WWW.V1NETA.SI ZAGORJE RŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 HRANJAMO VASE SPOMINE TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS: 8h-19h SOBOTA: 8h-13h Ob razvijanju vašega filma vam brezplačno izdelamo fotografijo 13x18 po vašem izboru! Polo poletni! m Golf. Pamentno! mu • varčni Golf SDI za ceno Golfa 1.4 • osvežilni Golf ocean prihranek do 240.000 SIT e športni Golf pacific prihranek do 440.000 SIT KAZALO UVODNIK Spoštovane, spoštovani! Seveda smo že davno v Evropi, po 23.3. letos, pa to vedo tudi naši politiki. Ta datum j e res čudežen, saj je po dvanajstih letih spravil ta bele, rdeče in črne, modrih pa pri nas tako ni. Spet so dobili mandat, da bodo urejali stvari po svoje, seveda prav nič racionalno. Spomnimo se, koliko milijonov so zapravili za NATO propagando, v Slovenijo so uvažali evropske politike, pa nobenega takega, ki bi bil skeptičen - tiste so v Bruslju pustili. Žal ni nikomur na misel prišlo, pravzaprav o tem nočejo razmišljati, da predstavlja največjo varnost za državo njena soeialna stabilnost. Za to kaj narediti, pa seveda pomeni odreči se privilegijem, bonitetam, večje potrebno delati... Kako že pravi rek, da ima narod vodstvo, kakršnega si zasluži.? Mojmir Maček 1 2 3 1 KJE JE KAJ SREDNJA ŠOLA ZAGORJE SE PREDSTAVLJA REPORTAŽA S SEVNIŠKE SALAMUADE 1 4 GLASBENA SKUPINA CENTRAL 1 5 V SLIKI IN BESEDI NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI TRBOVELJ Lrenomirani J /SALAMAR TONI I I^UPANC^J POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. juliju 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar. Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob !2. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-4H. Tisk: Tiskarna Gracar, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166, 56-64-250. fwc: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.3IS,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, 1. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ____________________________... POLICIJSKE POSTAJE ZA60RJE:03/56 61-002 TR00VLJL03/56 21 102 HRASTNIK:03/56 41-602 RADECE03/56 81 002 MTIJA:01/88 83 142 PHOMEJHE INFORMACIJE 03/56 55-100 TAXE041/616 348 041/633 107 ID K A V ST VEN! DOMOV! ZD RADECE03/56 88-207 ZD IIRASTNIK:03/56 44 006 ZD TRB0VLJE03/56-26-322 ZD ZAG0RJE03/56 55-000 ZDLITIJA:01/89 81-855 4J) FUNŠTERC ——I--------- NOV PROJEKT LITIJSKEGA CENTRA ZA RAZVOJ X J drugi polovici preteklega tedna je za V štiri dni v Ljubljani odprl svoja vrata mednarodni sejem ALPE ADRIA, kjer se predstavlja 140 razstavIjalcev, največ domačih. Svoj prostor na sejmu so dobile, kot že več let doslej, za predstavitev svoje turistične ponudbe tudi slovenske občine (kraji in regije) in med njimi tudi Center za razvoj Litija, ki se predstavlja z novim projektom v turistični ponudbi osrednje Slovenije - konjeniške poti. Po že dobro poznanih pohodniških in kolesarskih poteh po litijski in sosednjih občinah, so se v Centru za razvoj Litija odločili, da po konceptu obstoječih konjeniških poti v sosednjih državah, to zanimivo turistično panogo vključijo v že obstoječo turistični ponudbo Posavja.. Pri tem pa so jim na strokovnem področju in pri trasiranju poti pomagali številni predstavniki lokalnih konjenic. Konjeniške poti potekajo po osmih občinah : Dol pri Ljubljani, Moravče. Litija, Šmartno pri Del razstavnega prostora Centra za razvoj Litija na sejmu ALPE ADRIA v Ljubljani Litiji, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Glavna povezovalna pot j e krožna tranferzala (v dolžini 255 km) in poteka po zunanjih robovih naštetih občin po obeh straneh reke Save. Zunaj transferzale pa so krajše vmesne poti (v skupni dolžini 182 km). Na celotni konjeniški transferzali je 18 kontrolnih točk ter 24 konjeniških postojank (skupaj s tistimi na vmesnih poteh). Na vseh teh točkah je možno dobiti različne usluge za konje in konjenike (voda, seno, hrana, prenočišče itd.). Ob tej priliki je Center za razvoj izdal tudi lično izdelano brošuro z opisi konjeniških poti, s seznamom vseh kontrolnih točk in postojank na poti ter 6 zemljevidov. V naslednjih fazah je možna širitev obstoječih konjeniških poti o čemer bomo pisali v naslednjih številkah našega 14-dnevnika. DALJNOVOD NAJ POTEKA PO SOSEDNJI OBČINI T~X aljnovod Krško - Beričevo, za J-V katerega so že izdelani lokacijski načrti bo potekal v dolžini 80 km preko osem občin, med njimi tudi preko nekdanje litijske, sedanje šmarske občine. Zanj je država v planskih aktih, od leta 1975 tako srednjeročnih kot tudi dolgoročnih, možne trase zavarovala, kar so vse občine razen litijske, spoštovale. 10. septembra 2002, je o predlogih možnih variantah (Al in BI) prvič razpravljal litijski občinski svet, odločil se ni za nobeno (ker je bilo ugotovljeno da naj bi daljnovod potekal kar preko nekaj stanovanjskih hiš) in predlagal ELES-u, da naj se izdela nova varianta, ki bo obšla naselja v litijski občini. Krajani krajevnih skupnosti preko katerih naj bi omenjeni daljnovod potekal, pa so na investitorja naslovili tudi več protestnih pisem. Pred nekaj dnevi pa so se sestali krajani Krajevne skupnosti Vintarjevec, ki gradnji daljnovoda 2 x 400 kV Krško - Beričevo najbolj nasprotujejo. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki ELES-a, ministrstva za okolje prostor in energijo ter pripravljavci lokacijskega načrta, ki so ga krajanom tudi predstavili. Predlagali so, da sta varianti Al in Cia (dopolnjena varianta) najboljša, poteka po težko dostopnem gozdnem terenu, približa se samo eni stanovanjski hiši in še to na 150 metrov. Krajani se niso dali v nečem pregovoriti in jih ni prepričal nobeden od povabljenih, saj se še vedno bojijo sevanja, vpliva na kvaliteto pitne vode, rastlin, živali itd. zato predlagajo, da naj omenjeni daljnovod poteka še bolj južno od njih, po sosednji občini Ivančna Gorica. Predstvanik ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki je bil na sestanku prisoten, je krajanom povedal, daje vlada v sprejela sklep, da bo daljnovod potekal po trasi Cia in da krajani ene majhne krajevne skupnosti ne morejo preprečiti gradnje, lahko pa, če so res prizadeti, postavljajo pogoje. Slovenci in Zasavci potrdili vstop v EU in NATO! Novo vodstvo SNS v Trbovljah Na nedeljskem referendumu za vključitev v EU in zvezo NATO smo se Slovenci sicer Se po neuradnih podatkih, ki pa ne bodo bistveno drugačni od uradnih, odločili za vstop v EU in zvezo NATO. V Zasavju so neuradni rezultati naslednji: Litija: Nedeljskega referenduma za vključitev v Evropsko unijo in zvezo Nato je v litijski in upravni enoti, ki vključuje tudi šmarsko glasovalo: Za vključitev v evropsko unijo (EU) je glasovalo 8.185 volivcev ali 88,54 %, proti pa jih je bilo 1.059 ali 11,46 %. Za vključitev v zvezo Nato jih je glasovalo 6.155 ali 66,67 % volivcev, proti pa jih je bilo 3.065 ali 33,24 %. Zagorje EVROPSKA UNIJA: udeležba 8.381 ali 60,89%, ZA 7.495 ali 90,4%, PROTI 829 ali 9,96%, neveljavnih glasovnic 57 ali 0,48%. NATO: udeležba 8.381 ali 60,89%, ZA 5.942 ali 71,68%, PROTI 2.348 ali 28,32%, neveljavnih glasovnic 91 ali 1,09%. Trbovlje EVROPSKA UNIJA: udeležba 9.115 ali 61,26%, ZA 8.311 ali 91,62%, PROTI 760 ali 8,38%, neveljavnih glasovnic 44 ali 0,48%. NATO: udeležba 9.115 ali 72,95%, ZA 6.594 ali 72,95%, PROTI 2.445 ali 27,05 %, neveljavnih glasovnic 76 ali 0,83%. Hrastnik EVROPSKA UNIJA: udeležba 5.050 ali 59,75%, ZA 4.535 ali 90,23%, PROTI 491 ali 9,77%, neveljavnih glasovnic 24. NATO: udeležba 5.050 ali 59,75%, ZA 3.596 ali 71,76%, PROTI 1.415 ali 28.24%, neveljavnih glasovnic 39. ■v /"'tlani Slovenske nacionalne V-/stranke so na svojem zadnjem sestanku ki je bil v ponedeljek, 6. marca 2003 izvolili novo vodstvo občinskega odbora SNS Trbovlje. Članstvo je izkazalo enotno podporo kandidatu za predsednika občinskega odbora Mitji Rozina, ki je hkrati tudi vodja svetniške skupine SNS v občinskem svetu občine Trbovlje in vodja Koalicije za Trbovlje, ki jo sestavljajo stranke SNS, SDA, SMS, NSi in stranke Zelenih. Dosedanji predsednik SNS OO Trbovlje Bogdan Barovič je mesto predsednika stranke predal zaradi prevelikih obveznosti, ki jih ima kot župan in poslanec Državnega zbora RS. Še naprej bo aktivno sodeloval v predsedstvu stranke in oblikovanju politike občinskega odbora SNS. Člani OO SNS Trbovlje so prav tako izkazali enotno podporo kandidatoma za podpredsednika OO SNS. To sta Tomaž Vresk in Metod Kurent. Sekretar OO in hkrati tudi vodja poslanske pisarne SNS pa ostaja Gregor Meterc. Predsedstvo stranke pa sestavljajo: Bogdan Barovič, Gregor Meterc, Tomaž Vresk, Mitja Rozina, Metod Kurent in Andrej Gačnik. Novi predsednik Mitja Rozina poudarja, da sc bo kot predsednik OO SNS Trbovlje zavzemal za uresničevanje programa stranke in skrbel za povezanost in konstruktivno sodelovanje tako svetnikov SNS, samega občinskega odbora, članov SNS in vseh Trboveljčanov. Sam tudi obljublja, da bo v naj večji možni meri prisoten na uradnih urah stranke, ki so zaenkrat vsak petek od 9. - 11. ure. V tem času je namreč pisarna na voljo vsem občanom Trbovelj, organizacijam in društvom, ki imajo kakršnekoli pobude, vprašanja bodisi na lokalni ali državni ravni. 7AS4Vfl POLITEHNA - MOJSTRSKA DELAVNICA VALVASOR V MAKEDONIJI r>n uspešnem nastopu na X ameriškem trgu, predstavitvi na sejmu in postavitvijo delavnic know-howa so sc v podjetju Politchna iz Radeč odločili in se podali na osvajanje Makedonije, v Ohrid. Več o tem lastnik Aleš Breznikar: Kako je nastala ta ideja in kaj seje zgodilo v Makedoniji? Politehna je podjetje v katerega sklopu deluje mojstrska delavnica Valvazor, naša blagovna znamka za aše ekskluzivne papirje. Iz Makedonije je prišla pobuda za ustanovitev podjetja za ročno izdelavo papirja in obdelavo, ter oblikovanje oz manifakturo. Kar nekaj časa smo preučevali to njihovo ponudbo in se na koncu odločili, da vstopimo na Makedonski trg z željo obvladovati jugovzhodni evropski prostor, ki je dokaj nestabilen. Vendar je bil izziv izredno velik, tako da smo ta projekt sprejeli. V Makedoniji smo tako ustanovili podjetje, ki je v večinski lasti našega podjetja Politehna in začeli z enostavnim izobraževanjem ljudi ter proizvodnjo. To podjetje je pod svoje okrilje - moralno in medijsko - sprejela tudi vlada republike Makedonije. V tem podjetju tako deluje tudi protokolarna delavnica Sv. Klimcnt (bil je učitelj Cirila in Metoda). Skozi to delavnico gredo vsi protokoli vlade republike Makedonije. S tem, da je prostor, katerega nam je ponudila vlada, Muzej slovanske pismenosti, nam in delavnici ter podjetju, pomeni veliko. Otvoritev je bila pred koncem lanskega leta. Kaj se je takrat dogajalo v Makedoniji? Ta otvoritev je bila malce prej, kot smo jo načrtovali. Namreč, želeli so, da delavnico otvori predsednik Ukrajine Leonid Kučma, velik prijatelj Makedonije, ki je takrat prišel na obisk. Na otvoritev sta torej prišla predsednik Makedonije Boris Trajkovski in ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki je delavnico odprl in jo dal v uporabo. Za nas je to bilo veliko moralno zadoščenje, da drugi državi odpre podjetje predsednik tretje države. Od kje so delavci v tej delavnici v Makedoniji ? Direktor in pa seveda delavci so iz Makedonije, medtem, ko smo naše mojstre poslali, da jih naučijo mojstrovine ročne izdelave papirja. Dokaj redno pa v Makedonijo pošiljamo naše vodje proizvodnje, da usklajujejo delo. Za katero področje papirnega trga Evrope je namenjeno to podjetje? Podjetje jc namenjeno za tržišče bivše Jugoslavije -predvsem države Srbije in Črne Gore, Bosne, Makedonije in Bolgarije- v tem trenutku se dogovarjamo, da bi postali ekskluzivni ročni izdelovalci papirja z vodnim znakom olimpijskih iger za Olimpiado v Grčiji. Vse poti naj bi šle skozi Makedonijo tako, da se Makedonija, predvsem pa Ohrid v katerem je ta delavnica, pripravlja na ta dogodek. Ob tej priliki pa ste ob otvoritvi se poistovetijo s tem in so tudi ponosni na to, kar je narejeno pri njih. Sam občutek odnosa do stvari, ki so njihove, je veliko večji, kot pri nas. Kaj se je v tem času odkar smo se nazadnje pogovarjali, zgodilo z delavnico na gradu Bogenšperk? Na gradu Bogenšperk z novim ciklusom v mesecu marcu preurejamo delavnico.V njo bomo vpeljali del tiskarstva, izdelovanja papirja in sprejema pri Valvasorju. S tem bomo stvar nadgradili in pridobili pri kvaliteti ponudbe. Odnosi s Zavodom so na zelo visoki ravni, dogovarjamo se o različnih manjših projektih za naprej.V domačem proizvodnem delu podjetja, pa stvari potekajo po starem in so postale kontinuirane. Veliko več se v tem trenutku ukvarjamo s maloprodajo za zahtevne individualne stranke, da jim na čimbolj izviren način ponudimo naše izdelke. dobili izredno dragoceno darilo? To je protokolarno darilo -precej velika ikona, neprecenljive vrednosti. Ikona bo ostala v našem ohridskem podjetju. Meni osebno pomeni med vsemi darili, kar sem jih prejel, največ. So kakšne razlike pri izkazanih ponudbah na ameriškem in balkanskem trgu ? Razlika je ogromna saj se na ameriškem trgu iščejo velike serije - kvantiteto podprto s kvaliteto. Tu, na Balkanu pa so aktualne male serije, individualni naročniki - nekaj podobnega kot v Sloveniji. Ti ljudje imajo veliko večjo afiniteto do teh stvari kot na našem trgu. Tudi če je nekaj narejenega pri njih, ali je njihovo, Kakšni so učinki blagovne znamke, pridobljene pred časom? Še vedno smo v sklopu blagovne znamke Edinstvena Slovenija, kar daje potrdilo o kvaliteti naših izdelkov. Projekt ZDA je narejen za daljši rok, saj v ZDA izvažamo t.i. Know-how. Konec leta bo končan projekt delavnice z našo tehnologijo, ki v končni fazi ne bo v naši lasti. Stike bomo vzdrževali do konca leta, ko bomo pod tem projektom potegnili črto in rezultirali z njim. Kakšni so rezultati obeh podjetij v Sloveniji v preteklem letu? Politehna je v preteklem letu načrtovano rasla. Zgodil se je t.i. tektonski premik - nastalo podjetje Alja-M na Ohridu, tako, da je bilo to leto čas ogromnih investicij. Te se morajo obrniti v roku dveh let in pokazati rezultat in naš kolektiv v to verjame. V letošnjem letu načrtujemo še zaposlitev na nekaterih ključnih mestih v podjetju. V Makedoniji moramo priti do končne številke 20 ljudi. Nekaj pa je še stvari, ki so še v povojih in bodo dobile obliko v naslednjih mesecih. Kakšna je učinkovitost delavnice Vulazor? Delavnica posluje pozitivno, medtem ko je blagovna znamka Valvazor presegla vsa pričakovanja in je prepoznavna skoraj vsepovsod, tako, da smo z njima izredno zadovoljni. Precej se ukvarjamo s Hrvaško in so naši izdelki preko protokolarne pisarne na Bledu skoraj po celem svetu. Kakšno je sodelovanje s slovenskim protokolom? Z njim sodelujemo običajno za količino papirja, kolikor ga potrebujejo in skladno s še eno delavnico v Sloveniji, zalagamo tudi hrvaški protokol. Na tem področju ni nobenih premikov, razen, da s to delavnico na Ohridu zalagamo vsa ministrstva in protokol makedonske vlade. V tem trenutku pa se direktor makedonske delavnice pogovarja tudi z Bolgari. Kakšno je razmerje proizvodenj ročno izdelanega papirja in darilnih vrečk ter dodatkov? V našem podjetju sta še vedno dva sklopa. Rečemo jima pisemski - dokumentni papir z vodnimi znaki in pa dekorativni papir. Na področju dekorative še vedno rastemo, tako da smo postali največji v Sloveniji. Številke, ki kažejo prodajo vrečk, vizitk in drugih artiklov iz ročno izdelanega papirja, rastejo. V tem času se razvija program ročno izdelanega papirja pod imenom Ironie. Pri ostalih papirjih pa trg niti ne more sprejeti več, kajti ta trg se ne širi. Protokolarni papir je tak, daje število le-tega letos isto kot v letu 2001, kot tudi 2002. Tako se na tem področju ne da kaj več komercialno razvijati. Zato smo tudi del proizvodnje preselili v dekorativo, kjer pa rastemo in do konca junija načrtujemo okoli 150 novih artiklov. Rudi Špan FUNŠTERC EVJ ELEKTROPROM NAPOVEDUJE NOVE ZAPOSLITVE T ani so v kisovškem podjetju EVJ .L/Elektrorom v posodobitev svojih dejavnosti investirali približno 660 milijonov tolarjev. Šlo je za investicije na področju izgradnje upravne stavbe s tehnično trgovino (približno 300 mio sit), za nakup bivših poslovnih prostorov Tapija s pripadajočim zemljiščem (170 mio sit), za nakup zemljišča v obrtni coni (ob bivšem Tapiju) in manjšega poslovnega objekta Potrošnje ob banki v Kisovcu (približno 50 mio sit), približno 90 mio sit so investirali tudi v odkup kabelsko razdelilnih sistemov Litija in Ivančna gorica in v posodabljanje obstoječih sistemov ter približno 50 mio sit za nakup opreme in delovnih strojev. Trgovinski kompeks EVJ Center po prenovi in nakupu bivšega Tapija premore okoli 1.500 kvadratnih metrov poslovnih površin, v njem pa nudijo kupcem bogato izbiro izdelkov za instalacije, centralno kurjavo, vodovod, akustiko, svetila, belo tehniko, male gospodinjske aparate, kopalniško opremo, gradbeni material, barve, lake, laminate, vse vrste orodja ipd. Kljub vsem naštetim investicijam, pa so v tem podjetju v lanskem letu poslovali z dobičkom. Pomembno za ne prav rožnato zasavsko gospodarstvo pa je tudi dejstvo, da so lani na novo zaposlili 12 novih delavcev. Direktor in lastnik podjetja Janez Vidmar pa tudi za to leto napoveduje nekaj novih zaposlitev. V EVJ Elektropromu bodo tudi letos zaposlili nekaj novih delavcev, ponovno pa bodo oživili tudi lokalno televizijo. Trenutno je v podjetju zaposlenih 121 delavcev, že v kratkem pa naj bi na področju projektive zaposlili dva projektanta, ki bosta izvajala projektne naloge tako za podjetje kot za zunanje naročnike, na področju gostinske dejavnosti bodo zaposlili tri natakarje ter na področju televizijske dejavnosti enega tehnika. V sklopu trgovine bo svoja vrata odprl tudi gostinski lokal v velikosti 70 kvadratnih metrov. Otvoritev je predvidena za sredino aprila. Ne dosti kasneje bo znova zaživela tudi lokalna televizija. Janez Vidmarje povedal, da kot kabelski operater v podjetju čutijo potrebo po ustvarjanju lokalnega TV programa, ki so ga nekoč na ETV že ustvarjali. Da pa seje odločil za oživitev lokalne televizije, ga je spodbudil propad lokalne televizije TV Center. Kot je še povedal, naj bi televizijska ekipa, ki jo bodo sestavljali lokalni dopisniki, ustvarjala tedenski pregled pomembnejših dogodkov v domačem okolju, opravila pregled kulturnih in športnih dogodkov, vključno z intervjuji. Lokalni program nameravajo ponuditi vsem občinam, kjer imajo svoj kabelski sistem oziroma z njim upravljajo (za odkup se dogovarjajo še v treh občinah), razen v Litiji, kjer že imajo svojo lokalno televizijo. Podjetje ima v lasti tudi zemljišče na desni strani ob vhodu v obrtno cono, v izmeri 5.000 kvadratnih metrov, kjer bodo v letošnjem letu zgradili javno parkirišče za tovornjake, naslednje leto pa še pripadajoč servisni objekt, ki ga za tako parkirišče zahteva zakonodaja. Kramarski sejem na Dolu --------------------------:— Igor Gošte Ločeno zbiranje odpadkov X J ponedeljek, 10. marca V je bil na Dolu tradicionalni kramarski sejem, ki ga zadnja leta organizirajo na parkirišču pred športno dvorano Dolanka. “Prijavilo se je 29 prodajalcev, prišlo pa jih je kar 52,” nam je povedala Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik. “Če bi vedeli, dajih bo toliko, bi rezervirali še rokometno igrišče ob Dolanki,” je dodala. Seveda, privabilo jih je lepo, sončno vreme, prav tako obiskovalce, ki so si prišli ogledat ponudbo. Kot vsako leto je bilo največ gneče ob sadikah, semenih in suhi robi. Skoraj vsak drugi je odhajal s tremi metlami, ki so imele ugodno ceno. Pa še s kakšnim vrtnim orodjem povrhu. S prodajo tekstila pa prodajalci gotovo niso bili zadovoljni. Fanči Moljk Informativni sestanek JP Komunala Trbovlje je v začetku marca razposlala vsem gospodinjstvom v Trbovljah zloženko z naslovom Ločeno zbiranje odpadkov. Z vsebino so občane opozorili na ekološke otoke, ki sojih na 60-ih lokacija v mestu razmestili na dostopnih in dobro vidnih krajih. Z jasnimi navodili v barvah so pojasnili namen ločenega zbiranja odpadkov v zbiralnikih za papir, steklo, plastenke in pločevinke. Občani so novosti dobro sprejeli, vendar se jih v celoti še ne poslužujejo. Ločeno zbrane odpadke vsak dan prevzema Surovina Maribor, ta pa jih posreduje trgu sekundarnih surovin. Možno pa je, da občani sami direktno odlagajo odpadke na odlagališče Neža. Kosovne odpadke bodo zbirali in odvažali v mestu od 31. marca do 7. aprila v pomladanskem času. Dne 3. aprila pa bodo zbirali tudi nevarne odpadke iz gospodinjstev - odpadna olja, stara zdravila, kemikalije, akumulatorje,... j. Urejanje cest v Trbovljah ' ■ ’rbovlje, 15. 03. 03. V A gostišču Matko v Čečah nad Trbovljami je bil infonnativni sestanek, ki ga je sklical župan občine Trbovlje, Bogdan Barovič. Na sestanek so bili vabljeni; člani občinskega sveta občine Trbovlje, Člani nadzornega odbora občine Trbovlje, predsedniki svetov krajevnih skupnosti in novinarji. Na sestanku so se navzoči seznanili z osnovami funkcio-niranja občine. Franc Amon je podal temelje Zakona o Lokalni samoupravi in njegovo vključevanje v statut Občine Trbovlje in prisotne na kratko seznanil z nekaterimi najpomembnejšimi občinskimi predpisi ter Poslovnikom občinskega sveta. Zakon o javnih financah s poudarkom na nalogah in obveznostih Občine Trbovlje pri njegovi uporabi pa je obrazložila Irena Kreča. Po sestanku, je župan občine Trbovlje dejal, da je z udeležbo zadovoljen. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh stran razen stranke LDS. Zvonko Hribar je na sestanku zastopal DeSUS, katere član je in LDS, ki gaje za zastopanje zaprosila. TJredstavniki Občine Trbovlje A so se te dni zanimali, kako poteka urejanje glavne ceste v Trbovljah, ki je regionalnega značaja. Na Direkciji za ceste v Ljubljani so načeli vprašanje rekonstrukcije ceste na Trgu revolucije vključno z zgraditvijo krožišča, širitev ceste pri Špancu na Trgu Franca Fakina, nadaljevanje rekonstrukcije ceste Trbovlje-Marko-Hrastnik in pa zgraditev pločnika ob glavni cesti na relaciji od bivše Iskre do Malgaja na Savinjski cesti in Gabrskem. S postopno gradnjo na Trgu revolucije naj bi pričeli 1. 2004, z gradnjo pločnika pa bodo pričeli še letos, takoj ko bodo rešili vprašanje odkupa zemljišč. Makadamski del ceste Trbovlje-Marko bodo asfaltirali. Glede širitve ceste pri Špancu pa se bodo dogovorili še z vodarji - strokovnjaki iz Ljubljane. T.L. MAŠ. Čiščenje cest "X J zimskem času je JP Komunala Trbovlje skrbela za posipanje cest s peskom in soljo proti zmrzali. V Sedaj, ko je sneg skopnel, pesek, kije ostal, pa je treba odstraniti. S čiščenjem so že pričeli, deloma strojno, deloma ročno. Pri delu pa jih ovirajo parkirana vozila. Zato je Občina Trbovlje opozorila občane -lastnike vozil, naj jih v določenem roku umaknejo, da bo akcija čiščenja Čimprej končana. T.L. TEMA -----h Ali vlagate dovolj za svojo pokojnino? Hitri in preprosti vodič za vsakogar ne obstaja. Vsi smo drugačni, v različnih situacijah. Tuje le nekaj vprašanj, ki jih morate upoštevati pri izdelavi vašega pokojninskega načrta: 1. Čez koliko let boste šli v pokoj? 2. Koliko let bo vaš pokoj trajal? 3. Koliko ste dosedaj prihranili za vaš pokoj in koliko boste lahko dali na stran vsako leto do pokoja? 4. Kako dobro želite živeti v pokoju -ali, če smo bolj natančni, koliko denarja na leto boste potrebovali v pokoju? (Ali načrtujete kakšna eksotična potovanja? Se nameravate preseliti v regijo z nižjimi življenjskimi stroški?) 5. Kako vlagate za vaša stara leta? Kakšne donose pričakujete? 6. Kakšen je vaš odnos do tveganja? Ali se počutite udobno če vlagate ves vaš dolgoročni denar v delniške vzajemne sklade ali delnice? Delnice sicer bolj nihajo kot obveznice, toda dolgoročno prinašajo potencialno višje donose. To je le nekaj faktorjev, ki jih morate upoštevati pri izdelavi vašega osebnega pokojninskega načrta. Ne glede na to, koliko načrtovanja ste že opravili, je pomembno, da je vaša upokojitev zasnovana na realnosti in ne na nekaterih napačnih predpostavkah in predvidevanjih. Obstajajo namreč trije miti, ki lahko uničijo vašo upokojitev: Mit št.1: Za udobno življenje v pokoju boste potrebovali le 72,5% vaših trenutnih dohodkov. Oprostite, toda to pravilo vas bo pustilo malce kratke. Predvideva namreč, da boste vso delovno dobo zaposleni pri istem delodajalcu in daje vaš pokojninski načrt zlat kot ura, ki jo boste dobili na vaš dan upokojitve. Pa še to: tudi če imate dodatno zdravstveno zavarovanje, zdravstveni izdatki poberejo več kot 20% dohodkov upokojencev. In še slabše bo. Večina upokojencev vam bo znala povedati, da v zgodnjih upokojenskih letih porabijo vsaj toliko, če že ne več, kot v svojih delovnih letih. Mit št. 2: Pokojninske dohodke boste črpali iz “treh stebrov”: državne pokojnine (1. steber), dodatnega pokojninskega zavarovanja (2. steber) in prihrankov (3. steber). Za večino ljudi se bodo prihranki in prihodki iz 2. pokojninskega stebra združili v eno veliko kategorijo pokojninskega dohodka. In če mislite, da bo državna pokojnina še naprej del vaše pokojninske slike, boste za udobno življenje v pokoju brez dvoma potrebovali bistveno več. To hkrati pomeni, da imate zdaj več odgovornosti za vzdrževanje vašega pokojninskega sklada. Mit št.3: Upokojenci bi morali imeti 100% prihrankov v obveznicah in bankah. Samo zato, ker ste sc upokojili, ne pomeni, da morate avtomatično prenehati biti vlagatelj. Daleč od tega, pravzaprav. Vaši prihranki morajo rasti naprej z vami -tudi če se zdi, da se vi vsako leto krčite. Povprečna oseba je rojena z geni, ki omogočajo 85 let življenja ali več (potrkajte na les). Dodajte še nekaj rekreacije in zdrave prehrane in k temu lahko dodate še 10 let. Zato lahko govorimo o 30 let ali več v pokoju. Če je vaš načrt zasnovan na katerikoli od teh zmotnih predpostavk, vam priporočam, da ponovno ocenite vaše stroške v pokoju. Pri tem upoštevajte tako očitne kot nekatere manj očitne in še več davkov. Ko se šok prilagoditvam pokojninskim izdatkom poleže, začnite računati za vse vire vaših pokojninskih prihodkov in na koncu dodajte primanjkljaj k vašim mesečnim vlaganjem. Se vam zdi naloga pretežka? Saj ni. Vendar če se vam še vedno zdi tako, nas pokličite na pomoč. Korak za korakom vas bomo popeljali skozi vse postavke in založili z nadaljnimi informacijami o optimalni razpršitvi vašega premoženja ko se bližate in/ali vstopate v pokoj, tako da bo ostalo nekaj tudi za otroke in da se vaš načrt ne bo porušil v slabih in nevihtnih časih. Lahko vam pomagamo ugotoviti koliko denarja boste potrebovali za udobno starost in skupaj izdelamo najboljši osebni pokojninski program za vas! ' Pavel Kotar svetovalec za upravljanje osebnega premoženja GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar@donos.net Donos, premoženjsko svetovanje d.o.o. Savska cesta 3a 1000 Ljubljana \___________www.donos.net_________ s www.donos.net Kuku upravljali : usvlinim pn-mii zcnjum Donos fjrrtmtčvnjsko sn-tonmjr Pokazali vam bomo, kako pomnožiti vaše prihranke. Tri: 01-237-30-5] Uotm* il.u.o.. S0 naslovov, denarje poslalo, do 11. marca, 15 pravnih oseb, v skupnem znesku 241.594 SIT. S temi sredstvi bodo lahko plačali 29 stolov, za preostalih 21 pa upajo, da bodo uspeli zbrati še manjkajoča sredstva. Svoje nove prostore so opremili s podarjenim pohištvom, tremi računalniki, televizorjem. Seveda jim primanjkujejo še koši, obešalniki, lončnice, napisne table, glasbeni stolp, data projektor,... Pohvalijo se, da center že obiskuje določeno število obiskovalcev, včasih več, drugič manj. A toje šele začetek njihovega delovanja. Za delo centra potrebujejo sredstva, ki jih pridobivajo iz različnih naslovov. Letošnje leto bi za načrtovano delo centra potrebovali nekaj več kot 22 miljonov SIT. Zavedajo se, dajim ne bo uspelo pridobiti vseh sredstev. Veseli so, da so jim na natečaju Urada za mladino odobrili 1,4 milijona SIT za letošnje in naslednje leto. Kolikšna bodo občinska sredstva, bo znano konec meseca. Javili se bodo tudi na druge natečaje in z različnimi programi skušali pridobiti še dodatna sredstva za svojo dejavnost. Zorko Škvor je na naše vprašanje o kriterijih za pridobitev sredstev za financiranje mladinskih centrov povedal, da je od leta 1995 do danes pričelo delovati 42 centrov po državi. Najmanj centrov imajo na Gorenjskem. Na natečaju je bilo letos razdeljenih 66 miljonov, kar je mnogo manj od pričakovanih sredstev, ki bi jih potrebovali centri. Ključ delitve so bili opredeljeni kriteriji po katerih seje ocenjeval posamezen center. Poleg teh sredstev lahko centri kandidirajo tudi na različnih natečajih. Tako Evropska unija sofinancira mednarodno izmenjavo študentov... Direktorica centra je vesela, da seje delovanje centra “prijelo”, saj je njihove nove prostore v prvem mesecu dnevno obiskovalo okoli dvanajst mladih, da je delalo na računalnikih. Koliko pa je tovrstna organizacijska oblika potrebna, kažejo podatki, da je bilo na delavnicah in predavanju od treh do sto udeležencev. Naj uredništvo Zasavca in avtorica tega zapisa zaželimo mladim in MTC-ju čimveč uresničenih projektov in načrtov. Besedilo in slika: Irena Vozelj SREDNJA ŠOLA ZAGORJE O rednjo šolo Zagorje Osmo obiskali z namenom, da zvemo kaj se pri njih dogaja in za možnosti, ki jih ponujajo svojim dijakom. Letošnje šolsko leto nabira znanje pri njih 521 dijakov. Novo šolsko leto je pred vrati. V času nastajanja tega intervjuja z ravnateljico šole Anico Ule Maček se je zaključeval spomladanski vpis dijakov, ki bodo svoje šolanje nadaljevali pri njih. Letos so razpisali tudi oddelek za štiriletno izobraževanje turističnih tehnikov. Zavedajo se Platonovih besed, ki pravijo Duša se hrani z znanjem. Srednja šola Zagorje se je dokaj dobro umestila v srednješolski prostor Zasavja. Spreminjanje potreb gospodarstva je vplivalo, da ste se prilagajali potrebam po ustreznem šolanju. Za naslednje šolsko leto spet ponujate izobraževalne programe, kise dopolnjujejo in nadgrajujejo na različnih nivojih. Šola ima odprta vrata za mlade, ki si želijo poklicne ali poklicno tehniške izobrazbe. Naša vizija je kvalitetno izobraževanje na nivojih nižjega, srednjega ter poklicno tehniškega izobraževanja, usmerjanje dijakovv samostojno in vse življensko učenje, razvijanje odprtosti ter spremljanje različnosti. Da smo v Zasavju pognali močne korenine, kaže dejstvo, da smo od leta 1990 povečali ponudbo programov od nekdanje rudarske in rudarsko tehniške šole na današnjih sedem različnih programov od pomočnika gospodinje oskrbnice do turističnega tehnika. Kako ste zadovoljni z vpisom za naslednje šolsko leto? Skoraj pri vseh programih bi našli še kako prosto vpisno mesto. Običajno imamo do jeseni zapolnjena skoraj vsa vpisna mesta. Šola veliko sodeluje tudi z bližnjim in širšim okoljem v državi, pa tudi s tujimi partnerji. V domačem kraju smo predstavili že lepo število projektov, ki kvalitetno predstavljajo Srednjo šolo Zagorje in so rezultat dela prizadevnih dijakov in njihovih profesorjev. V spominu mi je Človek zver. Ob tem že sedmo leto sodelujemo z Integrirano srednjo šolo Luhačovice na Češkem ter deseto leto z Višjo šolo za gospodarske poklice na avstrijskem koroškem. To je del našega sodelovnja z bližnjim in širšim okoljem. Kaj od naštetega bi želeli posebej predstaviti. Izpostavila bi rada predvsem tisto kar je tesno povezano z našimi dijaki. Za nami je že polletno intenzivno delo na projektu Comenius 1. kjer bodo dijaki in ostala zanimiva razstave, ki sta jo skupno pripravila naš dijak-Ijubitelj fotografije in profesorica modnega oblikovanja. Zelo sem tudi ponosna, ko smo naši dijakinji pomagali pri izdaji pesniške zbirke. Tradicionalno že vrsto let vabimo med nas znane slovenske literate , ki sc v klepetu z našimi moderatorji predstavijo dijakom šole. Vse bolj organizirano pa pripravljamo različne izobraževalne in vzgojne teme, v obliki predavanj, delavnic ali okroglih miz, tako za dijake kot njihove starše. Naši dijaki in učitelji sodelujejo pri številnih projektih: Eko šola v okviru nacionalnega projekta Eko šola kot način življenja. Mreža učečih se šol v povezavi s Šolo za ravnatelje, ki je namenjen pedagoškim delavcem šole z namenom uvajanja nenehnih izboljšav. Vključeni smo v mednarodni projekt Comenius 1, v okviru projektov Odprte šole pripravljamo didaktično vzgojni material o mladih in zasvojenosti pod naslovom njihovi mentorji pripravili pod naslovom Jn vino veritas dve brošuri tako v elektronski, kot v pisni obliki. Prva bo predstavila Slovenijo, njene lepote in turistične zanimivostmi. V drugi bo predstavljena Slovenija kot dežela kakovostnih vin, dobrih jedi in prijetnih ljudi. Dijaki so si naredili svoje spletne strani. Dopisovali so si v angleščini z dijaki partnerske šole Stella M ari s iz Antvverpna v Belgiji. Dijaki bodo skupaj z mentorji gostovali v Belgiji od 22. do 30. marca. Takrat bodo gostiteljem in partnerskim šolam iz Madžarske, Slovaške in Romunije predstavili Slovenijo, Zasavje in šolo v sliki in besedi. Belgijci jim bodo obisk vrnili v maju. Takrat bodo prisotni tudi predstavniki Nacionalne agencije za EU projekte. Naši dijaki jim bodo predstavili rezultate celoletnega dela. Gostujoče dijake pa bodo kot mladi turistični vodiči popeljali po Sloveniji, od Bleda do slovenskega primorja in od + Prekmurja do Bele krajine. Sedmo leto že traja sodelovnje z Integrirano srednjo šolo Luhačovice. Najprej smo si izmenjavali vljudnostne obiske, primerjali izobraževalne programe in izmenjavali dijake. Zadnja leta smo naredili kvalitetni premik, zdaj je izmenjava namenjena povsem stroki. Obe šoli formirata manjšo skupino dijakov in učiteljev, ki se ob obisku učijo o tradicionalni kuhinji države gostiteljev. En dan v tednu gostje predstavijo kuhinjo svoje države. Rezultat obiska češke šole pri nas je video kaseta in knjiga receptov Slovenska narodna kuhinja, ki so jo zagorski dijaki skupaj s svojimi mentorji napisali v slovenskem jeziku, prevedena pa je tudi v angleški in češki jezik. V projektu Eko šole smo nameni velik poudarek zdravi prehrani. V ta namen smo opravili revizijo vseh učnih načrtov strokovnih predmetov s področja prehrane, da hi manj vse. Zato vas prosim, da dodaste še tisto kar si želite za naslednja šolska leta. Srednje poklicno in poklicno tehniško izobraževanje je danes na veliki preizkušnji. Vse manj mladih se odloča za poklicno pot. Samo s posodabljanjem izobraževalnih programov, dopolnjevanjem izobraževalne ponudbe, ki bo morala postati sestavni del razvojnih strategij in prepoznavnostjo izobraževalnih ustanov, si bomo zagotovili obstoj. Smo srednja šola, ki ima kakovostno izobraževalno ponudbo programov s področja gostinstva, turizma, trgovine, storitvene dejavnosti, tako za mladino in odrasle. Z vključevanjem v različne projekte in sodelovanjem na različnih področjih pridobivamo na kvaliteti in prepoznavnosti. Trdo kvalitetno delo, hitro prilagajanje potrebam trga delovne sile in uvajanje izboljšaš bodo naši sprcmljc- zdrava živila nadomestili z bolj zdravimi. Med dijaki na šoli smo izvedli anketo o tem kaj jim pomeni zdrava prehrana. Rezultati kažejo, da se presenetljivo veliko dijakov navdušuje za zdravo prehrano. To je bila pobuda za zdravi obrok, ki je že sestavni del ponudbe šolskega bistroja, ki vsak dan poide. Z osveščanjem dijakov menimo, da bo vse več ljudi znalo ceniti pravilno prehranjevanje. Šola ponuja številne možnosti sodelovanja na različnih področjih pridobivanja znanj in sposobnosti. Nemogoče je v enem prispevku napisati vala prihodnosti. Dijaki, učitelji in vodstvo šole si prizadevajo, da bi zadovoljili želje in potrebe po različnih praktičnih in teoretičnih znanjih. Veliko delajo in njihov trud ni zaman. Ukusno pripravljene dobrote zapeljejo marsikaterega “degustatorja ”, lepo okrašene mize pa so paša za oči. Dijaki znajo narediti še marsikaj in njihove ročne spretnosti so marsikdaj dragocenejše od teoretičnega znanja. Irena Vozelj Foto: arhiv SŠZ Dubravka Tomšič Srebotnjak Pianistka, ki je tudi dobra pedagoginja Dubravka Tomšič Srebotnjak je začela nastopati s petimi leti, z dvanajstimi leti pa je odšla študirat v Ameriko, kjer je bila leta 1955 izbrana za največji glasbeni talent v ZDA. Njena pianistična pot jo je vodila po eminentnih svetovnih koncertnih odrih, kjer je tudi redna gostja prestižnih festivalov. Je tudi častna članica Slovenske filharmonije in redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kljub temu, da se zdi, daje v interpretaciji klavirskega zvoka dosegla že skoraj vse, pa zna še vedno presenetiti s svojimi nastopi in ohranjati dosedanje dosežke, saj je zaslovela kot prva slovenska pianistka, kateri se je uspelo uveljaviti tudi širom po svetu. V Zagorju je nastopala v četrtek, 20. marca, ko seje zdelo, da z glasbo lahko doseže vsakogar. Medtem, ko se je ob dobri organizaciji skozi četrtkovo popoldne pripravljala na celovečerni koncert, pa je našla tudi čas, da se je odzvala za predstavitev za bralce in bralke Zasavca. Se vam zdi velika razlika med tem, ali nastopate v večjih svetovnih mestih ali pa ste gostja celovečernega koncerta v manjšem kraju? Zame je povsem vseeno, v katerem kraju ali mestu imam koncert, saj je najpomembnejše, da glasbenik privabi publiko in da poslušalcem naredi lep večer ter jih kulturno, glasbeno navduši. Mogoče je kakšna koncertna dvorana bolj akustična ali bolj priljubljena kot kakšna druga dvorana, sicer se pa ne obremenjujem s tem, da bi morala nastopati le v večjih svetovnih prestolnicah. O glasbi se veliko govori, vendar jo vsak doživlja po svoje. Kaj je tisto, čemur vi dajete prednost pri poslušanju glasbe? Vsaka glasba, ki je spontana, ki hoče nekaj povedati, je dobra. Seveda pa to velja za profesionalno izvajanje glasbe in ne za amaterske čustvene vzgibe. Glasba mora biti profesionalno izvedena, pomembno pa je tudi to, da jo poslušalec posluša in sprejme z zanimanjem. Ali lahko zatipate, kakšna zmes občutkov - bodisi prijetnih ali neprijetnih - vas spodbudi, da se maksimalno angažirate pri igranju? Pri igranju me najbolj spodbudi pozitiven odziv publike. Tudi če je publika na začetku koncerta zadržana, da te že skoraj odvrne od samozavestnega nastopa, se še vedno kar najbolj potrudim, da pridobim stik z ljudmi, da iskreno zaploskajo in so zadovoljni s koncertom. Pa se vam zdi ta čustvena “nastrojenost "pri igranju inštrumen ta bistvena, da ste v izvedbah prepričljivi, ustvarjalni? Mislim, da pri poustvarjanju glasbe oziroma pri igranju inštrumenta ne gre vedno za čustvo. Zame je - poleg čustvenosti - pri izražanju glasbe važen element tudi intelektualni naboj oziroma dejstvo, da o neki skladbi razmišljaš in jo vrednotiš na tak način, dajo skušaš tehnično čimbolj dovršeno zaigrati. Ali ste zelo kritični do sebe? Še vedno sem zelo kritična do sebe, saj vem, da v vsaki skladbi vedno lahko najdem še kaj novega in od sebe pač vedno zahtevam, da sem kreativna v izvajanju glasbe. S katerimi svojimi koncerti doslej ste bili najbolj zadovoljni? Ker imam v svoji glasbeni karieri za seboj že približno štiri tisoč koncertov, bi težko izbrala svoje najboljše nastope. Mislim pa, da slabih koncertov niti nisem imela. Pa saj smo ljudje in za razumeti je, da včasih ne veš, kako se boš počutil takrat, ko imaš na sporedu koncert. Na splošneje bil zame vsak koncert svojevrstno doživetje, pa naj bo koncert v Londonu, Amsterdamu, kot tudi koncerti izven Evrope, v Ameriki, v Avstraliji. To so nepozabne izvedbe, ko se vsake posebej rad spominjaš. Ali ste kot pedagoginja na Akademiji za glasbo v Ljubljani zelo razočarani, kadar vaši učenci ne kažejo enakega navdušenja za glasbo kot vi? Študentje glasbo različno doživljajo - eni so bolj entuziastični, drugi pa malo manj. Vendar pa mi je hudo, kadar se študent ne potrudi maksimalno, ko bi naprimer lahko naredil in dosegel še več, a se ne trudi. Bi zase rekli, da ste stroga profesorica? Pravijo mi, da nisem preveč stroga. Mislim, da mi študentje zaupajo in vedo, da se vse lahko dogovorimo in da imam rada red. Uživam, ko vidim napredek pri študentih. Ne maram pa, da mi študentje lažejo ter rečejo, da so se učili, a se niso. V takem primeru naj rajši odkrito povedo, da niso imeli časa za učenje. Kaj se vam zdi pri učenju klavirja najpomembnejše: tehnika, talent, samodisciplina... ? Tudi učenje inštrumenta je podobno gradnji, saj ne moreš začeti graditi pri strehi. Podobno je pri učenju inštrumenta, saj je potrebno veliko vaje, da že v srednji šoli osvojijo neko temeljno znanje, da se lahko na univerzi že več posvečajo interpretaciji. Kdo pa je bil zaslužen, da vasje igranje klavirja tako neznansko pritegnilo? Mama meje že pri štirih letih spodbujala pri petju pesmic, da sem znala zapeti približno sto slovenskih narodnih pesmi. Ampak jaz sem rada igrala tudi po klavirju, ki smo ga imeli, zato je mama razne glasbene učitelje povprašala za nasvet, saj je videla moje navdušenje, da bi se rada naučila igranja na klavir. Po nekaterih pregovarjanjih, češ, da je za žensko glasbeni poklic prenaporen, pa sta me tudi starša začela spodbujati pri igranju in moja prva učiteljica klavirja je bila Zagorjanka, že pokojna profesorica Zora Zarnik, ki je bila ena mojih najboljših profesoric sploh. Dejansko je to moje veselje do glasbe ostalo vseskozi in mi nikoli ni bil problem vaditi ali se učiti glasbe. Ste tudi koga v svoji družini navdušili za igranje klavirja? Ne, jaz sem bila edinka in tudi svojega sina edinca nisem navdušila za glasbeni poklic, saj se ukvarja s filmsko režijo, možje pa skladatelj. Imate kakšen hobi? Rada berem, rada vozim avto, tudi kuham rada, poleti veliko plavam, vendar mi ob glasbi včasih zmanjka časa za hobije. 7As4vr Kako najrajši dopustujete? Rada sem na morju, saj rada plavam. Koliko vam pomenijo dobri medčloveški odnosi? Medčloveške odnose spoštujemo takrat, kadar 'zaškripajo’. Vendar se mi medčloveški kontakti zdijo zelo pomembni, veliko dam na kvaliteto teh medsebojnih stikov. A vredno se je truditi, da se v družbi dobro počutimo in radi sodelujemo med seboj. Kakšni glasbi radi prisluhnete? Bolj malo poslušam glasbo. občasno poslušam tudi jazz. AH ste že kdaj komu zamerili, če vam je pozabil voščiti za rojstni dan? Ne, tega pa ne zamerim. Rojstni dan imam pozimi in se razveselim presenečenj, nikakor pa se ne ubadam s tem, da bi mi moral še kdo voščiti. Čeprav me včasih drobne pozornosti zelo osrečijo. Boste vsaj iz radovednosti spremljali prenos naj-popevke Eurosonga 2003? Včasih sem prek televizije še spremljala kakšne glasbene festivale, toda zadnje čase me ne zanimajo preveč, saj se za kvaliteto skladb vse manj trudijo. Ampak če bom imela slučajno vključeno televizijo, bom Eurosong 2003 morda res spremljala. Kaj pa svetujete staršem, ki bi radi svoje otroke navdušili za igranje inštrumenta - ali je poslušanje glasbe dovolj za navdušenje? Navdušenje za glasbo mora imeti človek v sebi. Na raznih mladinskih festivalih sem veliko igrala za otroke in ugotovila sem, da nekateri otroci glasbo poslušajo iz zanimanja, drugi pa zgolj iz radovednosti. Vendar naj starši otrokom ne vsiljujejo tega INTERVJU navdušenja za glasbo. Otrok bo sam pokazal, če mu je glasba všeč in ali ga glasba zanima. Seveda je pa dobro, da si otroci s starši ogledajo kakšen koncert ali poslušajo glasbo. Toda če ima otrok zanimanje za glasbo, ga bo glasba zanimala vse bolj, sicer ga pa ni treba siliti, da bi igral kakšen inštrument. Menite, da ste že dovolj potovali ali vas zanimajo še kakšne svetovne prestolnice? V načrtu imam, da si ogledam še kakšne svetovne prestolnice, saj so mi potovanja v veselje. Besedilo in slika: Petra Radovič Te tiste sorte človek, ki si J zna vzeti čas za vse, kaljo zanima. Zato sc rada pogovaija. bere, spremlja film kot tudi gledališče, sc ukvarja s smučanjem in igranjem tenisa, ter v prostem času rada prisluhne “stari muz’ki*\ kot pravi glasbi šestdesetih let. Z družino živi na Izlakah in je od leta 2000 zaposlena v Trbovljah, kjer je direktorica Območne službe Trbovlje, ki deluje v okviru Zavoda RS za zaposlovanje. Vendar se že vso svojo delovno kariero posveča problematiki brezposelnosti. Pred tem je namreč osemnajst let službovala kot svetovalka za izobraževanje na Zavodu RS za zaposlovanje v Ljubljani. Kot je povedala, je do leta 2000 v okviru Zavoda RS za V ogCecCciCu \A Lijana Vidic Ristič zaposlovanje delovalo deset območnih služb, potlej pa sta sc osamosvojili še območni službi v Ptuju in v Trbovljah. Ravno trboveljska območna služba naj bi pripomogla k temeljitejšemu spoznavanju zasavskega trga dela, saj združuje delo Uradov za delo v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju kot tudi v Litiji. Dejala je, da ji delo direktorica trboveljske območne službe predstavlja svojevrsten izziv, saj se ukvarjajo z zaposlovanjem brezposelnih, z izvajanjem socialne varnosti brezposelnih, s poklicnim usmerjanjem mladih in odraslih kot tudi z vključevanjem brezposelnih v program aktivne politike zaposlovanja. Ugotavlja, da je zelo pomembno, Če brezposelni tudi sami sodelujejo in si na trgu dela iščejo zaposlitev, in da so čimbolj angažirani in motivirani za delo. Zadnjih nekaj let izvajajo tudi “program 5000", ki sta ga razpisala ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je namenjen izobraževanju brezposelnih. Na ta način dvigujejo izobrazbeno raven brezposel-nih, obenem pa jih vključujejo v poklice, za katere je na trgu dela večje povpraševanje. K aktivnosti pa brezposelne spodbujajo tudi z raznimi seminarji, seveda pa je pomembno, da zna brezposelni sprejeti vsakršno delo, četudi se mu ne zdi preveč privlačno. Zaželjcno je namreč, da brezposelne osebe čimprej sprejmejo ponujeno zaposlitev in da ne odklanjajo dela. Ugotavljajo sicer, da se s pojavom brezposelnosti spreminja tudi stil življenja, saj je v povprečju med brezposelnimi več kot polovica žensk. Nove poslovne možnosti za zaposlovanje skušajo reševati tudi z raznimi dogovarjanji s podjetniškimi centri kot tudi z zasavskim regionalnim centrom za razvoj. Iz vrst brezposelnih sicer pričakujejo tudi kakšne inovativne ideje, zato s tem v zvezi omogočajo tudi samozaposlitve preko programa aktivne politike zaposlovanja. Vendar je te podjetniške kulture nasplošno še premalo. Kot je še rekla, je zmanjševanje števila brezposelnih v Zasavju zelo trd oreh, ki zahteva sodelovanje delodajalcev in spodbujanje konkurenčnosti na zasavskem trgu dela. Vendar kljub obsežnemu delu, najde čas tudi za medsebojne kontakte, saj ji ohranjanje m e d s e b oj n e g a zaupanja in poštenja zelo veliko pomeni. Tudi vedno urejena ji uspeva biti v tem hitrem vsakdanjem tempu, čeprav zatrjuje, da modne novosti spremlja le občasno. Besedilu in slika: Petra Radovič i 2 REPORTAŽA SEZONA SALAMIJAD: ZAČELO SE JEV SEVNICI, NADALJUJEMO NA ZASAVČEVI 1.4.2003 ! 'radicionalno, letos že 42. scvniško salami- jado smo matrn’kov spremljali na dan 10. marca Zmagovalnih enajst, od desne proti levi popoldan. Ekipa Zasavca je prisostvovala celotni prireditvi. Zanimiva ugotovitev letošnje salamijade je, da je mraz nekako prepozno pritisnil in nekaterim salamam ni koristil, celo slabo je del. Zaradi tega je komisija ugotovila povprečno celo nekoliko slabšo sezono, kot je bila lanska. Vendar pa so bile razstavljene salame kljub temu izredno kvalitetne. Ocenjevali so, tako kot je že navada, zunanji izgled, izgled prereza salame, teksturo, to je porazdelitev slanine, velikost slanine in seveda najpomembnejše, okus in vonj salame. Ker so razstavljale! salam v Sevnici večinoma “stari mački”, je komisija letošnjo bero ocenjevala tudi skozi debelost posameznega primerka. Okoli šest Zmagovalec Miloš Munih iz Novega mesta je dobil prehodni pokal v trajno last, saj je že tretjič zapored zmagal v Sevnici K salamam gre vedno lepo tudi rdeče vino, v sožitju sta, že od zorenja naprej Tudi Krjavelj se je iz Muljave potrudil v Sevnico na kozarec rujnega, spotoma pa je še salame in salamarje pozdravil centimetrov in pol naj bi bil idealni premer posušene salame. Zasavčcva ekipa je letos še posebno z zanimanjem pričakovala razglasitev rezultatov, saj, kot je znano, je v Sevnici sodeloval z dvema vzorcema salam tudi Toni Zupanc. Dosegel je devetinsedemdeset točk od sto možnih. Med nekaj več kot sto deset vzorci je tako zasedel enaišestdeseto in petinšestdeseto mesto. Besedilo in slike MM Del Zasavčeve ekipe Na salamarski dan in dan mučenikov so dedci tudi zapeli 0 flSčSB 'smmrn 27. SUŠCA 2003 r + SALAMUADA IteS nPudi letos nameravamo prirediti praznik salam narejenih _L na ožjem in širšem področju Zasavja. Zadnji hladni dnevi so precej pripomogli, da so se salame še dodatno osušile in tako počasi dosegajo želj eno kvaliteto. Zatorej vabimo vse, ki se poizkušate v izdelovanju teh dobrot, da svoje izdelke ponudite na ogled in sodelujete na Zasavčevem festivalu salam. Salamijado bomo priredili, kot tradicija veleva, na 1. aprila, pri Vidrgarju na Vidrgi. Še enkrat, vsi izdelovalci salam, ojunačite se in nam pošljite prijavnico za sodelovanje na Zasavčevi že tradicionalni, četrti po vrsti, salamijadi in pohitite, prijave zbiramo do petka 28. marca. ______ PRIJAVNICA Prijavljam se na 4. Zasavčevo SALAMIJADO V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: Ime in priimek: Naslov in telefon: KOLUMNA KOLUMNA KOLUMNA Boštjan Grošelj: še ENO LIMONADO, r[- PROSIM TV /{arsikdo se še živo spomni ameriške ‘žajfastc’ serije Santa iVlBarbara. Bila je tako priljubljena, da so nekateri kmetje poleti ob spravilu sena dobesedno spustili grablje in vile iz rok ter odhiteli pred televizor. Po filmskem užitku so se vrnili na travnik in nadaljevali z delom. Toda bolj ko so gledali to serijo, manj se je razpletala. Vlekla se je in vlekla, a kljub temu še naprej vlekla gledalke in gledalce. Za nos? Morda, vsekakor pa pred TV zaslone. Kaj pa, če so gledalci res vzljubili nadaljevanko? Zakaj je bila pri mnogih tako priljubljena, spet drugi pa sojo kritizirali kot nekaj najbolj nemogočega v TV ponudbi? Kakorkoli že obračamo, dejstvo je, da so tovrstne nadaljevanke dobro gledane, ne glede na to, kaj si o njih mislimo. Privabljajo množico gledalcev, med katerimi imajo večino ženske. To znajo televizijci in oglaševalci spretno izkoristiti. Prvi si manejo roke zaradi dragega oglasnega časa, ki je posledica velike gledanosti, drugi pa zaradi večanja prodaje. Reklame za pralna in higienska sredstva, kozmetiko in hrano seveda odlično ‘sedejo’, saj jih vsrkava občinstvo, ki je najbolj nagnjeno h kupovanju omenjenih izdelkov. Od tod tudi ‘žajfasti’ naziv. S tovrstnim programom so namreč začeli v ZDA prav z namenom, da pred TV ekrani obdržijo čimveč gospodinj. V reklamnih odmorih pa so najprej oglaševali mila (‘žajfe’, če se izrazimo z besedo, ob kateri gredo nekaterim jezikoslovcem lasje pokonci). Recept seje obnesel, učinkovit je še danes, zato se ‘žajfomanija’ nadaljuje. Pri nas so trenutno najbolj priljubljene latinskoameriške ‘žajfaste’ serije, ki jih bomo od tu naprej imenovali ‘limonade’. Mehiške, kolumbijske in perujske limonade so predvajane na enem izmed kanalov naše največje komercialne televizije v popoldansko-večemem bloku, ki traja štiri ure. Za marsikoga je to obredni čas gledanja neskončnih nadaljevank, v katerih sc vsebinsko praktično nič ne premakne naprej. Zaradi takega ritma je manj pomembno, kdaj začneš spremljati serijo. Limonade namreč ne vlečejo z zapleti, ampak z bliščem. Prikazujejo navidez uspešne ljudi, ki pa so polni notranjih konfliktov. Pa še nekaj. Rdeča nit limonad so ljubezenske scene, a v njih je vsega več kot resnične ljubezni! Ljudje, ki tudi večinoma ostajamo v vrtincu opravljanja, obrekovanja, obsojanja, varanja, spletkarjenja ter laganja samemu sebi in drugim, dobivamo tako potrditev, da vendarle nismo tako slabi. To pa je terapija kratkega diha, ker samo utrjuje in povzdiguje laganje samemu sebi, ki nas peha v trpljenje. Limonade vabijo s slogom dr. romanov in drugih ‘pocukranih’ zgodb, kamor lahko brez slabe vesti prištejemo trič-trač časopise in revije. Z njimi se poneumljajo že najstnice in najstniki, so pa tudi otroci, ki jih začnejo brati še prej. Preprosto sledijo zgledu staršev. Ustvarjalci limonad in trač tiskovin snemajo in izdajajo tovrstne zadeve zgolj zato, ker se zavedajo, da so zlata jama. Temelji pa ta dobičkonosnost na izkoriščanju človeških slabosti, s čimer avtomatsko podpirajo trenutno stanje v družbi, ki je daleč od osrečujočega. Redni gledalec limonad se torej povsem strinja z njihovo vsebino. Morda tega ne počne namenoma, ampak samo nezavedno, kar pa je še bolj učinkovito. Če se nečesa ne zavedamo, tudi nimamo možnosti za spremembo. Prvi korak, ki vodi v spremembo našega odnosa do neke zadeve, je namreč to, da se zavemo njenih posledic. Če si spremembe ne želimo, pa se strinjamo z obstoječim, čeprav včasih to pomeni pljuvanje v lastno skledo. Odločitev je naša. Nihče nas ne more prepričati, da prenehamo z gledanjem limonad, če v to ne privolimo. Prav tako nas nihče ne more prisiliti k njihovemu gledanju, če tega nočemo. Komur so limonade všeč, se jim bo še naprej prepuščal, a treba se je zavedati, da to ni ustvarjalna dejavnost. Po drugi strani pa drži, da so limonade lahko tudi sprostitev po ustvarjanju. Lahko so tudi sprostitev po napornem dnevu. Uživajmo torej v naši izbiri. Uživajmo v limonadah, dokler še imajo prijeten okus. Uživamo lahko tudi v njihovem kritiziranju. “Še eno limonado, prosim,” je dejal(a), “morda je zadnja ...” [0 INTERVJU PO KONCERTIH... CENTRAL Člani iniciative Mladi forum so v petek, 14. marca, v trboveljskem klubu Mesečina organizirali koncert, s katerim so želeli opozoriti na svoja stališča do atlantske zveze NATO. Približno šestdcset-glava zasavska mladina je v znak podpore kimala v ritmih treh raznolikih glasbenih zvrsti. Na koncertu so nastopili Gdo?, Overload in Central. Da so priznani pesniki vizionarji, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Sicer pa lahko o tem presodite tudi sami. Pogovarjali smo se z mlado petčlansko rap zasedbo iz Zagorja, Central, ki jo sestavljajo Miha Sluga, Butler (18 let), Jure Prašnikar, MVPjav (17 let), Dino Kopušar. Dioniz (18), Kristijan Adamlje, Chris (18 let) in Jure Dolar, Do-Lar (19 let). Po čem se razlikujete od drugih glasbenih skupin? Imate kakšno posebno značilnost v bendu, za katero se vam zdi, da je drugi nimajo? Mogoče je zanimivo to, da smo prijatelji že od mladih nog in sčasoma smo se vsi prepoznali v rapu. Igrate samo rap ali gre za mešanico s katerimi drugimi zvrstmi glasbe? Igramo rap, sestavni del hip-hop kulture in v besedilih izražamo svoja mišljenja o življenju, problemih, svetovni situaciji in tudi o nas samih. So vaše skladbe v celoti avtorske? Vse naredimo sami. Kako si predstavljate glasbeno usmeritev v prihodnje? Še naprej ustvarjati rap in se pri tem zabavati. Bi s kakšnim producentom ali glasbenikom v prihodnje še posebej radi sodelovali? Vsakega povabila smo veseli in pripravljeni sodelovati z vsakim. Kaj lahko tisti, ki še niso bili na vašem koncertu, pričakujejo od vašega nastopa? Ja ne vem. Naj pridejo na koncert, si ga ogledajo, in naj sami presodijo. Kakšen je odziv poslušalcev na vaših koncertih? Nad publiko doslej še nismo bili razočarani. Kaj raje vidite, da se publika na koncertih osredotoči na igranje ali da pleše in "repa " z vami? Težko je reči. Ciljamo na to, da bi pri publiki dosegli oboje. Kaj vam je najbolj pomembno pri sami izvedbi določenega koncertu? Čimbolj razživeti publiko. Kakšne, mislite, so možnosti za uveljavitev tovrstne mlade glasbene skupine v Sloveniji? Vse je odvisno od poguma, kvalitete in v končni fazi od sreče. Se vam zdi, da je težko uspeti, glede na pravi naval novih rap in podobnih skupin pri nas? Da, po naše je. Čeprav ste še zelo mlada skupina, ste javno nastopili, pravite, okrog dvanajstkrat... Kateri koncert se vam je pa najbolj vtisnil v spomin? Koncert v Murski Soboti. Kako pa je s snemanjem albuma - imate že kaj stu dijskih po s n etkov ? Snemanje gre pri nas bolj počasi. Posneli smo tri komade, na cede pa upamo poleti. Ali že med pisanjem in snemanjem pesmi razmišljate o tem, kako bodo pesmi zvenele v živo? Se pri izvajanju skladb držite tega, kurje mogoče slišati na studijskem posnetku ali pripravite prirejene verzije za koncerte? Seveda smo pozorni tudi na to, kako bodo pesmi zvenele v živo. Za koncerte pa skladb S1SEEB posebej ne prirejamo. Se vam zdi, da je v Sloveniji dovolj koncertov in festivalov, kamor bi vas lahko povabili? Da, defenitivno... Ste z današnjim nastopom Želeli pokazati, da ste proti priključitvi Slovenije v Nato? Se vam zdi ustrezno prepletati glasbo in politična prepričanja? Glasba in politika po naše ne gresta skupaj. Kar se pa tiče naše udeležitve, lahko rečemo samo to, da se radi udeležimo vseh povabil. Kako se pa sicer najraje zabavate? Da se družimo in ustvarjamo. Kako preživljate prosti čas? Ali ste dosti skupaj tudi izven časa, ki ga imate za vaje? Mi smo itak vseskozi skupaj. Prosti čas preživljamo zunaj, mogoče na kaki pijački, pa mogoče kdaj tudi v studiu. Ali dosti obiskujete koncerte drugih skupin? Ja, na koncerte kar gremo, če je le možnost. Kakšni so vaši načrti za to leto? Posneti demo, pa še čimveč ustvarjati, in se s svojim delom še čimvečkrat predstaviti publiki. Imate kakšno sporočilo za naše bralce? Vedno za zabavo, a tut vam nosmo sporočilo pravo, da vam razbistrimo glavo, ker Central ni le skupina, je simbol za kraj kjer se piše dobra rima. Urša B. FOTO: Matej B. INTERVJU fi 5 ICSZTTI 1 nformacije na: ---------j- fio/cz z z ncn 03/56 64 250 Ofoieeite svoje ideje! 041 /39!, 301 Amc:ti Ztiptm s. p, / Izletim 44 Z 1411 Iz loko AVTOPREVOZNIKI Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PtOtZVODNjA IN MONTAŽA. ir pege gag MARN VRANSKO I6B, 3305 VRANSKO 03 S77S 106, mob-i: 041 508 655 FOTO WEISS/'i896\ Trbovlje DIGITALNE FOTOGRAFIJE, FOTO TRGOVINA, STORITVE... EXPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE! TRADICIJA IN KVALITETA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 7il; Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56-31-830 GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UCODNE SPOMI ADANSKF, CF.NF, 'ZASAVi MLADI GEOGRAFI V ŠENTLAMBERTU T~Vuštvo mladih geografov J-V Slovenije (DMGS) je imelo letošnji motivacijski vikend v Zasavju. Potekal je od petka 7. do nedelje 9. marca, za svoje izhodišče pa si je 32 udeležencev izbralo Dom duhovnosti v Šentlambertu. Prvi dan so izkoristili za izpitih itn. Uvajanje novega članstva je zelo pomemben del društvenega življenja tudi zato, ker je to naložba v prihodnost. Vodstvo DMGS se zaveda, da bpdo današnji novinci že čez leto ali dve glavna gonilna sila društva. Tako bodo ohranjali zagon, medsebojno spoznavanje, izvedeli so nekaj osnovnih stvari o Zasavju, novim članicam in članom pa so že prekaljeni udeleženci predstavili delovanje društva. Soboto je zaznamoval pohod na Zasavsko Sveto goro, nedeljo pa obisk v Termoelektrarni Trbovlje in tamkajšnjem rudarskem muzeju, s čimer so zaključili prvo druženje v tem koledarskem letu. Projekt sta denarno oziroma materialno (s hrano) podprla Občina Zagorje in izlaški Eti. Organizatorja sta bila Jure Košutnik in Katja Klančišar. Slednja, sicer študentka 3. letnika z Izlak, je dejala, da je bil glavni namen motivacijskega vikenda spoznavanje novih članov z društvom in starejšimi udeleženci. Novi člani so študenti 1. letnika geografije, ki so se z začetkom študija včlanili v društvo. V tekočem študijskem letuje 16 novincev (lani 5), med njimi 14 študentk in 2 študenta. Poleg delovanja društva so spoznali tudi njegove projekte, s tem, ko so spoznali starejše člane, pa so prišli tudi do pravih virov informacij o načinu študija, značilen za sedanje pestro delovanje, ki poleg motivacijskega vikenda vključuje pripravo in izvedbo vsakoletnega enotedenskega geografskega tabora. Poleg tega DMGS organizira še ekskurzije po Sloveniji in sodeluje pri mednarodnih izmenjavah študentov geografije. Letošnji raziskovalni geografski tabor bo v začetku julija na Kozjanskem. Preučevali bodo fizično- in družbenogeografske značilnosti tega območja ter iskali njegove razvojne možnosti. Usmerjeni so namreč v praktične rešitve za izboljšanje življenja in ohranitev poseljenosti v slabše razvitih regijah. Mednje sodi tudi Zasavje, zato obstaja realna možnost, da bo leta 2004 geografski tabor prav tu. Ekskurzije po Sloveniji so na sporedu aprila in maja, v letošnji program mednarodnih izmenjav pa so vključene izmenjave z litovskimi, nizozemskimi in srbskimi študenti. Pri vsaki izmenjavi pride v Slovenijo 9 tujih, v tujino pa odide 9 slovenskih študentov. Saša Dolinšek, predsednica DMGS, je 'ZVvVVT namignila, da tujci vsako leto znova zadovoljni zapuščajo Slovenijo. Navdušeni so nad razgibano pokrajino in gostoljubjem svojih gostiteljev, tj. študentov in njihovih družin. Projekti zahtevajo veliko organizacijskega znanja, saj je treba čimbolj učinkovito porabiti denar, ki je na voljo. Do finančnih sredstev prihajajo preko razpisov Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Študentske organizacije Filozofske fakultete. Sicer pa jim pomagajo tudi sponzorji, kot je to očitno v primeru letošnjega motivacijskega vikenda. Organizatorji dobijo pri pripravi in izvedbi programov ter spremljajočem zbiranju sredstev veliko dragocenih tudi DMGS. Za konec si postrezimo še z nekaterimi vtisi udeležencev motivacijskega vikenda. Zlasti nas je zanimalo, kaj bodo povedali novinci, ki jim je bilo v prvi vrsti namenjeno tridnevno združevanje prijetnega s koristnim. Zala Ašič iz Senovega, 1. letnik: “Naučili smo se dosti uporabnih stvari. To znanje nam bo prišlo prav, če bomo aktivni v društvu. Zasavje se mi zdi zanimivo. Včeraj, ko smo šli na Zasavsko Sveto goro, me je presenetila poseljenost tega območja, saj se mi je sprva zdelo, da je precej zapuščeno.” Tina Lavrič iz Kranja, 1. letnik: “Tukaj se mi zdi ‘fajn’. Naučili smo se, kako npr. pripraviti izmenjave s tujimi študenti. Vidiš, kje dobiti izkušenj, ki jim bodo koristile, ko se zaposlijo. DMGS je bilo ustanovljeno leta 1997 in šteje 120 članov. Njegov predhodnik je bila Študentska sekcija Ljubljanskega geografskega društva. DMGS je vključeno tucii v mednarodno organizacijo EGEA, ki povezuje 100 tovrstnih društev iz 25 evropskih držav. EGEA deluje od leta 1988, njen sedež je na Nizozemskem, trenutno pa ji predseduje Francoz. EGEA pripravlja letne kongrese, letošnji bo v Varšavi, obstajajo pa še regionalni kongresi. Vseh omenjenih kongresov se s svojimi predstavniki udeležuje denar, kako izpeljali organizacijo. V društvu so člani zelo povezani in veliko truda vložijo v projekte. Na vikendu mi je všeč tudi druščina in čutim pozitivno energijo, ker je danes sončno, v okolici pa je veliko zelenja. Doslej se mi je namreč ta del Zasavja ob reki Savi zdel temen in umazan.” Katja Podjavoršek iz Slovenj Gradca, 1. letnik: “Vikend se mi zdi super. Najprej sploh nisem nameravala priti sem, a so me kolegice prepričale, da sc splača. Veliko novih ljudi sem spoznala tukaj, zlasti starejših kolegov. Veliko smo se družili. Še bom šla na tak vikend. Tokrat sem se prvič peljala skozi Zasavje iz ljubljanske smeri. Tu mi je všeč, okolica je dokaj v redu, skratka, prijazno. Rok Ciglič iz Kočevja, 1. letnik: “Vikend se mi je zdel zelo v redu. Z njega smo odnesli veliko zabave, pa tudi veliko znanja. Pričakovanja so se mi izpolnila. Zlasti sem vesel, da smo spoznali, kako organizirati projekte, ker se lahko zgodi, da bomo nekoč od tega tudi živeli. Prav tako se mi zdi v redu, da smo se spoznali in izmenjali izkušnje s starejšimi člani. V tem delu Slovenije se mi zdi ‘ful’ lepo. Včeraj smo lahko videli zelo lepo urejeno Zasavsko Sveto goro, od koder je lep razgled. Zelo v redu se mi zdi tudi dom, kjer smo nastanjeni, in pa miren okoliš. Rok Godec iz Logatca, absolvent: Na motivacijskem vikendu sem drugič. Letos smo starejši člani zelo zadovoljni, ker je prišlo veliko brucov. To med drugim pomeni, da imamo na voljo dovolj ljudi, da lahko brez težav izpeljemo tri izmenjave s tujino. Tako ostajamo med najbolj aktivnimi društvi v Evropi. Vikend je za bruce zelo koristen, ker izmenjajo izkušnje s starejšimi kolegi. Zasavje poznam že od prej, tako da me kaj posebnega ni presenetilo, sem si pa zapomnil obupen cestni dostop s Save v ta del Zasavja.” Boštjan Grošelj Podelitev nagrad za likovna in literarna dela na temo; »Nesreča nikoli ne počiva« OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje, razred, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje, Karmen Bokal. 2. razred OŠ Ivana Katarina Kovač. 6. razred. Luka TTrastnik, 17. 03. 03. V jrTdvorani Delavskega doma v Hrastniku so na regijski podelitvi podelili nagrade za 21 najboljših del ob I. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite. Zaključno regijsko prireditev so s svojimi simpatičnimi nastopi popestrili otroci vrtca Hrastnik in glasbene šole Hrastnik. Na natečaj, ki gaje razpisala oktobra 2002 Uprava RS za zaščito in reševanje v skladu s programom aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino, je prispelo 232 likovnih in literarnih del. Letošnji nagrajenci regijskega natečaja na temo »Nesreča nikoli ne počiva« so: I. kategorija: Nejc Vrtačnik, 6 let,, Klara Šlenc, 5 let, oba iz Vrtca Hrastnik, enota Dolinca. Matic Vene, 6 let. Vrtec Hrastnik, enota Lučka, Boštjan Podlesnik, 6 let, Vrtec Hrastnik, enota Sonček in Samo Zajc, 7 let Vrtec Zagorje. II. kategorija: Roman Zakrajšek, 4. razred OŠ dr. Slavka Gruma, Zagorje, prilagojeni program, Tjaša Bizjak, 8 let OŠ Trbovlje, Klara Veteršek, 1. razred Skvarče, Čemšenik, Edita Rozina, 8 let in Monika Vovk, 8 let obe OŠ Ivana Skvarče, Podkum. III. kategorija: Simon Senčar, 10 let, OŠ Ivana Skvarče, Čemšenik, Dušanka Čoki, 10 let, Aljaž Smrkolj 10 let, oba OŠ Ivana Kavčiča, Mlinše, Tjaša Logaj, 5. razred OŠ Ivana Kavčiča, Izlake, Marko Grošelj, 13 let Oš dr. Slavka Gruma, Zagorje, prilagojeni program. IV. kategorija: Ana Kovač, 6. razred, OŠ Narodnega heroja Rajka, Hrastnik Simon Bradač, 6. Kropivšek 14 let. oba OŠ Ivana Kavčiča, Izlake in Jerica Jerič, 6. Razred OŠ Narodnega heroja Rajka, Hrastnik. Poleg prirojenih talentov, ki jih očitno premore zasavska predšolska in šolska mladina, moramo omeniti tudi mentorice in mentorje, ki so s svojim strokovnim pristopom in pomočjo pomagali nadobudnim ustvarjalcem. To pa so: Mihela Majcen, Stanka Žekar, Dragica Pasičnjek, Irena Hudi, Sonja Fedran, Špela Slanšek, Pavla Grobin, Stanislava Radunovič, Majda Brodar, Damijana Jelševar, Tatjana Starc, Ljudmila Artnak, Mojca Gajšek, Vido Herič, Marta Marn in Alojzija Drnovšek. Osnovna šola Ivana Kavčiča iz Izlak in Vrtec Hrastnik, enota Dolinca sta si prislužila naslov najbolj aktivne šole in vrtca. Zaključna prireditev državnega natečaja za likovno in literarno delo bo potekala 13. 5. 2003 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. V Zasavju je bilo letošnje leto razpisanih 5 nagrad: 1 zlati znak, 1 srebrni znak in 3 bronasti znaki Civilne zaščite. Predlagatelji nagrad so bili: Štab Civilne zaščite občine Hrastnik, Štab Civilne zaščite občine Trbovlje, Gasilska zveza Trbovlje, Štab Civilne zaščite občine Zagorje ob Savi, Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Trbovlje. Srebrni znak je prejel Zoran Višnikar. Bronaste pa: Vanda Hafner, Iztok Bedenik, Matjaž Lapi, Janka Pavšek Bantan.Dobitniki so priznanja prejeli na svečanih sejah občinskih štabov in gasilski zvez v občina Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Besedilo in slika: M.A.Š. Prejeli smo pismo Alenke Kirhmajer, stanujoče Novi log 7 b, 1430 Hrastnik, ki zaradi finančne stiske prosi za pomoč. Pokličete jo lahko na številko 03-56-45-462. Pismo hranimo v uredništvu, če ga kdo želi na vpogled, mu lahko pošljemo fotokopijo. Uredništvo Zasavca + Občni zbor društva zagorskih invalidov T^redscdnica društva Marta Leben je v _L svojem poročilu med drugim povedala, da šteje društvo že 650 invalidov. Njihovo število se še povečuje, zavoljo tega bo v prihodnje potrebna še širša skrb zanje. Udeleženci niso imeli veliko pripomb na minulo dejavnost društva. Sprejeli so nov statut, ki je v skladu s slovensko invalidsko organizacijo. V prihodnje bo društvo sklicevalo skupščino, ne več občni zbor. Nekaj smo o letošnjih delovnih usmeritvah društva že povedali v eni od letošnjih številk Zasavca. Zato v naslednjih vrsticah le še o siceršnjih, zlasti lanskih aktivnostih. Med zanimivost društvenega delovanja sodi tudi sekcijsko udejstvovanje. V športni sekciji delujejo strelci, ribiči, kegljači, šahisti in t.i. igralci pikada. Večina udeležencev tekmuje v okviru društva invalidov, pa tudi na regijskih tekmovanjih. Zanimiveje, da ima društvo ekipne državne prvake v streljanju s puško in pištolo. Ribiči se udeležujejo regijskih in državnih prvenstvev, kjer so prav tako zelo uspešni. Kegljači sodelujejo v tekmovanjih Zasavsko-posavske lige, kjer so dosegli 3. mesto. Sekcija za ročna dela deluje že 9 let. V njej je 12 članic, ki prirejajo vsakoletne zanimive in dobro obiskane razstave. Pevski zbor šteje pet pomladi, prepeva pa 15 članic. Udeležujejo se revij invalidskih pevskih zborov, pa tudi drugje. Marljive so tudi vse druge sekcije oziroma njihovi člani. Čeprav društvo nima na razpolago dovolj mest v rekreacijskih oziroma počimiških objektih zveze društev, posebni društveni komisiji le uspe vsako leto omogočiti utrjevanje zdravja in razvedrilo vsaj 30 članom. Zanje sicer skrbijo v okviru gmotnih možnosti. Enkrat mesečno prihaja v društvene prostore medicinska sestra na pogovor, hkrati pa interesentom izmeri krvni pritisk. Teh meritev je bilo lani kar 381. Za razgibavanje skrbi fizioterapevtka, ki enkrat na teden vodi ustrezne vaje v notranjem bazenu Medijskih Toplic. Enkrat mesečno odhajajo interesenti v Laško. S tamkajšnjim zdraviliščem je društvo podpisalo pogodbo, kar članom omogoča 20% popust pri uveljavljanju njihovih storitev. Tudi merjenje kostne mase velja prišteti med tovrstne društvene dejavnosti. V okviru društva za boj proti raku na dojki je bil lani organiziran pregled v izlaškem zdravstvenem domu. Številne izlete in druge oblike društvenih dejavnosti smo letos že omenili. Prav pa bo, če povemo, da društveni odbor vsako leto čestita članom ob življenjskem prazniku ter za božič in novo leto. Kar 260 članov je bilo lani tudi obdarjenih, najbolj ogroženi člani pa so bili deležni denarne pomoči. Odbor je pomagal tudi pri preureditvi kopalnice za potrebe težjega invalida. Marsikaj bi še lahko napisali o vlogi in delu društva invalidov Zagorje. Lahko pa, da vsi člani niso zadovoljni z delom društva, kar je spričo njihovih potreb povsem naravno. Tudi zavoljo tega društveni odbor predlaga članom vsestransko sodelovanje. Društveni odbor pa pri delu omejujejo materialni položaj ter strokovne in druge možnosti. M.V. Uspešen nastop zagorskih strelcev X 7 Ljubljani je bil 22. februarja finale V državne 26. dopisne strelske lige in 14. invalidske lige. Na finalu je nastopilo 5 najboljših ekip in 5 najboljših posameznikov iz vseh kategorij po polfinalu, ki je potekal 8. februarja, tudi v Ljubljani. Tako seje finala udeležilo 187 strelcev in strelk iz 42 strelskih invalidskih klubov. Na finale so se uvrstili tudi strelci iz Zagorja. V kategoriji veteranov so nastopili za strelsko društvo Okrogar-Skvarča, kot invalidi pa so tekmovali za društvo invalidov Zagorje. Ekipa Dl Zagorje v sestavi: Roman Kajina, Tum STAREJŠI NAJ SE SEZNANIJO Z INTERNETOM Na Srednji tehniški in poklicni šoli na Šuštarjevi 7a v Trbovljah so 11. marca ob 17. uri pričeli s tečajem rabe interneta. Tečaj je namenjen staršem dijakov, pa tudi ostalim starejšim občanom, kijih to zanima, pa doslej niso imeli te možnosti. T.L. Janez Cirar in Mimi Markošek je osvojila ekipno 1. mesto- pokal, z zračno puško-posamezno pa so bila osvojena naslednja mesta: - Roman Kajtna - ekipno zlata kolajna, posamezno 2. mesto - srebrna, v kategoriji zračna pištola posamezno - 2. mesto - srebrna - Janez Cirar - ekipno zlata kolajna, posamezno 10. mesto - Mimi Markošek - ekipno zlata kolajna, posamezno 1. mesto /rekord/ - Mojca Vučilovski - posamezno 1. mesto V kategoriji veterani - serijska zračna puška pa so bili rezultati naslednji: - veterani nad 60 let - Roman Kajtna 1. mesto - zlata kolajna - veteranke nad 55 let - Mimi Markošek 1. mesto - veteranke do 55 let - Mojca Vučilovski 8. mesto Tako so 4. zagorski strelci osvojili pokal in 9 kolajn. Mimi Markošek Turistični delavci pregledali svoje delo ' I 'uristično društvo Trbovlje je 14. marca v večernih urah pripravilo -L in izpeljalo svoj redni letni občni zbor. Udeleželilo se ga je precejšnjo število članov, pa tudi ostalih je bilo precej. Srečanje turistični delavcev Trbovelj je potekalo v dvorani DU Trbovlje. Začelo se je v skladu z določili društvenih pravil nekoliko kasneje z izvolitvijo delovnega predsedstva, tega je vodil Staš Butkovec. Uvodne pozdravne besede je izrekla predsednica Marija Juraja, kije poročala tudi o delu društva v letih 2001 in 2002. Iz njenega poročila so navzoči lahko povzeli, da je bilo društvo v tem času zelo aktivno pri promoviranju oziroma urejanju kraja oz. občine Trbovlje, šolanja turističnih vodnikov, izdajanja tromesečnih koledarjev prireditev v Trbovljah ter raznih zloženk. Sodelovali so tudi pri raznih občinskih in društvenih prireditvah s turističnimi stojnicami domačih dobrot, dajali so pobudo podjetjem, da 7AivXvr poskrbe za tehniško dediščino ob koncu rudarjenja. Ob vsem tem so jim pomagali delavci izjavnih del. Trbovlje postajajo vedno bolj zanimive, kar se kaže že tudi v letošnjem letu, ko pričakujejo okoli 5.000 organiziranih obiskov v raznih organizacijah. In pri vsem tem naj bi pomagalo društvo v okviru svojih možnosti. Sledilo je še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, nato pa so za naslednje obdobje izvolili novo vodstvo. Na koncu srečanja je bilo precej govora o problemih turističnega značaja, reševanje katerih pa bo odvisno predvsem od denarnih sredstev. Na koncu omenimo še to, da sta bila z aplavzom za dolgoletno delo v društvu imenovana dva častna člana društva - dolgoletni predsednik Martin Vodušek in prav tako dolgoletna tajnica društva Anda Guzej. T.L. Upokojenci planinci na pohodih T)laninska skupina PDT pri DU Trbovlje, JT ki jo vsa leta vodi Vinko Pfeifer, je v zadnjem času izpeljala več planinskih izletov. Potem, ko so se 2. januarja udeležili tradicionalnega zimskega pohoda na Kum, so že četrtek, 23. januarja izpeljali izlet na relaciji Dom Svobode - Vrhar - Smrekovina - Podmeja. V dva tedna kasneje, to je 27. februarja pa so stopili na Tabor in si ogledali Taborske jame nad Klekom. V četrtek, 13. marca so se podali na pot iz Hrastnika preko Drage v Retje in domov. V četrtek, 27. marca pa bodo izpeljali izlet od trboveljske tržnice preko Vasel, Slačnika do Sv. Urha. Vseh teh izletov seje udeležilo povprečno rekreativnega pohoda iz Žalca do Sv. Jederti oz. do tamkajšnjega lovskega doma. Organizator pohoda, ki velja za vse rekreativce, je žalska lekarna v sodelovanju z občino Žalec. Udeležencem bodo ob odhodu in tudi na cilju merili srčni utrip in krvni tlak. Poskrbljeno bo tudi za prehrano in osvežilne napitke ter razvedrilni program z nastopom kvinteta Dori. ---------------------------------------- T.L. četrtek, 13. februarja so odšli na izlet v Retje, 40članov. V nedeljo, 6. aprila pa se bodo udeležili ŠKLAB ŽE TRETJIČ RAZTRGAL SMUČIŠČE CERKNO Krivec: ŠKLAB, klub zasavskih študentov Sokrivci: 102 udeleženca smučanja in deskanja Datum: 1.marec 2003 Ura: 9.45 Ne, tole ni uvod v črno kroniko, temveč v poročilo o šklabovem tretjem organiziranem smučanju v Cerknem. Prijave udeležencev so množično padale in napolnili smo dva avtobusa. Tako ugodno ponudbo ne najdeš kjerkoli, temveč samo na, khm... (pa se spet hvalimo). Cena 2.500 SIT za člane in 3.000 SIT za vse ostale je vsebovala avtobusni prevoz, celodnevno smučarsko karto, malico in medico (čisto frišno). Udeležence smo pobirali v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Vožnja do smučiščaje minila brez problemov, kar pa ne moremo reči za vožnjo proti domu. Premnogi mehurji žal niso zdržali luknjastih cest in jih je bilo treba večkrat tudi množično izprazniti. Kje smo že ostali? Noja. Smučali smo po sončku, med malico pa smo se še malo posončili. Do prihodnje sezone pridno trenirajte in napeto glejte plakate s ŠKLABovimi projekti. Več o delovanju kluba in prihodnjih projektih lahko izveste na sedežu kluba na Cesti zmage 33, 1410 Zagorje ob Savi, v času uradnih ur: pon-pe 10.00-12.00 in pc 20.00-22.00, www.skliib.net info@sklab.net 03 56 68 785 (ŠKLAB) Za ŠKLAB Damir Kozolič Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://wwiN.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podje^a in obrt Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje. Fakturira nje. Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistern ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,V1A266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV out 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PS/2 miška Genius NETSCROLL + PSj2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwjVoice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta brez DDV: 174.000,00 SIT Garancijski rok 24 mesecev SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM MIŠ MAŠ + Mladim Zasavcem T Tčiteljica Marija Ribič, ki poučuje vv učence 1. in 2. razreda na Podružnični šoli Mlinše, nam je poslala pravljico, ki so jo sestavili kot projektno delo. Izdelali so tudi knjižico in pravljico ilustrirali. Želijo, da uživamo ob branju, tako kot so oni ob ustvarjanju. Vsak je opisal tudi svojo družino ali člana družine, zato objavljamo še te prispevke. Ker so bili tako pridni, obljubljamo, da bo vsak od njih prišel na vrsto... Če pa nam cel razred pošlje na primer spise Obiskal nas je gasilec, objavimo samo enega. Med seboj so si preveč podobni in zato dolgočasni. Žal nam je, da morajo ob takih naslovih vsi drugi v koš. Čarovnica Vilma in MAČEK PaČEK X Tekoč je živela čarovnica Vilma. Bila je IN zelo debela. Imela je mačka Pačka, zelene lase in zelo velik nos. Na nosu je imela velike čme bradavice. Bila je zelo zlobna in zelo grozna, saj je imela zelo dolge črne nohte. Oblečena je bila v črno obleko staro tisoč let. Živela je v starem gradu. Grad je stal v gozdu. Pred vhodom v grad so stražili duhovi. Grad je varovala tudi visoka ograja. Ker je bil grad zelo star, je bil pokrit z zelenim mahom. Cesta, kije vodila do grada, je bila zelo ozka in kamnita. Okoli gradu so rasla velika, strašna, stara drevesa, ki so znala celo govoriti. Poleg gradu je stala hiša. V tej hiši so živeli strahovi, kjer so imeli pogoste zabave. Ko je bila zabava, so strahovi plesali in se glasno smejali. Obmetavali so se s tortami. V resnici niso bili zlobni, ampak zelo prijazni. Zlobni so morali biti zaradi čarovnice Vilme. K njim so na zabavo pogosto prišla tudi ostala gozdna čarovniška bitja. Nekega dne seje v gozdu izgubila deklica Florjana. Izgubila seje, ko je potovala po deželi. Oče in mati sta ji umrla, zato je odšla v svet. Imela je dolge rjave lase. Bila je zelo prijazna in stara deset let. S seboj je imela kovček. V njem pa obleke in berilo, ki gaje vzela s seboj, da bi si brala pravljice, ko bi ji postalo dolgčas. Tik pred gradom jo je srečal prijazni duh Čopek, kije imel na glavi velik čm čop. Florjana se gaje malo ustrašila, saj še ni videla duha. Povabil jo je v hišo. Tam so se ji vsi duhci predstavili. To so bili: Gogo, Flor, Bimbi, Flogi, Bloki, Gigi, Straško, Snežko, Peško, Kihec, 7AS4vr Smeško, Lišek,... Deklico so nahranili in ji rekli, da lahko ostane pri njih. Bili pa so zelo zaskrbljeni, daje ne bi našla čarovnica. Čarovnica ni marala ljudi, zato jih je spreminjala v duhove. Vsi ti duhci so bili namreč ljudje, ki jih je čarovnica Vilma spremenila v duhove. Ko je čarovnica pogledala v stekleno kroglo, je videla, da je v njeno deželo prišla deklica Florjana. Vzela je čarovniško metlo in se skozi strešno okno odpeljala do hiše, kjer so živeli duhci. Vstopila je in zahtevala, da ji duhci izročijo deklico. Duhec Kihec je pripeljal vso prestrašeno deklico. Čarovnica Vilma jo je posadila na metlo in odpeljala seboj v grad. Deklica Florjana je morala čarovnici kuhati, pometati, pomivati in hraniti mačka Pačka. Deklica in maček sta postala dobra prijatelja. Florjana gaje hranila, ga ljubkovala in se z njim igrala. Revež seje končno enkrat pošteno najedel. Toda kljub vsemu seje čarovnica odločila, da začara deklico v duhca. Ravno eden ji je še manjkal. Deklica bi se lahko tega ubranila le, če bi ji uspelo ugotoviti čarobni rek, s katerim čarovnica spreminja ljudi v duhce. To je bilo težko delo. Toda neke noči, ko je maček Paček spal pri čarovnici Vilmi, je slišal čarovnico, ko je govorila v spanju. Izgovorila je čarobne besede, s katerimi je čarala ljudi v duhce: “HINGULE HANGULE, HANGULA LA”. Naslednje jutro je maček povedal čarobne besede deklici Florjani. Ko je mislila čarovnica začarati Florjane, je Florjana hitro izgovorila čarobne besede. Čarovnica se je čudežno spremenila v prijazno vilo. Vsi duhci pa so se v tistem trenutku spremenili nazaj v ljudi. Med njimi je deklica našla tudi očka in mamico. Grad se je spremenil v čudovito palačo. Drevesa so zopet postala čudovita drevesa. V gozd so prišle nazaj vse gozdne živali in vse gozdne pošasti so se spremenile v zajčke in ostale prijazne živali. Hiša, kjer so živeli duhci, pa se je spremenila v šolo za ljudi. V to šolo je hodila tudi deklica Florjana, ki je kasneje postala učiteljica te šole. Napisali učenci 1. in 2. razreda in učiteljica Učenci 1. in 2. razreda Podružnične šole Mlinše so pisali tudi o svoji družini in svojih bližnjih. Preberimo, kuj so napisali: Eva Strmljan 'V Jaša družina šteje šest članov. To so .LNmami Vida, oče Franci, sestra Eva, babica Marija, dedek Viktor in jaz. Mami hodi v službo na Izlake. Živimo v majhni hiški. Moja sestra Eva hodi v peti razred. Vsako leto gremo ati, mami, Eva in jaz v Italijo na morje. Klavdija Planinšek "IV Aoja družina šteje šest članov. Imamo -LV-Lse radi. Moji mami je ime Martina, atiju pa Janez. Imam dve sestri in enega mlajšega brata. Ime jim je Tanja, Petra in Aleš. Moj atije mehanik, mami pa je bila prej šivilja. Zdaj je na Etiju. Dela varovalke. Zjutraj me pogosto zbudi mami ali ati. Moja sestra Tanja je lepa. Hodi v osmi razred, Petra pa v drugi letnik. Vsi se imamo radi, ker smo vesela družina. Jaz sem še v drugem razredu, bratec pa v prvem. Živim v Kandršah. To je naj lepši kraj. Eva Prašnikar X /Toja mami ima rjave lase. Oči ima JLVJLzelene. V službo hodi v Eti. Se zelo rada sonči. Ima me zelo rada. Z menoj se včasih igra. Vsak večer mi prebere pravljico. To je mami Joži. ŽAN VERBAJS A oja družina je zelo prijazna. Atiku je IVJLime Jože in dela na Etiju. Mami in atika imam rad, ker mi dasta denar. Stanujem na Mlinšah. Imam bratca, kije zelo majhen. Petra Avbelj "X Jaša družina šteje tri člane. Mamica IN Frančiška hodi v službo v Ljubljano. Ati Marjan pa hodi v Trzin. Ob nedeljah hodimo na sprehode v naravo. Včasih gremo z mamico kar same. Tjaša Dežman A /Teja mami ima rjave lase. Ima sive oči. IVLHodi v službo. V službi tam prodaja. Rada je špagete. Rada pije čaj. Rada bere knjigo. Z mano se igra. Rada pomiva posodo. To je moja mami. Sandi Zidar A /Toja sestra je stara dve leti. Rada se IVLigra. Rada je špagete. Ima rdeče lase. Rada ima živali. Rada spi. Ima veliko igrač. To je Teja. Pustno rajanje malo drugače Maske, ki so nam jih ohranili naši dedki in babice TV' o nam še zima kaže J^-zobe, se že začnejo dogajati po Sloveniji razni običaji, ki so vezani na pustni čas in čas šemljenja, zato smo tudi v šoli začeli s pripravami. Ugotavljali smo, kje so doma slovenske ljudske maske. Učenci so brskali po raznih virih in zapisih s pomočjo staršev in starih staršev, od kod izhajajo razne maske in kaj je zanje značilno. Ugotovili smo, da se v naših krajih šemijo v pustnem času, od pustnega četrtka do srede, najpogosteje v soboto, nedeljo in torek, vendar pa nimamo značilnih mask, po katerih bi bili prepoznavni tudi drugje po Sloveniji. Prirejamo plese z nagradami za najlepše in najbolj izvirne maske. Najbližja večja pustovanja pripravljajo v Litiji in na Vranskem. Učenci najbolj poznajo kurente, škoromate in cerkljanske laufarje, manj pa dobrepoljske mačkarc in drežniške pustove. In kakšno je bilo pustovanje pri nas na šoli? Pri likovni vzgoji in krožkih smo izdelovali razne maske in upodobili razne maškare. Izdelali smo plakat in povabili maškare na pustno rajanje s skrito gostjo. V torek so prišle različne maškare in na hodniku šole so se namesto Primožev, Špel, Uršk, Alenk,... srečevale Pike Nogavičke, čarovnice, gusarji, kraljične, vojaki... Maškare so bile najprej pri pustnem pouku, kjer jih je začarala in odčarala Špela čarovnica, pri matematiki pa jim je pomagal klovn Ferdinand, ki jim je šepetal na uho pravilne rešitve. Ob 10. uri pa je vse maškare pričakala Pika Nogavička in jih odpeljala na rajanje v veliko telovadnico. Prisrčno povabi maškare in jih nagovori po “zagursko”: “Ali je luki usnovna šola Touneta Okrogarja? Ali so še počitnice? A d’niso? Jaz, koza, pa s’m pr’šla, ker ‘mam rada rada pučitn’ce! A, d’j pust in maškare? A, saj res! O, kako govorim. Se mor’m gospej učitPc upravič’t, ker ne znam lepo govoriti. Oprostite! Vi pravite, da je pust in da se lahko malo drugače obnašam. No, o tem bom pa malce razmislila. Kje pa sta Tomaž in Anica? Verjetno sta se našemila kot vi. Pa saj gotovo veste, da sem se na Kitajskem oblekla v gusarja. No, o tem vam bom povedala prihodnjič. Dajte, maškare, zaplešimo skupaj! Joj, kako ste lepe!” In res. Maškare so se veselo zavrtele na glasbo Kabaret skupine Kingston. Pika zapleše z maškarami in jim malo ponagaja. Po končanem plesu povabi maškare, naj se predstavijo lepo po vrsti. Maškare se res predstavijo in zaplešejo. Ker je navada, da so naj lepše in najbolj izvirne maske nagrajene, Pika izbere tri člane v komisijo, ki bo imela odslej nadvse pomembno nalogo, saj bo morala budno in vestno izbirati in izbrati naj lepšo maškaro. Naenkrat Pika opazi maškaro, ki je prej ni bilo. Zelo se je razveseli, saj je malo večja od drugih, po velikosti skoraj tako takole; "O. gospodična ali gospa, od kod pa vi? Mogoče ste pa gospodič?. To bo treba preverit. Že vem! Povabila bom učence, oni bodo že vedeli, kako spraševati. Skrita maškara bo le prikimala ali odkimala, če bo vprašanje pravo ali ne. In res! Maškare so se le kratek čas trudile z ugibanjem, kdo je skrita gostja. Uspelo je najmlajši in najmanjši odkriti skrito gostjo! To je bila Ana Praznik, naša sokrajanka, članica skupine BEPOP. Ko se je odkrila, je pozdravila vse maškare in jim zaželela veselo pustovanje. Vse maškare so se zavrtele ob petju in plesu skladbe “Odpelji me”. Ana seje pomešala med maškare in z zanimanjem spremljala pustno rajanje . Ogledala si je nastop dvojnikov skupine GAME OVER in BEPOP, pa še nekaj nastopov pogumnih maškar. Pika še večkrat povabi maškare na ples. Tudi ples z lizikami je bil zanimiv, saj so se maškare zavrtele in sladkale ob glasbi Natalije Verboten. Člani komisije so med tem izbrali najbolj izvirne maske. Prvo nagrado je dobila beneška maska. Pika je nato povabila dve lačni maškari na hrustanje krofov. To je bila prava poslastica za oči! Hrust, hrust,... in krof je prva pojedla princesa. Počasi seje rajanje bližalo koncu. Pika seje v imenu vseh zahvalila skriti gostji za obisk, saj je vsem polepšala dan. Zaželeli smo ji veliko uspehov na podelitvi Viktorjev, vsem maškaram pa še prijetno rajanje. Sledilo je še opozorilo, da je v sredo normalen pouk in da naj pridejo v šolo spet Primoži, Andreji, Urške,.. In še nekaj vtisov: Albin: “Najbolj všeč mi je bilo, ko smo odkrivali skrito gostjo.” Uma: “Všeč mi je bilo, ker sem se zabavala.” Tjaša: “Lepo mi je bilo, ker je bila Ana naša gostja.” Melis: “Užival sem, ker je bila Ana glasbena gostja.” Jakob: “Na rajanju je bilo zabavno. Želimo si še takšnega rajanja.” Domen: “Vse je bilo kul!” Anja: “Všeč mi je bila Ana.” Milena Grom, Magda Tomažič, Pavla Grobin OŠ Toneta Okrogarja, Šolska cesta 1, 1410 Zagorje velika kot Pika. Nagovori jo produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VMS, S-VHS, BETA SP E-mail MVigihafl •mite vidni, ! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 atv.signal@siol.net ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO HPokratno vprašanje je, kot smo -L napovedovali, nekoliko težje. Še vedno vas sprašujemo po imenu in priimku pisatelja, ki se je rodil leta 1871 na Igu v učiteljski družini. Na Dunaju je študiral medicino, a je študij opustil in postal časnikar. Umrl je leta 1949 v Ljubljani. Velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Njegovi glavni spisi so povest Sama svoja (1895), novele O te ženske (1897) in roman V krvi (1896). Njegov roman ni požel slave, zato seje začel ukvarjati s slovstvenimi deli lažje vrste, zlasti s priredbami ljudskih iger: Rokovnjači, Deseti brat, Martin Krpan. V pomoč vam navajamo, kaj je o njegovem romanu V krvi napisal Ivan Grafenauer: “Roman se je avtor lotil, da presadi na slovenska tla najznačilnejšo knjižno obliko naturalizma, Zolajev eksperimentalni roman z vso njegovo prirodoslovno-znanstveno usmerjenostjo, s teorijo dednosti in medija.” Franček Bohinc pa je napisal:”Kljub velikim slabostim pomeni roman mejnik v zgodovini slovenske književnosti, ki z novimi razširjenimi motivi in z večjo skrbjo za okolje skuša v hitrem tempu ujeti zamujene tokove svetovnega ustvarjanja.” Odgovor izpisan na kuponček pošljite na uredništvo do 3.aprila 2003. Če boste pravilno odgovorili in imeli pri žrebu tudi srečo, vas čaka lepa knjižna nagrada. Uganko sestavil Igor Gošte * v Avtor:.............. moje ime:............. naslov:.. * - - ' KULTURNI KOLEDAR 18.marca 1904 seje v Sežani rodil pesnik Srečko Kosovel. 20.marca 1921 seje rodil literarni kritik Dušan Pirjevec. 23.marca 1898 seje v Spodnjem Blatu rodil ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič. Pripravil Igor Gošte zborovodkinja Marij Pavlica", zbor je bil ustanovljen leta 1960, Foltej Hartman SPD Edinost iz Pliberka - zborovodja Dominik Hudi, zbor deluje od leta 1931, Vres iz Prevalj -zborovodkinja Almira Rogina, zbor je bil ustanovljeni. 1970. Vsak od omenjenih zborov je zapel po sedem pesmi domačih skladateljev, prav tako tudi vsi zbori skupaj. Zadnja pesem je bila Simonittijcva Vstajenje Primorske. Pesem je z leti postala himna primorskih pevcev in vsi pevci jo vedno pojo s ponosom in radostjo. Medsebojne vezi vseh naštetih zborov so se spet utrdile in okrepile. T.L. Letni koncert upokojenk X 7 sredo, 5. marca je Ženski pevski zbor V DU Trbovlje pripravil svoj letni koncert v Domu Svobode. Pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček se je zbor predstavil z obširnim in pestrim programom. V prvem delu koncerta so zapeli devet pesmi slovenskih skladateljev in ljudske pesmi v raznih priredbah. Enoje priredila tudi njihova pevka Jana Artnak, to je pesem F.A. Engelharta Dajte mi zlatih strun. V drugem delu koncerta pa je zbor zapel enajst pesmi raznih slovenskih skladateljev. Partizanske pesmi so peli ob spremljavi Franca Vrtačnika na harmoniki, ob spremljavi otroškega zbora Mladinskega gledališča Svoboda pa eno Avsenikovo skladbo. Med koncertom so z recitali nastopili člani Mladinskega gledališča Svoboda, kar je brez dvoma koncert še obogatilo. Ves program je vodil in povezoval Jože Bemot. Publika je bila nad koncertom zelo navdušena. ZARJANI SO PELI NA OBČINAH T”Xne 22. februarja je bila v Prosvetnem J-Vdomu na Opčinah v Trstu v polni dvorani 17. revija pobratenih moških pevskih zborov. Organizator letošnje revije je bil Moški pevski zbor Tabor z Opčin. Udeležili so seje moški pevski zbori, ki so 27. marca 1982 na Prevaljah podpisali listino o pobratenju. In na temelju te listine seje rodila pevska revija pod nazivom Od Korotana do Jadrana. Na listini, ki sojo podpisali predsedniki zborov, piše: “Združili smo se v prijateljstvu za slovensko pesem, za narodnost, za sožitje” Letošnje revije so se udeležili naslednji moški pevski zbori: Tabor z Opčin -zborovodja Aleksander Sluga, zbor je bil ustanovljen I. 1969, Zarja iz Trbovelj -zborovodja Rihard Majcen, zbor je bil ustanovljen I. 1931, Franc Zgonik iz Branika - Pristna v nastopu, vrhunska v interpretaciji X 7 četrtek, 20. marca, sc V je ob 19.30 uri v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje zgodil celovečerni koncert slovenske najuspešnejše pianistke, Dubravke Tomšič Srebotnjak. Kljub temu, da dvorane niso uspeli napolniti povsem do zadnjega sedeža - ampak skoraj do zadnjega sedeža - bi se lahko reklo, da je bil koncert gala, odziv številčne publike pa presenetljiv in razveseljiv obenem. Glavni pokrovitelj koncerta je bila ORIA COMPUTERS d.o.o. Zagorje, koncert pa je trajal uro in pol. igl /AsAvr Zadovoljiv prvi vtis iz koncerta je bil, da so dvorano napolnili stari in mladi, študentje in zaposleni, glasbeni navdušenci in taki, ki radi prisluhnejo različnim zvrstem glasbe. Glasba zares ne pozna meja in zmore združevati srca ljudi, jih plemenititi in razveseljevati. Nekaj te plemenitosti glasbe je s svojim koncertnim programom, v katerem je izvajala skladbe Haydna, Beethovna in Chopina, izrazila tudi pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Klavirsko muzikalnost je v prvem delu koncerta popestrila z virtuoznostjo igranja na klavir. v drugem delu koncerta pa je skladbam pridodala tudi počasnejše tone, v katerih je znala stapljati svoje občutke s publiko ter okrasiti zvok s popustljivostjo. V dovršene tehnične izvedbe pa je vnesla neprecenljivo lahkotnost in poznavalsko spretnost interpretiranja skladb. Koncert, za katerega pravijo, da je koncert desetletja v zagorski dolini, pa je obenem otvoril letošnjo sezono, že osmih po vrsti, VALVASORJEVIH VEČEROV oziroma mednarodnega festivala komorne glasbe, ki ponavadi poteka v poletnem času na kapeli Medijskega gradu na Izlakah. Tudi letos je organizacijski odbor pripravil pestro bero koncertov in še gledaliških predstav, ki bodo potekali v okviru Valvasorjevih večerov 2003. Kajpak pa je bila Dubravka Tomšič Srebotnjak s svojim koncertom spodbuden doprinos h kulturnemu dogajanju v zagorski dolini. Resda klasika ali kar: poslastica klasične glasbe, vsekakor pa eden tistih nastopov, ki so gala, umetniški, vrhunski. P.R. 27, SUŠC A 2003 "Akcija vozil letnik 2003 - Mazda 323 F s popustom v višini 509.600 SIT Mazda 6 je športnik po duši. Pa vi? Zmagovalec izbora za slovenski avto leta 2003 DEJ„AVN0STI HISE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. Bi radi preživeli dopust z avtodomom - pokličite nas. Tl 'v Mi KREDIT & LEASING KiMnik Roman s p. MIO Zagorje, Selo 65 www.avtohisa-krzisnik.si Tel.: (03)56 64-729 odprto: od 8. do 18. AVTOM ISA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359 soboto: od 9. do 13. mazoa ^•rvi i - zsc+ * t SLIKA JE NEMA PESEM, A PESEM JE SLIKA, KI GOVORI Ste že kdaj poizkusili zaustaviti ptico v letu solzo na licu ali sanje v zibelki nežnosti ? ste kdaj zakričali v večnost za sledjo, ki se izgublja med zvezdami ? A.Trkulja Tavanski X J petek ,21. marca 2003 , V ob 18. uri so svečano odprli samostojno slikarsko razstavo slikarja, književnika in galerista iz Beograda Antona Trkulje Tavanskega , ki si jo lahko ogledate v Hočijevi galeriji Zasavskega muzeja v Trbovljah do konca aprila. Tavanski je književnik in slikar, ki je uspel svojo pesniško besedo vtkati v kozmos svojih slik in ustvariti harmonično sožitje pesniške in likovne ustvarjalnosti. On poetično raziskuje kozmos. Opozarja nas da je umetnik stvarnik mikrokozmosa, novega sveta v oceanu brezčasja, kjer slutnje dobivajo svojo obliko, vizija svojo svetlobo in hotenje svojo vsebino. Ves ta skrivnostni svet je tudi za samega ustvarjalca večni izziv. Prav zaradi tega, življenje in ustvarjalnost imata svojo globino. Takšna likovna sporočila nas vodijo k razmišljanju o nastanku kozmosa, njegovem trajanju in prihodnosti. Za Tavanskega slikarja, je slika nema pesem, za Tavanskega pesnika je pesem slika , ki govori. Znameniti srbski slikar Leonid Šejka je nekoč izjavil Slikarstvo je oblika molitve. Tega se Tavanski zaveda. On slika s pesmijo in pesem piše s sliko. Zato je slika radost za oči, pesem za dušo. Vsa razstavljena dela so nastala med obiski v Trbovljah. Na otvoritvi so prisotni lahko prisluhnili umetnikovi poeziji v originalu in prevodu. Na ta način so bolje spoznali njegovo ustvarjalno podobo in vzpostavili duhovno komunikacijo z avtorjem. Nedvomno znana in priznana ekipa Zasavskega muzeja, na čelu z direktorjem muzeja se je tudi tokrat izkazala z vrhunsko organizacijo. Strokovno in estetsko je pripravila razstavo, ki vzbuja zanimanje, tako pri likovnih sladokuscih in ostalih, ki ljubijo lepoto in spoštujejo lepo besedo. Znani in priznani zasavski ustvarjalci so počastili beograjskega umetnika s svojo prisotnostjo. Tudi veleposlaništvo Srbije in Črne gore je poslalo svojega predstavnika. To je bila simpatična Aleksandra Stankovič , sekretarka za kulturo in tisk. Trboveljski župan Bogdan Barovič , ki zaradi obveznosti opravičeno ni prisostvoval otvoritvi, je poslal pozdravno pismo in izkazal pozornost s knjigo , ki govori o preteklosti Trbovelj . Izložba za Trbovlje lahko pomeni - nazaj v Slovenijo in nazaj v svet, kjer je Trbovlje imelo in ima svoje mesto. Zaradi tradicije , preteklosti in bodočnosti , pa mu pripada tudi mesto v kozmosu. Pridite v trboveljski muzej in se prepričajte ! Tekst: Stanislava Radunovič Slika: Stane Weiss SLIKARSKA RAZSTAVA "f J petek, 14. marca, ob 18. uri je bila v V avli Delavskega doma Zagorja otvoritev razstave Antona in Janeza Repnika, samoukih slikarjev z Mute na Koroškem, ki bo odprta do 7. aprila in to v času drugih prireditev, za skupine pa po dogovoru. V kulturnem programu sta recitatorki Nika Per in Anita Gošte prebrali šest pesmi iz pesniške zbirke Poti življenja pesnice Francke Šmid. Kulturni programje povezovala Tanja Bašelj, uvodne besede o slikarju pa je prebral Drago Butja, kije povedal, daje slikarstvo vsakodnevni sopotnik samoukih slikarjev Antona Repnika ter njegovega sina Janeza Repnika. V družini sedmih otrok Antona Repnika se je le Janez odločil za slikarstvo in likovni kritiki pišejo, da je v svojih slikah zvest oponaševalec svojega očeta, da uporablja živopisane barve, v slikah hrepeni po soočenju, upodablja ljudi z zgaranimi rokami, predvsem pa s slikami izraža svoje intimne misli in čustvena odzivanja. Anton Repnik je prav tako v svojem slikarskem opusu predstavil kmečko okolje ter na slikah risal klene, preproste ljudi in ljudske običaje, ki so le na trenutke občutljivi in dovzetni za kanček vedrine. Kljub temu, da iz slik izžareva socialna tematika, pa ta svojevrstno popestri gledalčevo navdušenje pri opazovanju razstavljenih slik. Besedilo: P.R. HOTEL SVOBODNE MENJAVE T} cžiser Jože Kranjc je ob premieri LVigrc Hotel svobodne menjave francoskega komediografa Georgesa Feydeaua zapisal, da je izlaškim gledališčnikom hvaležen za priložnost, da je lahko del te zgodbe. Prepričan sem, da so tudi izlaški gledališčniki svojemu režiserju več kot hvaležni, da jim je dano delati z njim. Več kot očitno je, da so gledališčniki in režiser Kranjc odkrili recept, kako iz sebe iztisniti kar največ, kar je v danem trenutku možno. Tisti, ki so si v izlaški dvorani ogledali njihovo premierno predstavo, so se lahko prepričali, da jim je to več kot uspelo. Težko bi ocenili, kdo se je v predstavi najbolj izkazal, kdo je najbolj navdušil hvaležno izlaško publiko. Lahko bi zapisali, daje bil to vedno odlični Andrej Dolšina, ki je z “levo roko” opravil z “jecljavo” vlogo, ali odlično igro Draga Butjc, ki je pokazal in dokazal, da se tudi brez igralske akademije igra akademsko, ne bi storili napak, če bi za igro pohvalili Marjano Mlinarič Pikelj, Bogdana Pirnata, Ivana Klančišarja, vedno odličnega Jožeta Piklja, vse boljšega Milana Bedrača in druge. Vsi so bili pomembni členi, ki so vsak po svoje prispevali svoj delež k velikemu zadovoljstvu publike ob koncu premierne predstave. Ob koncu lahko z gotovostjo zapišemo, da bodo izlaški gledališčniki to komedijo v letošnjem letu ponovili večkrat, kot so katerokoli doslej. Upam, da tudi čim večkrat izven Zasavja. Naj še drugje vidijo, kje “rastejo” gledališčniki. Igor Gošte 7AS4vr „30°/° MAVA MAVA do '30% do 0 POHODNIŠKA POMLAD VELIKA IZBIRA KVALITETNIH OBLAČIL PO ZNIŽANIH CENAH GORE-TEX JAKNE WS JAKNE IBQ HLAČE NAHRBTNIKI STROKOVNO SVETOVANJE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI (71 I ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22, 1412 Kisovec SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV V našem podjetju opravljamo tudi redne servise klimatskih naprav (testiranje naprave, čiščenje filtrov, kontrola hladilnega sredstva v sistemu, dopolnitev hladilnega sredstva v sistemu do 0,1 kg, kontrola odvodov kondenza). Dobro je vedeti, da vsakoletni redni servis podaljšuje življenjsko dobo vaše klimatske naprave, poleg tega pa je izredni servis med sezono občutno dražji, zato nikar ne čakajte in se na telefonsko številko (03-56-57-150) na redni servis naročite še danes. Poleg rednih servisov, pa vam do 1 .maja nudimo tudi dobavo in montažo klimatskih naprav s 5 % izven sezonskim popustom. Seveda vas vabimo, da obiščete tudi druge naše prodajne oddelke. Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 oREucnsorr Avtotehna in tfe Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji, Tel.: 01/8974 888 Fax: 01/8974 887 DOBRA IGRAČA V TRBOVLJAH '"Vasavski muzej Trbovlje je po letu dni ^-/ponovno odprl vrata najmlajšim obiskovalcem. Tokrat si lahko sami ali v spremstvu bratov, sester, staršev, babic, dedkov, učiteljev,... vseh ki se niso pozabili pomembne vloge igre in igrač za torkov razvoj, ogledajo v marcu in aprilu gostujočo razstavo “Dobra igrača” Muzeja novejše zgodovine Celje (otrokom bolj poznanega po Hermanovem brlogu). Igrače pa niso samo “gledat, čeprav so v vlogi razstavnih predmetov, ki v muzeju Igra kot sestavni del obiska v muzeju postanejo zbirka premične kulturne dediščine, tokrat sodobnega časa. Z njimi, seveda tistimi v muzejskih delavnicah, se lahko tudi igramo. Kako prepoznam dobro igračo - gledam, prijemljem, ugotavljam pa ne tistih, ki so razstavljene ko eksponati. Kot star znanec muzeja vem (veš), da se muzejskih predmetov ne dotikamo. Lahko pa se vseh tistih, ki so v muzejski delavnici ali košari kustosinje. Z njeno pomočjo otroci razvrstijo igrače v skupine tako, kot so predstavljene po skupinah na razstavi: igrače za najmlajše, igrače za domišljijske igre, igrače za družabne igre, igrače, ki spodbujajo zaznavanje in gibanje, igrače, ki omogočajo ustvarjalno izražanje in konstruiranje. Hkrati z razvrščanjem in poimenovanjem igrače ugotavljajo, zakaj je posamezna izmed njih dobila oznako “dobra igrača”. Za dosego tega cilja je treba odgovoriti na številna zastavljena vprašanja: “Zakaj je ropotulja iz blaga, mehka, živih barv...?” ali “Kaj res ne spadata osel in krava, upodobljena dominah za najmlajše, skupaj - zakaj ne? ali “Kaj dela tricikel na razstavi?” Seveda pa vzporedno s tem ugotavljajo, kakšno igro jim pozamezna igrača zagotavlja - sestavljanje, igranje na instrument, gibanje, vlogo mamice,... Pri vsaki igrači in igri pa ne pozabimo poudariti, kaj vse sc z igranjem naučimo, ne da bi se tega zavedali: gibalnih spretnosti (kolesarjenje), logičnega razmišljanja (šahiranje), konstruktivnega izražanja (sestavljanje kock...). Striženje, lepljenje, barvanje, sestavljanje -upodobitev igrače iz papirja. Seveda za naše najmlajše obiskovalce, ki obvladajo svet barvic, lepil in škarjic. Vedo pa že tudi, da spadajo skupaj glava, telo, roke in noge, pa še krilce in predpasnik, da nas z lista gleda nasmejan obraz punčke. Fantje pa bolj obvladajo svet avtomobilov. Številnim otrokom pa je naj ljubši medvedek. Naši obiskovalci pa se dobro znajdejo tudi v svetu sestavljank Ena, dve, tri in že nas z mize gleda živo-pisan tovornjak ali dojenček. To pomeni, daje vsak izmed tridesetih kvadratkov zasedel svoje mesto. Pa še s sosedovimi se ni pomešal - le kako bi vozil tovornjak samo z enim kolesom, pa tudi dojenček brez ene noge ni pravi dojenček, ali ne? Zahtevnejša dela za “starejše” obiskovalce - Nekaj blazno resnega o dobri igrači izdelovanje lutke ali glasbenega instrumenta tam-tam. Le kaj nam bo odpadni material - sirove škatle, razrezana pena, usnjeni trakovi, ostanki volne... Če mu dodamo še nekaj kupljenega kot je kolaž, papir, vrečke iz blaga, glinene kroglice,... in vse to po nekem sistemu združimo, dobimo lutko ali instrument. Poznate sistem: pena v vrečko, volna za lase, usnje za nos, oči in usta... Že veste kaj bo nastalo? Lutka. Kaj pa škatle, glinene kroglice, zavezane na trakovih,... malce manj predstavljivo, kaj ne? Pridite in naredili bomo skupaj! Pa še preizkusili bomo, kako zveni v vaših rokah. Ko igrače oživijo! Kje? V kotičkih muzejske delavnice. Igrač uradno ne delimo na igrače za deklice in fantke. Toda praksa in v dokaz tudi fotografije govorijo drugače: deklice med punčkami, skodelicami... Ali veste, koliko kavic spijemo z učiteljicami in spremljevalci? Pa še miru nimamo. Non-stop se umikamo avtomobilom. Naši fantje se preizkušajo v šoferskih sposobnostih - na bagerju, triciklu ali kar na kolenih, ko dirkajo s formulo (iz lego kock) po tekmovalni stezi. Nič drugačen tempo in na železnici, seveda tisti iz duplo kock. Ne verjameš? Pridi v muzej in se prepričaj! ______ Nevenka Hacin UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK "Sanjal sem jih. In bilo mi je dano stati na njih. A le za trenutek, ki pa je bil tako močan, da jih bom srečeval znova in znova, na vsakem koraku. Zaznamovan z njimi." To so besede ne le znanega slovenskega temveč tudi svetovno znanega vrhunskega alpinista Vikija Grošlja. In prav njega smo v četrtek, 13.marca gostili v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik v sodelovanju s Planinskim društvom Hrastnik. Prostor knjižnice je bil popolnoma poln, kar pa je bilo razumljivo, saj se tako dobrega predavanja ni smelo zamuditi. Viki Grošelj je alpinist in gorski vodnik, po poklicu pa športni pedagog, zaposlen na osnovni šoli Pirniče pri Ljubljani. Ob enkratnih in nadvse čudovitih diapozitivih nam je Viki Grošelj predstavil njegove odprave na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov, kar jih je na Zemlji. Od vzpona na prvi vrh (Makalu -8463m) do zadnjega je minilo 26 let in 15 minut. Štiri izmed njih, Čo Oju (8201 m), Lotse (8516 m), Mont Everest (8848 m) in Šišo Pangmo (8046m), je osvojil v manj kot lem dni, zadnja dva celo na eni sami odpravi. Na vse vrhove, razen na Makalu, Mont Everest in Kangčendzengo (8586 m), je splezal brez dodatne uporabe kisika. Viki Grošelj je res izjemen človek, katerega njegov življenjski cilj in jeklena volja ženeta v boj z goro, njenimi navpičnimi in ledenimi stenami, z njenimi plazovi, mrazom in ves čas pretečimi nevarnostmi. Njegove odprave niso samo njegovo osebno zmagoslavje, temveč so tudi pomemben del slovenskega alpinizma nasploh. V četrtek, 20. marca je bilo v Knjižnici Antona Sovreta za naše mlade obiskovalce zopet zabavno in veselo. Računalniške delavnice seje udeležilo veliko otrok. Ena urica se je podaljšala kar na dve. Igrica jih je tako navdušila, da smo vsi skupaj pozabili koliko je ura. Naj vam povem, da bomo za prihodnjo računalniško delavnico v mesecu aprilu organizirali pravo pravcato tekmovanje. Pogrešam pa na naši računalniški delavnici več fantov, zato vas vabim, da se vas prihodnjič udeleži čim več. Mateja Vodep X TOREK 1. APRILA 2003 OB 18. URI V GOSTIŠČU VIDRGAR NA VIDRGI! PREDSTAVILI SE BODO ZASAVSKI IZDELOVALCI SALAM. PRIDITE NA PRIJETNO DRUŽENJE IN POKUŠINO! MARKET MESARIJA KUM Prešernova 1 1410 Zagorje ob Savi Tel: 03/56 64 352 KUPON za nadradno igro MESNICA DELIKATESA POD URO Ceeta zmage 35A 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 68 224 03/56 68 225 Slavko LAZAR ».p. GSM: 041 712 046 Ani LAZAR GSM: 041 437 991 E-mall: lazar2@volla.net Morije, Trg mkije 26, Id: 056-3I-64O 4 I KUPON za nadradno igro I / mesnica-delikatesa Serdi Nudimo vam: ______ sveže meso • mesne izdelke • tatarski biftek pečeno meso • hladne narezke • tople narezke solate • sime plošče • sveže pekovsko pecivo PARNA PEKARNA Radovan Ourlčič s p. Pot Vitka Pavtkia 6,1430 Hrastnik Tel. pekama: 03/ 56 43 294 Tel. doma: 03/56 41 508 KllDOISI Faks: 03/56 43 294 GSM: 041 798 164 za nadradno Igro VIDIMO SE 1. APRILA NA VIDRGI! DRUŠTVENO NAMESTO KNAPOV V VAŠHAVI SEDAJ KIKBOKSARJI TV /Tarec bo zagotovo IVJ,postal še dolga leta mesec, ki se ga bodo zagorski kikboksarji z veseljem in tudi s ponosom spominjali. V analih kluba bo zapisan kot mesec, v katerem so v prostorih nekdanje rudniške kopalnice (vashave) v Zagorju otvorili prenovljene prostore, ki bodo po novem služili za treninge. Slavnostne prireditve s prikazom borilnih veščin samoobrambe, verzije Pon-do-Kwana. aerobike in borbe so ALPINISTIČNE NOVICE PLEZANJE V ZIMSKIH RAZMERAH V ITALIJI... V nedeljo, 16. marca seje mudil v Zahodnih Julijcih mudil trboveljski alpinist Sebastijan Jančič iz PD Trbovlje. S svojimi plezalskimi tovariši Bojanom Turšičem iz Ljubljane ter Matjažem Čukom in Ireno Kuhar iz Kranja so se tokrat lotili zimskega plezanja v 2.087 visoki gori Jof di Miezagnot ali Poldašnji Špici na italijanski strani. Po dolžini Valptoma so prišli najprej od Ovčje vasi, od tu pa do Zajezeri. S potrebno opremo so se podali od Sella di Sondpogne ali Rudnega vrha - 1.398 m. Tu pa je bila startna točka, odkoder so se lotili plezanja po 600 m visoki grapi - jugovzhodni. Vzpenjanje jim je šlo dobro, saj je bil sneg pomrznjen. Na jugovzhodnem delu špice pa jih je zajel snežni metež z močnim vetrom. Kljub temu so z vzponom nadaljevali in vsi srečno stopili na vrh gore. Naklon preplezane smeri je med 45U - 55Uv zgornjem delu. Razmeroma hitro so se povzpeli 1.100 m visoko. Sestop z gore je potekal normalno in v večernim urah so se varno vrnili domov. Za Sebastijana Jančiča je bil to zelo pomemben vzpon, saj se pripravlja za vzpon na vrh Elbrusa. T.L. ... in pri nas Po smoli, ki jo je imel v Bossovi smeri v Brani zavoljo padajočega ledu in kamenja, seje trboveljski alpinist Sebastijan Jančič v soboto, 8. marca spet podal na zimsko plezanje in sicer v jugozahodno steno Kranjske Rinke - 2.453 m. V izredno dobrih razmerah in lepem vremenu je preplezal 200 m visoki jugovzhodni greben z naklonom med 50U/40U. V nedeljo, 9. marca pa se je lotil plezanja v jugovzhodnem grebenu Grintavca - 2.558 m. V zelo dobrih snežnih razmerah in lepem vremenu je preplezal 200 m visoki jugovzhodni greben z naklonom med 40U in 50U. Na vrhu grebena gaje pričakal planinec in Rogaške Slatine, ki je spremljal njegovo plezanje in ga počastil z osvežilnim napitkom. V večernih urah je bil Sebastijan že doma. T.L. Slavnostni prerez traku s katano. se udeležili številni ljubitelji tega športa, občino Zagorje pa je zastopal tajnik Brane Omahne, ki je v priložnostnem nagovoru zbranim dejal, da je vesel, da so nekdanji prostori, ki so bili namenjeni generacijam rudarjev, znova zaživeli, hkrati pa je pohvalil tudi prizadevnost zagorskih kikboksarjev. Besedilo: Igor Gošte Sliki Bojan Motoh MOTO CENTER d.o.o., Blatnica 3a., IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562-2242.01/562-37-00 DOMŽALE -------------------"i™*-------------- fax: 01/562-37-05 HOIVDA Cenik motornih koles Honda modelsko leto 2003 Mo ( kW / KM ) MPC Inf. cena v EUR Tourlng GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.799.000 24.996 ST 1300 A Pan European87 /118 4.069.000 17.539 ST 1300 Pan European 87/118 3.589.000 15.470 NT 650 V Deauville 41 / 56 2.099.000 9.047 Šport tourlng CBR 1100 XX S. Blac. 121 / 164 2.689.000 1 1.591 VFR 800 A 81/110 2.859.000 12.323 VFR 800 81/110 2.599.000 11.203 CB 1300 85/116 2.399.000 10.341 CB 900 F Home! 81/110 2.029.000 8.746 CB 600 F Home! 71 / 97 1.849.000 7.970 Šport VTR 1000 SP-2 100/ 136 3.249.000 14.004 CBR 900 RR FireBladc 112/ 152 2.699.000 11.634 CBR 600 RR 86/117 2.299.000 9.909 CBR 600 F 81/110 2.099.000 9.047 Choppcr VTX 1800 C 71 /97 3.449.000 14.866 VT 750 C2 Shadow 32/44 1.599.000 6.892 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.549.000 10.987 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.039.000 8.789 XL 650 V Transalp Skuter 41 / 55 1.899.000 8.185 Silver Wing ( FJS 600 ) 37/50 2.029.000 8.746 MP cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% DDV. EUR/SIT = 232. Pridržujemo si pravico do spremembe cen, in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 14.01.2003. $ RENAULT EUROTAX + velja ob menjavi vozila staro za novo | TvvingoClio 200.000 SIT ceneje ^ Thalia 250.000 SIT ceneje | Kangoo 200.000 SIT ceneje Tvvingo že za 1,598.000 SIT -i Clio Lite že za 1,697.000 SIT E Thalia že za 1,719.000 SIT Pot do nagrade je lahka = 30.000 SIT -i Megane že za 2,848.000 SIT 5 Scenic že za 3,415.000 SIT Vsi, ki boste s tem oglasom prišli v naš prodajni > e, Laguna že za 4,233.000 SIT salon, vam bomo ob nakupu novega vozila | Trafic že za 3,746.000 SIT poleg vseh veljavnih akcij dodali še dodatnih o. Master že za 3,612.000 SIT 30.000 SIT! ^ Omeiene seriie z brezplačno klimo u Thalia Air cena že za 1,954.000 SIT. Oprema: varnostna blazina za voznika in sovoznika, servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, po višini nastavljiv volan, klimatska naprava. Motorji: 1,4,75 KM; 1,416V, 98 KM; 1,5 dCi 65 KM. Prihranek do 520.000 SIT H Clio Billabong cena že za 2,127.000 SIT. Oprema: štiri varnostne blazine, električno nastavljivi zunanji | ogledali, daljinsko centralno zaklepanje, protiprašni filter, voznikov sedež nastavljiv po višini, blokada zagona S motorja, ABS, po višini nastavljiv servo volan, električni pomik stekel spredaj, usnjen volan, meglenki spredaj, .5, potovalni računalnik, klimatska naprava,... Motorji: 1,2 16V75KM - možnost izbire menjalnika quickshift5; 1,4 | 16V98KM; 1,5 dCi 65 KM ali 80 KM. Prihranek do 415.000 SIT. | Omejena serija Business - velja samo za pravne osebe, samostojne podjetnike < Megane Break AIR (brezplačno klima) + predoprema za prostoročno telefoniranje + instalacija za mobilni telefon = že za 3,349.000 SIT - 500.000 SIT popusta = 2,849.000 SIT Scenic Expression + radio mono CD + predoprema za prostoročno telefoniranje + instalacija za mobilni telefon = že za 3,690.000 SIT-300.000 SIT popusta = 3,390.000 SIT Laguna Expression + radio mono CD + predoprema za prostoročno telefoniranje + instalacija za mobilni telefon = že za 4,545.000 SIT - 300.000 SIT popusta = 4,245.000 SIT ____________________________Vabljeni na testne vožnje z novim Meganom!________________________________ _ _ _______ • Gabrsko 30b MfflMJMT M ALG Al. r« Trbovlje 1^ »‘ ROKOMET MALI NOGOMET 1. SRL, 16. krog Trimo Trebnje - Rudar Trbovlje 20:24 Zmaga z Dolenjske Rokometaši ekipe Rudar Trbovlje so v gosteh pri ekipi Trimo Trebnje zmagali z rezultatom 24:20. L SRL, 17. krog Rudar Trbovlje - Velika Nedelja 25:24 Zmaga ostala doma Rokometaši ekipe Rudar Trbovlje so v domači dvorani Polaj le za en zadetek zmagali z ekipo Velika Nedelja. Najboljši strelec pri domači ekipi je bil Podbregar z 9 goli, pri gostih pa Šantl s 7 goli. Podbregarje bil tudi igralec tekme. Zdravko Grden KEGLANJE KK RUDAR TRBOVLJE ZAČEL Z ZMAGO V A skupini evropske lige so Trboveljčani Izgoršek 582, Lešnik 560, Oman 554, Šparembek prepričljivo premagali goste iz Osijeka. Pa 532. Naslednji turnir se bo odigral v poglejmo, koliko kegljev so podrli člani ekipe Osijeku.(I.G.) KK Rudar: Boris Urbanc in Robi Blaha 594, KOŠARKA L A SKL moški, 22. krog Poraz na morju Koper - Zagorje Banka Zasavje 75:68 V dvorani Bonifika v Kopru pred 500 gledalci so košarkarji Zagorja spet izgubili. Pri domačih je bil najboljši strelec Jaman z 18 koši, pri Zagorjanih pa Kandžič z 19 koši. Za tri točke so košarkarji Kopra metali 14/8, Zagorjani pa 17/7. Trije igralci Zagorjanov (Likar, Leban in Kandžič) so si nabrali 5 osebnih napak, pri domačih pa le Cvetanovič. Likar pa je dobil še tehnično napako. ČLANI LB SKL (21.krog) RUDAR : BANEN 82 : 102. Strelci za Rudar: Košalin 14, Zagorc 10, Markovič 5, Brečko 3, R.Čop 8, Ambrož 7, Tomašič 21, Vajdič 14 GD HRASTNIK : FRAGMAT 92 : 80. Strelci za GD Hrastnik: Majkič 2, D.Čop 14, Žitnik 18, Tomažin 7, Golotič 3, Tušek 22, Čeko 9, Godicelj 16. (22.krog) MARIBOR BRANIK : GD HRASTNIK 75:97 RADOVLJICA : RUDAR 93:81 Trenutna lestvica: l.Unika TTI Postojna 43 točk 2.ŽKK Maribor 39 3.Banex 38 7.GD Hrastnik 33 točk 8.Rudar 32 točk ... Naslednji krog: RudarFragmat v soboto 29.03.03 ob 19.30 v dvorani Polaj; GD Hrastnik:Krško v četrtek 27.03.03 ob 19.00 uri v dvorani na Logu. KVALIFIKACIJE ZA NAPREDOVANJE VLB SKL(l.krog) AJDOVŠČINA : LITIJA 79 : 85. Strelci za Litijo: Blaževič 5, G.Pušič 8, Mitrovič 5, Zdovc 13, D. Pušič 11, Bošnjak 15, Japič 28. (2. krog) LITJA : RUŠE 102 : 72. Strelci za Litijo:B!aževič 1, G.Pušič 13, Mitrovič 14, Zdovc 9, D.Pušič 26, Bošnjak 7, Japič 32 Trenutna lestvica: 1 .Litija 4 točke Naslednji krog: Kolpa:Litija v soboto 29.03.03 ob 19.00 uri v dvorani OŠ Mirana Jarca v Črnomlju. ČLANI - trening tekma UNION OLIMPIJA MLADI : LITIJA 74 : 80. Strelci za Litijo: Repina 6, Blaževič 5, G.Pušič 8, Mitrovič 8, Zdovc 6, D.Pušič 12, Bošnjak 18, Japič 17. PIONIRJI I.SKL CENTER I (l.krog) Litija : Ilirija v nedeljo 30.03.03 ob 12.30 v litijski športni dvorani. GD Hrastnik : Ježica v nedeljo 30.03.03 v dvorani na Logu. ČLANICE - trening tekma ŽKK DOMŽALE : ŽKD STUDIO JIN-JANG 53 : 43. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Klopčič 1, Podmenik 7, Dečman 12, Vran 3, Peršič 12, Izgoršek 2, Javoršek 1, Karahasanovič 5. PIONIRKE I.SKL VZHOD II (l.krog) ŽKD Studio Jin-Jang : ŽKK Črnomelj v soboto 29.03.03 ob 11.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje. MLAJŠE PIONIRKE (3.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : KD JANINA 45 : 55. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 18, Klavžar 12, Kerin 11, Beširovič 4. (4.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK MERKUR CELJE 64 : 36. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 24, Barič 21, Kovač 7, Klavžar 7AS4vr 1. SMNL, 16. krog Zmagi v Zasavje Obe malonogometni ekipi iz Zasavja sta zopet zmagali. Ekipa MTO Beton je doma igrala z ekipo Dobovec in zmagala prepričljivo z 11:3, ekipa SVEA Lesna Litija pa je gostovala pri Tiskarni Grafis in zmagala prav tako prepričljivo z rezultatom 5: I. -----—------------------Zdravko Grden 6, Kafel 6 Trenutna lestvica: 1 .KD Janina 18 točk 2.ŽKD S.Jin-Jang 16 točk 3.Triglav 13 4.ŽKK Merkur Celje 13 točk. Naslednji krog: KD Janina:ŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 30.03.03 ob 10.00 uri v dvorani Janina vR.Slatini. 2.MEDNARODN1 TURNIR ZA JEŽKO V POKAL ( pionirke) Turnir v Ljubljani SKUPINA »A« KK MONTMONTAŽA (Zagreb) : ŽKD STUDIO JIN-JANG 89 : 53. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Felc 10, Poboljšaj 10, Hatič 9, Barič 8. ŽKD JEŽICA : ŽKD STUDIO JIN-JANG 73 : 36. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 9, Sevšek 7, Klavžar 5, Kerin 5. Končna lestvica: I .ŽKD Ježica 2.KK Montmontaža 3.ŽKD Studio Jin-Jang. REGIJSKE SELEKCIJE -kategorija pionirke Tekma v Slovenskih Konjicah VZHOD 1 : VZHOD 2 60 : 45. V ekipi Vzhod 2 so nastopile igralke ŽKD S.Jin-Jnag : Poboljšaj 10, Juvan 2, Sevšek 2, Kerin 2, Hatič, Prah. ŠKL - četrtfinale osnovnih šol OŠ D.Bajc(Vipava) : OŠ Nar.Her.Rajka (Hrastnik) 72 : 70. OŠ Nar.Her.Rajka (Hrastnik) : OŠ D.Bajc (Vipava) 66 :48. Ekipa OŠ Nar.Her.Rajka (Hrastnik) se je uvrstila v polfinale, kjer bo v sredo 26.03.03 igrala z ekipo OŠ Žiri v Žirch. Aljoša Pišek NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI TRBOVELJ O portna zveza Trbovlje O združuje okrog 25 športnih društev. Med njimi vsako leto zbirajo najboljše športnike in zaslužne športne delavce. Klubi predlagajo kandidate, vendar se pogostoma dogaja, da ostajajo brez priznanj tisti, ki jim delo v klubu pomeni vse v življenju, saj sami sebe ne predlagajo, da bi prejeli priznanje. Kljub temu se v občini zavedajo, da bi brez njihovega dela ne bilo marsikaj postorjenega, da ne bi bili doseženi mnogi visoki rezultati. Zato se tudi njim zahvaljujejo za vse opravljeno delo. Za uvod je Gregor Nučič, Naj športnik v letu 2002 Davor Gregorčič, plavalec PK Cementarna Rudar rokometaš, prebral esej filozofa Milana Hoste, ki jih je zapisal v knjigi Figure športa, pod naslovom Vse teče. Na kratko bi lahko povzeli, daje v življenju človeka tek služil za razvedrilo, potrebo, beg, ... Skratka je oblika hitrega premikanja, ki danes vsakokrat ne zadostuje več, saj namesto nog uporabljamo različna prevozna sredstva, da za velike razdalje potrebujemo manj časa. Ugotavljamo pa, da nam je tudi danes tek potreben, da laže kljubujemo tegobam vsakdana. Zaslužni športni delavci za leto 2002 so: Jani Bizjak iz Mauntainbike kluba, Aljoša Pišek iz ŽKD Studia Jin-Jang, Stanislav Golob od PD Kum, Milan Kmet iz Kolesarskega društva Partizan, Ivan Vozel iz Plavalnega kluba Rudar, Franci Sinkar iz Smučarskega društva Kum Dobovec, Mirko Božjak iz Teniškega kluba Trbovlje, Borut Markošek iz Karate kluba Tika, Petra Nadrag iz drušva Športni raj in Rudi Janežič od Društva invalidov. Društva so predlagala za uspešne športnike le štiri kandidate čeprav bi jih bilo lahko še osemkrat toliko. Priznanja so prejeli: Jernej Simerl iz Karate kluba Tika, Jan Cestnik iz Mountainbike kluba, Katja Agrež iz Plavalnega kluba Rudar in Sara Juvančič iz Smučarskega društva Kum Dobovec, ki je v sezoni 2001/2002 tekmovala v kategoriji smučark - cicibank in je bila najmlajša med prejemniki priznanja. V letu 2002 se trboveljska društva ponašajo s šestimi državnimi prvaki posamezno in dvema ekipama, ki so prav tako prejeli priznanja. Žiga Živoder je za 1. mesto mladincev v spustu z gorkimi kolesi osvojil Slovenski pokal, Elvis Selimovič je postal državni prvak v karateju v kategoriji mlajših mladincev v športnih borbah do 60 kg, ii* Priznanje Rudiju Janežiču za aktivno delovanje Društva invalidov Trbovlje na šprtnem področju Miha Kovačič je postal državni prvak v karateju v kategoriji članov v športnih borbah do 70 kg, Vesna Porš je mladinska državna prvakinja v streljanju s samostrelom, Davor Gregorčič je med mladinci v plavanju osvojil naslov državnega prvaka na 50 in 100 delfin na zimskem in letnem državnem prvenstvu, na slednjem je bil najboljši tudi na 200 m delfin in Dominik Cevka, ki je postal državni prvak v elektronskem pikadu med delovnimi invalidi. Po kriterijih Zveze za šport invalidov Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije je štiričlanska šahovska ekipa v sestavi Rado Bajda, Franci Kotnik, Marjan Skobe in Hinko Jazbec osvojila 1. mesto v kategoriji delovnih invalidov na državnem prvenstvu v Starem trgu. Enako uspešna je bila tudi ženska ekipa v kategoriji delovnih invalidov v balinanju, v kateri so tekmovale Ivi Dobnik, Joža Škofca, Berta Mak, Marija Molan in Joža Lavrinšek. Za ekipo leta 2002 je bilo nominiranih sedem ekip, ki so dosegle najmanj 6. mesto na državnem prvenstvu ali ligaškem oz. pokalnem sistemu tekmovanja. Odbor za vrhunski šport se je letos odločil, da da prednost olimpijskemu športu - tako je med nominiranci zmagala članska ekipa Strelskega društva Alojz Hohkraut, ki je v 1. državni ligi osvojila 3. mesto. Športnica leta 2002 je postala Vesna Porš, ki je v tem letu dosegla kar nekaj visokih mest na mednarodnih tekmovanjih, na državnih prvenstvih je bila 1. na tekmovanju s samostrelom in 2. na tekmovanju z zračno puško. Športnik leta 2002 je postal Davor Gregorčič, ki se je udeležil tudi mladiskega evropskega prvenstva plava- Naj športnica v letu 2002 Vesna Porš, članica ŠD Alojz Hohkraut leev v Linzu, na zimskem Državnem prvenstvu mladincev je osvojil 1. mesto na 50 m in 100 m delfin, 2. mesto na 200 m delfin in 3. mesto na 100 m mešano in 200 m prosto, še uspešnejši je bil na letnem državnem prvenstvu, kjer je osvojil 1. mesto na 50 m, 100 m in 200 m delfin in 2. mesto na 400 m mešano. Vsem nagrajencem je izročil priznanja, oz. pokale najboljšim, župan občine Bogdan Barovič. Z vsakim od njih je spregovoril nekaj besed in povedal marsikatero dobronamerno pripombo. Že v uvodu je povedal, da seje sam ukvarjal kar z nekaj športnimi panogami, zato je marsikoga med njimi srečeval na športnih igriščih, ko so trenirali. Vsem skupaj je priznal, da samo volja in vstrajnost nista dovolj za doseganje rezultatov, saj so potrebna tudi finančna sredstva, ki pa jih ni nikoli preveč. V občini si bodo prizadevali, da bi vsaj delno zadovoljili njihove finančne potrebe. Trboveljčani si želimo, da bi naši športniki še naprej dosegali dobre rezultate in tako pomagali k prepoznavnosti našega mesta po državi in svetu. Vsem nagrajencem čestita tudi avtorica prispevka in uredništvo Zasavca. Slike in besedilo: Irena Vozelj pil ŠPORT IRSKA, DRŽAVA LEPIH DOŽIVETIJ (I. del) Tzlaški kikboksarji, člani JL Karate kluba Pon-Do-Kwan, so se konec februarja in začetek marca mudili na močnem mednarodnem kikboks turnirju, na svetovnem pokalu v irskem Dublinu. Barve kluba so več kot uspešno zastopali Urška Dolinšek, Brigita Plemenitaš, Sašo Plemenitaš, Gregor Ocepek in Marko Razpotnik, ki je za bralce Zasavca svoje občutke strnil v dnevniški zapis. Le-tega objavljamo v nadaljevanju. Nastanimo se brez problemov, ljudje so ob našem prihodu zelo ustrežljivi. Prve naše ugotovitve so: avtomobili vozijo po levi, vsi ljudje hodijo čez rdečo luč na prehodu za pešce, dekleta so opazna, zdi se mi celo, da jih je veliko. Sreda, 26.februar- Irski zajtrk j e zelo obilen, angleški čaj-vsaj meni se tako zdi- zanič. Klobase prav tako-majhne, brez okusa. Najboljša vsem je pečena Torek, 25. februar- Odhod ob 9.45 uri izpred Koloseja. Zbrani smo bili vsi: Sašo, Brigita, Urša, Grega in jaz ter še Sandi in Sebastijan iz Ptuja oziroma Postojne. Prva težava. V Celovcu seje izkazalo, da imata Urša in Sebastijan preveč prtljage. Komaj še pravočasno pridemo na letalo. Sašo, Grega, Sandi in jaz letimo prvič. Zelo zelo v redu vtis! šunka. Zunaj pada dež. Komaj čakamo na sonce- optimisti!!!. V hotelu, kjer smo nastanjeni, spoznamo razgledanega mladega Američana, kije celo vedel, kje je Slovenija. Doštudiral je politologijo. Sedaj dela za vlado. Ameriško, se ve. Ob celodnevnem sprehodu po mestu, sc ga počasi privadimo. Zaidemo tudi v irski PUB in poskusimo Najbolj znameniti irski pub Ob 19.30 uri prispemo v Dublin. Urine kazalce prestavimo nazaj za eno uro. Dublin je zelo lepo in prijazno mesto. njihovo tradicionalno pijačo. Ob zaužitju kosila ugotovimo, da zna naša Brigita pripraviti okusne špagete. Igra taroka se je začela. Na eni strani Grega in Sašo, na drugi Brigita in Marko. Rezultat ni pomemben. Zaključek drugega dne me prepriča, da so Irci res res zelo prijazni in da imajo smisel za humor. nek način družina, ki jih druži isti šport, prijateljstvo...). Katedrala je res lepa, lep je tudi park zunaj. Ne lep, prekrasen. Za nameček posije še sonce. Čudež. Pravi blagoslov! Povzpnemo sc na Na glavni ulici Dublina Park katedrale Sv.Patrika Četrtek, 27.februar- Zajtrk jemo znova obilno. Saj to naj bi bilo zdravo, se mi zdi. Z avtobusom (kupili smo si tedensko karto)- po levi- se odpravimo v mesto. Ogled mogočne katedral Sv.Patrika je nepozaben. Vanjo smo vstopili z družinsko karto (no, saj smo na razgledni stolp, od koder vidimo celo mesto, ki ima poldrugi milijon prebivalcev, ogromno lepih stavb, reko, ki se vije skozi središče mesta proti morju... Ogled mesta je bil res enkraten, a tudi utrujajoč. Po prihodu v hotel, v naše sobe, polni vtisom dobesedno obsedimo. Uredil Igor Goste ___ 11 HENESIMNI SLOVENIJA TEL ■ www.rumenestrani.com '''y ^ JADRALNO PADALSTVO X Tekaj novic o KJP Kavka Kisovec, ki se pospešeno pripravlja na IN organizacijo državnega prvenstva v natančnosti pristajanja, ki bo potekalo od 11.do 13.aprila v Kisovcu, nam je poslal član kluba Peter Pušnik. Pa poglejmo, kakšne aktivnosti so potekale v tem klubu. V nedeljo, 16. marca so imeli člani kluba jadralnih padalcev Kavka Kisovec delovno akcijo na pristanku na Štircu. Glavni namen akcije je bila ureditev pristajalnega prostora in njegove okolice. Največ dela je predstavljalo urejevanje okolice, saj so posekali precej grmičevja, ki padalce ovira pri pristajanju in to še posebej zunaj pristajalnega prostora. Delovne akcije seje udeležilo 12 članov kluba. Po akcijije bila predvidena prva klubska tekma, ki pa je zaradi premočnega vetra odpadla. Na koncu akcije je sledilo družabno srečanje in načrtovanje aktivnosti za sezono, ki je pred njimi.. V letošnji sezoni bo KJP Kavka Kisovec organiziral tekmovanje v natančnem pristajanju za državno prvenstvo. Do sedaj so prirejali tekme za pokal Slovenije, tako da je to prvo državno prvenstvo tc vrste v Zasavju. Državno prvenstvo bo potekalo od 11. do 13. aprila. V petek, 11.4. bo uradni trening in žrebanje štartnih številk, ki ga bo spremljala Člani kisovške Kavke družabna prireditev. V soboto in nedeljo bo potekalo tekmovanje za državno prvenstvo, ki mu bo sledila razglasitev rezultatov. Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Tudi tokrat nam je rezultate rokometa iz kluba Šmartno 99 poslal Aleš Hauptman. V nadaljevanju si lahko preberete, kaj se je v dobrih dveh tednih dogajalo v tem klubu. Mini rokomet, S turnir- letnik 1992: RK Dol TKI Hrastnik B -RD Šmartno 99 32 :15 (16 : 12) Strelci za Šmartno 99: Gregorič 8, Berdajs 3, Medvešek 2, Okorn 1, Zečiri 1. RD Šmartno 99 - RK Dol TKI Hrastnik C 17:24(5: 14) Strelci za Šmartno 99: Gregorič 9, Zečiri 7, Berdajs 1. 5. krog (skupina II), starejši dečki A- letnik 1988/89: RD Grča Kočevje- RD Šmartno 99 28 :24(10 : 12) Strelci za Šmartno 99:Bahovec 8, Jurič 5, Soklič 5, Bertalanič 3, Pihler 2, Radosavljevič 1. Kljub 20 obrambam vratarja Bučarja poraz za Šmarčane. 9. krog, kadeti- polfinalna liga: RD Šmartno 99 - RK Gorenje Velenje 27:22 (16: 13) Strelci za Šmartno 99: Prelogar 8, Gregorič 7, Vidmar 6, Kahne 4, Izlakar 1, Gabrovec 1. Zanesljiva zmaga Šmarčanov, ki bi bila lahko še višja. Poznala seje utrujenost nekaterih ključnih igralcev, ki so dan prej igrali težko tekmo za člansko ekipo. /5. krog, člani - 2.DRL: RK Arcont Radgona - RD Šmartno 99 41 :30(19 : 15) Strelci za Šmartno 99: Jani Peterlin 9, Gregorič 7, Jernej Peterlin 6, Prelogar 3, Pihler 2, Trotovšek 2, Podkrajšek 1. Kar 71 zadetkov na tekmi! V prvem polčasu je bila tekma izenačena, domačini so si na koncu preigrali malo večjo prednost 4. zadetkov. Drugi polčas seje začel izenačeno, potem pa so Šmarčani storili nekaj nepotrebnih napak in razliko so izkušeni domačini povečali na 6 zadetkov in zadržali razliko do zadnjih 10 minut. Šmarčani so z rizično igro poizkušali narediti preobrat, kar jim ni uspelo. Na koncu so priložnost dobili vsi igralci, ki pač niso uspeli zaustaviti naleta domačinov. Radgona seje utrdila na 2. mestu, Šmartno je 8. 12.krog, mlajši dečki B- letnik 1991: RK Dol TKI Hrastnik - RD Šmartno 99 23 :21 (13 : 10) Strelci za Šmartno 99: Poglajen 8, Berglez 5, Kračan 4, Kokot 2, Žurga 1, Šinkovec 1. 12. krog, mlajši dečki A - letnik 1990: RK Dol TKI Hrastnik - RD Šmartno 99 20 :19 (10 : 10) Strelci za Šmartno 99: Radosavljevič 9, Pihler 4, Pregelj 4, Berglez 2. Prva poraza za najuspešnejši šmarski selekciji. Dolani so se na oba srečanja dobro pripravili in zasluženo zmagali. Klub porazu pa sta obe selekciji na prvem mestu, mlajši dečki B so tekmovanje že zaključili na prvem mestu, mlajši dečki A pa se morajo v naslednjem krogu v Sevnici še potruditi, da potrdijo prvo mesto na lestvici. 4. krog (skupina II), starejši dečki A- letnik 1988/89: RD Šmartno 99 - RK Chio Kranj 25 :25 (13: 14) Strelci za Šmartno 99: Soklič 11, Bahovec 4, Bertalanič 3, Jurič 3, Pihler 2, Radosavljevič 2. 6. krog (skupina II), starejši dečki A-letnik 1988/89: RK Radeče - RD Šmartno 99 24 : 20(13 : 7) Strelci za Šmartno 99: Soklič 4, Jurič 4, Berglez 3, Radosavljevič 2, Bahovec 2, Baš 2, Bertalanič 2, Pihler 1. Boljša igra kot doslej na obeh tekmah je prinesla točko Šmarčanom. Na prvi tekmi je že dišalo po zmagi, vendar so 20 sekund do konca gostje iz Kranja izenačili. 10. krog, kadeti- polfinalna liga: RK Dobova - RD Šmartno 99 33 :31 (15 : 17) Strelci za Šmartno 99: Gregorič 10, Vidmar 8, Poglajen 4, Gabrovec 3, Kahne 3, Izlakar 2, Derenčini 1. Zelo dobra igra Šmarčanov na gostovanju pri prvouvrščeni Dobovi. Rezultat je bil izenačen skozi celoten potek srečanja, domačini pa so vendarle imeli na koncu kanček več sreče. Pri Šmartnem je manjkal eden od nosilcev igre Prelogar. 16. krog, člani - 2.DRL: RD Šmartno 99 - RK Ajdovščina 27 :25 (13 : 14) Strelci za Šmartno 99: Vidmar 8, Jernej Peterlin 7, Gregorič 6, Podkrajšek 2, Lovro Peterlin 2, Pihler 1, Prelogar 1. Začetek tekme je povsem pripadal gostom iz Ajdovščine, ki so izkoristili napake domačinov in povedli z lepo prednostjo. V nadaljevanju so se Šmarčani prebudili, v vratih je Cenkarja zamenjal mladi Muratovič, kije z nekaj obrambami vrnil svojo ekipo v igro. Tekma je tako do konca potekala izenačeno, v zaključku pa so bili domači bolj zbrani od gostov in se zasluženo veselili zmage. Igor Gošte IZ TABORA RK ZAGORJE Rezultate, kot že vso sezono, nam je tudi tokrat poslal Danilo Lipovšek. Poglejmo, kaj se je dogajalo v zagorskem klubu. 75. krog, mlajše deklice letnik 90: ŽRK CELJE : ŠOLA ROKOMETA ZAGORJE 11 : 28 (1 :14) Strelke za ŠR Zagorje :Jeglič 6, Mimičl 1, Fon 8, Golob 3, Hacel. 15. kr o g, starejše deklice: ŽRK CELJE : ŠOLA ROKOMETA ZAGORJE 42 : 23 (18:11) Strelke za ŠR Zagorje ifisjsvr Mervar 1, Bola 4, Peterlin 7, Češek 3, Avdič 1, Roksandič 7. V tekmovanju mladih so Zagorjanke gostovale v Celju. Zagorska dekleta so bile proti vrstnicam iz Celja polovično uspešne. Mlajše deklice so z visoko zmago napovedale boljše igre v nadaljevanju prvenstva. Že v 8 minuti so z hitrimi proti napadi vodile s 6 proti nič in srečanje je bilo odločeno. Do konca srečanja seje razlika večala do končnih 17 golov razlike. V drugem delu so pri domačih igrale še vse ostale rezervne igralke, ki običajno ne dobijo priložnosti. Pri Zagorjankah je bila nekoliko boljša od ostalih le Ivana Mimič. V tekmi starejših deklic so lanskoletne prvakinje iz Celja prikazale veliko več znanja in zasluženo dobile to zanimivo srečanje. Že kmalu so vodile s tremi ali štiri zadetki prednosti in razliko postopno povečevale skozi vse srečanje do končnih 19 golov razlike. Zagorska dekleta si zaslužijo za svojo igro v Celju veliko grajo .Tako slabo že dolgo niso igrale. Pri Zagorjankah sta z goli nekoliko boljše od ostalih igrali Peterlin in Roksandič s po sedmimi goli. 16. krog, mlajše deklice- A letnik 90 ŠR ZAGORJE : ŽRK VELENJE 16:12 (7:2) Strelke za ŠR Zagorje Jeglič 3, Mimič 12, Golobi,. 16.krog, starejše deklice ŠR ZAGORJE : ŽRK VELENJE 22: 14 Strelke za ŠR Zagorje: Mervar 1, Bola 2, Peterlin 9, Avdič2, Roksandič 7, Mulevl. V tem krogu tekmovanja mladih, so igralke Zagorja gostile vrstnice iz Velenja. V tekmi ml. deklic letnik 90 so igralke iz Zagorja dosegle pomembno zmago za uvrstitev na drugo mesto v svoji skupini. Vodile so praktično celotno srečanje in na koncu zasluženo zmagale s štirimi goli razlike. Pri domačih velja pohvaliti vratarko Sotlar, kije obranila kar 16 strelov nasprotnic in najboljšo igralko in strelko tekme Ivano Mimič. Tudi v srečanju starejših deklic so domače igralke zasluženo zmagale. Vodile so od prve minute, tako da se je razlika samo večala do končnih osem golov na koncu srečanja. Pri domačih so bile nekoliko boljše od ostalih Peterlinova in Roksandičeva. S to zmago so si skoraj zagotovo zagotovile tretje mesto v svoji skupini. KONČNICA ZA PRVAKA l.B DRL -ŽENSKE, 4-krog DRŠ INNA DOLGUN : RK ZAGORJE 26: 24 (14: 11) RKZagoije: Ržišnik, Poglajen A.l, Poglajen L 1, Jelševar 5, Klukej 5, Peterlin 3, Zajec 7 (2-iz sedem metrov), Skočir 2. Še en od tekem v kateri Zagorjanke niso smele zmagati. Na gostovanju v Ljubljani so rokometašice iz Zagoija odigrale še eno zelo dobro tekmo. Vendar pa to ni bilo dovolj za prvo zmago v gosteh v končnici za prvaka. S pomočjo pristranskih sodnikov so domačinke dosegle svojo drugo zmago. Potrebno je povedati , da seje pri gostjah poznala odsotnost prve vratarke Peško, čeprav jo je zelo dobro nadomestila Amanda Husičič. Med samo tekmo se je lažje poškodovala še Mateja Jelševar. Samo srečanje je bilo izenačeno čeprav so v enem delu tekme domače povedle celo za šest golov. Nato so vajeti v svoje roke vzele Zagorjanke vendar pa do konca niso mogle priti bliže kot na dva gola razlike, kajti sodniška pomoč je bila le prevelika. Kljub vsemu je potrebno pri Zagorjankah pohvaliti vratarko Husičičevo in Zajčevo s sedmimi goli. Igor Gošte MALI NOGOMET ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA HRASTNIK 2003 Tik pred zaključkom zimske lige še ne moremo z gotovostjo zapisati, katera ekipa bo osvojila prvo mesto. Največ možnost ima ekipa Rudnika, še vedno pa so lahko prve tudi ekipe, ki so trenutno razvrščene do četrtega mesta. Lovorika najboljšega strelca pa je že skorajda v rokah Robita Vrečka. Rezultati 17.kroga: YOUNG BOYS-TET 2:2, P.KUKUCA-D.SAVA 4:3, FORSTEK-KMN JUVENTUS 1:5, MDNS CELJE- ŠD ČOLNIŠČE 5:0, OPAL-MONTEZUMA BAR 5:0, ŠD TROJANE-GD HRASTNIK 7:4. Rezultati IS.kroga: TET- MENICO ASIST 1:9, LE BO TAXI-TORPEDO MOSKVA 4:1, MONTEZUMA BAR-KMN XXL 0:5, TRGOVINA ČOP- OPAL 10:3, ŠD TROJANE- STELARNA 1:5, RUDNIK-SINET 7:0, TOP ŠPORT- GD HRASTNIK 2:8, P.LENIČI-ŠDD ŠPICA PIZZA 3:3, ŠD ČOLNIŠČE- ZLATOROGI 0:5, KMN JUVENTUS- MDNS CELJE 2:1, D.SAVA-FORSTEK 8:1, JOUNG BOYS- P.KUKUCA 1:5. Rezultati 19.kroga: P.KUKUCA- TET 2:5, FORSTEK- YOUNG BOYS 2:3, MDNS CELJE-D.SAVA 9:3, ZLATOROGI- KMN JUVENTUS 0:2, ŠDD ŠPICA PIZZA-ŠD ČOLNIŠČE 5:0, GD HRASTNIK- P.LENIČI 10:5, SINET-TOP ŠPORT 2:5, STEKLARNA-RUDNIK 1:2, OPAL-ŠD TROJANE 0:8, KMN XXL- TRGOVINA ČOP 0:3, TORPEDO MOSKVA- MONTEZUMA BAR 5:0, MENICO ASIST-LE BO TANI 7:2. Rezultati nepopolnega 20.kroga: TOP ŠPORT- STEKLARNA 0:2, P.LENIČI- SINET 3:4, D.SAVA-ZLATOROGI 3:2, ŠD ČOLN1ŠČE-GD HRASTNIK 0:5, TRGOVINA ČOP- TORPEDO MOSKVA 3:1, ŠD TROJANE- KMN XXL 3:1. Lestvica (v oklepaju odigrane tekme): 1.RUDNIK (20) 57, 2.MENICO ASIST (20) 55, 3.ŠPICA PIZZA (20) 53, 4.KMN JUVENTUS (20) 51, 5.PICERIJA KUKUCA TRGOTRANS (20) 44, 6.PEKARNA LENIČI (21) 42... Najboljši strelci: Robi Vrečko (M.Asist) 49, David Goluf (Špica pizza) 40, Slavko Brečko (M. Asist) 36 golov... PON-DO-KWAN IZLAŠKI IN ZAGORSKI Igor Gošte PONDOKWANOVCI USPEŠNI X T a prvem izmed treh LN turnirjev za letošnje državno prvenstvo v kikboksu-semi kontakt v vseh starostnih kategorijah, je v Izoli v organizaciji KBZ Slovenije in domačega kluba Taektvondo, nastopalo nekaj več kot 200 tekmovalcev. Največ prvih mest so osvojili Ptujčani, varovanci Vladimirja Sitaija, takoj za njimi pa so bili s šestimi zmagami Izlačani, varovanci mladega treneija Miloša Rozmana. Izlačani so osvojili še tri druga in dve tretji mesti. Zagorjani, varovanci Sama Bašlja so osvojili dve prvi, štiri druga in štiri tretja mesta. Med zanimivejšimi borbami velja omeniti visoko zmago Igorja Kalška (Zagorje) proti mladinskemu svetovnemu prvaku Gregorju Ocepku (Izlake)-slednjega je premagal na razliko desetih točk, ter suverene zmage mladinca Saša Stojanoviča (Zagorje), Blaža Plevnika (Izlake) ter člana Marka Razpotnika (Izlake). Nekoliko bolj kot običajno sta se morali tokrat za zmago potruditi srebrni z zadnjega EP Urška Dolinšek in Brigita Plemenitaš (obe Izlake). Nikakor ne smemo pozabiti omeniti krstni nastop 33-letnega Petra Ravnikarja (Izlake), kije še enkrat več dokazal, da ni nikoli prepozno ter nastop Anje Razpotnik (Zagorje), ki je svoj prvi dvoboj rešila v svojo korist. Zmagovalci in uvrstitve Zagorjanov oziroma Izlačanov: člani do 57 kg;l. Tomaž Rogelj, Nova Gorica, do 63 kg; 1.Sandi Kolednik, KBV Ptuj, do 69 kg; 1. Marko Razpotnik, PDK Izlake, 3.Miloš Rozman, PDK Izlake, do 74 kg; [.Sebastjan Čauševič, Nova Gorica, do 79 kg; 1. Sašo Popovič, Filko šport, 2. Primož Bračič (finalno borbo je zaradi poškodbe moral predati), do 84 kg; l.Igor Kalšek, PDK Zagorje, do 89 kg; 1 .Šerif Osmani, KBV 1 .Aljoša Senekovič, ŽŠD Maribor, nad 94 kg, 1 .Mladen Pavlin, ŽŠD Maribor, članice do 50 kg; 1.Liljana Gošte, PDK Izlake, do 1 l.Anja Kolšek, ŠE&RO Šentilj, Z.Anja Razpotnik, PDK Zagorje, do 60 kg; 1.Brigita kg; 1.Urška Dolinšek, PDK Izlake, mladinci do 48 kg; 1 .Denis Šamprl, KBV Ptuj, do 56 kg, 1.Jurček Horvat, KBV Ptuj, Z.Sašo Vučko, PDK Zagorje, do 63 kg; l.Blaž Plevnik, PDK 2.Nejc Hribar, PDK J Izlake, do 71 kg; l.Sašo Izlaški kikboksarji so prvič nastopili v novih kimonah, katerih Stojanovič, PDK Zagorje, nad 71 nakup je omogočil Roman Razpotnik kg; 1.Tomaž Stergar, KBV Ptuj, 3.Marko Močilar, PDK Zagorje, mladinke do 50 kg; l.Desa Repič, KBV Ptuj, 3.Ksenija Podrenik, PDK Zagorje, do 55 kg; 1.Sonja Vuletič, KBV Ormož, do 60 kg; 1 .Katja Fidler, Hyong, nad 60 kg; 1. Maja Vetršek, PDK Izlake, 2. Lučka Kokole, PDK Izlake, dečki do 135 cm; l.Žan Vajgerl, ŠE&RO Šentilj, do 145 cm; l.Anej Šrafela, 2.Luka Kopušar, PDK Zagorje, do 155cm; l.TomiPečar, Filko šport, do 165 cm; l.Jaka Štefančič, KBV Ormož, deklice do 135; 1 .Nuša Štefančič, KBV Ormož, 2.Izza Bratec, PDK Izlake, do 145 cm; 1.Izabela Hohnjec, Hyong, 3.Timea Hribar, Izlake, do 155 cm; 1.Kristi Hlade Mohorič, ŠE&RO Šentilj, nad 155 cm; 1.Adriana Korez, KBV Ptuj, 3.Tina Kuder in Sara Vučko, PDK Zagorje. Igor Gošte KARATE TRBOVELJČANOM TRI MEDALJE NA POKALNEM TEKMOVANJU X J okviru Karate zveze Slovenije je v soboto, 15. marca v Šenčurju V pri Kranju potekalo prvo letošnje pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Skupno je nastopilo preko 270 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov. Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili: Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Timi UMEK, Vasja P1GAC, Timi BEVC, Nik ŽLAK, Rok LOPAN in Maks ŠMIDHOFER. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL. Najprej so nastopili v katah. Kljub solidno i/vedenim kalam so vsi Na Brniku (zadaj z leve): Nastja Bevc, timi Bevc, Timi Umek, Vasja Pigac; (spredaj z leve): NikŽlak, Rok Lopan, Maks Šmidhofer in Nina Pošebal izpadli že v 1. kolu. Več športne sreče so imeli v ekipni izvedbi, kjer so mlajši dečki UMEK, PIGAC in BEVC med sedmimi ekipami izgubili šele v finalu in osvojili srebrno medaljo. Vsi trije so nastopili tudi v kumiteju, to je v obliki dogovorjene borbe, kjer se bazične tehnike čistijo, postajajo bolj dodelane in s tem tudi bolj kontrolirane. Po tradiciji so Trboveljčani v zadnjih letih uspešnejši v športnih borbah kot v katah. Tudi na tem tekmovanju se je tradicija potrdila. Timi UMEK je izgubil šele v borbi za medaljo, katero pa je uspelo osvojiti BEVCU in PIGACU. Oba sta na koncu stala na zmagovalnem odru z bronasto medaljo okrog vratu. ŽLAK, LOPAN in ŠMIDHOFER so v športnih borbah tokrat naleteli na razpoložene nasprotnike in so morali športno priznati poraze. Še najbližje uspehu je bil Nik ŽLAK, ki je tako kot UMEK izgubil v borbi za bronasto medaljo. Kljub temu, da so tri osvojene medalje na tako kvalitetnem tekmovanju zelo lep uspeh, se je trboveljski trenerski team sestal že v ponedeljek zvečer, kjer so najprej opravili analizo tekmovanja. Razveseljivo je, da se je zopet začelo povečevati število nastopajočih, saj je na tem tekmovanju nastopilo skoraj sto tekmovalcev več, kot v povprečju lanske sezone. Prikazane kate in borbe so bile na visokem nivoju, kar kaže, da se v klubih dela načrtno in kvalitetno. V zadnjem obdobju je prenehalo z aktivnim tekmovanjem nekaj dobrih karateistov in članov državnih selekcij. Kot mladi trenerji so se zelo hitro uveljavili v svojih sredinah. Na tem tekmovanju so precejšnje število medalj osvojili tekmovalci iz klubov, ki so bili ustanovljeni pred kratkim ali pa so sodili med »karatejske eksotike«. Ravno ti so sedaj močno dvignili in razširili kvalitetni vrh med najmlajšimi tekmovalci. Glede na to, da ima trboveljski klub dobro izdelan sistem selekcij ter zelo kvaliteten trenerski kader se ni bati za prihodnost trboveljskega karateja, samo da ti ne bi zaspali na lovorikah dosedanjih uspehov. Po zelo konstruktivni razpravi, kjer so sodelovali vsi trenerji, so sprejeli nekaj sklepov smislu osvežitve dosedanjega uspešnega dela ter Mlajši dečki - kate ekipno - 2. mesto (z leve): Timi Bevc, Vasja Pigac in Timi Umek ponovni priključitvi v sam vrh slovenskega karateja, predvsem v mlajših kategorijah. Že v teh dneh bo sledilo ponovno interno šolanje lastnih trenerskih in vaditeljskih kadrov. V Trbovlje bodo tudi poskušali povabiti enega izmed tujih trenerjev, ki s svojimi tekmovalci v katah sodi v sam svetovni vrh karateja. Hitro reagiranje na nastalo situacijo in predvidene spremembe v delu so garancija, da bodo karateisti ljubitelje tega športa še zagotovo večkrat razveselili z odličnimi rezultati. Franjo GLAVICA ŠPORT SMUČANJE MLAJŠE DEKLICE: REZULTATI SMUČARJEV SD ZASAVJE Smučarska sezona 2002/03 se bliža koncu. Cicibanke in cicibani ter mlajše deklice iz SD Zasavje so v tej sezoni dosegli odlične uvrstitve na tekmovanjih Vzhodne regije ter na tekmovanjih državnega merila, kot so Poka! Hervis, Pokal cicibanov in državna tekmovanja. CICIBANI: V-Regija, VSL, Kope 4.1.03 8. Nina Žnidar, 7. Jernej Levičar. V-Regija, VSL, Rogla 11.1.03 1. Nina Žnidar, 12. Jernej Levičar. V-Regija, VSL, Ravne 18.1.03 10. Nina Žnidar, 14. Katja Murne, 6. Jernej Levičar. V-Regija, Super-G, Poseka 15.02.2003 L Nina Žnidar, 10. Katja Murne V-Regija, Super-G, Kope 22.2.03 9. Katja Murne, 19. Nina Žnidar, 4. Jernej Levičar. V-Regija, VSL, Črna 23.2.03 4. Nina Žnidar, 9. Katja Murne, 5. Jernej Levičar. Državno prvenstvo, VSL, Črmošnjice 2.3.03 12. Jernej Levičar. V-Regija, KOMB, Ravne 8.3.03 6. Nina Žnidar, 9. Jernej Levičar. Pokalna tekma, KOM, Ravne, 9.3.03 23. Jernej Levičar. Državno prvenstvo, KOM, Kranjska gora 15.3.03 32. Levičar Jernej. V-Regija, KOMB, Areh 16.3.03 11. Jernej Levičar. V-Regija, VSL, Kope 22.12.02 12. Urška Ahac, 13. Anja Forte. V-Regija, SG, Kope 28.12.02 7. Urška Ahac, 9. Anja Forte. V-Regija, SL, Rogla 5.1.03 1. Urška Ahac, 1 L Anja Forte, 13. Maruša Rezar. Pokal HERVIS, SL, Rogla 11.1.03 22. Maruša Rezar, 34. Anja Forte. Pokal HERVIS, VSL, Kranjska gora 18.1.03 9. Urška Ahac, 29. Anja Forte, 34. Maruša Rezar. Pokal HERVIS, VSL, Stari vrh 19.1.03 21. Anja Forte, 28. Maruša Rezar. Pokal HERVIS, SG, Kope 30.1.03 2. Urška Ahac, 19. Anja Forte._ Pokal HERVIS, SL, Črna 1.2.03 11. Urška Ahac, 23. Anja Forte, 27. Maruša Rezar. Pokal HERVIS, VSL, Rogla 2.2.03 19. Urška Ahac, 20. Anja Forte, 34. Maruša Rezar. V-Regija, KOMB, Kope 15.2.03 6. Maruša Rezar, 7. Anja Forte, 8. Urška Ahac. V-Regija, S G, Kope 16.2.03 6. Urška Ahac, 8. Maruša Rezar, 10. Anja Forte. V-Regija, VSL, Črna 22.2.03 5. Urška Ahac, 10. Maruša Rezar. V-Regija, KOMB, Črna 23.2.03 7. Urška Ahac, 15. Maruša Rezar. Pokal HERVIS, KOMB, Kope, 1.3.03 6. Urška Ahac, 17. Anja Forte, 30. Maruša Rezar. Državno prvenstvo, VSL, Pohorje 8.3.03 9. Urška Ahac, 19. Anja Forte, 31. Maruša Rezar. Državno prvenstvo, SL, Pohorje 9.3.03 1. Urška Ahac, 24. Anja Forte, 27. Maruša Rezar. Pokal Hervis, VSL, Kohla 15.3.03 19. Urška Ahac, 26. Anja Forte. Pokal Hervis, SL, Kohla 16.3.03 16. Urška Ahac, 31. Anja Forte. Irena Murne Zmajčkov pokal na Rogli V soboto, 8. marca je bil na Rogli tradicionalni 2. Zmajčkov pokal v veleslalomu. Katja Mumcje med cicibankami letnik 1994 in 1995 zasedla odlično 2. mesto. Eva Suša je bila 14. in Neja Zupan 18. Med cicibani letnik 1996 in mlajši je bil Anže Murne 23., Matic Šorli pa 24. Irena Murne KOŠARKA Na Dolu polfinale v ROKOMETU, V Hrastniku finale v KOŠARKI X J prvi polovici marca sta V bila na hrastniških šolah dva pomembna državna turnirja v igrah s žogo. Tako je na Dolu v dvorani Dolanka potekal v torek, 1L marca polfinale DP Slovenije v rokometu za dečke letnika 1988 in mlajše. Iz četrtfinalnih tekmovanj so se uvrstile štiri ekipe, rezultati pa so bili naslednji: OŠ Hrastnik : OŠ Ormož-12:12 L OŠ Celje : II. OŠ Slovenj Gradec -15:14 OŠ Ormož : II. OŠ Slovenj Gradec -18:10 OŠ Hrastnik : L OŠ Celje-11:10 I. OŠ Celje: OŠ Ormož - 15:16 II. OŠ Slovenj Gradec : OŠ Hrastnik -11:11 Domači so zasedli 3. mesto, čeprav so bila pričakovanja višja. Vendar moramo upoštevati, da so nekateri prebolevali virozo, a so kljub temu prišli na turnir. V petek, 14. marca pa so se v hrastniški športni dvorani pomerila dekleta letnik 1998 in mlajše v finalu RS v košarki za OŠ. V finale so se prav tako uvrstile štiri ekipe, tekmovanje pa je potekalo takole: OŠ Hrastnik : OŠ Škofja Loka - 34:52 OŠ Slovenske Konjice : OŠ Žiri-45:54 Poraženi ekipi sta se pomerili za 3. in 4. mesto: OŠ Hrastnik OŠ Slovenske Konjice - 36:43 Zmagovalni ekipi pa sta tekmovali za 1. in 2. mesto: OŠ Škofja Loka : OŠ Žiri-44:38 “Ob obeh turnirjih smo izdali tudi predstavitveni bilten z urnikom tekmovanj,” je dejal Nikolaj Toplak, ravnatelj hrastniške šole in vodja obeh tekmovanj. “Udeleženci so pokazali veliko športnega znanja in preživeli v naših športnih dvoranah lep dan,” je še dodal. Fanči Moljk KRONIČNO Aufbiks Hrastnik 07.03. ob 19.10 uri. Osebje Mercatorjeve trgovine je obvestilo policiste, da se v njihovih prostorih zadržuje vinjeni P.D. in jih zmerja. P.D. je ozmerjal tudi policiste v času posredovanja zato so mu ponudili začasno zavetišče v svojih namenskih prostorih do časa iztreznitve. P.D. se bo v kratkem srečal tudi s SP. Hrastnik, 08.03. ob 11.40 uri. Policisti so posredovali v sporu med sosedoma H.M. in P.E. z Dola pri Hrastniku. Spor seje med sosedoma vnel zaradi snega, ki gaje P.E. metal tja, kamor sosedu H.M. ni bilo po volji. P.E. bo zadevo zagovarjal pred sodnikom za prekrške. Hrastnik, 09.03. ob 14.55 uri. Pretepali so se v naselju Boben. Zaradi spora sta se fizično preverjala L.E. in L.V. L.E. sije pomagal tudi z lopato in mimogrede poškodoval še L.A.-ja. L.E. bo žongliranje z lopato zagovarjal pri SP. Hrastnik. 11.03. ob 22.30 uri. V stanovanju na Cesti Adama Dušakaje bil kršen javni red in mir. M.I. je doma razgrajal in se sprl s svojim dekletom B.V.. Dvakrat je fant tudi udaril svojo najdražjo. Po prihodu policistovje M.I. še vedno grozil. Tako sije pridobil dovoljenje za ogled policijskih prostorov namenjenih za streznitev. Hrastnik, 16.03. ob 00.50 uri. V lokalu X bar sta se stepla M.N. in T.B.. Oba sta povabljena na razgovor k SP. Hrastnik, 19.03. ob 21.00 uri. V lokalu X bar na Dolu je H. A. z roko udaril po obrazu L.B.. Družno se bosta moralo odpraviti k SP. Litija, 19.03. ob 19.15 uri. V Šmartnem pri Litiji je prišlo do kršenja javnega reda in miru. Povzročitelj je bil opiti občan, kije brez vzroka pričel na javnem kraju zmerjati mimoidočega. Tudi čevelj je zalučal vanj, vendar ga ni zadel. S čudaškim početjem je prenehal še pred prihodom policistov. Prejel je vabilo k SP. Zagorje, 11.03. ob 20.10 uri. Policisti so opravili intervencijo v lokalu v Kisovcu. P.M. je tam grozil gostom ter sc hotel pretepati z enim izmed gostov. Bil je opozorjen na kršitve in posledice. Policisti so vložili zoper razgrajača predlog SP. Trbovlje, 09.03 ob 01.25 uri. Trboveljski policisti so odšli v lokal Mesečina zaradi intervencije. V lokalu je bil vinjeni K.L., ki seje skregal s tremi gosti in vsakogar udaril z roko. Pred lokalom je udari še redarja. Nato je stopil na enega izmed parkiranih vozil. Izgubilje ravnotežje in padel preko nekaj avtomobilov, ki jih je tudi poškodoval. Ob prihodu policistov seje umiril. Hrastnik, 16.03. ob 17.45 uri. Na PO seje zglasila R.S. in povedala, da jo je verbalno zmerjal Z.R.. Policisti so ugotovili, da seje nedostojno vedla tudi dama, prijaviteljica. Oba zmerjajoča se bosta srečala pri SP. Hrastnik, 17.03. ob 13.30 uri. TaxistT.J. seje oglasil na policiji ter prijavil poskus namernega trčenja drugega taxija, ki gaje upravljal H. A.. Policisti zadevo še raziskujejo. Litija, 15.03. ob 21.45 uri. Policisti so morali intervenirati v gostinskem lokalu Remy. B.M. je prišel v gostišče pijan in zahteval alkoholno pijačo. Ker ga natakarica ni hotela postreči je začel zmerjati vse, ki so bili v lokalu. Kljub ukazom policistov ni prenehal s kršitvijo in je policiste začel žaliti. Čuvaje javnega reda in miruje tako prisilil, da so ga »konzervirali« do streznitve. Ker pa sc je opiti B.M. fizično upiral so morali policisti uporabiti prisilna sredstva. Kršitelja so policisti obdarili še z prijavo SP. ^ Kradejo kot srake Hrastnik, 07.03. ob 11.15 uri. Na policijo je poklicala K.M. z Loga in povedala, daje v dneh od 06.03. do 07. 03. 03 neznani storilec odtujil sedem cvetličnih lončkov, ki so krasili hodnik stanovanjskega bloka. Hrastnik. 08.03. ob 16.20 uri. V prostore Celjskega Gradisa d.d. v naselju Aleša Kaple so vlomili neznani storilci. Odnesli so TV, bojler in več pip. Hrastnik, 17.03. ob 15.00 uri. Na policiji seje oglasil N.S. ter prijavil tatvino več delov vozila. Ilegalnega mehanika policisti še iščejo. Zagorje, 09.03. ob 06.20 uri. Občan A.F. je policiste obvestil, daje pri podjetju EJV v Kisovcu zalotil osebo, kije poskušala vlomiti v skladišče podjetja. Policisti so ugotovil, daje P.B. prišel do skladišča, s kladivom razbil ključavnico in vstopil v notranjost. Zoper P.B. sledi kazenska ovadba. Zagorje, 10.03. ob 07.01 uri. R.S. je policiste obvestil, da mu je neznani storilec ponoči na Cesti zmage iz o.a. odtujil zadnjo polico z zvočniki. Nepridiprav je R.S.-a tako oškodoval za okoli 40.000,00 sit. Zagorje, 10.03. ob 18.10 uri. Profesor iz srednje šole je policiste obvestil, daje neznani storilec njihovi učenki L.M. ukradel mobilni telefon. Policija zbira informacije o neznanem storilcu. Trbovlje, 08.03 ob 16.27 uri. Policisti so prejeli obvestiloo vlomu v o.a.. Vlom seje zgodil v Kleku, zagrešila pa gaje skupina Romov, ki so se pripeljali v rdečem kadetu z novomeško registracijo. Na avtomobilu v katerega so vlomili so razbili stransko steklo. Iz avtomobila so odtujili nekaj denarja, osebne dokumente in nekaj predmetov v skupni vrednosti 100.000,00 Sit. Litija, 13. 03. Ob 17.15 uri. Trgovke v trgovini KGZ Litija na Savski cesti 2 so prijele moškega, kije od ponedeljka 10.03. do 13. 03. 2003 ukradel več mesnih izdelkov. Policisti so ugotovili njegovo identiteto in napisali kazensko ovadbo. Litija 14.03. ob 19.00 uri. Neznani storileeje na parkirnem prostoru na Ponoviški cesti 11 iz o.a. ukradel moško denarnico z denarjem in dokumenti. Zasavski frker S PREMIKOM V MIRUJOČEGA Hrastnik, 08.03. ob 14.05 uri. Ulica padlih borcev je bila prizorišče prometne nesreče 1. Kategorije. Voznik o.a. je R.R. je opravljal premik vozila in trčil v mirujoči KZM, last Č.N. Policisti so neprevidnemu R.R. izdali plačilni nalog. POŠKODBA ŽLEBA IN POBEG Hrastnik 10.03. ob 15.30 uri. Nad lokalom Kiki bar na Dolu je prišlo do poškodbe žleba. Policisti so ugotovili, daje žleb poškodoval neznani voznik tovornjaka pri premiku vozila. Po dogodku je voznik nadaljeval vožnjo. Policisti ga še iščejo. PO LEVI V GOLFA IN POBEG Hrastnik, 11.03. ob 17.20 uri. Zgodila seje prometna nesreča.Na mestni ulici, na Cesti 1. maja. Policisti so ugotovili, da je voznik P.I. zaradi vožnje po levi trčil v parkirani o.a. znamke golf, last G.D. in s kraja nezgode odpeljal. Izkazalo se je,da P.I. sploh nima vozniškega dovoljenja. Policisti so ga napotili k SP. hm KRONIČNO ^_l------------------- PRI ŠPARU PONOVNO TRK IN POBEG Hrastnik, 15.03. ob 14.14 uri. Policiste so obvestili, da seje zgodila prometna nesreča s pobegom na parkirnem prostoru pred trgovino Spar. Neznani voznik o.a.je pri premiku svojega vozila trčil v parkirani avtomobil last E R. ter odpeljal. Policisti so pobeglega voznika izsledili in proti njemu ustrezno ukrepali. HALOGO, MOTNJE NA ZVEZI Hrastnik, 18.03. ob 09.45 uri. Predstavnik Telekoma G.F. je policiste obvestil, da je voznik tovornega vozila pretrgal telefonski kabel na Partizanski cesti na Dolu. Voznik tovornega vozila je opravljal prevoz delovnega stroja za vrtanje pri tem pa zadel ob telefonski kabel. Policisti so napisali poročilo na ODT. NEUPOŠTEVANJE PREDNOSTI Litija, 17.03. ob 10.36 uri. V križišču GII-108 in Ceste dolenjskega odreda je prišlo do prometne nesreče. Vzrok nesreče je bilo neupoštevanje pravil prednosti. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, nastala je le manjša materialna škoda. Povzročitelj nesreče je prejel poziv k SP. PO LEVI VOZITI SPODOBI SE ... ANGLEŽEM Litija, 17.03. ob 15.07 uri. Policisti so prejeli obvestilo o prometni nesreči, ki seje zgodila na zasavski cesti v Litiji. Vzrok za nesrečo je bila vožnja po levi strani cestišča. Voznica osebnega vozila je oplazila avtobus, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. Telesnih poškodb v nesreči ni bilo. Nastalaje le gmotna škoda. Povzročiteljica nesreče je prejela vabilo k SP. NEPRILAGOJENA HITROST Litija, 17.03. ob 20.28 uri. Prometna nesreča seje zgodila na glavni cesti pri odcepu za Jesenje. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznica o.a.je trčila v o.a., ki seje ustavljal pred semaforjem na delovišču. Pri nesreči je prišlo do lažjih telesnih poškodb petih oseb. Na vozilih je nastala manjša gmotna škoda. Povzročiteljica j e prejela poziv k SP. ZAPOZNELA PRIJAVA NESREČE Litija, 18.03. ob 12.10 uri. Na PP Litija seje zglasila občanka, kije povedala, daje bila v dopoldanskih urah udeležena v prometni nesreči. Po nesreči ji je postalo slabo in je iskala zdravniško pomoč v ZD Litija. Zdravnik je ugotovil, daje utrpela lažje telesne poškodbe. Do nesreče j e prišlo zaradi neupoštevanja prometnega znaka. Na vozilih je nastala manjša materialna škoda. Povzročitelju nesreče so policisti izdali plačilni nalog. POBEGNIL A NE ZA DOLGO Litija, 18.03. ob 14.50 uri. Na PP Litija seje oglasila občanka, kije prijavila prometno nesrečo, do katere je prišlo na parkirnem prostoru . Po nesreči je povzročitelj pobegnil. Po opravljenem ogledu in zbiranju podatkov so policisti odkrili in izsledili povzročitelja nesreče. Na vozilu oškodovanke je nastala manjša materialna škoda. Povzročitelje prejel vabilo k SP in plačilni nalog. DRAGO IZSILJEVANJE PREDNOSTI Zagorje 13.03. ob 13.55 uri. V križišču za Razpotje je prišlo do prometne nesreče. Voznik o.a. Č.B. je izsilil prednost vozniku o.a., ki ga je vozil V.R.. Na vozilih je nastala gmotna škoda za okoli 1,5 mio sit. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. DRSEL IN SE PREVRNIL Zagorje, 22.03. ob 09.15 uri. Policisti so obravnavali prometno nesrečo na cesti Podkum - Borovak. Voznik P.S. je zaradi neprilagojene hitrosti svojega vozila v desnem ovinku nekaj časa drsel po vozišču nato pa se prevrnil na bok. Potnica v vozilu je utrpela lažje telesne poškodbe. P.S. se bo moral zagovarjati pri SP. Z NOSOM V BOK Litija, 13.03.ob 16.00 uri. V križišču na Frtici seje zgodila prometna nesreča. Povzročila jo je voznica o.a., kije po Šmartinski cesti pripeljala po klancu navzdol z neprilagojeno hitrostjo. Med srečevanjem z drugim o.a.je začela zavirati. Njeno vozilo je zaneslo injc sredi križišča s prednjim delom trčilo v levi bok nasproti vozečega avta. V nesreči je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Dogodki Hrastnik, 08.03. ob 11.00 uri. V Podkraju, v samskem domuje skoraj zagorelo. Policisti so ugotovili, daje B.M. pustil na štedilniku posodo z mesom in hrana se je začela smoditi. K sreči pred posredovanjem še ni prišlo do požara. Policisti bodo o dogodku napisali poročilo ODT. Hrastnik, 16.03. ob 11.45 uri. Občana je napadel pes. Pes-nemški ovčar, katerega lastnik je J.P., je napadel B.M.. J.P. je prejel plačilni nalog po zakonu o varovanju živali. Litija, 17.03. ob 07.35 uri. Prišlo je do poškodovanja o.a. na Rozmanovem trgu. Policisti so ugotovili, da so poškodbe nastale zaradi politja vozila z neznano tekočino. Na vozilu je po nestrokovni oceni nastala škoda v višini 600.000,00 sit. Policisti storilca iščejo. Litija, 19.03. ob 20.15 uri. Na Rozmanovem trguje ponovno prišlo do poškodovanja o.a. vozila s strani neznanegarstorilca. Tokrat seje vandal spravil na steklene dele vozila, ki jih je razbil. Lastnika je oškodoval za 25.000,00 sit. Policisti ga še niso izsledili. Litija, 19.03. ob 14.45 uri. V okolici Litije je nekdo poskušal narediti samomor. Moški je poskušal narediti samomor z obešanjem. Dejanje so mu pravočasno preprečili domači. Na kraj je prispela krajevna zdravnica, kije moškega napotila na zdravljenje v bolnico v Ljubljani. O zadevi so policisti poročali na ODT. Opozorila Trbovlje, 09.03 ob 10.08 uri. Policiste so obvestili, da na Sveti planini neki ljudje nekaj nalagajo v svoj avtomobil. Avto je imel spredaj registracijo Novega mesta zadaj pa tablico z oznakami Kranja. To vozilo je bilo že večkrat opaženo v Zasavskem hribovju.Vse pogosteje prihaja do vlomov v osebne avtomobile, ki so parkirani na samotnih lokacijah v zasavskih hribih. Do sedaj so se nepridipravi največkrat pojavljali na Sveti planini. Aktivni pa so bili tudi na območju Mrzlice, na Podkumu in na Dobovcu. Policisti sumijo, da vlamlajo tudi v samotne vikende v katerih lastniki prebivajo le občasno. Policisti zbirajo informacije in vodijo druge aktivnosti v skladu z zakonskimi pooblastili, da bi ujeli vlomilce in prekinili te vrste kriminalnih dejanj očitno organizirane skupine. Vse obiskovalce zasavskih hribov pa opozarjajo, da svoja vozila parkirajo v bližini naseljenih območij ali hiš. v avtomobilih naj ne puščajo za vlomilce zanimivih predmetov, denarja in dokumentov. V zadnjih dneh so na PP Litija prejeli več prijav o manjših požarih. Policisti PP Litija opozarjajo, daje Uprava RS za zaščito in reševanje 16. 03. 2003 razglasila veliko požarno ogroženost na območju cele Slovenije. Prepovedano je kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo ^požar. Policisti bodo zoper kršitelje dosledno ukrepali. M.A.Š. MALI OGLASI mali oglasi r Oglase za Zasavca, ki izide 10. aprila, sprejemamo do l petka, 4. aprila 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za k pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. i nepRemidnine Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE-PARCELE KUPIM 1-sobno stanovanje ali garsonjero v Zagorju. GSM: 031-80-06-15 PRODAM parcelo za gradnjo hiše - elektrika, telefon, voda na parceli. GSM: 041-906-185 PRODAM lepo zazidljivo parcelo, 32 arov, voda, elektrika. Tel.: 56-85-361 AVTOMOBILI PRODAM večjo kmetijo, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za turizem, konjerejo,... zelo ugodna cena 37,000.000,00 SIT. GSM: 031/83-63-78 PRODAM ROVER 114 GSI, I. '96, prva regitracija 1/98, bele barve, 115.000 km, sivo usnje, el. stekla, centralno zaklepanje, 55kW, 1.4, registriran do 4/03, cena 500.000,00 SIT. GSM: 041-547-158 »/« kaj mi je ostalo najbolj v spominu? Severni jeleni, polnočno sonce, potem pa voda, voda, kamenje in les... Lesene hiše, leseni predmeti - nikjer nobene plastike. In nepopisno navdušenje, ki ie prevzame na najsevernejši točki Evrope...,« je zapisala Fanči MOLJK v svoji reportaži, ki je nekaj mesecev izhajala v reviji Zasavc pod naslovom Posavsko zasavska naveza zavzela Nordkapp. Potopis so poživljale imenitne fotografije vodje potovanja in zagnanega planinca Vinka ŠEŠKA Iz Sevnice. V PETEK, 28.MAKCA OB 19.UR1 bomo v Knjižnici An t ona Sovreta spremljali odpravo posavsko Zasavskih planincev z diapozitivi in pripovedjo Vinka ŠEŠKA in Fanči MOLJK. Vabljeni!! KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK OB 17. uri ! SREDA.2.4.2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let. VREMENSKE PRAVLJICE (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!) SREDA 9.4.2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let.TORTA ZA MEDVEDKA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!) SREDA 16.4.2003 ^J^Kreativna delavnica za otroke,stare 6-11 let VELIKONOČNA DELAVNICA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) SREDA 23.4.2003 Pravljična ura za otroke, stare 6-10 let SMET1ŠČNI MUC IN DRUGE ZGODBICE POSREDOVANJE Ženitna agencija “MAJDA” ureja samo resne zveze s tujkami od Makedonije do Rusije. V katalogu 300 slik žensk. GSM: 041-88-43-34 ali 040-82-76-30 PRODAM astro diesel, 1.7, cena 650.000,00 SIT. GSM: 040-767-779, Tel.: 56-26-427 RAZNO KUPIM avtosedež 9 -18 kg. GSM: 040-383-945 PRODAM terarij z grelcem, dimenzij 60 x 30 x 37, kot nov, cena 15.000,00 SIT. GSM: 041-547-158 ŽIVALI PRODAM breje koze in zajki za pleme. Tel.: 03-56-76-310 ŽELIM si psa mladiča - zlati prinašalec, če mi ga kdo podari. Tel.: 56-26-427 STORITVE DRUŠTVO Ozara Slovenija - pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju. Informacijska pisarna, Krekov trg 3, 3000 Celje, tel.: 03-492-57-50, e-mail: ce@ozara.org ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/57-15-735 Z NAROČILNICA brezplačni mali oglas \ Tekst:. | Moj naslov (ni za objavo):............... I t I \ .......................................... Z Občinski odbor Trbovlje vabi vse občane Trbovelj, ki jim ni vseeno za prihodnost Trbovelj, ki jim ni vseeno za preteklost Trbovelj ... ... in, ki jim ni vseeno za sedanjost Trbovelj, da se oglasijo v prostorih stranke ob sredah, od IS^do 1900, Ul. 1. junija 19/11 (nad mladinskim oddelkom knjižnice „Toneta Seliškarja,,). Tu boste lahko pridobili vse eko - informacije, strokovne nasvete, zrazili svoja mnenja, nezadovoljstvo, pohvale, svoja razmišljanja, tud politična, ter podali pisne vloge, ki bodo posredovane na za to odgovorne občinske in državne institucije .... Prihodnost človeštva bo zelena ... ali pa je ne bo ... Obenem Vas vabimo, da svojo pripadnost zelene bodočnosti našega mesta potrdite z včlanitvijo v stranko. Članarina za leto 2003 - 2004 je minimalna in znaša 1500 SIT. Dobrodošli!! EKONOMIJA + EKOLOGIJA = SOCIALA Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. V naravnem okolju je prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj ter puščati ali odmetavati goreče predmete ali snovi, ki povzročajo požar. Inšpekcije bodo v času požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. Občina Zagorje je tudi letos organizirala očiščevalne akcije “Spomladansko čiščenje” na območju celotne občine. Akcija bo potekala po posameznih KS-ih v času od 28. marca do 30. marca. V akciji odvoza kosovnih odpadkov bodo sodelovali delavci JKP Zagorje, delavci Surovine Trbovlje pa bodo odvažali nevarne odpadke.Termini očiščevalnih akcij po posameznih KS-ih so naslednji: KS Izlake 8. 3. - 30. 3., KS Kisovec 4. 4. - 6. 4., KS Jože Marn 11.4. - 13. 4., KS Mlinše 28. 3. - 30. 3., KS Šentgotard 4. 4. -6.4., KS Senožeti Tirna 30. 5. - 1. 6., KS Rudnik Toplice 11.4,-13. 4., KS Čemšenik 9. 5. - 11. 5., KS Franc Farčnik 9. 5. - 11. 5., KS Ravenska vas 23. 5. - 25. 5., KS Podkum 16. 4. - 18. 4., KS Kotredež 23.5. - 25. 5. Navedeni termini so določeni za zbiranje kosovnih odpadkov, za zbiranje nevarnih odpadkov pa je določen termin za celotno občino, in sicer od 9. - 11. maj. Odvoz nevarnih odpadkov bo potekal po naslednjem vrstnem redu: petek, 9. maj : od 15. - 16. ure: Čemšenik - pošta od 16.30 - 17.30 ure: Kotredež - gasilski dom od 18. - 19. ure: Šentlambert - gasilski dom sobota, 10. maj: od 8. - 10.30 ure: Zagorje - parkirišče Varnost od 11,- 13.30 ure: Zagorje - parkirišče KOP od 14. - 16. ure: Zagorje - parkirišče LO od 16.30 - 18.30 ure: Podkum nedelja, 11. maj: od 8. - 9. ure: Parkirišče Viderga od 9.15 - 10.30 ure: Mlinše - parkirišče KS od 11. - 14. ure: Izlake - gasilski dom od 14.30 - 17.30 ure: Kisovec - parkirišče SAP od 18. - 20. ure: AP Stari trg Kulturni center Delavski dom Trbovlje vabi v četrtek, 27. 3. ob 19.30 na večerni koncert vrhunskega pianista Konstantina Bogina. Izvajal bo dela Skrjabina, Rahmaninova, Ščedrina in Chopina. Vstopnice po ceni 2.500,00 so že v prodaji na blagajni DD. Zasavski muzej Trbovlje vabi na ogled gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje DOBRA IGRAČA. Zasavski muzej Trbovlje organizira v petek, 4. aprila bo 13. uri brezplačno lutkovni delavnico za odrasle v prostorih muzeja. Vodil jo bo Jože Zajec. Število udeležencev je omejeno. Prijave na tel.: 56-33-216 (Nevenka Hacin). Zasavski muzej Trbovlje, občina Trbovlje - Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, OŠ Trbovlje in podružnica Alojz Hohkraut organizirajo v petek, 4. aprila ob 10. uri za otroke nižjih razredov v telovadnici OŠ Alojz Hohkraut lutkovno predstavo ENA ENA TRI iz ponudbe programa Lutke Zajec, ki se izvaja v okviru preventivnega projekta MNZ-RS “Policija za otroke" (sodelovanje policistov, prikaz policijske opreme) Kulturni center DD Zagorje vabi na ogled razstave samoukih slikarjev s Koroške Antona in Janeza Repnika. Razstava bo odprta do 7. aprila v času drugih prireditev, za skupine po dogovoru. Kulturni center DD Zagorje vabi v četrtek, 27. marca ob 19.30 uri na Gledališki abonma in izven. Gostuje Gledališka skupina KDS Elektroelement Izlake s komedijo Georgesa Feydcaua HOTEL SVOBODNE MENJAVE. Vstopnina za izven je enota 1.200,00 SIT. Knjižnica Zagorje vabi v soboto, 29. marca ob 20. uri na srečanje z gospo Vido Žabot in na predstavitev njene knjige KRIŽ NA PRSIH Turistično društvo Hrastnik vabi člane in ostale občane v petek, 28. marca ob 18. uri v prostore Brodarskega društva Hrastnik na Letni občni zbor TD. Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z GZS, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših spominkov Slovenije v letu 2003. Dodatne infonnacije lahko dobite na tel.: 01-434-16-79 Športno društvo Suzana, Cesta 9. avgusta 106, Zagorje vabi na Zvonkin memorial v pikadu, ki bo dne 19. aprila ob 18. uri in na Zvonkin memorial v biljardu, ki bo 18. aprila ob 18. uri. Najboljši bodo prejeli pokale in lepe nagrade. Informacije in prijave (najkasneje do 18. aprila do 17.30 ure) v ŠD Suzana ali na tel.: 03-56-66-882. Športna zveza Hrastnik vabi v petek, 28. marca ob 20. uri na tradicionalno prireditev 26. VEČER ŠPORTA, GLASBE, ZABAVE IN RAZVEDRILA v športni dvorani na Logu. Na prireditvi bodo razglasili najboljšo ekipo in športnika leta 2002, najzaslužnejšim športnikom in ekipam podelili priznanja Športne-zveze, športnim delavcem pa Bloudkove značke za večletno delo na področju športa. Sodelovali bodo tudi znani slovenski športniki, za veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Kingston KS PODKUM V SODELOVANJU Z DOMAČIMI DRUŠTVI IN NEDELJSKIM DNEVNIKOM PRIREJA V PETEK, 11. APRILA OB 18. URI VESELO PODOKNICO S FRANCEM PESTOTNIKOM PODOKNIČARJEM. ŠTEVILNI UČENCI PODKUMSKE OŠ PODODNICO NAMENJAMO DOLGOLETNI ODLIČNI KUHARICI PAVLI FELE. VLJUDNO VABLJENI NA PRIREDITEV Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: vsak delavnik od 8. 14. ure, njihov naslov je Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec. E- mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje VABI na srečanje s pisateljico VIDO ŽABOT in na predstavitev njene knjige KRIŽ NA PRSIH. Pridite, prepričani smo, da boste ob srečanju doživeli prijeten in topel večer. Omejeno število vstopnic (ob prostovoljnem prispevku) je na voljo v knjižnici vsak delavnik od 9. do 18. ure. Pričakujemo vas v soboto, 29. marca, ob 20. uri v zagorski knjižnici. VABLJENI! Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje VABI vse mlade, stare od 10 do 15 let, na druženje “MLADI MED SEBOJ”, ki bo v zagorski knjižnici v petek, 4. aprila, ob 17. uri. Vabljeni vsi mladi, ki imajo radi zanimivosti, pestrosti in se radi družijo ter ustvarjajo. Knjižnica Antona Sovreta, Novi Log 4/A, 1430 HRASTNIK VABI otroke, kijih veseli delo z računalnikom, vabimo na SB|.računalniško delavnico, ki bo dne 20.03.2003 ob 17.30 uri v rap1* prostorih knjižnice antona sovreta hrastnik. PRIDITE! NAŠA BODOČNOST Kolikšna stvar, biti ljubljen...! Koliko večja pa ljubiti. (Viktor Hugo) Oboje naj v največji možni meri preveva življenja šestnajstih novorojenčkov, sedmih deklic in devetih dečkov, rojenih med osmim in dvaindvajsetim marcem 2003. 08. 03. 2003 Natalija Fekonja, Pot F. Pušnika 22, Hrastnik - hči Nika Marija Erjavec, Zglavnica la, Litija-hči Anita Zavrl 09. 03. 2003 Nada Levstik, Šmarčna 22, Boštanj, Sevnica - hči Nika 10. 03. 2003 Nataša Oberč, Cesta 20. julija 28, Zagorje - sin Primož 12. 03. 2003 Irma Blatnik, Drožanje 15c, Sevnica-hči Špela Ocvirk Mojca Kosi, C. 20. julija 20, Zagorje - sin Filip S kubi 13. 03. 2003 Mateja Leskovšek, Sallaumines 5a, Trbovlje - sin Maks Mauser ^ 14. 03. 2003 Bernarda Sadikovič, Žabjek 5, Trbovlje - sin Maks Sadikovič 15. 03. 2003 Daniela Jerin, Smučidol 2, Izlake - hči Gyura Valentina Danica Ostrožnik, Trg revolucije 13, Trbovlje - sin Andraž Žnidar 17. 03. 2003 Zikreta Hercegovac,, Savska 25, Sevnica - sin Alen Zagorec 18. 03. 2003 Erna Očko, Frankolovo 43, Vojnik - hči Anita 20. 03. 2003 Vesna Vran, Kolenov graben 2, Radeče - hči Dea Vran Durmiševič 21.03. 2003 Mateja Jauševec, Cesta zmage 24, Zagorje - sin Benjamin Marjetka Naglav, Sallaumines 9a, Trbovlje - sin Jošt 22. 03. 2003 Nataša Klančišar, Potoška vas 38, Zagorje - sin Borut Drnovšek Iskrene čestitke! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 \ KINO PROGRAM ZAGORJE Četrtek, 27. 3. ob 18. do 31.3. ob 19.: GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN - Gledališka skupina KDS Elektroelement Izlake -komedija HOTEL SVOBODNE MENJAVE Četrtek, 27. 3. ob 18. do 31. 3. ob 19.: OSEM MILJ Četrtek, 27. 3. ob 20. do nedelja. 30. 3. ob 20.: SESTRE MAGDALENKE TRBOVLJE Četrtek, 27. 3. ob 17. do nedelja, 30. 3. ob 10.: ČUDEŽNO POTOVANJE Četrtek, 27. 3. ob 19.15 do ponedeljek, 31. 3. ob 20.: DAREDEVIL Petek, 28. 3. ob 20. do ponedeljek, 31. 3. ob 20.: VROČE BEJBE HRASTNIK Četrtek, 27. 3. ob 19. do nedelja, 30. 3. ob 19.: NOČ ČAROVNIC -VSTAJENJE Petek, 28. 3. ob 17. do nedelja, 30. 3. ob 17.: NA KITAJSKEM JEDO PSE Sreda, 2. 4. ob 20. do nedelja, 6. 4. ob 18.: MALI VOHUNI 2 Petek, 4. 4. ob 20.15 do nedelja, 6. 4. ob 20.: UJEMI ME, ČE ME MOREŠ Sreda, 9.4.: PLESNA REVIJA GLASBENE ŠOLE HRASTNIK DOL Petek, 28. 3. ob 17.: NOČ ČAROVNIC Petek, 4. 4. ob 18.: MALI VOHUNI 2 IZLAKE razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA 1 .4 i: V NEKATERIH DRŽAVAH SKUPINA UUDI, <1 SE ZAVZE VA ZA URES NIČENJE SVOJEGA POLITIC PROGRAMA lili VISEČ DROG ZA VAJE AKROBATOV TmHndT SKEGA VIRTUOZA NA SITARJU SHANKARJA STARO- ŽIDOVSKI KRALJ DOLG. TANEK SKUPEK VLAKEN, SUKANEC NATAKA- RICA (ZASTAR.) ROMUNSKI PISATEU (VASILE) PRVOTNA SESTAVNA * SILA ŽIVLJENJA V NARAVI ŠVICARSKI TEOLOG (JOHANN KASPAR, 1741-1801) a MELANEZIJSKI OTOK V NOVIH HEBRIDIH PRIPRAVIL: RAZVED- RILO TOMOKKER NEMŠKI HUMANIST IN PISATEU (SEBASTIAN) rOMAŽERR OGNJENIK NA HAVAJIH (MAUNA, 4196 m) DANSKI PESNIK (EMIL, 1800-1856) PRED- STOJNIK BANOVINE ► ROBERT -M- NA POP TV (MATJAŽ) AMERIŠKO OTOČJE V ALEUTIH ENOTA ZA MERJENJE KOTOV, DOLOČENA S SREDI-ŠCNIM KOTOM KROGA KATEREGA .OK JE ENAK POLMERU VRTEČI SEDEL ELEKTRO- MOTORJA BREZ-ZRAČNOST V NEKATERIH DELIH PLJUČ BRITANSKA FILMSKA IGRALKA (DIANA) NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA SPLAVAR- VALEČ OSTREŠU IME SLOVENSKEGA PESNIKA NAPAD NA POLITIČNO OSEBNOST DALMATINSKA ANA TRI IZŽREBANE ŠTEVILKE V ENI VRSTI PRI TOMBOLI BRITANSKA REKA NA JUGU ŠKOTSKE GOSTILNA, KRČMA S SLADKORJEM PREPOJEN POMARANČNI OLUPEK KAJENJE DANSKI FILMSKI PRODUCENT (OLE) BANKOVEC IGRALEC (TIMOTHV) n !,t ► AVSTRIJSKI KOMPONIST B*T (STEVE) NADAV PROSTOR POD OSTREŠJEM SKEDNJA E M 0 OŠILJENA DEBE- LEJŠA PALICA JUŽNOAM. DRŽAVA KRATEK MOŠKI SUKNJIČ J ŽIVAHEN SEVERNO- AMERIŠKI PLES OKSIDNA PLAST NA KOVINI PRI ŽARJENJU CAR HANS SOTIN AMERIKE IGRALKE WEST MESTO V b^tui' OUMPUSKE LEVI PRITOK ISEREV FRANCIJL OSNOVNA ŠOLA KENZO TANGE SLOVENSKI PESNIK IN SLIKAR (r. 1951) POZITIVNO NAELEKTREN ION DEL KOZaCA MED DVEMA STEBROMA SLOVARČEK" AAR°N: romunski pisatelj OLSEN: danski filmski producent HUTTON: ameriški igralec AARESTRUP: danski pesnik LAVATER: švicarski teolog Možak vstopi v bar, sede za mizo in večkrat na vse grlo zavpije natakarju: -Sok! - Kaj pa vpijete? ga prekine natakar. Tu ni nihče gluh. Kakšno pa bi radi: vročo ali mlačno, z mlekom ali brez? Gospa razlaga znanki: - Končno sem se naučila pripravljati uravnotežene obroke! - In kaj to pomeni? zanima znanko. - En dan je nezadovoljen mož, naslednji dan otroci ... Zima je in otrok po nesreči pade v reko. Pristopi mladenič, ki se brez oklevanja vrže v ledeno vodo in reši malčka. Otrokov dedek, ki je prihitel na pomoč, mu zavpije: - Hej, fant, si se.ti vrgel v reko, da bi rešil mojega vnučka? - Da, jaz. - Kje pa je njegova kapa? ^;b;b;b;b;> Na nekem dvorišču pravi en puran drugemu: - Lepo si rejen. Najbrž je povsem odveč vprašanje, kaj načrtuješ za božič ... Na sestanku velikega podjetja direktor zaključi predstavitev poslovnih načrtov z besedami: - Zdaj bomo glasovali o mojih predlogih. Če je kdo proti, naj dvigne roko in reče: “Dajem odpoved!” Takšne in drugačne zgodbe Na mednarodnem letališču v bližini bermudskega glavnega mesta Hamilton so namestili prvi sistem avtomatske kontrole potnikov, imenovan Fastgate, za katerega se bo najbrž odločilo še več letališč po vsem svetu. Ko potnik prvikrat uporabi omenjeni sistem, posebna naprava zabeleži njegov odtis dlani in barvo glasu. Dobljene informacije potem shranijo v posebni podatkovni banki in jih skupaj s potnikovimi oseb- nimi podatki prenesejo na posebno magnetno kartico, ki jo mora potnik vedno nositi s sabo. Ko naslednjič pride na letališče, vstavi kartico v Fastgate, položi dlan na poseben zaslon in izgovori nekaj besed. Naprava nemudoma odkrije njegovo identiteto in hkrati tudi preveri, če ga išče policija. Avtomatska identifikacija, za katero strokovnjaki menijo, da je najbolj vama in zanesljiva oblika preverjanja identitete potnikov, bo pospešila postopke, povezane s potovanji, saj je zanjo potrebno samo 15 sekund. Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 10. 4. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 5/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. KRIŽ KRAŽ fjJ) Nagrajenci nagradne križanke 4/’03 (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) 1. Katja Podgoršek, Vodenska 39,1420 Trbovlje 2. Barbara Matko, Novi dom 25, 1420 Trbovlje 3. Anej Zakonšek, Kidričeva 2, 1410 Zagorje INTEGRALOV KOTIČEK V obeh Integralovih turističnih poslovalnicah, v Zagorju in Trbovljah vas že pričakujejo s programi vseh renomiranih slovenskih turoperaterjev, da vam svetujejo kam na morje, kam na izlete, navsezadnje, tudi kako. To je v trenutni situaciji izredno pomembno vprašanje. Novost, ki vam jo nudijo pri Integralu, je najemanje vozil v sistemu Hertz. UidLt ir Integral Zagorje frit&jgf jriilje zastopnik omenjene rent a car družbe. z Mm/vrit! Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.:03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.nct internet: http:// www.integral-zagorje.si HOTEL 3* NA COSTI BRAVl ZA SAMO 48. 668 SIT TRIJE ZANIMIVI PROGRAMI V AFRIKO ! VABILO NA KRIŽARJENJA - ZA ZMERNO CENO ! Super ugodno! KAIRO ZA D VE OSEB! 99.900 SIT + takse odhod 30.3.! 7 DNI/4 NOČI V HOTELU POMLAD PRIHAJA, NA SMUČIŠČIH PA ŠE DOVOLJ SNEGA TUDI V "ZADNJEM HIPU" ! ZA PRVI MAJ SPREJAMAMO PRIJAVE - MORJA, ZDRAVILIŠČA IN SMUČIŠČA! PRVOMAJSKI PROGRAMI NA KORČULI, HVARU, DUBROVNIKU, BRAČU, ISTRI...............ŽE NA VOLJO! KATALOG! POLETJE 2003! Zelo ugodna letovanju na kaitetanski rivieri, posebno ugodno za seniorje! POVPRAŠAJTE PR! NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MIZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00- 12:00 So potovanja in................so potovanja z Integralom. katere licenco od letošnjega leta dalje v Sloveniji nosi AMZS. Tako lahko najamete avto za čas dopusta, za dnevne potrebe, za poslovne prevoze. Omeniti velja, da lahko vozilo najamete v Zagorju (v Zasavju) in ga pustite v katerikoli poslovalnici v Sloveniji ali v tujini. Zanimivi so tudi najemi do letališč, kjer najeto vozilo lahko oddate, ali pa si ga rezervirate in se z njim pripeljete domov, ter ga oddate v Zagoiju. Mogoče je tudi avtomobil najeti za vožnjo na Jadran, ga tam pustiti v eni od poslovalnic, nato pa ga tam spet najeti za povratek. Oglasite se v njihovih poslovalnicah in vam bodo za vsak posamezni primer svetovali in tudi izračunali. i NAGMPivO VPMŠMt; i | Napišite katero družbo na področju rent-a-car | zastopa Integral? I iMt:__________________________________ I | PRiiMtK:______________________________ | NASLOV:____________________________ i metov____________________________ i Kuponu pošljite do 9.4.2003 v_________________________________________y AKCIJA H------- MARČEVSKI “SKRITI ZASAVC” DRUGIČ r~7& lažjo prepoznavo tokratnega Z-meznanca posredujemo še nekaj podatkov. Dom in družino sije ustvaril v vznožju ene mogočnejših zasavskih gora. Vsakdanji kruh mu daje loška tovarna gradbenih izdelkov s tujim imenom. Rezultate hobija, po katerem je znan širom po Zasavju, njegove in drugih strokovnjakov navdušencev, bomo lahko poizkušali prvega aprila na Vidrgi. Na takih preteklih praznikih je nekajkrat prejel kar zavidljive nagrade. Sedaj pa gotovo že veste, kdo je tokratni skriti Zasavc. Izpolnite kuponček in ga pošljite na uredništvo Zasavca, še bolje, kar večjih izpolnite! -dg'. ..Mm iiitM c?jr. Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mal: integralzagoije@siol.net Internet hčp/AAA/vw.rtegral-zagoijesi “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 r N KUPON Oseba na sliki je: ........... Moji podatki: Ime in priimek:........... Naslov:................ Telefon:....... N. J s \ HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA - 1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA - 1.500,00 SIT! VEČERJE - 1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK -1.200,00 SIT! MALICE-800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! NAGRADA! Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho HOTEL TROJANE Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, I. 2000, polsladko AKCIJA UNAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21, Hrastnik 925 2. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 526 3. Kmečki turizem Pšenic. Mtinše 415 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 365 4. Gostišče Kum, Zagotje 351 6. Gostišče Ašič, Zagorje 159 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 87 9. Gostišče Brin, Trbovlje 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 44 11. Restavracija L, Trbovlje 44 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 35 14. Kmečki turizem Arbi, Ml in še 21 14. Gostišče Jež, Radeče 21 16. Zlati fenix. Trbovlje 14 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. Glasujem za gostilno: Kupon Naj gostilna Zasavja “NAJ FRIZERKA EN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: ■ iffi. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 517 2. Mateja Borišck, Frizerski salon Narof Izlake 444 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 404 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 257 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 222 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 219 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 190 8. Daija Knez, Frizerski salon Darja 159 9. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 158 9. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagorje 158 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 126 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 86 13. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagotje 54 18. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 19. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 20. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 21. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 21. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 40 23. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 23. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 39 24. Janja Bantan, Frizerski salon Jaha Hrastnik 30 25. Marjana Majhenič 27 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagotje 26 27. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 25 29. Irena Jere, Studio Las, Zagorje 20 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. (f .............. . < -Nt Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke N. -----------------------------------^ Glasoval sem: LIKOF H------ Mejistova H&ZMlŠLJJtoCfA Ose "X Tatančno se spominjam. Bilo je leta 1957. To j e bilo moje zadnje J. 'I brezskrbno poletje preden so me okupirale šolske skrbi. Po sadovnjaku sem se sprehajal in naenkr at zagledal v travi predmet. Ananasu je bila stvarca po obliki podobna. Aluminijasto sive barve. In sem, kot vsak zvedav otrok želel ugotoviti kaj to je. V roke sem vzel palico ter začel dregati v čuden predmet. Kot, da bi sprožil biološko bombo. Najprej je v notranjosti sive gmote preteče, grozeče zabrenčalo. Kot, da bi se bojna letala pred vzletom ogrevala je bilo slišati. Nato pa so se prikazale male, bojevite in do zob oborožene agresivne stvarce. Ose so prilezle na plan in me z vso silovitostjo napadle. Seveda,njihov dom sem ogrožal. Njihov način življenja in osjo suverenost. Protiorožja pravzaprav nisem imel. Le hitre noge, ki so zaradi strahu še hitrejše postale, so me rešile. Večjih posledic nisem utrpel. Kakšen osji pik ali dva, ki sta mi zaradi nepremišljenega drezanja v osinjak kratkotrajno pekočo bolečino povzročila, sta mi za vedno v spominu ostala. ZDA so ponoči, 20. 3. 03 napadle Irak. Kljub nasprotovanju Varnostnega sveta Združenih narodov. Malo je Bushu mar za mnenje ZN in VS, kadar j e to mnenje v navskrižju z interesi njegovega ega. Odločil se je »osvoboditi« Irak, kljub nasprotovanju svetovnega javnega mnenja in kljub razkolu svetovne politike. Odločil seje nadaljevati kontinuiran boj proti terorizmu. Močna je Amerika. Njena gospodarska in vojaška moč ji daje privilegij, da lahko počne na tem božjem svetu kar hoče. Nobena mirovna politika je ne zanima. Vse ureja in sebi podreja z argumentom moči in ne z močjo argumentov. Privošči si svetu vsiljevati svojo demokracijo in svojega »boga«. Pa ta bog ni ne Alah in ne Kristus. Ta bog so ZDA in je Bush. In ta bog, ki edini pozna resnico in vidi svetovno človeško pravico, je vse bolj svetu vladar. Požvižga sc Bush na prošnje, opozorila in zahteve nevladnih humanitarnih in mirovnih organizacij širom sveta. In nič ga ne zanima mnenje bratov in sester, ki tvorijo zvezo NATO in, ki sedijo v ZN in njegovem VS. Konec koncev in, če bo treba, lahko tudi sestre ter brate z denarjem ali orožjem, v vsakem trenutku pokori, se meni zdi. Terorizem tudi v Evropi poznamo. IRA, ETA, RDEČE BRIGADE... in bog si ga vedi kdo in zakaj še v stari dami, Evropi za neke pravice se v ilegali bori. Toda to so teroristi, ki znotraj posameznih držav svoje interese na nelegalen način zahtevajo. In z njimi države, kjer takšno kriminalno nasilje obstaja same opravijo. Islamski terorizem pa ogroža Ameriko. Amerika je pač center sveta. Je dežela človekovih pravic in vsemogočnega boga. Kdor ogroža ZDA, ogroža ves svet. In se spomnim na ose. Če takrat bi pamet Busha imel, bi jih z bencinom polil in vse skupaj zažgal. Nasilne, leteče in sila preteče nevarnosti bi se na hitro znebil. Toda takšnih gnezd, polnih osje širom sveta kolikor hočeš in bolj ko jih drezaš, bolj so nasilne in človeku nevarne. Jaz od takrat, ko imel sem z njimi »politični« spor, pustim jih pri miru. Naj živijo, si mislim. Po svojih pravilih in v svojem svetu in domu. Nobena me še od takrat pičila ni, ker meje izučilo; »Ne drezaj v osinjak. Naj živi vsak. V nasprotnem primeru te napade osat!« ISKRICE IGORJA GOŠTETA SO NAS Z ANKETAMI ZAVAJALI? Neuradni referendumski izidi o vstopu ali ne vstopu v Evropsko zvezo in v NATO govorijo, da so se Slovenci odločili za vstop v obe organizaciji. Mene to niti ni tako presenetilo. Pričakoval sem pozitivno odločitev. Bolj kot visoka podpora za vstop v EZ, me je presenetila visoka podpora za vstop v NATO. Očitno je. da so se udeleženci referenduma odločali tudi na podlagi tega, kaj so na na eni strani povedali podporniki in na drugi nasprotniki vstopa. Zdi se mi, da nasprotniki vstopa v NATO niso izbrali prave osebnosti, ki bi znali javnosti predstaviti vsaj približno tehtne argumente. Več kot očitneje, da tega Miheljak, Močnik in drugi niso znali. Meni so se zdeli vse prej kot kakšni mirovniki. Visoka podpora za vstop v NATO pa meje presenetila še v eni točki. Kdor je spremljal javnomnenjske ankete v medijih je lahko opazil, da so ankete (in komentatorji le teh) vseskozi opozarjale na veliko izenačenost tistih, ki bi glasovali za oziroma tistih, ki bi glasovali proti. Na koncu seje izkazalo, daje bila očitno podpora vstopa v NATO vseskozi večja, kot sojo prikazovali mediji. Ki jo očitno ni tako zelo omajala niti vojna v Iraku, ki se je prav na dan referenduma šele dodobra razplamtela. Vsekakor upam, daje bil referendumski ZA, tako kot meni premier Anton Rop, izrekanje za mir. KOMU POVEDATI? Če našim policistom poveš, ali jim celo pokažeš, kje naj bi bila t.i.dilerska pot, zamahnejo z roko in rečejo, da to ni v njihovi pristojnostjo. Da so za to pristojni kriminalisti v Ljubljani. Prav. Ampak za boga, zakaj nič ne storijo oni v Ljubljani?!!! Zakaj dopuščajo, da dilerji (nekateri javnosti že dalj časa znani) našim otrokom še vedno (in celo neovirano) prodajajo prekletstvo civilizacije? V PLANICI JE PADEL REKORD Padlo je več rekordov (najdaljši polet, veliko število gledalcev) in celo nek čisto svež zakon- Kebrov protialkoholni. PADAJO TUDI REZULTATI... ...članskega moštva NK Zagorje. Že vso sezono. Tudi v uvodnih spomladanskih tekmah. Nekaj bo treba storiti. Nekaj pa je že sedaj jasno- tudi ko je blagajna polna, bi se bilo dobro obrniti na doma vzgojene nogometaše in trenerje, ne pa jih dvomljive kakovosti kupovati drugje. In jih drago plačevati. SRHLJIVA IZJAVA Izjava verskega voditelja Iraka je grozljiva. Niti je ne bom navajal. Vem pa, da če bi vsaj približno kaj takega izjavil kakšen katoliški verski dostojanstvenik, bi se nanj zgrnili vsi mirovniki tega sveta-tudi naši, ki začuda, ob tokratni izjavi iraškega verskega voditelja molčijo. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče D-Per 6/2003 COBISS o 5000012855,6 obrestnih mer