjenika drja. Ravniharja za pc*
1	1 • 1.__1 ___J1.i_____I ,rA«AM!lrn	»mc s\/a io in rlnno DrTOtl.
slancev, ki bodo odločevali z navadno večino. Le za načelne sklepe in za končno odobritev ustave je potrebna prisotnost enega poslanca čez polovico članov ustavotvorne skupščine, ki pa zopet sklepajo s prosto večino. Poslovnik ureja tudi vprašanje predsedstva in dnevnic. Konstituanta bo imela poleg predsednika tri podpredsednike in 9 sekretarjev. Dnevnica za poslance je določena na 120 dinarjev, predsednik dobi 2000, podpredsednik po 1200 in tajniki
verjenika pravosodja in člana Država nega odbora Adolfa Ribnikarja za
?overjenika za socialno skrbstvo^ ozadevni ukazi izidejo jutri, ,
Politične intrige.
Beograd, 3. decembra. (Izvirno)'« Z ozirom na intrige, ki jih pktejoi politični nasprotniki češ, da je mini-i ster Kukovec v ministrskem svetu
proglasil samostojno kmetsko stranko in narodne socialce za privesek po 600 dinarjev mesečne funkcijske I demokratske stranke, nas pooblaščat
doklade. Konstituanto bo otvoril v imenu vlade minister za ustavotvorno skupščino.
Uradni volilni rezu! tati iz Hrvatske.
Zagreb, 3. decembra. (Izvirno). Dosedaj so znani službeni rezultati iz vseh hrvatsko-slavonskih županij, le v zagrebški županiji rezultat še ni ugotovljen.
Demokrati so dobili v Zagrebu 1, v zagrebški županiji 4, v varaždinski 1, v požeški 2, bjelovarsko-križe-
minister Kukovec, da objavimo sledečo njegovo izjavo: „Ta vest je po« polnoma izmišljena. Jaz sem v mi* nistrskem svetu le povdarjal, da sof v Sloveniji zmagale stranke, ki so zal državno j edinstvo ter sem naglasa t, da so po mojem prepričanju taka SKS kakor NSS pa tudi JSDS v tem vprašanju edine z demokratska stranko. Ravnotako sem izjavil tudi nekemu zagrebškemu dopisniku, dal so vse te stranke edine v odporu pro< ti strankarski zlorabi pokrajinske! vlade od strani klerikalcev". S temi
vački 2, virovitiški 1, liško-krbavški ^ prozorne klerikalne intrige ra* 4 in sremski 1 mandat. Modrusko-1- - -reški 3, skupno 19 mandatov. Hrvatska zajednica: Zagreb mesto
I,	virovitiška županija 1, sremska županija 1, skupno 3 mandate. Sporen je mandat Ivana Peršiča v zagrebški županiji.
Radičeva stranka: Zagreb mesto 1, zagrebška županija 12, varaždinska
II,	požeška 5, modruško reška 2, bjelovarsko-križevačka 9, virovitiška 3, sremska 3, skupno 46 mandatov, sfi izključeno, da pridobe Radičevci še negotovi mandat v zagrebški žu >aniji.
krinkane.
Beograd, 3. decembra. (Izv.) Povoh dom vesti glede sestavitve enotnega bloka demokratov s samostojnimi kmeti in težaki, je izvedel naš izvestitelj, da te vesti niso točne. Med vsemi temi skupinami je mogoča le kooperacij^ jedinstven blok pa je izključen.
Radii junak dneva.
Beograd, 3. decembra. (Izv.) Beon grajsko časopisje vseh strank kaže veliko zanimanje za Radičevo stranko, ki je bila doslej v Beogradu skoraj čisto - . , ,	, « , .nepoznana, sedaj pa prihaja nepriča-
Hrvojeva stranici: hsko-krbavska kovano kot tretja po svoji moči v kom
županija 3, modra ško-reška 1, skupno 4 mandate.
Radikalna stranka: požeška županija 1, modruško-reška 1, virovitiška 1, sremska 7, skupno 10 mandatov.
Komunisti: Zagreb mesto 1, požeška županija 1, modruško-reška 1, sremska 1, virovitiška 2, skupno mandatov. V vpoštev prihajajo komunisti pri še neugotovljenem mandatu v zagrebški županiji.
Hrvatska pučka (klerikalna) stranka: varaždinska županija 1, virovitiška 1, sremska 1 mandat, skupno 3.
Frankovci: Zagreb mesto 1 mandat, skupno 1 mandat.
V celoti imajo na Hrvatskem in v Slavoniji: demokrati 19, zajednica 3, Radičeva stranka 46, Hrvojeva 4, radikalci 10, komunisti 6, klerikalci 3, frankovci 1 mandat. Za en mandat se bojujejo komunisti. Zajednica in Radičevci in sicer v zagrebški županiji.
Radikalci in demokrati enako močni?
Beograd, 3. decembra. Kakor je definitivno ugotovljeno, so dobili v vsej kraljevini demokrati 95 in radikalci tudi 95 mandatov. V Srbiji sami so dobili demokrat? 56, a radikalci 50 mandatov.
Radikalski poskusni balon.
Beograd, 3. decembra. (Izv.) Dana-1 šnji „Balkan" javlja: „Kakor se kaže, pokazujejo radikalci tendenco, da stopijo v konstituanti v opozicijo. Sodelovati nameravajo samo v vprašanju
stituanto. „Epoha" in „Politka" sta že prinesla razgovore z Radičem, „Trib» na" ga napoveduje za iutrL
Wrangtova vojska v Jugoslaviji.
London, 3. decembra. (Izvirno)!, Angleška vlada je na konferenci y Londonu izjavila, da bo pri jugfr slovanski vladi posredovala, da sprejme kot ubežnike ostanke VVranglove vojske. Lloyd George je izjavil, da je dolžnost zaveznikov, da podpira jo tudi sedaj Wrangla in njegove ljudi, ki so se žrtvovali za zavezniško in rusko stvar. Na poti v Jugoslavijo je sedaj 22.000 Wranglove armade; angleška vlada bo skrbela za prehrano te vojske. Italijanski minister zunanjih zadev Sforza je zahteval, da naj se ruske čete pri dohodu v Jugoslavijo razorože, a da se ruske vojne in transportne ladje, ki prepeljejo ruske begunce, umaknejo iz jadranskega morja. LJoyd George je nato odgovoril, da je raa-oroževanje Wranglove vojske stvar Jugoslavije, a bojne in transportne ladje bi mogle dobro služiti za prehrano beguncev.
Beograd, 3. decembra. (Izv.) Tukajšnji ruski poslanik Strandman je odpotoval v Kotor, da poseti generala Wrangla.
Antanta proti povrnitvi kralja Konstantina-
Pariz, 3. decembra. Na sestanku
p^u^iti^deiMkra^om^^^^^ln^a	ministrov v Londonu je bi-
; nove vla- sklenjeno
svobodne roke glede sestave de." V parlamentarnih krogih pa sma-1 Ija Konstantina na trajo to vest in slične vesti radikalskih Francosko stališče lisov za poskusne balone, ki jih spu-
se protiviti povratu kra-grški prestol, je popolnoma
ščajo radikalci, da izzovejo pri demo- zagato. Anglija, Francija«in Italija kratih izjave o sestavi vlade in vabila j sporoče solidarno izjavo grški vladi, radikalom, naj se jih udeleže.
(ADOLF RIBNIK AR: član Državnega odiora.
38 aSi 40
Ko je »Državni odbor« v zmislu Sena 7. volilnega reda odrejeval število mandatov za štajersko in kranjsko volilno okrožje, je bilo vprašanje plebiscita ha Koroškem še odprto. !Z ozirom nato je »Državni odbor« sklenil, da imata voliti ti dve okrožji 36 poslancev, v slučaju pa, da se v /plebiscitni coni volitve ne bodo mo-igle vršiti, 34 poslancev. Ko je »Dr-ižavni odbor« nato, v zmislu člena S. JvolUnega reda objavil v »Službenih fNovinah« koliko morata izvenljub-Jjanski okrožji v Sloveniji voliti poslancev, je ugotovil število mandatov ina 40.
Po plebiscitu na Koroškem je bil »Državni odbor« opozorjen, da bi bilo treba prvotno objavo, po kateri ima Slovenija 40 mandatov, izpreme-niti ter razglasiti, da ioia voliti kranjsko in štajersko volilno okrožje po enega poslanca manj, torej 38 poslancev. »Državni odbor« nato ni svoje prvotne objave izpremenil.
Glavna volilna odbora v Ljubljani in v Mariboru sta mogla vzeti za podlago volilnih preračunov, v zmislu člena 80. volilnega reda, edi-nole število 38 mandatov, ki ga je »Državni odbor« uradno razglasil. Na podlagi člena 81. volilnega reda sta ta dva volilna odbora tudi izdala vsem 36 poslancem pooblastila.
V zmislu člena 83. imajo sedaj ■glavni volilni odbori še dolžnost zapisnik o volilnem aktu z vsemi volilnimi spisi vred poslati po državnem odboru ustavotvorni skupščini. »Državni odbor« napravi seznamek vseh izvoljenih narodnih poslancev ter ga pošlje ustavotvorni skupščini sz vsemi spisi vred.
Iz navedenega sledi, da »Državni Odbor« nima več pravice izpreminja-ti števila mandatov, ker je za to rok jže zdavnaj potekel. Po členu 84. vodilnega reda so zoper volitve možne •vsakojake pritožbe na ustavotvorno skupščino. Verifikacijski odbor se pa po mojem mnenju ne bo hotel pečati 'in v zmislu zakona tudi ne bo mogel pečati z odredbami »Državnega odbora«, ker bi se potem tudi lahko izpodbijalo število poslancev, dolo-Seno n. pr. za Makedonijo in Črno goro, kjer so služili za podlago določitve več ali manj netočni statistični podatki. Stvar verifikaeijskega odbora je, da rešuje le pritožbe, ki se tičejo volilnega akta kot takega. Z ozirom na to ni pričakovati, da bi se število mandatov za Sloveniio zmanjkalo od 40 na 38.
' grožnjam dejanske sile. Izvršilo se je nasilje, da so neopravičenci udrli v šolsko sobo med poukom in se nasilno vedli pri uradovanju učiteljice. Učiteljstvo je bilo javno žaljeno na uradni časti. Vršila se je protidržav-na in protidinastična agitacija, ki se je izrabila tudi proti šoli in učiteljstvu.
Gospoda poverjenika in okrajnega glavarja vprašamo javno:
1. Ali so jima ti slučaji znani?
2.	Ali sta pripravljena uvesti v tej zadevi najstrožjo preiskavo?
3.	Ali sta pripravljena dati učiteljstvu popolno zadoščenje za ogro-ženje življenske varnosti, za žaljenje po vmešavanju nepoklicanih faktorjev v uradno poslovanje učiteljstva? uradne osebe in za uradno žalitev,
4.	Ali je gospod poverjenik za notranje zadeve pripravljen ukreniti vse potrebno, da se v bodoče ne bodo dogajali taki slučaji, posebno že ponovni slučaji žaljenja uradne osebe učiteljstva in vmešavanja nepoklicanih faktorjev v uradno delovanje in poslovanje učiteljstva?.
V Ljubljani, 29. nov. 1920. Udruženje Jugosl. Učit. v Beogradu — Poverjeništvo LjuHhrta.
Mtične beležite
lavno
S a poverjenika za notranje zadeVe v loveniji g. dr. Pitamica in okrajnega glavarja za Krški okraj g. Svetca.
V dnevih 17. okt. do 23. nov. ti. riso se dogodili v Veliki Dolini na ^Dolenjskem dogodki, ki so v sramoto ■kulturni državi, in ki jih nismo bili ^vajeni niti v najhujših časih nasilja •y Avstriji.
Nahujskano ljudstvo je streljalo V šolo v učiteljska stanovanja in je ogrožalo življensko varnost učiteljstva in njih svojcev. Med uradnim poslovanjem je bil nadučitelj dejansko ogrožen in je moral opustiti na-daljno uradovanje, da ?e ie umaknil
+ Politična orientacija Radičeve seljaške stranke. Stališče, ki ga bo zavzela Radičeva seljaška stranka v konstituanti, zanima danes vso jugoslovansko javnost, izrečena so bila že mnoga doumevanja, tudi sam Radič je podal svojo izjavo, a povedal ni nič določnega, ker pravi, da bo definitivno statišče zavzel šele glavni strankin zbor S. t. m. Zmaga Radičeve stranke je najbolj zadela klerikalno stranko, ne toliko-radi proti-državnega stališča, ki so ga doslej zastopali Radič in pojedini voditelji seljaške stranke, marveč radi dejstva, ker je skupna pot seljaške stranke in klerikalcev v kulturnih in socialnih vprašanjih nemogoča. Klerikalna »Hrvatska Obrana" to naravnost priznava, ko pravi: „Ra<fič s svojo seljjaško stranko je skozinskoz liberalna siranka, ki bo reševala vsa kulturna in socialna vprašanja na temelju kuliurno-gospodarskega liberalizma". V tem oziru je zanimiva tudi Radičeva izjava, ki povdarja, da je v gospodarskem in socialnem oziru njegovi stranki najbližja demokratska stranka, kar pa gotovo velja tudi v kulturnem oziru: „Od drugih strank so nam najbližji demokrati". Kakor poročajo iz Zagreba, vlada med samimi voditelji Radičeve stran-I ke precejšnja desorientacija, kot največja stranka na Hrvatskem zavedajo se svojih dolžnosti in nalog, ki jih čakajo , vedo pa tudi dobro, da se te dolžnosti in naloge nikakor ne strinjajo z onimi izbornimi parolami, s katerimi je šla stranka med seljašt-vo in zmagala. Pozitivno delo, ki čaka sedaj stranko, se ne more 06la-njati na dosedanjo politiko stranke od prevrata sem, ker je bila ta politika destruktivna in demagožka. Ra-zun tega se tudi opaža, da manjka stranki Voditeljev, ki bi mogli izkoristiti vspeh stranke. Zato-bo glavni zbor seljaške stranke v Zagrebu jako zanimiv, ker se bo tu odločilo, katero smer bo zavzela stranka v konstituanti.
-f- Fffiiličai obiski v BGOgradu. V Beogradu pričakujejo v drugi polovici decembra rumunskega ministrskega predsednika Take Jonesca. Tudi se pričakuje prihod bogarskega ministrskega predsednika Stamboliskega.
+ Revizija balkanskih pogodb. Pod naslovom .Revizija balkanskih pogodb' objavlja ugledni angleški list »Obser-ver" pismo bivšega predsednika balkanskega komiteja v Londonu, Bucha-nana. V tem pismu ugotavlja Bucha-nan, da pogodbe, podpisane v Sevresu in Neuilleu ne bazirajo na principu narodnosti, vsled časar vzbujajo med prizadetim prebivalstvom občutek nepravičnosti. Posledicam grške pogodbe bi se moglo v gotovi meri izogniti. Državniki zapadnih velesil, hipnotizirani od Venizelosa, so dodelili Grški neraz-meren del vojnih pridobitev, ki Grški ne pripada niti po vojnem pravu, niti po zaslugah sodelovanja v vojni. Po tak zaslepljenosti je pripadla Grški cela Tracija, čeravno je le tretjina prebivalcev grške narodnosti. Bolgarom je zaprt izhod na Egejsko morje. Take anomalije se morajo odstraniti. Sedanja situacija v Grški daje za to zgod-no priložnost Po Wilsinovem predlogu bi se Tracija morala mternacijona-lizirati. Z obzirom na ta predlog je Bolgarija podpisala neuillsko pogodbo. Pod vplivom Venizelosa so zavezniki ta Wilsonov predlog odklonili. Po drugem Wilsonovem predlogu bi naj Odrin in Kirkilis pripadla Bolgariji, ostala Tracija pa Grški. Tudi ta predlog je bil odklonjen. Buchanan je mnenja, da bi se ta predlog sedaj lahko oživotvoril ter obenem Bolgariji prisodil teritorijalni izhod na Kavalo. To — pravi Buchanan — bi bilo v interesu Bolgarije in Anglije.
-f Univerzalni d' Annunzio. Reški „re-gent" d'Annunzio se je spomnil tudi švicarskega kantona Tessin, katerega prebivalstvo je italijanske narodnosti. Temu prebivalstvu je poslal d' Annun zio proglas, kjer pravi, da „še ni prišel najlepši dan". Tessinsko časopisje in oblasti odločno obsojajo ta proglas.
+ Madžarska vladna stranka in vprašanje dinastije. Iz Budimpešte poročajo, da je konferenca vladne stranke ugotovila, da stoji stranka na stališču samostojne, narodne in neodvisne kraljevine in da je proti dedinski pravici prestola.
-f Italija dobi mandat za Smirno. Rimski »Tribuni" javljajo iz Londona, da se bo na prihodnji seji zavezniških ministrskih predsednikov razpravljalo o predlogu, da dobi Italija mandat za vdzržavan je reda v področju S mirne in okolice.
-{- Duhovnik noj se ne pčca, s politiko. Breslavski knezoškof je katoliškim duhovnikom prepovedal, udeležiti se ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji. V pastirskem pismu je opozoril na potrebo, da se cerkev ne peča s politiko.
+ Sprejem Bolgarske v zvezo narodov. Anglija. Italija in nevtralne države so se izjavile za sprejem Bolgarije v zvezo narodov, pri zadnji seji se je pa proti sprejemu javil odpor ne samo pri zastopniku Rumunije in Jugoslavije, temveč tudi pri zastopniku Kanade.
+ Poljska ne zapusti Vilna. Predsednik poljske vlade, Vitoš, je o vprašanju Vilna izjavil časnikarjem: Poljska ne zapusti nikdar svoje zemlje in svojih sinov. Kar se pa tiče posebno Vilna, je njegova usoda v rokah njegovega prebivalstva! Ono želi danes pripojitev mesta Poljski in ta želja je poljskemu narodu merodajnejša nego vsi plebisciti in odločbe, ki so napisane samo na papirju! Seveda bo morala Vilna sama žrtvovati svoj del, da se doseže ujedinjenje z domovino, ona mora prestati preskušnjo svoje politične in narodne zrelosti, mogoče pa tudi preskušnjo krvi. Akcija generala 2eligovskega je ak-cija njega samega in njegovih ljudi, ki
so sinovi našega naroda! Zato je raz-tročila načrt anglesko-ruske trgovinske umljivo, da poljska vlada ne more pogodbe boljševiški gospodarski komi-ukazovati Zeligovskemu in tega tudi siji v Londonu, ki je odposlala pogod-ne stori, ker bi bil tak korak proti volji bo takoj v Moskvo. Angleška vlada naroda. Naše stališče napram Litva- jamči, da se bo smelo rusko zlato v niji je odvisno od stališča litvanske pokritje gotovih nakupov pošiljati na vlade, a moja želja je, da pride do Angleško, ne da bi bilo v nevarnosti, najtesnejših vezi med Poljsko in Lit- da se zapleni na korist upnikov bivše vanijo, ker Poljska in Litvanija se na- ruske carske vlade. Angleška vlada hajata pa nevarnem geografskem polo- smatra vprašanje ruskih obveznosti za žaju med Nemčijo in Rusijo.	| političen problem, ki se mora rešiti po-
-f Aagleško-ruska pogodba. „Temps" j ™ie na splošni konferenet potrjuje vest, da je angleška vlada iz-i__.
Ljubljana, 3. decembra.
* Vprašanje naše severne meje. | rednem domu" v veliki dvorani v ne* Dunajski korespondenčni urad po-! deljo od 10. do 12. ure in od 14. do roča iz Gradca: Iz Pariza je pred j 19. ure. Zavoji naj se označijo z n^
- - 1 tanenim naslovom. Po obdaritvi otrok
kratkim dospela določba veleposla-niške konference, po kateri se smejo mejne proge, katere tvorijo vode, iz-premeniti po soglasnem sklepu razmejitvene komisije. Ako se tak sklep ne doseže, mora razmejitvena komisija pripraviti sporazum, ki ščiti gospodarske interese, katerim bi dokr'lev meje škodovala. Komisija ima zatorej nedvomno razpravljati tudi vprašanje dodelitve apaške kotline. — Iz tega izhaja, da je eventualna izprememba naše severne meje, ki je določena od vrhovnega sveta po toku Mure, le mogoča, ako bi na to pristala naša država.
*	Veliki narodni škandal je, da se v stolni cerkvi v Mariboru nahaja še vedno spomirlska piošča na 60 letnico glavnega vladanja" tirana Franca Jožefa. Nad ploščo se še vedno,zrcali tudi avstrijski cesarski grb. Razumemo, da knezoškof Na-potnik še vedno žaluje za habsburško dinastijo, čudimo pa se, da trpi to zavedna duhovščina.
*	Koliko smo izgubili. Po zanesljivih podatkih se nahaja 809.000 Jugoslovanov pod tujo oblastjo. Na Koroškem in Štajerskem smo izgubili v korist Avstrije 130.000 naših rojakov. V korist Madžarski jih je v neokupiranem delu Prekmurja in Zalaški župani j i ostalo 20.000, v Italiji pa: v Reziji in Furla-niji 56.000. na Goriškem 154.000, v Trstu 70.000, v Istri 260.000, na Kranjskem 83.000, na Koroškem dva tisoč, v Zadru 7.000, na otoku Lastovo 1.500 in na Reki 25.000 — skupaj 659.000. Vseh Slovencev je poldrugi milijon, a dobra tretjina, 575.000 jih e ostalo izven meja Jugoslavije.
*	Korupcijska afera. V Zagreba je bil aretiran uradnik socialnega skrbstva dr. Rajnovič Ta aretacija je v zvezi z aferami podkupovanja v stavbnih zadevah.
*	Napad na učiteljstvo. V ponedeljek dne 2. novembra se je izvršil znani po-nočni napad na učiteljstvo v Veliki dolini. Danes po desetih dneh baje orož-ništvo še-le nekaj poizveduje. Pa vendar ne, da bi hotel kdo zločin oblažiti ali potlačiti? Kaj je tu vmes? Pobra-tinstvo, ali kali? Zakaj se ne postopa hitro in energično in čemu se pušča osumljence na prostih nogah? Menda vendar ne zato, ker se je šlo samo proti — „serbijanskemu učiteljstvu"?
*	Subvencije učiteljskim zavodom. Ministrstvo prosvete je nakazalo društvu za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani 20.000 kron, slovenski Šolski matici 20.000 kron Ln učiteljskemu zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini 4.000 kron subvencije.
*	Primorski Miklavžev večer priredi klub ,£oča" dne 5. t m. v zgornji ve-
prosta zabava s sodelovanjem orkestra Dravske divizije. Blagajna se otvori ob 18. uri. Vstopnina za odrasle 5 kron; otroci v spremstvu prosti.
•	Poštni promet. Pišejo nam: Skoro neverjetno je, koliko časa rabi pismo iz Slovenske Bistrice, ki leži ob glavni progi Južne železnice, v Ljubljano. Navadno hodijo pisma po pet do šest dni in pred kratkim sem dobil priporočeno nismo, ki je rabilo deset dni! Poštna uprava naj že naredi enkrat red. Drž. uradnik.
•	»Slovenska dijaška zadruga v Pragi" ima namen, podpirati gmotno svoje člane - visokošolce v Pragi ter jim omogočiti študij na tamošnjih visokih šolah. Je edina slovenska podporna organizacija v Pragi in od njene podporne zmožnosti je odvisna eksistenca slovenskega visokošolca. Vlada jo po svojih najboljših močeh podpira; vendar splošna draginja, visok kurz češke krone in splošna revščina slovenskega dijaka pospešno izčrpava denarna sredstva zadruge, ki je zato sklenila, da bo po svojih članih, ki gredo za božične praznike domov, nabirala v domovini prostovoljne prispevke. Prosimo vso slovensko javnost da posveti največjo pozornost tej. za našega visokošolca, tako važni instituciji in da po svoji najboljši možnosti krepko prispeva.
Promocija. Dne 30. novembra t L je promoviral v Zagrebu doktorjem prava g. janže Novak, eden najagilnejših' jugoslovanskih Omladincev. Čestitamo!
Klerikalno gospodarstvo. Izjavljamo, da g. Franc Naglič ni v nobeni zvezi z dopisom, ki smo ga priobčiti pod gorenjim naslovom iz Radovljice. — Uredništvo „Jutra".
•	Maščevalnost klerikalnega milijonarja. Poročajo nam: V PoIlabM tovarni za usnje je bil uslužben kot strojni delavec A. Kralj, ki svojega političnega mišljenja ni nikdar tajil in bil vedno pristaš JDS. Pri nedeljskih volitvah je Kralj bil čuvar demokratske skrinjice. To je pa Polla-kovo tovarno tako raztogotilo, da so ga v pondeljejk po volitvah klerikalne ženske v tovarni napadle ter opso-vale češ: „No si se pa nagonil za liberalce"'. Gospod Pollak je bil toliko dobrosrčen, da je takoj vrgel Kralja, rodbinskega očeta, na cesto. Tako zna biti maščevalen katoliški nuljo-nar, ki vedno zatrjuje, da je politično brezbarven veledndustrijalec.
Trgovska akademija v Ljubljani. Priglašenci za I. letnik naj se takoj javijo v ravnateljevi pisarni. (Tomanova ulica 8). — Gospodje slušatelji abitu-rijentskega tečaja se opozarjajo na razglase ravnateljstva na črni deski akademije (Tomanova ulca 8).
Postojna mednarodna železniška postaja. Italijanska vlada je v zmislu
liki dvorani »Narodnega doma". Na- dogovora v Rapallu sklenila proglasiti stop Miklavža s spremstvom ob 19. uri Postojno kot mednarodno železniško zvečer. Darila se sprejemajo v »Na- postajo na progi Trst-Ljubljana.
FRANK HELLER:	3
Prigode gospoda 2o!!ina.
Roman.
(.: •-: ;od iz švedščins. '
(Dalje.)
Da, da, si je mislil Coilin, zelo •sumljiv gospod to-le, no, pa ravno mene si je izbral? Pa že ne! In vlak ^e dirjal po zmrzlih in zasneženih .poljih, — prejšnjo noč se je napravil led, — Coilin se je pa udal slad-Itim sanjam bodočnosti in povsem •pozabil na sivooblečenega detektiva poleg sebe. Tuje mrmranje lahkih angleških glasov se je dvigalo od miz naokrog, in iz tega mrmranja so se slišali amerikanski glasovi kakor kriki galebov nad mirnim plu-Skanjem valov ob bregu. Vse je bilo novo in jasno v tej jutranji luči. iZimski mraz, veter tam zunaj za šipami in toplota v jedilnem vozu, vse Ko je osvežilo Filipa Collina in z Sjubeznjivim pogledom je ošinil od fesa do časa svojo suknjo, naka-teri se je baš nad pesmi bočil žep.
V	tem žepu je dobro spravljena listnica iz krokodilove kože, v njej pa nad sedemdesettisoč kron danske veljave. Gradove zlate zida si v oblake.
V	svoji dansko-francosko-švedski mešanici na tihem premišlja svoja' dejanja Poraz v Kristianshamu je maščevan, zahrbtni konkurenti so temeljito oskubljeni in ž njihovo vojno odškodnino v žepu se bliža Filip sedaj Londonu, glavnemu mestu vsega denarstva! Aj, sacre nora, če bi se mogel obogatiti tudi še na njegove stroške! Kajti London, — tu so bile vse možnosti, — toutes les chances possibles, in njegova glava je že bila polna načrtov, ki bi mu morali prinesti zlata, mnogo zlata! Za enkrat moram pričeti bolj z malim, toda vsi miBonarji so morali tako pričeti! In česa vsega se sme lotiti razumen mož, ki ima 70.000 danskih kron v žepu! Vsega kar hoče, če je le potrpežljiv.
Gospod Coilin se je zdrznil, ko je slišal, da žvenketa že na vseh mizah zlato in srebro in da že plačujejo. Sivožolta dnevna svetloba je t prihajala /jfap	okna nval
in sunki številnih pregibal so napovedovati bližino glavnega mesta. Coilin je plačal in odšel v svoj kupe. Oblekel je svoj ulster, vzel potni kovček v roke ki obstal na hodniku, ko je vlak z mnogimi sunki že vozil skozi umazani Easiend. Medlo zimsko sobice je posrebrilo megleno jutro, kakor da hoče nerodno pobožati sivo predmestje, kjer stanujeta revščina in beda. Na ozkih dvoriščih so slabo oblečene ženske opravljale svoja gospodinjska dela, nosile drva in praznile smetišnice. Okrog njih kopica bledih otrok. Z vrvic vihra mokro perilo. Naenkrat je vlak za-gazil v cd klopčič tirov, hitel glasno ropotaje mimo praznili vagonov ter sunkoma obstal na Liverpool Street postaji Tu je nasala gneča kakor na mravljišču. Potniki, nosilci in železničarji so klicali in se prerivali vsevprek. Filip, ki je prihajal v London v lahki bojni oprani, se je odločno zagnal v to gnečo, suval s komolci in prosil za oproščenije, ne da bi bil dobil odgovor, sam je dobil marsikateri sunek in je končno obtičal anedi gruče ljudi. Končno se
mu je posrečilo, da se je zgnetel mimo sive čepice in sive vrhnje suknje, ki jih je obe spoznal, — to je njegov tovariš iz kajite! — potem je kakor pogumen vojak z naskokom zavzel cab (fijakerja). Voznik je dobil povelje, da požene v hotel, čegar naslov je Filip čital po naključju v časopisu, — in tako je voz zaropotal skozi vrata velike kolodvorske strehe ven na ulico.
Torej London . » . Promet sedem-milijonskega mesta je grmel okrog njega v zimski zrak in rudeče jutranje januarsko solnce je zlatilo očr-nele hiše v city z nenavadno lučjo. Avtomobili in vozoiv so dreveli mimo njega v dveh jednako širokih ropotajočih tokih. Vozovi z blagom in pred njimi ogromni konji, nad kopiti poračšeni. Motoeikli, na katerih sede spredaj mali dečaki. Omnibusi, lepi caps in medlo se svetlikajoči luksusni avtomobili Tu pa tam je Filpov cab srečal cele sprevode trdi ali štirih tovornih vozov, ld jih vleče težka cestna lokomotiva Takrat se je stresala vsa cesta pod ogromnim pritiskam m zrak jq vibriral vsled sopiha-
jočih sunkov tega kolesa'. Plakati pokrivajo v pisanih in vreščečih barvah hiše in vozove, povsod duh po bencinu, premogovem dimu in tabaku, tu pa tam buši duh po jedilih iz odprtih vrat gostilnic in izkiihov.
Filip je z odprtimi nosnicami srkal vse to novo v sebe. Mnogo velikih mest je že videl, toda kaj stičnega, kakor je London, še ne. London. Kakšen zvok že v imenu samem! London, — oj fino mesto, ki je bom sle-kel! Tako je mrmral sam pred sebe. Jaz vam pokažem! Ti milijoni bodo delati zame. S svojimi 70.000 premagam to mesto in nekoč mi bo postavljalo spomenike in imenovalo ulice z mojim imenom.
Tako je razmišljal gospod Filip Coilin, ker je bil ponosen na svoje danske uspehe Pri teh mislih se je jagnječje smehljal pred sebe v veK-komestni trušč. Po^em se mu je naenkrat zahotelo popušiti cigareto. Vzel je iz žepa tabatjero, prižgal vžgali co ter zapalil dišečo Abdullah.
(Dalje prihodnjič.)
Promocije. Na zagrebški univerzi por skupaj s svojim nekdanjim preisko
. —	. v . , .	___•__—:	^rolne.«. mrln. ]rr\TT\ t T Irffll^TlttlSTIm I
'feo bli pretečem četrtek promovirani za doktorje prava gg. Stanko Novak, koncipist pri poverjeništvu za javna aela v Ljubljani, in Peter Jereb, pravni prak-J ■ ■ • ■ sodišču v Man-
tikant pri okrajnem boru.	. _ ,
*	Promocija. Na univerzi v tsoio-nji je bil 30. novembra g- Vladimir Arko iz Postojne promoviran za doktorja živinozdravništva. __
*	Iz krogov uradništva finančne straže nam pišejo: 2e pred več nega letom dni je izšla naredba finančnega ministra, da se imajo finančni straži nadoknaditi izdatki za službene vožnje po železnici Maja meseca je ljubljanska finančna delegacija ponovila naredbo, naj predložimo tozadevne račune, kar smo seveda takoj storili. Toda do dr -nes čakamo na izplačilo svojih izd' icov Pri nas vedno kritiziramo poču. nost Beograda, toda tudi Ljubljana ima v tem pogledu svoje bruno ...
*	Mestna zastavljalnica ljubljanska posluje od danes dalje zopet v vsem svojem obsegu.
st Nogomet. V nedeljo dne 5. L m. ob 14. uri priredi SK. „Ilirija" ob ugodnem vremenu tekmo med svojim prvem moštvom in rezervo. Kompletna rezerva »Ilirije" je po dosedanjih igrah najmočnejči protivnik prvemu moštvu v Ljubljani, morda celo v Sloveniji. Zadnja tekma med njima, najlepša tekma domačih moštev v sezoni 1920, je izpadla 6:4.
*	Kolavdacija mostu čez Ljubljanico. Vsi krajevni interesenti se poživljajo, da 6e udeleže kolavdacijske obravnave in ogleda novo zgrajenega mostu čez Ljubljanico ob Opekarski cesti v Ljubljani. Komisija se snide v ponedeljek 'dne 6. decembra 1920 ob 10. uri dopoldne na Opekarski cesti ob mostu.
*	Na Osrednjem zavodu za žensko rdomačo obrt v Ljubljani se razpisuje gest štipendij po 250 K mesečno, po-čenši s 1. januarjem 1921 do konca junija 1921 za obiskovalke tega zavoda, in sicer za sledeče tehnike: belo in pi-
ino vzenje, toledo, filet, šivane čipke i bisrna dela. Ubožne prosilke, katere saj vložijo svoje prošnje s potrebnimi prilogami pri Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani do dne 20. decembra 1920, naj dokažejo, da lajo v Ljubljani pri sorodnikih ali iantih zagotovljeno stanovanje, da se jih bo tudi od doma podpiralo in da se hočejo temeljito ene od teh tehnik izučiti za samostojno izvrševanje ženske domače obrti kot življenski. poklic v svojem kraju.
*	Ustanovni občni zbor slovenskega obrtniškega društva v Mariboru bo v nedeljo, ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega jdonta.
*	Iz tržaške kronike. Težak Ignacij Stenovič je šel v prosti luki čez tir, kar prihiti z veliko hitrostjo neki tovorni vlak. Vlakovodja je Stenoviča zapazil in zažvižgal, pa bilo je prepozno. Stenoviča je lokomotiva podrla na tla in kolesa so mu odrezala glavo in obe nogi, tako, da je bil na mestu mrtev. — Neka 43 let stara Girolti se je cel dopoldan prepirala z neko svojo prijateljico, ki stanuje v Isti hiši. Popoldan je bila Giroltina nasprotnica v kleti, kamor se je podala tudi Girolti, ne vedoč, da se tam nahaja njena nasprotnica. Prepir je Seveda začel znova, najrazličnejši „prijazni" priimki so kar deževali, na koncu je pa Giroltina nasprotnica uporabila tudi zadnji argument in te skočila svoji „prijateliici" kot mačka z rokami v obraz in jo tako opraskala, da je Girolti morala iskati pomoči na rešilni postaji — Mornar {Anton Wlackov je prišel pozno po noči domov. Ko se je nahajal že v postelji v prvem polusnu, ga je zbudilo šumenje in rahlo ropotanje. Zagledal je dve moški osebi, ki sta pre-
edovali mizni predal, tretja oseba pa iskala po njegovi obleki listni-Momar je hotel klicati na po-pa so mu neznani nočni obiskovalci hitro zamašili usta, eden ga je še udaril po glavi, da je padel v savest in se zbudil iz nezavesti še-proti jutru. Roparji so mu odnesli 127 lir, 500 avstrijskih kron in več važnih listin.
*	Eden v ječo — drugI v konstituan-Kakor smo poročali, je zagrebško
državno pravdništvo dalo radi dokazanih zvez s Horthyjem in Habsburžani aretirati iz zagrebškega veleizdajalske-|a procesa proslulega Accurtija, a slučaj je nanesel, da je bil ravno ta dan V Zagrebu kot frankovski kandidat izvoljen v konstituanto dr. Mirko Košu-iič, ki je bil v veleizdajniškem procesu preiskovalni sodnik in zbral oni škan-dalozni material, na katerem je Accurti
Etem- zasnoval svojo obtožnico. In isti
n je odšel Accurti v zapor, Košutič pa je dobil poverilnico za konstituanto. Da si je Accurti kje našel prostora za kandidaturo, šel bi tudi on mesto v za-
valnim sodnikom v konstituanto!
*	Slovenec izvoljen v Makedoniji. V
Kumanovem je izvoljen slovenski komunist Klemenčič, urednik »Rdečega praporja" v Ljubljani, kot kvalificiran kandidat.
*	Gospa Križanka je postala bogata, od kar je njen mož slovit verižnik. Omislila si je zato seveda tudi lepega belega fokslja, krstila ga je za „fiksa" in privezala mu je lep rdeč trak okrog vratu. Nekega dne vpraša gospo Križanko uslužben znanec: „Milostiiiva, vaš „fiks" dela gotovo furore po Ljubljani!" — „0 da", sladko odgovori Križanka, ..skoraj pri vsakem dreve-
su .
St^JlS1 i
Ljubljansko policijsko ravnateljsiv je v glavnem zaključilo poizvedbe glede velikih sleparij na ljubljanski glavni pošti. Včeraj ob 11. uri dopoldne jc bila državnemu pravdništvu vročena ovadba proti sedmorici poštnih uradni kov zaradi hudodelstva tatvine. Prvi državni pravdnik, dvorni svetnik Be-žek bo sam vodil nadaljno kazensko postopanje. Zbran je zelo obširen in zanimiv materijal.
Cela afera ima precej dolgo predzgo-dovino. Že dolgo so se pojavljale pritožbe listov in občinstva proti nered nostim na glavni pošti. Listi so dan za dnem kritizirali netočno poslovanje, omenjali so kričeče slučaje, toda zlu do jedra niso mogli priti. V zadnjem času so se posebno množile pritožbe glede amerikanskih pisemskih pošilja-tev. Denarni zavodi in zasebniki so dobivali pisma iz Amerike neredno in vedno pogosteje se je dogajalo, da je bila vsebina pisem, ki je obstojala iz dolarjev ali čekov amerikanskih bank, izro-pana.
Preiskovalni komisar, poštni nadko-misar dr. Janžekovič je že skoro pol leta vodil intenzivna poizvedovanja, toda brez vsakega pozitivnega uspeha. Slednjič mu je pomagal slučaj. Užaljen uradnik ie dvignil konkretno obtožbo.
Dne 20. novembra zvečer je ravnatelj Junc izročil oficijalu Milanu Deteti dekret poštnega in brzojavnega ravnateljstva glede njegove premestitve v Mokronog. Oficijal Detela je sprejel dekret s protestom, omenjajoč med drugim: „Poštene uradnike se preganja in odstranja, tatove pa se nastavlja in pušča v službi." Pozvan da objasni to izjavo, je navedel, da nekateri gospodje v špedirijskem oddelku kradejo ame-rikanska pisma.
Ravnatelj Junc je to obtožbo takoj javil poštnemu ravnateljstvu in nadko-misar dr. Janžekovič je drugo jutro pričel preiskavo. Prve zaslišbe so odkrile prav mučno sliko iz važnega špedidj-skega oddelka.
Na tem oddelku so večinoma zaposleni mlajši uradniki in uradnice. Služba ni težka, toda za redno funkd-joniranje pošte jako važna. Reči se mora, da se je opravljala zelo brezskrbno in površno.
V	oddelku je često vladalo veselo življenje. Nekateri mladi uradniki so si dali prinašati v službo vino in pivo — in nikdo jih ni motil. Poznejši osumljenci prav zaprav niso opravljali drugega dela, nego da so stikali za ame-rikanskimi pismi, nekatere njihove prijateljice pa so se interesirale v glavnem za ljubavna pisma, za ženitvene ponudbe in pridejane jim fotografije. Večkrat se je sicer opazilo, da manjkajo pisma — toda zasačen ni bil nikdo. O osumljenih uradnikih se je vedelo, da živijo jako potratno, mnogi so jih videli menjavati dolarje, celo v kavarnah je bilo znano, da v »zadregi" plačajo z amerikansko valuto. Neverjetna je toleranca, s katero se je napram njim postopalo. Če so se nekoliko zalumpali, če so hoteli na daljši izlet, če jih je zadržal pikanten rendez-vous, skratka hišo prišli v urad. Izbrali so si nekaj siromašnih kolegov, ki so jim plačali „dijete", da so zanje — službo opravljali. Taki substituti so od njih dobivali po 20 do 60 K. Postajali so šele vestni, kadar se je amerikanska nagibala h koncu in je bilo treba iskati — novih pisem iz Amerike... Nekateri izmed njih so bili v zadnjem času tudi politično aktivni...
Čim so prva zaslišanja pokazala, da je obtožba užaljenega oficijala utemeljena je bila takoj obveščena policija. Ovadba poštnega ravnateljstva se glasi, da so bile ukradene v špedirijskem oddelku glavne pošte velike množine amerikanskih pisem z denarjem in nazna-čuje tudi osumljene uradnike.
V	ponedeljek dne 29. novembra je policija pričela pod vodstvom revirne-ga nadzornika Habeta z aretacijami. Takoj so bile izvršene hišne preiskave, ki so imele presenetljiv uspdi.
Prvi je bil aretiran poštni aspirant, 221etni Ernest Banovec. Ob 10. uri dopoldne so ga prijeli detektivi na Turjaškem trgu pred okrajno bolniško blagajno ter odvedli na policijo. Banovec' senzacijo.
je na policiji priznal vse. Med 'driig!m pravi, da je v novembru lanskega leta pričel z manipulacijami v družbi svojih tovarišev Jeana in Arcelina. Pozneje pa je tudi sam na lastno pest manipuliral, jemal pisma na dom ter jih odpiral. Tedensko je na ta način dobil do 15 dolarjev. To je trajalo devet mesecev. Nakradel je okoli 600 dolarjev, katere je menjaval v raznih bankah.
Kot drugi je bil ob pol l.uri popoldne aretiran 261etni poštni oficijal Maks Jean. Priznal je takoj svoje manipulacije z dolarji, katere je zanj menjaval neki dijak. Temu mlademu gospodu je moral plačati tudi 1200 K v svrho molčečnosti. Samo v eni partiji pisem je Jean enkrat dobil 25 dolarjev. Deloval je skupno z drugimi Presenetljiv uspeh je imela hišna preiskava na njegovem stanovanju v Gradišu št. 16. Detektivi so našli 145 amerikan-; skth denarnih pisem, 612 navadnih pisem iz Amerike in 270 slovenskih amerikanskih časopisov. Poleg tega pa še 151 parov ženskih nogavic!
Na glavnem kolodvoru, ob prihodu zagrebškega vlaka je bil isti dan aretiran poštni aspirant Alojzij Ancelin. Došel je iz Sarajeva, kamor je bil pred mesecem premeščen. Ancelin priznava, da je izmaknil vsega skupaj okoli 400 dolarjev. Denar je zapil in „zalumpal" v veseli družbi. Bil je tudi zelo radodaren. Neki gospej je „posodii" kar 5000 K.
Kako veselo in udobno so ti gospodje živeli, nam drastično osvetljuje An-celinova odhodnica povodom njegove premestitev v Sarajevo. Odhodnica ga je stala nad 2000 K. Samo v kavarni je izdal za buteljke in fino pecivo okoli 1000 K Temu primeren je bil naslednji dan „maček".
Kot četrti kompanjon »dolarske družbe" je bil 201etni aspirant Maks Fave-tti. Aretiran je bil v ponedeljek na glavni pošti med službo. Priznava vse.
Pozno zvečer aretirani praktikant Mirko Prosen prizna, da si je prilastil okoli 80 dolarjev.
Po dosedanjih ugotovitvah se sme reči, da so dolarski tatovi pokradli in zapravili daleko nad en milijon kron!
Nova odkritja
Pri preiskavi o spoljiranju pisem v spedicijskem oddelku se je dognalo, da so se vršile malverzacije tudi pri računskem oddelku ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Tu so poedi-ni uradniki s ponarejenimi izkazi, plačilnimi listi, kjer so ponarejali številke, izneverjali državni denar in oškodovali erar za večje zneske. Policijsko ravnateljstvo vrši preiskavo v računskem oddelku, a o izidu bomo natančnejše poročali.
Hkrati s to afero pa se Je odkrila tudi afera z »znamkami". Znano ie, da so nekateri filatelisti pokupili ogromne množine znamk V »Jugoslovanski tiskarni" so tiskali znamke. V tiskarno je zahajal poštni oficijant Rajko Hribar, kateremu se je na zelo rafiniran način posrečilo izmakniti za okoli 8000 kron raznih znamk, katere mu je potem prodajal aspirant Fran Rapotec. Tudi ta dva rin bila aretirana.
Zločinski pater pred poroto.
Italija je od nekdaj bogata na klasičnih figurah pokvarjenega rimskega duhovništva. Kakor poročajo italjan-ski listi, je prišel včeraj v Napolju pred poroto proces proti patru Salvatorju Ciavelliniju iz samostana sv. Antona. Slučaj tega meniha vzbuja pozornost celo v današnji dobi, ko je svet v veliki vojni videl marsikaj gorostasnega.
Pater Salvator je bledqličen mož o-strih potez, živahnih oči, prodanega pogleda. Njegovo življenje ena sama ljubavna zgodba. Izpovedal je mnogo žensk, plemenite, meščanske, kmetice in vlačuge in s celo vrsto svojih ovčič ie pričel razmerje, nekatera za dalj časa, druga za dan ali dva, brez razlike, z omoženimi gospemi, z deklami, sestrami kratkokrillcami in kmeticami. Kupi ljubavnih pisem so se našli pri njem. V njih 9e podpisujejo njegove ov-čice: »Tvoja maSca, tvoja debelnška!" Pisma žensk iz takozvanih boljših rodbin je pater skrbno shranjeval in jih uporabljal za izsiljevanje denarja.Prva njegova ljubezen, neka lahkoživka, je patru nosila svoje zaslužke več ko deset let!
Sodni zapiski o patrovih ljubavnih dejanjih se bero, kakor izbrana poglavja iz Boccaccija ali Aretina. Kompro-mitiranih je več sto uglednih rodbin. Policija je dognala, da se je ves samostan udeležil dohodkov tega prefrigan-ca. Končno se je pa pater spri s prior-jem radi denarja in je svojega predstojnika zadavil z meniško vivjo, s katero je prepasan.
Klerikalno časopisje skuša Bn Utajiti in udeležene rodbine mu pri tem pomagajo; nasprotniki so tem glasnejši. Italija, papeževa dežela, ima sjrofo
Gospodarska poga-js^la med Jugoslavšfo in Italijo.
Tržaška »Edinost" prinaša pod gornjim naslovom zanimiv pregled omoči jugoslovanskega kapitala in podjetij v Julijski Benečiji. »Edinost" izvaja:
„V najkrajšem času zaprično gospo darska podrobna pogajanja med Itali jo in Jugoslavijo. Ob tej priliki utegne priti v natančno razpravo vprašanje varstva interesov Jugoslavije v Italiji. O udeležbi italijanskega kapitala na podjetjih v Jugoslaviji se je že poročalo. Od dobro obveščene jugoslovanske strani prihajajo naslednja sporočila o financijelnih interesih Jugoslavije v novih pokrajinah Italije.
Največje jugoslover.?ko bančno podjetje v Julijski Benečiji' je Jadraaska banka'. Pri tej banki je udeležen v glavnem tržaški, jugoslovenski, potem reški in dalmatinski kapital, v manjši meri tudi zagrebški in ljubljanski. Je tudi kakih 260 jugoslovenskib hranilnic in zadrug po Schultze-C..i;zsche-vem sistemu, pa tudi Reiffeisnovih. Te zadruge so podrejene centralnima vodstvoma v Ljubljani in v Celju. Priča kovati je, da bodo zastopniki Jugoslavije predlagali, da se tem zadrugam dovoli ustanovitev avtonomne zadružne centrale v Julijski Benečiji'.
Tržaške slovenske hranilne zadruge upravljajo vloge v znesku kakih 10 milijonov lir. Vsa ta podjetja so sedaj tudi pod oblastvenim nadzorstvom. O vprašanju porazdelitve morske plovbe je bil že na prejšnjih pogajanjih dosežen sporazum med Italijo in Jugoslavijo in je bilo 350.000 ton nekdanjega avstro-ogrskega trgovinskega brodovja, namreč družb ,Oceania', ,Dal-matia' in ,Ungaro-Croata', kakor tudi družba Radič in družb, in ,Ragusea', pri poznano Jugoslaviji Od teh družb ima .Oceania' 50.000 ton deplacemen-ta (odtiska vode), kar bi — če se vzame v podlago 1200 lir za tono — odgovarjalo vrednosti kakih 60 milijonov lir. Glavni delničarji tega podjetja so sedaj po največjem delu primorske banke, potem .Hrvatska eskomptna banka', srbski finančni zavodi in dalmatinski kapitalisti. Paroplovna druž ba .Dalmatia' razpolaga s parkom 40 osebnih pamikov v vrednosti kakih 35 milijonov lir. Delničarji so Jadranska banka' in dalmatinski kapitalisti.
Jugoslovenski kapital je udeležen tudi pri številnih drugih paroplovnih družbah, četudi v manjši meri. Pri pa-roplovni družbi ,Ungaro-Croata' so udeležene .Hrvatska eskomptna banka' in reški Hrvatje. Dalje obstoji v Trstu trgovska in prevozna družba ,Balkan' z delniškim kapitalom 1-5 milijona lir. Razen tega je v Trstu 30 uglednih trgovcev jugoslovenske narodnosti. Med jugoslovenskimi industrijskimi podjetji ie navesti posebno kamenolome in ap-narstvo v Nabrežini. Velik del nekdanje kranjske lesne industrije je po pogodbi v Rapallu dobila Italija. Istotako rudnik v Idriji ki je bil last jugoslovenske države.
V	Opatiji, ki je sedaj prisojena Italiji, je jugoslovenski kapital udeležen posebno pri hotelski industriji; razen tega na družbi ,Quarnaro', ki je — med drugim — lastnica opatijskega vodovoda, ki predstavlja vrednost 8 milijonov lir.
V	konvenciji, sklenjeni 10. avgusta 1.1. med Italijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Rumunsko so se te države obvezale, da bodo industrijska podjetja, tudi banke, ki imajo svoj sedež v enih teh držav, vzdrževale skozi pet let v podružnicah v drugih deželah, sklenivši pogodbo. V tej pogodbi pa ni nikakega dogovora ki bi določal, v katerem kraju naj bo glavni sedež podjetja. Tudi v tem vprašanju se bodo bržkone pogajali na italijansko-ju-goslovenskih gospodarskih pogajanjih.'
«= Zamena perperov. Finančno ministrstvo pripravlja odredbo glede zamene črnogorskih perperov. Vsote do 5000 perperov se bodo zamenjale al pari z dinarjem. Vsote preko 5000 perperov pa 2 perpera za en dinar.
= Gospodarstvo poštne uprave. List »Agramer Tagblatt" prinaša zanimiv dodatek k poštnemu gospodarstvu za-jedničaiskega ministra Drinkoviča. Poštna uprava je potrebovala za internacionalni promet vrednostnih pošiljk veliko število vrečic, ki morajo biti v varstvo vsebine brez šiva, iz celega, da ie tatvina iz vreče nemogoča. Domače tvrdke so stavile ponudbe po 26 K za kos. Drinkovič te ponudbe ni hotel spre leti in je poslal posebno komisijo v Francijo, da tam nabavi vrečice. Potni stroški te komisije znašajo 600.000 K, vrečce po 62 frankov komad. Domače tvrdkepa bi dobavile za 312.000 kron vso potrebo.
= Zveza Trst-Zader. Po informaciji „Trgovaca" otvori parob rodno društvo fetria-Trieste nov promet med Trstom hi Zadrom, Parnijri bodo vozili dvakrat
na teden.	•' .
= Zvišanje gk.aice. Društvo Mft ster in tovariši je zvišalo glavnica na 5 milijonov kron. Društvo se bavj z izdelovanjem pisarniškega mate«, riala.
= Občni zbor. Jugoslavenska šumska industrija sklicuje za 18. £ m. občni zbor. Društvo je imelo pn glavnici treh milijonov kron 418323 kron čistega dobička.
= Mednarodna konferenca železnh čarjev v Londonu. Od internacionalni zveze transportnih delavcev v Londoa sklicana konferenca je bila otvorjena 1 pondeljek. Zastopanih je okoli poldru d milijona železničarjev. Konferenca a( je izrekla za osem urni delavnik.
1030
163«
27(1 1904 611
9028 614
12 6001 824
.S
1204
Borze 3. decembra
Zagreb, devize: Berlin 198 do 20ty Milan 505 do 510, London 460—485, Newyork 136 do 137, Pariz 830 dfl 845, Praga 165 do 166, Švica 2050j Dunaj 27 do 27.25. Valute: dolarji 134.50 do 136, avstrijske krone 29 drf 30, levi 180, rublji 100, češke krone 162 do 165, funti 460 do 475, franki 835 do 848, napoleondorji 460 do 465, marke 197 do 198, leji 215, lire 50(1 do 505, turške zlate lire 500.
denar blajt
Banka za Primorje , ■ looo Trg. obrt banka ■ i ■ 390 Hrv. eskomptna . > « « 1520 Banka Brod na Savi , ■ 265 Jadranska banka . ■ ■ Jugoslavenska banka > « 610 Ljubljanska kred. banka s ; 900 Narodna banka i ■ « 865 Praštediona t i ■ « * 8900 Rečka pučka < • > > * 495 Srpska banka » • • t 861 Eksploatacija drva < « Dubrovačko parobr. dr* 5800 Goranin ..»««« 770 Narodna šumska ind., ■ 775 Gutman < ■ ■ « ■ « Slavonia « . « « • s H50
Beograd, valute: funti 118 do 120, franki 216 do 220, dolarji 34.25 dfl 34.50, lire 128 do 130, leji 53 d« 53.50, levi 40 do 40.50, marke 50 <k( 50.50, češke krone 41 do 42, avstrijska krone 7.40 do 7.50, napoleondorji 118 do 119. Devize: London 122 do 123| Pariz 212 do 213, Ženeva 540 do 550j Praga 41 do 42, Dunaj 6.80 do 7, Bet« lin 49 do 49.50.	'
Dunaj, devize: Zagreb 361.75 tw 367.75, Beograd 1454 do 1474, Berlid 1742 do 1748, Budimpešta 99 do 101< Bukarešta 760 do 775, Praga 611 da 617, Zurieh 8100 do 8150. Valute« dinarji 1455 do 1475, dolarji 510 do 516, franki 3170 do 3210, švicarski franki 8070 do 8125, češke krone 620 do 626, ogrske krone 101 do 104, leji 757.50 do 772.50, levi 622.50 do 637.50, lire 1827.50 do 190^30, funti 1785 do 1805.
Dunaj, Efekti: Avstr. kronska renta .... 100--i „ majska renta , . . . 100-— Ogrska kronska . « s « s 136 — V. avstriisko vojno pos. . » 7160 Turške srečke	2989-—
Kreditni zavod za trg. in ind. 1219-—. Anglobanka « . . s « < H40— Bankverein	1319 —
Bosanska zemaljska banka , 1150-— Avstro-Ogrska banka , » » 6490--» Živnostenska banka . < ■ ■ 2*8>— Državne železnice a » > , 4740--^ Južna železnica . i . * . 2065'-^. Alpine-Montan . » < • » 5435 — Praška železna industr. . , 13499*--Levkam, papirnica . . » . 5300-—>
Praga, devize: Berlin 119.75 do 121.25, Beograd 238 do 240, Dunaj 15.85 do 16.85, Varšava 15 do 16, Budimpešta 15.85 do 16.85, Sofija 98.25 do 99.25, Zagreb 59.25 do 60.25, Bil. karešta 117.25 do 118.75, jugoslovanske note 232 do 234, Newyork 82 do 83, London 291 do 293, Pariz 507.50 do 510.50, Milan 308 do 310, Švica 1314.50 do 1317.50.
Berlin, devize: Italija 254.70 do 255.30, London 243.25 do 243.75, Newyork 69.93 do 70.07, Pariz 423.30 do 424.10, Avstrija 22.47 do 22.53, Praga 84.40 do 84.60, Budimpešta 14.73 do 14.77.
Zfirich, devize: Berlin 9.15, Newyort 639.25, London 22.265, Pariz 38.60, Milan 23.25, Praga 7.75, Zagreb 4.80, Budimpešta 1.45, Bukarešta 9.40, Varšava 1.15, Dunaj 1.975, žigosane 1.30.
Vremensko poročilo«
Unbliana 306 m nad morjem
Dan
S. dec. L dee. t. dee.
It II
bn ntn
Rabo
obMno
z
Srednja T5*njfaja temperatura «"* normalna Ot s Vremenska napornih Lepit hladno nr, Treme. Fotnce vAa;a danee ob 7-» lahaia d> 1611
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra*« Odgovorni urednik Sfii. J^ istaMr
! Kali oglasi, t
iz inozemstva dobavlja najhitreje -—j-a- i" P° originalnih cenah JADRAN, saložbeni oddelek Maribor, Gosposka 44.
206 i
Dva gospoda
m"stja. — Naslov na upravo «Jntra» pod „ Hrana".	520 3
Čitajte in razšiijajte
»Jutro"!
{•loga švicarskih ar is delov, zlatnine in srebrnine, vs- popravila izvršim skrbno, staro zlato in srebro kupujem. F.Ho-roieo, nrar, Ljubljana, Sv. Flori jana oL31.
227 52—11
Pisalna miza se proda. l8£ST
-Ljubljanski Zvon", letnik 1911. —
Poizve se v npravi »Jutra*, Sodna ulica 6.
532 2—2
Dobri prazni sodL&rgrS
Miklošičeva oesta 16, Delni«ka tiskarna.	530 3—2
ERJAVEC & TURK
trgovina z železnino
„prl Zlati lopati'« (prej Hamersehmidt)
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7
147 nasproti križevniške cerkve. 26—12
Dva vajenca
sprejme takoj večja kolonijalna tvrdka v Ljubljani. — Naslov pove Anončni in in-formačni zavod Drago Beaeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 524 2—2
Pisalne stroje Remington
nudi tvrdka 526 10—3
K. A. Kregar, Ljubljana.
Kdor si želi nabaviti pristnega lo zsanega
fialožana
oaj se MagoiaH posložfti tvrdke:
Moita trgovina z vinom a
Barbari v Halozab.
Učenka
16 let stara, is boljše hiše, govori slovensko in nemško, vstopi v trgovino t mesta ali na deželi. — Naslov pove Anončni sarod O. Beaeljak, Cankarjevo nabr. 5. 636
Gostilna pri Lozarju.
Cenj. občinstvu naznanjam, da imam
na novo urejen salon,
ki priporočam drnStvom sa sestanke.
Solidna in točna postrežba.
Jnsti Poženel
Ljubljana, Kožna nlioa št. 15.
Jadranska montanska družba
lavi: »Moiitan«*4.	d. z O. Z.	Telcloa it. K
Ljubljana, Zvonarska nlica 5 (J)
•	Vse vrste kovin, rndnin ln kemlksllj ter vse bite
Prodaja in kupuje .trljske lxdelk.T spadajo6e v radarsko, fattnarsko
na debelo: import. u	Ekspert.
36-25
Zahtevajte
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
„JUTRO"

priporoča 86 13—12
Odon Koutny
1 Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
Klobuke in slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših ima vedno v zsiogi tovarna klobnkov in slamnikov 152 13—12
Franc Cerar v Stobu
posta u ielenifta postala Domžal: »n LiiDUaiL
Prevzema tndi vsa tozadevna dela ter popravlja in preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kova6evl6 & Trian v PreSernovl nllol it. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago.
Krompir
v množinah od 200 kg naprej, oddaja
dražba JDffl", Oonajsko cesta.
po oeni K 1*90 sa kilogram. I sto tam
se dobi tudi odbran krompir za krmo po ccni 80 v za kilogram.	516 3

Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih ,koles" v peči, naj se obrne na tvrdko
stavbni In pohiitvenl pleskar in liiar
LJubljana,
Kolodvorska ulica 6.
Tone Nlalgaj;
Krojač »'o 3-3
Ivan MagdH
Gledaliika ulica 7
sc priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga finega angleškega blaga.
ObL konees. informačni zavod
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5,
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementa ter posamezno, cene smerne.	10 14
Tvrdka dričar & Mejač
Ignhljana, Prešernova nlica 9
priporoča svojo veliko zalogo vsakokratnih ugotovljenih oblek n
gospode, dečke in otroke.
V zalogi je vadoo najfinejše angl*š!-e blago za obleke, suknja Ltd.
Konfekcija za dame.
Najnovejii kroji!	503 5-»	Solidne eene!
cosuucH-LiNE irst-fMka
HewTork-Bnenos-Ayres-Blo dl Janelro Santos-BKontevldeo. 94 17-14 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole pri:
SIMON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
536
Prodam
2-1
IZ novih voz
vseh vrst, dva moderna mesarska, eden za gasilno društvo s šestnajstimi sedeži in celim orodjem.
LBdovlt MalgaJ, kovaiki mojster, fioiDiko.
Mali elektro-avto
ideal tistega, ki vozi sam.
= Zahtevajte brezplačno prospekt =
Hans Bohm, pisalni stroji, avtomobili.
Salzbu/g-Lehen, Osterreich. 519 3-3 19000001
Za Miklavža
kupujte '
za otroke:
466 10
Bob tn T odi, mladinska povest s slikami, broš. 24 K, ves. 30 K,
po pošti 2 K več.
za odrasle:
Anatole France: Plngvlnskl otok, broš. 42 E, po pošti K 2 40 več. Shakespeare-Zupaučič: Sen kresne noftl, broš. 82 K, ves. 28 K,
po poŠti 2 K več; Helik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. in DL del,
skupaj 57 K, po pošti K 2-20 več.
Naročila na Tiskovno zadrugo v LJubljani, Sodna nL 6.
Knjige so najcenejše darilo.
Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvat o? in Slovencev.
Na podlagi odredb zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 26. januarja 1920. (razglašenega v .Narodnih Novinah" br. 22 od 31. januarja 1920.) se otvarja
subshpipclja kom. 40.000 delnic
v nominalnem iznosu od dinarjev 20,000.000
v kovanem zlatu.
Podpisovanje traja od 1. do 31. decembra 1920. Snbskripcija se vrši v Beogradu pri banki sami, izven Beograda pri vseh bančnih podružnicah in poleg tega v mestih, kjer banka nima podružnice, pri denarnih zavodih, ki so v zvezi z banko ali njenimi podružnicami, dalje, kjer ni niti teh, pri davčnih uradih.
Na podlagi popisa in procene celokupnega bančnega premoženja, se je zvišala vrednost starih delnic banke, ki se glasijo na 500 dinarjev, na 720 dinarjev. Radi izjednačenja je določena ista vrednost tudi novim delnicam, katere se bodo istotako glasile na 500 dinarjev in to po sklepu Glavnega odbora Narodne banke, odobrenega od ministrstva za trgovino in industrijo. Nadalje je določeno, da se pri vsaki delnici računa za emisijske stroške 10 dinarjev v zlatu.
Za vsako delnico, ki stane 730 dinarjev v zlatu, se ima plačati pri subskripciji kot prvi obrok 130 dinarjev v zlatu, a ostalih 600 dinarjev za akcijo se ima položiti v roku petih let, in sicer kakor se bo zahtevalo.
Pripomba: V slučaju, da bi subskripcija prekoračila razpisano množino delnic, sme banka po omenjenem zakonu podpisano število delnic reducirati, a vplačani zneski se vrnejo takoj subskribentu. Dividenda teče od 1. januarja 1921.
Beograd, 1. novembra 1920.
Pivovarna »UNION
Telefon it. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana.
M Ljubljana'Spodnja Šiška
priporoma svoje izborno pivo v sodcih in stekle* nkah. Dobe se tudi tropine in sladne clme, ki == so kot Živinska pKa zelo priporočljive. «3 52-15
: Jadranska banka:
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji m* frevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
Jeograd, Celje, Dubrovnik, Jtotor, Kranj, fjubljana, Maribor, JKetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, 2rst, Wien. •«*-«
Poslom zmt z vsoti večjtati krajiv fr- ia inimstn.
i... IfaMa D"h"jjk|	JfrMi«* [