Leto LXVH., št. 98
aprila
Cena Din t.-
L*haja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2J>0. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji lnserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni lavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Ui CPRAVN16TVC LJT SLJANA. Knafljeva ulica M. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3134, 3125 tal 312«
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska ceata telefon st. 20. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telelon st bf> podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.3M.
ZBOR JUG OSI O VENSKEGA SOKOLST V A
Včerajšnja skupščina saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ob prisotnosti bolgarskih „Junakov" je bila velika manifestacija slovanske solidarnosti in bratstva
Beograd, 30. aprila. Včeraj popoldne se je vršila v Beogradu IV. redna letna skupščina saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Letošnja skupščina je bila posebno značilna, ker so ji prisostvovali voditelji vsega slovatiskega Sokolstva. Razen tega je došlo na skupščino jugoslovenske-ga Sokolstva tudi predsedništvo bolgar-s&e telovadne organizacije »Junak«. Na zborovanju bo podali zastopniki vseh slovanskih narodov značilne izjave, v katerih so izrekli priznanje napornemu ielu in   uspehom  jugoslovenskega Sokolstva.
Skupščini so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič\ predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič, minister za telesno vzgojo roda dr. Grga Anđjelinovič, češkoslo\. ški poslanik dr. Pavel Welkter, poljs.% ski poslanik dr. Schwar23burg-Giinther. tajnik poljskega poslaništva Nikola Pe-cev, podpredsednik beograjske občine Dobrivoje Bogdanović, zastopnik beograjske univerze prof. dr. Vlada čorovič, zastopnik Narodne skupščine poslanec Gav-ra MiloševiČ, zastopniki ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za promet, ministrstva za kmetijstvo ter mno-sih kulturnih in nacijonalnih organizacij
Kot zastopnik vseslovanske sokols^t zveze je zborovanju prisostvoval starešina CX>3 dr. Stanislav Bukowsky. Udeležili so se je tudi tajnik vseslovanske sokolske zveze Vino ene Step a nek, predsednik mednarodne gimnastične federacije in starešina poljske sokolske zveze Adam Zamojski ter starešina ruske sokolske zveze Atamanov, dočim je bolgarske »Junake« zastopal njihov predsednik Atanazij  Lazov z ostalimi delegati.
Skupščino je otvoril točno ob 4. popoldne prvi podstarešina saveza kraljevine Jugoslavije Bngelbert G a n g 1, ki je predlagal, naj se odpošlje Nj. Vel. kralju brzojavni pozdrav, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem.
Kmalu   nato je  že prispel
odgovor Nj. Vel. kralja,
ki se glasi:
»Zahvaljujoč se za pozdrav, ki mi ga pošiljate s IV. glavne skupščine saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ob prisotnosti zastopnikov slovanskih bratskih narodov, upam ter sem prepričan, da bo neumorno delo saveza za povzdigo generacij, močnih po duhu in telesu ter prepojenih z ljubeznijo do najvišjih narodnih idealov, rodilo blagodejne plodove In doseglo naše priznanje. Pozdravljajoč udeležence skupščine želim uspešno In plodno delo.«  — Aleksander.
Odgovor Nj. Vel. kralja je izzval med zborovalci živahno navdušenje ter ovacije kraljevskemu domu.
V svojem   pozdravnem  govoru je
podstarešina £. Gangi
omenil načela, na katerih sloni Sokolstvo
kraljevine Jugoslavije. Njegov govor je bil pogosto prekinjen z burnim odobravanjem. Nadalje je omenil nesrečo, ki se je pripetila v Kaknju, ter navedel imena Sokolov, članov kmetskih sokolskih organizacij, ki so izgubili življenje o»b priliki znane rudniške nesreče. Podstarešina Gangl je poudaril nadalje pozitivno moč Sokolstva. v katerem se zrcalijo moralne vrline. Zatem je s prisrčnimi oe sedami pozdravil zastopnike bolgarskih Junakov in vseh ostalih slovanskih sokolskih organizacij.
V drugem delu svojega govora se je podstarešina Gangl bavil zlasti z razmerami naše vasi ter je poudarjal važnost vloge Sokolstva med oašim kmetskim prebivalstvom.
Mi, sestre in bratje, je dejal, smo dali svojemu narodu pomembno zavest. Skrbeli smo, da oplodimo z lepimi sokol-skimi idejami kmetovo zemljo. Zavedamo se, da mora naš narod vse sam ustvariti in stremimo za tem, da bi naš delavni in kmetski narod prežet s sokolskim duhom ne bil sluga niti suženj, temveč na svoji zemlji  gospodar in  svoboden človek.
Po Ganglovem pozdravnem govoru je vstal
minister za telesno vzgojo dr. Grga Anđjelinovič
ki je izjavil  med drugim:
Dovolite mi, da predvsem poBdravan naše slovanske goste, ki prisostvujejo tej svečani skupščini in ki tvorijo z nanr skupaj veliko družino slovanske sokolske zveze. V prvi vrsti pozdravljam bolgar ske brate, združene v bolgarski zvez: rjunak«, ki pristopa z današnjim dnem v naše kolo ter se ponovno vrača v naše skupno  sokolsko družino.
Jugoslovensko Sokolstvo je nastopalo idejno s sokolskim poletom še pred vojno, pred vsem našim narodom, gledajoč s svoj« višine s sokolskim očesom dogodke bodočnosti čeprav smo bili razdeljeni po razvoju razmer v srbske, hrvatske in slo-venake Sokole, smo že pred vojno nagla-šali  pred o*novanje*ra    Jugoslovanske so-
kolske zveze načelo ene-ga naroda in ene države.
Vsi smo vsak na svojem po-iročju delali za dosego istega cilja in pospeševali Po svojih močeh razvoj dogodkov. že pred vojno se je moglo svobodno reči: Kdor je Sokol, je tudi nacionalni Jugcsloven, ki je prevzel dolžnost, da d& jugosioven-skemu narodu okvir ter vsebino v enotti: in nedeljivi Jugoslaviji. Tudi v takratnih težkih ineh, ko so nas delile meje in oo-dičaste žice, smo upirali svoje oči v tedanjega prestolonaslednika male Srbije :.n v naših sokolskih domovih, v neosvobo-jenih delih naše domovine, sme prisegali   bodočemu  kralju   velike Jugoslavije.
Ta naš program in to naše lelo nadaljujemo tudi danes, prilagodejoč se novim razmeram v osvobojen: in zedinjeni 1o-movini, toda na naših zastavah :o v naših srcih je ostalo zapisano staro gesio. ki se mu niti za ceno svojega življenja ne  odrekamo:   Kralj  in Jugoslavija!
Sokoli, bratje! Sokolska ideologija temelj] na velikih načelih bratstva in ena kosti. Ona ima za cilj, da v bratstvu »n enakosti vzgoji človeka, ki bo izvršuj yč svoje verske. moralne in državljanske dolžnosti dostojen član -narodne in človeške skupnosti. V prvi vrsti je naša dolžnost, da spoštujoč tradicije in preteklost celote ter vseh delov naroda zgradimo v skladu s splošno nacionalno ;n državno ideologijo Jugoslovenstva novega človeka v novi državi. Jugoslovena  v Jugoslaviji.
Razširiaioč :>oiem edinstva. enakosti in bratstva med narodom, zavesi dolžnosti napram narodni in državni celoti, kakor tudi smisel moralne odgovornosti proti narodni in človeški skupnosti je naš nampn. da ustvarimo iz velike soko^ke vojske skupnost prvih v borbi in prvih v izpolnjevanja dolžnosti proti kralju in domovini.
Pri tem ne smemo pozabiti, da zahtevajo novi časi in našli razvoj razmer v svetu od nas ob spoštovanji] sokolska tradicije tadi zrelo prilaeodovanje cp.su in okoliščinam. Sokolsdvo ni zastarela in okorela ustanova, temveč elastičen, živ in zdrav organizem, ki živi z narodom in ki se. graier ved.no nov© na staro, neprestano obnavlja ter pomla]jje.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda ima naloaro. da podpr^ z vsemi svojimi silami orizadevanie vseh patriotskih organizacij na področju telesne vzgoje naroda in ob^n-m da njihovo delo koordinira, dovede v sklad ter usmeri k skupnemu ciliu. ki mora biti skupen nam vsem. Razume se. da mora vso svojo pozornost v prvi vrsti posvfčati veliki sokolski organizaciji. ki ima tako veliko nacionalno tradicijo in obseg-a tako veliko število najrazličnejših uglednih nacionalnih delavcev vseh slojev našega naroda, ki se že desetletja posveča telesni vzgoji naroda, ki v skladu z ukoreninjenimi načeli enakosti v našem narodi širi pojem bratstva in ki s polno širokogrudnostjo čjva kot svetinjo načelo solidarnosti z v»emi slovanskimi narodi.
Meni bo posebna čast. da kot nosilcu portfelja ministra za telesno vzgojo in kot članu sokolske družine doprinesem vse t^voje sile. da se da temu ministrstvu s složnim skupnim delom popolna in prava vsebina.
Prosim vas. bratje Sokoli, da odnesete v polni veri v sokolske domove in sokolska telovadnice trdno prepričanje, da bo ministrstvo za telesno vzgojo znalo v mejah, ki mu jih predpisuje zakon, vršiti svojo dolžnost proti Sokolstvu. Naj bi mrak apatije in neodločnosti v teh težkih dneh splošne krize ne zatemnil vedrega vida Sokolom in naj bi 6tooalo veliko sokolsko bratstvo vedno naprej, prvo med prvimi, z mislijo na domovino, z odločnostjo v srce in z močjo v desnici, imajoč" vedno pred očmi svoj veliki cilj: Kralj in Juigoslsvija.
Govor ministra za telesno vzgojo so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem.
Manifestacija slovanstva
Nato je izipregovoril grof Adam Z a-mojski, starešina poljskega Sokolstva in predsednik mednarodne gimnastične federacije, ki je izjavil, da osuđuje uspehe jugoslovenskega Sokolstva, kako*-tudi uspehe jugoslovenskega naroda.
Predsednik slovanske sokolske zveze in starešina COS dr. Stanislav B u k o w sky je v svojem temperamentnem govoru zlasti poudarjal duha vseslovanske solidarnosti in razmere, ki so obstojale prej med slovanskimi narodi, kakor tuli v današnjih samostojnih slovanskih državah. Predvsem je izrazil svojo radost, ker je videl, kako so bili z neobičajnim navdušenjem pozdravljeni zastopniki bolgarske organizacije »Junaka«. V tem vidi glas krvi, ki nam kaže pot. po kateri je treba hoditi. Trdno je prepričan, da bodo slovanski narodi, združeni s Tvrševo sokolsko idejo, hodili po poti resnice, svobode in napredka. Naj se ne oooovi, kar je bilo, a za to imamo jamstvo v sedanjih vseslovanskih sokolskih manife staeijah v Beogradu.
Predsednik saveza bolgarsk'h «Juna-kov« Atanazij Lazov je nato v prisrčnih  besedah  govoril  o  slovanski zve-
zi in bodočem sku>nem delu, ki mora objeti tako Bolgare kakor Jugosloverne in vse druge Slovane.
Tu pri nas, je dejal, so še mnoge bolestne rane, ki pa se bodo zacelile, ker nas bo vodil ukaz Da.-e SKupne bratske slovanske krvi. Na tem potu nas bo odslej še bolj spajala velika slovanska ideologija. ;zražena v filozofskih nazorih Tyr ševega Sokolstva. Samo sloga predstavlja   moč slovanstva.
Po govoru Lazova, ki je bil ponovno prekinjen, so nastale dolgotrajne in burne manifestacije ter so vsi prisotni v dvorani  zapeli  himno  -Hej Slovani«.
Zatem  s*j  govorila  zastopnik poljsk ga Sokolstva dr. Stcpanski in zastop nik ruskega  Sokolstva Atamanov. Vs-govori so bili sprejeti z velikim navduše njem.   tako   da   je   predstavljalo   vse zborovanje   manifestacijo   vseslovanske vzajemnosti  m  sokolskih zvez.
V imenu Narodne skupščin0 je pozdravil zborovaU-e narodni poslanec Gavra MiloševiČ, ki je poudarjal, da ceni j:igcs!cvenska Narodna skupščina Sokoi-stvo kot najjacjc in najbolj vzvišeno or ganizacijc  privatne iniciative.
Zaključek skupščine
Po končanih pozdravih je podstarešina Gangl poudaril, da so bila v teku dneva obravnava vsa poročila uprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ter sprejeti sklepi, ki jih bo savezna uprava izvršila. Na podl-a^i tega je starešina osiieške sokolske župe Dimitrije Petrovič predlagal, naj se poročila ne čitajo in naj skupščina izreče popolno zaupanje izvršnemu odboru ter celotni upravi sokolskega saveza.
Ob koncu je predsednik organizacijskega pravnega odseka ar. Ignac Pa v las preči tal resolucijo, v kateri se glede na zakon o osnovanju Sokola kraljevine JugosUvJe poudarja, da ima savezna uprava dolžnost poskrbeti, da se celotno delo m organizacija jugoslovenskega Sokolstva osnujeta na svobodno izraženi \olji članstva in svobodni izvolitve sokoiskega vodstva pod ttare-šinstvom prestolonaslednika kraljevi-ie Jugoslavije.
Francosko-rusko intelektualno sodelovanje
Pariz, 30. apriia A A Francoska in ruska vlada sla &e sporazumeli, da je Ireba medsebojne duhovne stike pospeševati in poglobiti. Zato so rueke znanstvena ustanove povabile fratfeoe&e znanstvenike v Rusijo, da poinsnijo sedanje tkanje znanstvenega dela v Franciji. Francoski prosvetni minister j? v soglasjj z zunanjim ministrom Barthou-jeim imenoval skupino znanstvenikov, da se udeleži francosko - ruskega znan^venesja tedna, ki ga bodo priredili v Moskvi, Leningradu  in  Harkovu meseca tnaia.
Carinsko pooblastilo 7* Roosevelta
VVashing-ton, 30. aprila. AA. Trgovinski minister Roper je zahteva1 od finančnega odbora senata, na i brez odlaganja sprejme zakonski načrt s pooblastili predsedniku Rooseveltu, da sme skleniti carinske sporazume z drugimi državami. Minister Roper opozarja na inozemstvo, ki je v tem oziru zelo aktivno. Konkurenti USA so v zadnjem času sklenili nad 150 trgovinskih pogodb.
Kuba zahteva od Amerike izročitev Machada
Ne\vyork, 30. aprila. AA. Kakor piše »Nevvork Herald Tribune*. >e bivši predsednik kubanske republike Machado. čigar ekstradicijo zahteva kubanska vlada in ki ga že nekaj dni niso več videli v Nevvvorku, vopfraj iziavil preko svojih odvetnikov, da se bo rad iavil ameriškim oblastem, če ga pust? začasno na svobodi proti kavciji, dokler ameriška vlada ne uredi vnrasania njegove izročitve. Mnchadov odvetnik je izjavil, da razpolaga z zadostnim gradivom za dokaz, da ie bivši kubanski predsednik politični begunec in da ga kot takega ni mogoo? izročiti Kubi. Kubanska vlada dolži Machado ubojev in poneverbe. >Newyork Herald Tribune« nravi, da ameriška policija še vedno vuf«to zpsle-dur* bivšega kubanskega predsednika.
Pariz. 30  apr. AA. Iz Havane poročajo,
da ie kubanski konzul v NevvVorku poslal svoji vladi brzojavko, da bivšega oredsedni-ka Machada ne morejo najti. Konzul je za-pn>sil za nova navodila. Splošno m'sl'io. da ameriška vlada Machada noče izroč'*'
Poljsko zlato kritje
Varšava. 30. aprila. A A. Po najnovejšem oorocilu ooliske Narodne banke <m ie rlatn kri tis tega zavoda DOvecalo za 6O0OOO plotov. Kritie znaša sedai 46 in i** za 16 točk nad zakonsko določenim minimalnim pokritjem.
Kriza francoskih radikalov
Velika nesoglasja v francoski radikalni stranki — Borba za načelno preorientacijc
Pariz, 30. aprila, d. Razkroj radikalne stran&e se vr6i hitreje, kakor so pričakovali vodilni levičarski parlamentarci. Ku se bo sredi maja zopet sestala pcs!anska zbornica, bo oetala v njej bržkene le še majhna skupina radikalov. Stranka, ki je dob:]a pri parlamentarnih volitvah 1. 1992 210 mandatov, razipa^la sedaj v tri škrapi-ne. ki po med seboj estro ločene.
Do vidnega razkola je prišlo na petkovi seji strankinega vodstva. Trije člani vodst\ a so izjavili, da smatrajo 'a treboo priključitev k sre-iujim skupinam parlamenta, da bi rešili meščanski snaCaj stranke. Trije parlamentarci iz bližnje okolice bivšega ministrskega prerist hnika Daladierja so predlagali sporazum z nes;.-cialisti in iz,premembo strankinega programa Socialistom naklonjeni politiV: &c napovedali, da se hod,-, na Mižnjih : , < -'aninih shodih izjavili za sodelovanje :^ sociaHsti pod vodstvom Bluma, in sicer 7 žeslom. da oe sme biti na levici nobenih nasprotnikov.
Jasno je, da ti dogodki ne bodo ostali brez učinka na vlado Doumerguea. Po ;d formacijah  :z vladnih krogov so se najavila na včerajšnji seji vlade razna nei klasja.   Med   Tardieujeni. Herriotom Deosocialistienim   ministrom Marquetom je namreč prišlo do živahne debate o so-cialno-političnih   zadevah    Kakor napovedujejo,  ho  bnrba   profj   brezposelnosti in
»roti podražitvi zivijenjsk.u potrebJHHa I~~ 2-vala v vladi £e hu..e debate
Uspeh desnice
Pariz, 30. aprila A.\. Lisi   pozdravjjajo v  izidu delnih voiirev v parlament, ki so se včeraj vršile v Naatesu, nespornu ima Doumer^uejevc vlade. Pri teh delu.h ve,,, vjh je šlo za to. ali znui-a >urret. kan d: da: Nucionaine unije, ali pa Bergerv. kandidat skunpe protifašistične irunte«. to je prot:-\i«idm kandidar. V oijih volitvah je zrna gal Sarret z 8.788 glasovi proti H.4H9 sovom.
ie volitve so vzbudile veiiko zanimanj-. y vseh političnih krogih zaiad. osebnost Bergervja, k: jc podai os ta -ko na ^o^ian-ski mandat in rs m izzval te volitve kot ne-*ak plebiscit za vlado Nacionalne unije al1 proti njej.
Medtem ko poudarjajo leviJur.-k; 1'sti, da sta oba tekmeca dosegla doniaii enako šte vilo g.asov, najjlašajo listi sredine in de* niče, da je Bergerv L 11'32. poraz'l .Sarrcta sedaj pa je sarret njega. Y tem vidijo pre okret volilcev na stran Doumerguejeve Sta cionalne unije.
Listi spravljajo nante&kc vojitvt v zv .
z drugimi deln:mi volilnimi izidi, in sicer z včerajšnjim^ volitvami v Parizu :n z volit-\am; preteklo nedeljo v Lorientu, Kjer sla prav tako zma^a'-i kanoTHafa Nacionainc unije.
idi
Ukin}enje manfšlittskih odsekov v it3!I|anskem senatču Imenovanje novih senatorjev
Rim, 30. apiuc. d.   Nova sakonodajna doba je bila v senatu otvor jena dopoldne. V senatu se je v posledaijem času marsikaj izpremenilo. 5e 1. 1920. je bilo Izmed 44j senatorjev le 207 fašistov. Na predlog vlade je kralj imenoval skoraj 100 novih senatorjev na mesto umrlih Članov Benal ske zbornice, tako da imajo sedaj fašisti tudi  v  senatu  nad  tričetrtinsko večin Zaradi tega so v predse dni št v u in v vse! odborih   senata   ukinili     tudi takozvaCH manjšinske odseke, ki  so zastopali nefa-šisrično manjšino v senatu. Nadalje je bil ukinjen senatni nd-bor za zunanje zadeve.
Tudi stari sistem triKrauiega čitanja vsakega zakonskega načrta je v novi poslednji parlamenrami dobi odpravljen. V bodoče parlamentarne publikacije senata ne bodo več ločene od aborničmih. Na prv s^>ji senata bodo potrdili man-ia:e nan^v imenovani)) fašlatlontn senatorjev.
Rim, rv. aprila. w. Kralj je na predlog Mu-^o!inija imenoval 0 novih «>enalori<*v. mer] njimi tudi tren milnega ravnatelja državnih železnic ini. Cesarja Oddona. Ker Jl s^nat ^*dai doseirel Merilo 461 Članov, za le-bo pet let n? bo imenovan pob^n rtov aena-tor.
Živilski trg na šentjakobskem tezu.
V sredo dobe po dolgem prizadevanji! Ser»t}akOi>carii svoj živilski tr
r . t
Ljubljana, 30. aprila. Po dolgotrajnih razpravah m n?.jvečj:h naporih torej tudi semjakobčani v sredo dobe svoji živilski trg. ki si od njega ra-pidno nazadujoči okraj obeta prav znatne koristi.
Šentjakobski okraj je namreč zibelka meščanske Ljubljane in je videl prav lepe čase, pr potresu je pa je' hirati, ker se je iT^eliio okrajno ic deželno sodišče s kaznilnico v svojo novo palačo na drugo stran mesta. Tudi ko je stekla dolenjska železnica, je odtegnila voznike. ki so se shajali v gostilnah z velikimi hlevi, šent-jakobčani smatrajo za škodljivo celo električno cestno železnico, ker se z njo kmetje vozijo skozi okraj naravnost v mesto in se tudi meščani ogibljejo c zkega Starega trga zaradi tramvaja. Ker ni dotoka po-deželanov. sta jela pečati trgovina in obrt tako. da so se lani bali. d*a bo ob novem letu samo na Starem trgu praznih 8 lokalov, vendar jih je pa res 5 menjalo svoje najemnike, a en lokal je še vedno prazen. Drastičen primer padanja gospodarskega prometa je tudi dejstvo, da se je elektrotehnik, ki se je priselil na Stari trg 1. februarja, izselil že 1. aprila! Trgovci so prisiljeni prodajati svoje hiše, ker ne morejo eksistirati, in m/snufakturist je opustil svojo stroko ter pričel s sadjem in slaščicami, šentjakobčani so se tolažili vsaj z obljubami mestne občine, da bo odprta Aškerčeva ulica, ki bi zvezala Tržaško cesto z okrajem, in &\ dobe postajališče avtobusov na šentjakobskem trgu, a iz obljub še danes ni nič. Navzilic sijajni Plečnikovi preureditvi trga iz Zoisove ceste ter cerkve sv. Florijana vendar ni mogoče privabiti Ljubljančanov, prav tako pa tudi ni več šentjakobskega odra, ki je pritegnil prav mnogo obiskovalcev, zlasti pa ne smemo pozabiti šentjakobske knjižnice, ki ima sedaj na Kongresnem trgu obrat, kakor največja trgovina. Nazadnje so šentjakob6ani nekdaj imeli vsaj veliko nočno frekvenco skozi žabjak, a še to atrakcijo je pometel prevrat, sedaj pa edino še izvrstna kapljica privabi kakega poznavalca v našo gostoljubno sosesko.
Gospodarski krogi okraja, zlasti pa okrami odbor JNS. so uvideli da je treba storiti vse, da se okraju vsai za silo po-masra. drugače bi vse zri spalo in obubožalo ter bi se slavni starodavni meščanski in oKr+'-ii^ki ter ircretniški jkrai stare Liub-'-'an* mora' izpremeniti v pravo ubožnico. Mastni o*et1e so hvalevredna trvfdefl to ootrebo ;n dali navzlic oalatr^mtueBeiBtt. a ner^rnolienemn nasprotovanlu okraju vsaj živilski trg. ki mu bo prinesel mnogo
novega življenja in prihranil posebno gospodinjam tudi mnogo časa. Vsa večja mesta imajo po več živilskih trgov in le v na^em mestu smo to zahtevo razširjenosti mes.a uviajli šele sedaj.
Na Šentjakobskem trgu dobimo popoln ži\ilski trg, kjer ho nuproditj prav vse, kar »t^daj dobimo na Vodnikovem trgu. Najlepši ljubljanski \ rtovi na- Prulah nas bodo založili z najnujnejšim cvetjem, sosedje iz Krakove ga in Trnovega p i s svojo odlično zelenjavo, ribami in žabami tMT tudi s svojim žlahtnim kislim željom, ki se je najbolj branilo s svojimi čudovitimi zdravilnimi močmi podaljšati življenje šentjakobskih sosedov. Tudi ta tradicionalni spor med sosedi rua obeh straneh Ljubljanice je končno poravnan, da bodo tudi zeljarice z vso prirojeno jim ljubeznivostjo stregle šentjakobskim gospodinjam, saj bo vendar novi živilski t:g v korist obeh okrajev, že zaradi bližine prul-skih, trnovskih in krakovskih vrtov ter zaradi bližnjega Barja bo na tem trgu gotovo tudi vse cenejše. Gospodinje iz šentjakobskega okraja, z Brega in iz dvorskega okraja. Trnovega in Krakova so se razsodno organizirale, da bodo v bodoče kupovale le na šentjakobskem trgu.
Vsi faktorji so se trudili za dosego te važne pridobitve, vendar pa moramo v prvi vrsti biti hvaležni za res vztrajno delo in velike uspehe našim občinskim sv<"+<~>-valcem gg Dachsu. Olupu, štruklju in žitniku, predvsem pa seveda našemu za vse okraje enako skrbnemu županu!
Ker bo tutrl delo v tiskarni počivalo, izide nrihodnia številka »Slovenskega Naroda" v sredo*
Borzna noročija.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Ainatfcrfam 2315.40 — 23'2<o.'iu. Berlin 1346.80 - 1357.60. Brusni 799.13 — 803.07, Carin 1108.35 _ 1113.85. London 174 64 — 176.24. Newyork 3370.78-3390.04. Pariz 225.74 — 226.86. Prasa 142.23—143.09. Trst 290.57 — 292.97 (premija 28.5 odst.) Avstrijski «ilin? v privatnem klirin^n 0 35 9.45.
INOZEMSKE BORZE Curih. 30. aprila. Pariz 20.3675, London 15.79, Nevvvork 306.25, Brueelj 72.10, Milan 26.26. Madrid 42.20. Amsterdam 208.90. Ber lin 121.70. Dunaj 57.20, Pra<za 12.84, Varšava 58.30. Bukare&ta 3.06.
\
l. maj v rudarskih revirjih
Svojega nekdaj največjega praznika se rudarji zdaj ne
morejo veseliti
Trbovlje, 29. aprila. Vsa narava ie odete v praznična oblatila, vsa v zelenju in cvetju pričakuje praznik pomladi. 1. maj. Tudi črni revirji so ozeleneli in okoliška pobočja so oživela v cvetoči naravi. Kakor bi narava sama hotela blažiti trpljenje bednih rudarjev ter jih vabiti v novo življenje, lepše in srečnejše, ki se pričenja z vsako novo pomladjo.
Toda kljub vsem lepotam, veselju in novemu življenju, ki ga razodeva narava z vsemi svojimi poživljajočimi pojavi tudi v rudarskih revirjih, so srca naših rudarjev potrta, kajti do njih ne sega toplota pomladnega solnca, v njih ruši vihar lepoto, veselje in življenje, ki mu ga je nekoč vsaka pomlad vedno znova prinašala. Brstenje in zelenje pomladne narave danes ne more več razveseliti naših rudarjev, dolgoletno trpljenje, skrb in žalost so mu vzeli vero, da napoči končno pomlad t ud; rudarju.
Zato našega težko preizkušenega rudarja tud; njegov nekdanji največji praznik 1. maj — praznik deta— posebno ne veseli, sa.j ima ob spominu na to ime le bridke občutke; kako malo se spoštuje danes deJo rudarja, ki globoko pod zemljo kopije in dela v potu obraza v neprestani smrtni nevarnosti. Kako nevarno in težko ;"e delo našega rudarja, se je haš te dni pokazalo v 'bosanskem rudniku Kaknju. kjer je 127 rudarjev našlo strašno smrt pod zemljo. Kdor vsak dan gleda trpljenje naših rudarjev, ki bi radi delali, da bi lažje prehranili sebe in svoje družine, pa ne smejo, mora priznati, da je položaj nevzdržen in da se mora prej ali slej nekaj ukreniti, da bo rudarsko delavstvo v naših revirjih trpljenja in negotovost: rešeno.
Treba bo na vseh merodajnih mestih nekoliko več uvidevnosti, ker so tudi naši rudarji Ljudje, k: imajo enake pravice kakor vsi drugi stanovi, ki bodo praznik de-.a morda proslavljali bolj veselo in srečno. Velika krivica se dela našim rudarjem zlasti z večno negotovostjo glede obstanka, ki jih kakor mora tlači ter jim jemlje vse veselje do življenja. Ta negotovost se pojavlja vsako leto na pomlad, ko poteka stara pogodba za dobave premoga državnim železnicam. Obnovitev se največkrat
zavleče za več tednov, račun zavlačevanja pa plača delavec, ker so za doto pogajanj naročila običajno le provizoricna, torej le pomankljiva. Zamisliti se moramo v usodo naših rudarskih trpinov, pa si bomo takoj na jasnem, da so baš oni. ki to stan.^e povzročajo, najmanj državotvorni, ker puste trpeti in stradati naše najbednejše, naše najdejavnejše rudarske trpine, ki stopajo z vsakim nastopom dela takorekoč živi v grob, iz katerega se ne utegnejo več vrniti, kakor je pokazala strašna katastrofa v
Kaknju.
Tukaj je treba enkrat za vselej napraviti red in upamo, da ga bo nov: minister železnic tudi napravi'1. Sicer bi bila to že zdavnaj dolžnost vseh poslancev dravske banovine, da bi se skupno zavzeli z*a to vprašanje na merodajnih mestih, saj vprašanje nabav premoga za naše revirje ni le naše lokalno, marveč je vprašanje vse dravske oanovine, ker ima od rednejšega obratovanja naših rudnikov vse naše gospodarstvo koristi.
Se bolj kot gospodarsko pa je pereče socijalno vprašanje n«abav premoga. Naš rudar je gospodarsko tvoren, kakor malo-kateri v državi, ker ni sezonski delavec, marveč je profesijonalen, t. j. v svoji stroki po dolgoletnem praktičnem, pa tudi v zadnjem času teoretičnem delovanju preizkušen delavec, dočim so v južnih rudnikih večji del sezonski delavci, ki se pogosto v delu menjavajo. Zato naših rudarjev ni 'ahko zaposliti drugje niti nimajo kakih postranskih zaslužkov, marveč so navezani izključno na zaslužek pri rudniku. Zato se jim mora nuditi zadosten zas'užek pri rudniku, da bodo lahko preživljali sebe in svoje družine. Tudi nacionalnega vprašanja pri te mne smemo prezreti. Naš brat je po rodu in krvi, zato ga bomo pridobili za konstruktivno narodno mise! takoj, čim se mu bo položai zboljšal.
Našemu rudarju je treba nuditi novo. bo'jše življenje; dovolj je trpel, dovolj se žalosti!. V njegovo trpečo dušo naj pošljejo topli žarki 'bratske llubezni, da bo lahko v miru in brezskrbno uživa! prazmk deia, praznik cvetoče pomladi, ki bo pomenila prehod v boljše, našega rud-arja-človeka dostojnejše življenje-
Rudarjem? ki so se vrnili iz Nemčije
Važno pojasnilo glede rent pri bratovskih skladnicah (Knappschaft) v
Nemčiji.
Ljubljana, 30. aprila Onim našim rudarjem, ki so se vrnili iz Nemčije, preden so bili tam upokojeni:
1. Onim, ki so že pridobili pravico na Tento v Jugoslaviji in Nemčiji sorazmerno letom članstva pri odnosni bratovski sklad-nici ter prosijo za rento (pokojnino) tu in tamkaj:
V zadnjem času so bili primeri, da se v Jugoslaviji upokojeni rudarji, ki so prejeli rento (nokojnino) tudi pri bratovski sklad-nici (Knappschaft) v Nemčiji, pritožujejo, češ, da jim v Nemčiji niso začeli plačevati rente z dnem, ko so izpolnili po zakonu predpisane pogoje (življenjska doba. leta članstva itd.), niti z dnem, ko so v Jugoslaviji vložili predlog za upokojitev, odnosno z dnem, ko so bili v Jugoslaviji upokojeni, temveč mnogo pozneje, tako da «o nekater: izgubili po več mesecev, celo pO pol leta.
Glasom prisilne naredbe (Notverordnung z dne S. decembra 1931, § 7. del V., pogl. IV.), se pričenja renta zaračunavati »n nakazovati v izplačilo s prvim dnem tistega meseca, ki sledi mesecu, ko ie bil sprožen zadevni predlog na izplačilo rente, n. pr. v ianuarju, se mu bo renta začela Vplačevati 1. februarja. Četudi je že mnogo prei imel prav:co do nje. Ta postopek je iz pravne-stališča zakonit, kajti čim nastopi primer, da ima zavarovanec pravico do Tente, priznava bratovska skladnica ene kakor druge države zavarovancu one dajatve, do katerih ima pravico po zakonu tiste države (prim. 5 19., odst. 3. pogodbe o socialnem zavarovanju, sklenjene med Jugoslavijo in Nemčijo). Pogodba ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi bilo smatrati predlog na rento, ki ie stavljen Jugoslaviji, pravno veljavno stavljenim tudi za zavarovanca v Nemčiji.
Naši rudarji, ki so pridobili pravico do
rente (pokoinine) v Jugoslaviji m zaradi prejšnjega Članstva v Nemčiji tudi do pokojnine v Nemčiji, morajo v izogib včasih večmesečne izgube na renti obenem ko prosijo za Tento v domovini, vposlati predloj? za rento še v Nemčiji tisti okrožni bratovski skladnici, katero so zadnji čas pripadali in. če jim ta okrožna bratovska skladnica (Bezirksknappschaff) ni znana, državni mdarsk; skladnici (Reichs-Knappschaft v Berlinu-\Vilmersdorf, NiedervvaJdstras^e 17-21). ki bo predlog odstopila pristojni bra-
tovski skJadnici okrožja. Obenem naj nemškemu zavodu sporoče, da jim bo vse potrebne listine poslala pristojna jugosloven-ska glavna bratovska skladnica po zaključku svojega pokojninskega postopka.
Kot dan stavljenega predloga velia tore i dan, ko ie prošnja prispela okrožni ali pa državni bratovska skladnici (Knappschaft).
Potrebne listine (dokazila) se morajo prediogti priključiti. Če se pa pri presojanju predloga izkaže, da potrebne priloge v celoti ali delno manjkajo, zavarovanec glede pričetka izplačila rente ne bo trpel nobene škode, ker zadevno prihaja v poštev T. predlog za izplačilo rente.
Priloge za Knappschaft morajo biti prevedene v nemščino, prevodi pa uradno overovljeni.
2. Rudarjem, ki so bili člani rudarske blagajne v Nemčiji", pa so se prostovoljno ali prisilno vrnil? domov.
Tisti rudarji, ki doma niso na takem poslu, ki je zavarovanju zavezan, si očuva jo v Nemčiji dobljene pravice samo na ta način, da plačujejo v Nemčiji prispevke (poprej priznane prispevke po čl. 22., odst. 2. pogodbe med našo kraljevino in Nemciio
z dne 15. XII. 1928. leta). Ko preneha obvezna? zavarovanJn.     pravice 1z zavaro-
vanja, pridobljene v eni izmed obeh pogodbenih držav, ne očuvajo s plačevanjem priznalnih prispevkov bratovske skladnice druge države; v tem primeru je treba plačevati prispevke v Nemčijo pristojni okrožni rudarski blagajni (Knappschaft). katere član je bil naš rudar naposled.
Iz tega sledi, da morajo oni, ki so bili zavarovani pri bratovski skladnici v Nemčiji in Jugoslaviji, pa danes niso na poslu, ki je zavarovanju obvezan, torej niso niti člani blagajne, niti še niso dopolnili čakalne dobe, plačevati v obeh državah priznalne prispevke, da si ohranijo odnosne pravice.
Tudi s tem da opravlja takšen bivši rudar zavarovanju sicer obvezen posel, vendar ne rudarskega dela. ne očuva svojih članskih pravic, ki jih ima pri bratovski skladnici, temveč mora le-tej še posebej plačevati priznalne prispevke.
Toliko bolj so dolžni plačevati priznalne prispevke v NemČiio oni rudarji, ki v domovini niso našli dela, ki bi bil zavarovanju obvezan.
Kar se tiče priznalnih prispevkov, je v Nemčiji nastopila važna sprememba z zakonom z dne 7. decembra 1933 Ta zakon je odnravil počenši s 1 januarjem 1934 5 76. RKG, ki je določal priznalne prispesv ke. Za že omenjene primere pride v po_ štev § 31. tega zakona, ki za očuvanje pravice iz zavarovanja namestu dosedanjih priznalnih prispevkov odreja dobrovoljne prispevke. Njih višina še ni določena teT io bo odredilo ministrstvo dela v Berlinu, ki ima nalog i***"*' u "konu z dne 7 decembra 1933 izvršilne odredbe (potrebne spremembe in prilagoditve k prejšnjim zakonom v smislu določbe § 39. zakona).
Rudarji naj vlagata ovo?e r»«-oSr»ie za priznanje pokojnine iz tw»»1ov* «l">benih let, ko so bili zavarovani pri nemških bratovskih skladnicah, pri oni jugoslovenski bratovski skladnici, pri katerih so bili nazadnje zaposleni in so tudi zaprosili za upokojitev. Ta bratovska skladnica naj posreduje za svoje člane in zaradi hitrejše rešitve lahko opremi posamezno prošnjo že tudi z vsemi potrebnimi podatki.
Delo JNS v Beli Krajini
Metlika, 21.  a pri k*.
V nedeljo 22. t. m, seje vrsVrlo na Rado vici pri MetHki zborovanje JNS, k: ga je na pobudo predsednika sreske organizacije g. Kopiniča in poslanca Makarja sklicala krajevna organizacija.
Lepo uspelo zborovanje je v imenu iste otvoril g. JoŠko Kramarič, ki je po pozdravu vseh navzočih dal besedo g- Kopiniču. V lepih besedah je isti pozval zborovale^, naj se čim tesneje oklenejo JNS, da bo tako mogla res uspešno sodelovati pri obravnavanju vseh vprašanj, ki zadevajo temelje naše države. Za njim ie povzel besedo ban. svetnik z. Bajuk, ki je podrobno očrtal in pojasnil delo ban. sveta pri obravnavanju vprašanj, ki zadevajo našo •banovino. Omenil je uvidevnost bana g. dr. M-arušiča, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč naSemu malemu belokranjskemu človeku, a zlasti je poudaril, da je bilo zadnja leta za Belo Krajino storjenega mnogo več. kot preje dolga leta. Na koncu svojega izčrpnega poročila, v katerem je omenil tudi vse osta'e be]o-kranjske težave, je nag'asU potrebo, da vsi sodelujejo pri delu   in   pomaga io pri
ureditvi In izboljšanju sedanj-ih težkih razmer.
O svojem delu v narodni skupščini j« poročal narodni poslanec g. Dako Makar, ki se je dotaknil gospodarskih in političnih razmer v n-a-si državi in v zaključnih besedah pozval volilce. naj stoje trdno ob strani JNS, ki bo kot najmočnejša stranka v državi res lahko sodelovala pri zdravi gospodarski izgraditvi iste. Pri ponovnih predstojećih volitvuh v največ:; naš: metliški občini naj se vsi volilci ponovno izkažejo tako, kot -pri prvih, ker so nam za dobro in napredek sreza poroki možje, ki smo jih prvič volHl in za katere bomo Mi vsi ponovno v odločilni boj.
Izvajanja vseh govornikov so zborovalci pozdravili z velikim navdušenjem, a predsednik g. Kopinič i« ponovno pozval vse, naj izpolnjujejo svoje dolžnosti v korist in napredek na&h krajev in vse drži ve.
Predsednik krajevne organizacije iz Lokvice g. Plut je pojasnil zborovalcem, zakaj je kot nekdanji pristaš SLS pristopil in se oklemil programa JNS. Uvidel je namreč škodljivost dela prejšnje SLS in zdravo podlago, na kateri gradi sedanja JNS gospodarsko ogrodie naše države. V istem smislu le govoril tudi predsednik krajevne Organizacije iz Drašičev g. Gu-štin, a vsem govornikom se >e končno v imenu krajevne organizacije na Radovici zahvalil g. Kramarič, ki je izrazil prepričanje, da bodo vsi volilci pri ponovnih volitvah dokazali svojo ljubezen za trezno in resno delo, za katero jim jamčijo kandidati JNS in tudi stranka sama.
Naše "ledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 30. aprila: Zaprto Torek, 1 maj: Bratje Karamazovi. Red C. Sreda, 2. maja: Mojster Anton. Premiera.
Red Sreda. Četrtek. 3. maja: Visoška kronika. Red A.
Propagandni teden. Od 6. do 13. maja bo v drami propagandni teden, ki bo nudil občinstvu zanimiva d?la, ki so bila vpri-zorje-na tekom letošnie in prošle sezone, oo izredno nizkih cenah od o do 14 Din. S tem hoče aprava pritegniti vse one. ki si iz raznih razlogov niso mogli dovoliti obiska gledališča, da si ogledajo za ma] denar predstave, ki iib nudi drama Prav posebno pa opozarjamo tudi podežolne goste na te izredno nizke cene. Podeželni gostje rezerviralo lahko vstopnice pismenim potom pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, kajti pričakovati je baš vsled nizkih cen veliko frekvenco. Program t^dna obsega: nedelja 6. maja Sveta Ivana ponedeljek 7. maja veseloigra Okence, torfik 8. maja blestp-ca Krleževa igra Gosfpoda Glembaievi, sreda 9. maja ve-eloigra Pravica do greha, v četrtek 10. maja, na praznik, vele uspela Kla-bimdova igra Praznik cvetočih češenj, v petek 11. maja veseloigra Karijera kanci ista VVinciga. v soboto 12. maja zabavna izvirna komedija Kulturna prireditev v Crni mlaki. Serijo predstav propagandnega tedna zaključijo Kreitovi Celjski grofje. Opozarjamo istočasno, da se igrajo vse te predstave izven abonmaja in da se ne bodo več ponavljale v tej sezoni. Posecajte propagandni teden! Zanimajte se za gledališč**!
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek, 30. aprila: Simfonični koncert opernega orkestra v unionski dvorani: Smetana: Ma vlast (Moja domovina).
Torek, 1. maja: Mala Floramve. Gostuje g. Kovačič iz Splita. Izven. Znižane cene.
Sreda, 2. maja: poljska kri. Red B.
Obrtniško zborovanje
Ljubljana, 30. aprila. Včeraj se je vršil v Ljubljani pod predsedstvom g. Pičmana občni zbor DJO, katerega se Je udeležilo preko 70 zastopnikov podružnic tega društva. Zbora so se udeležili tudi zastorniki sreskega načel-stva, občine in oblasti. Nj. Vel. kralju ie bila poslana udanostna, g. banu ter ministru trgovine in industrije pa pozdravna brzojavka.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. dipl. teh. Kunstler, posnemamo: Društvo obstoja 2 leti in šteje osrednji odbor 23 podružnic ter 7 pripravljalnih odborov. Ministrstvo notranjih zadev je imenovalo med letom dva člana osrednjega društva za občinskega svetovalca. Zborovanj, shodov, predavanj je bilo okrog 60 in 1 obrtniški tabor. Poročevalci na teh zborih so »bili obrtniki - členi društva. Za izobrazbo obrtnikov za govornike so biLi pri nekaterih edinicah govorniški tečaji. Zahteve obrtnikov so se dostavljale merodajnim oblastem v pismenih resolucijah, vendar se pa te za enkrat radi znanih dejstev še niso zadostno upoštevale.
Društvo je priredilo već denarnih nabiralnih akcij za pomoč Trbovljam. Laškemu, Radečam in Krškemu, Denarno ie podprlo tudi one obrtnike, ki so se udeležili obrtne razstave v Zagrebu. Kakor lani, ie društvo založilo tudi letos svoj koledarček in ga razpečaio v 3000 izvodih. V mesecu marcu je pa izpolnjevalo brezplačno davčne napoved:. Drugo leto priredi društvo, če ne bo ovir, obrtni teden, slično, kakor je 'bil lani v Nemci:':-
Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Vidmar Kari, izkazuje 53.316 Din prometa. Na predlog preglednikov je bila izrečena odboru razrešnica. Dosedanja pravila so bila do sedaj po daljši debati nekoliko iz-premenjena.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeča odbori predsednik: Pičman Lovro, Ljubljana, podpredsednik Šimenc Ivan. tajnik, teh. Kunstler Albin, blagajnik Vidmar Kari, odborniki: gg. Lojk. Vič, Vrhove Št. V% Požar. Moste, Kristan, Šiška, Molobar, Celje, Pollak, Kranj, Sesek, Medvode. Lešk-
nik. Maribor.
članarina ostane neizpremenjena. V naslednjem je g. Pičman pojasnil slabe strani zborničnega volilnega reda. osobito je grajal premalo število zastopnikov v obrtnem odseku. kalti obrtniški odsek šteje ( 25 000 obrtnikov in ima le 16 svetovalcev.
vsi trije ostali odseki pa skupaj le 18.000 članov, imajo pa 42 svetovalcev v sbornici. Ravno tako Je neumestna razdelitev mandatov po sedanjem predlogu temveč zahtevamo za obrtnike iz vsakega sreza zastopnika v zbornici in pravične volitve po cistern proporcu ter vezane liste. Glasovnice naj se oddajajo po posti, ker drugače je nemogoče voliti vsem obrtnikom. V volilnih odborih morajo biti zastopniki vseh kandidatnih list.
Nato je govoril g. Lesnik iz Maribora o obrtnih razmerah v Mariboru, g. Kristan. Šiška, h konkurenci industrije, g. itmenc
Ivan, LJubljana, o voiitvah v zbornico, g. Jan, Bled, o obrtnem tisku, g. Ronko, Cerknica, o šušmaratvu. G. Bizjak, Krško, je govoril o obrtnem iotetvu, ki ga je treba reorganizirati v 5-mesečen strnjen strokovno-teoretični pouk po dovršeni vajenski dobi; g. Kac, Dravograd, je grajal obzirnost s šušmarji in z inozemsko konkurenco, priporočal pa ustanovitev obrtnih nabavljalnih zadrug. Govorilo je le več govornikov, katerih zahteve so se formulirale v resolucijah, ki bodo poslane na mern-dajna mesta. Zborovanje je trajalo 5 ur.
Besedica o sijajnih zmagah
Slavni klubi nočejo resno igrati z lokalnimi kkibtči — Zmago je treba prostfavrtl
Ljubljana, 30. aprila. Zal eo minili  preimenitni oasi. ko se
;e Časopisje dušilo dan za dnem v poročilih o siiatnih zmagah nad kletim sovražnikom. Zdaj se bavimo bolj porodko z zmagami ter zmagoslavjem in krešemo se na dnuaih poljih in področjih. Vendar te bitke nteo nič mani slavna, zmaae nič manjše in borci nič manjši narodni ijunaki. Zato občinstvo pri-ča\.iie teT zahteva, da nosimo sedanje junake takorekoč na rokah, da beležimo sleherno zmaero nadvs-e spoštljivo z naimahn*»i-*imi Črkami  in nainioeooneiMmi besedami.
Ta dni sicer ni bilo nobene važne vaške nogometno tekme, tudi »mučarii ne tekmujejo več ler samo sode na lovorikah, a bojnih polj je že nepregledna vrsta, klubi in društva s?- utapljajo v zmagah, najrazličnejših tekem ;e neprestano toliko, da vseh zmag ne moremo niti proslaviti kot bi se spodobilo. In ba* to je tragično ter usodno. Zmaga namreč ni zmaga. 6e ie ne prosi iviš. Č3 iunak n? utegni niti pobinknti se po prsih in ne sefsti na lovorike. Že zaradi tega hi tvJo treba od časa do čar.a proslaviti v listih t= člančiči vse pozabi"1''m-1 zmage, velikanske nspehe klubov in posameznikov. Gr? za prestiž, ugled teiga ali onega kraja, slavo kluba, za čast in slavo naroda. Svet mora zvedeti za na^" podvige, zmage, prizadevanja in kulturna Stretnlje-nia. uspehe ter napore.
Afirmirali smo se. postavili, zmagali smo. sijamo smo s? izkazali, častno smo zastopali barve hašesa mesta, dosegli smo krasne uspehe, dali smo jim po grbi. inna-?k.> smo se odrezali itd. — vseh teh slavnostnih besed ne bomo ponavljali ob tei nriliki. vse to bi bilo itak mnogo prmuilo. Radi bi le poz-iravili lovorike z zmagovalci vred. ki prihajajo neprestano v nase mesto. va peronu glavnega kolor!vora bi kazalo nastaviti zastopnike vseh prizadetih in pripadajočih korooracii za permanentno sprejemanje ter pozdravljanje zmagovalcev. Predlagamo tudi. nai se osnuj? odbor za prirejanie proslav zmag. Gre za to. da vsako zmago lakoi proslavimo, da nas ne prehiti ialosien dogodek _ nezasluženi poraz, usodna  pogrešita,   utrujenost tekmovalcev
itd. — ko te treba izobesit: žabo zastavo
Zgodi se n. pr.. da iunaki zmacovaki
ne utegnejo niti dostojno proslaviti zjnag- . državnega prvenstva, kaj šele. da bi s« no steno prespali,  pa že morajo zot>M stopi*i na mej'lan v s'.^aji zmaffoeiavje. Po neapo-nUEuntn jim nekateri šteiejo v   z\o,   če p*-> naisijaineisi 7-maci dobe za šalo po erbi od nekega lokalnega klubiča. ki sr>loh rv* u služi, da tekmujejo z n&im. S te*n pač n-trpe  lovorike  In  državno prveraertvo je n dotaknjeno. C"e državnega prvaka ni moe<M potolči ofiriielni zastopnik mesrta, najmočnejši klub, sicer ni bilo liostojno. da se le castnei* ođretzal netki kluhič. vendar tr*»-ba uipoštevati zakotne talente. Tako bi kazalo, da bi mestni klubi od časa do časa na povedovali  dvoboj tidi hribovskim    klubi-čem. Kaže. da #»e nekoliko preveč boie »kritih t H enim*.   Naj se- n> boje tako poraze' . sai jim slave vseeno ne bo nihče kra+il in bodo lahko mirno sedeh' na lovorikah W-proslavljali  zmage.    Nedvomno bi bila zanimiva  tekma med ljubljanskim  in rovtar-skim klubom ali m^ni beograr>kim    in *j munskim.   <*Vi bi zmagal  rovtarski ali ze munskif kluh — nič n*» de. **aj taksnih Tjmav pač nihč--» ne jemlfe resno! Slavni khpbi pa« noeeio igrati resno r. lokalnimi kloMBL ntti ne tako. kot so novinarji *  č.aMrTfki noffO met.
VeviMi moramo n«jnreč. da ne gne k? zrna g \ ampak za proslavljanje« irnac. Za ko!ni klubi ne vedo. da |e treba zmatre ve likopotrvzno proslavljati in hh sploh ne zna jo proslavljati. Zato tudi njiho-ve zmage ni majo nobenega pom m a.    Oe se rejprezenta tivni kljb spozabi, d« se spusti v borbo • zakotnim klubom, mu smemo šteti v zlo sa mo, da ni raje medlem nadaljeval proslav ljanja prejetisijajne EfflsjRi, Če že tekmo valci v triumfu niso mogli spati. O nnhov.^n porazu s kltibiČetm b: pa smeli pisari z na; drohnejšimi črkami,  če bi že ne motril M-tajiti   taksnih   brezpomembnih dogodkom.
ftavnaitf se po teh dmgoeeni-h migljarili in ne grenite si zmagoslavnega   ra7}polož ■ nja!  Zmago je pa Sfivpds treba proslavit; za  kar  n° pr>tr<*bufete  nobenih miffHate* Hura!
Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo
Ljubljana. 30. aprila.
Petnajstletnico svojega obstoja je praznovalo solidno, možato pevsko društvo Krakovo-Trnovo v petek zvečer s koncertom v Filharmoniji. Tihi, skromni krakov-sko-trnovski pevci niso svojega pomembnega jubileja napihnili in razbobnali po časopisju na dol^o in široko, zato včeraj pri njihovem koncertu tudi ni bilo običajnega pevsko-jubilejnega pr'klanian ja m govorjenja, ni bilo dosn pevcev tovansev iz drugih društev, ki jih ob takih prilikah sicer ne manjka, ni bilo prav mnogo drugega poslušalstva, celo samih bližnjih sostanovalcev iz KrakovegL in Trnovega ne preveč, le mal. kratek, a vsebinsko ter po izvajanju tehten koncert je bil in pevcem jc bil podarjen — od koga, ni bilo mogoče razslišati in poizvedeti — prijazen. !o-vorjev venec. Baš v tem trenotku pa <.c 'c pevovodja umaknil h klavirju in darilo, ki bi ga za svoje izvrstno in uspešno pevo vodsko delo moral biti tudi on deležen, le šlo mimo njega.
Koncert, ki ga je vodil prof. Adolf Grobming, je vseboval deset moških zborov ter tri solospeve s klavirjem. Zapel jih je Anton Petrovčič. spremljal ga ie pa pri klavirju R. Gallatia. Ta izprememba med prvim in tretjim delom je bila kaj dobrodošla, tudi je pe^c*:m pnoesU potreben oddih. Vrsta krakovsko-tmovskih pevcev šteje 37 glasov. So med njimi **arl. preizkušeni pevci, zastavne, neomajne korenine, ki so žc marsikaj prepeli, prešli ne enkrat pevovodjem iz rok v roke, krepki obrtniki in posestniki, pa tudi mladi, s.~ ži. nenačeti glasovi. Pojo pa vsi z enako, ambicijozno vnemo  in   resno ljubeznijo
Niso domišljavi, kakor s.o zborovski pevci in, kajpada, tudi drugi povsod, zavedajo se samovestno tega, kar znajo, vedo pa tudi prav dobro za vse, kar še ne znajo, a kar hočejo z vstrajnostjo in marljivostjo doseči. Znajo moško in dostojno nastopiti. peti zlasti krepke, zanosite pesmi, v katerih se zamorejo svobodno glasovno razgibati, ronio u\elja\iti resno pevsko voljo, znajo se poslušno uspešno podrediti    navodilom    in   željam svojega
strokovno temeljito naobraženega in zelo praktičnega pevovodje, z;ujo pred vsem dokazati, da morejo tu kir nočejo, ^e bolj pa, da hočejo to, kar morejo. Neizirmet-ničenost. priprostost pevskega izraza, neposrednost jim je najbržja. S predimšal-nimi finesami, dinamien mi posebnostmi semtertam ne da do;.'"! ono, kar t>i pevc-vodja rad. Pri počasnem naraščanju a!: dinamičnem popuščanju se včasih glasovi krhko prelamljajo iz prsnega v fjlsctni r? gister in obratno, uravnovešenost sile med glasovi ni dokončno izenačena, jasno za-zvene pa. ko se sproste in splavajo v lahko dostopne višine, prestrog? brzdanje jun ni v korist; razpeti bi te radi iivo razmaknili, kakor to lahko s* »re na prosrramh. 5:-rokih Lrskovsk**! in trn >v?k h vrt *:r» k je pa med duše}i:n me it lin lidovfem Zato bi, recimo, doma, v kakršnemkoli pripravnem loka'j. užgali nepr inerno bolj in bi razčilili svojo publiko do res spontanih aplavzov. Publika, ta. ki je poslušala koncert, pa se je zdela hladna, kakor bi se tudi ona ne počutila baš prav doma v visoki umetnosti posvečeni, sedaj s kinom sicer začasno nekoliko degradirani dvorani in ni si upala dati duška svojemu priznanju,   kakor so si ga pevc; zashižili.
Spnred je obsegal deset zborov lažje in srednje težke glasbene stopnje: šest mojih
stvari,    od katerih  je  »Franica« najboli užgala.    Ferjančičev    »Spomin«, Tornčevo zanimivo  belokranjsko  »Napojnico«,   Za i čev »Sljepac Marko« s solom, ki ga je pe! g. Petrovčič, dovolj obsežno, za Zajca tipično   skladbo   in fiobaničevo originalnu makedonsko,  oziroma   bolgarsko narodno »Kidisale svatovite«.   Petrovčič   je pel K Sa vinovo »Maikeradoc,   kateri   se pozna več ali manj narejena in semtertam nepo slušna  modernost, dočim  ta pri groteski Osterčevi »Jurij in belouška« teče naravno in samoposebi umljivo ter udomačen i tem poslušalskim ušesom prav bližnjo Volančcvo >»\e žaluj". Na njo je moral dodati še Ss vinovo, resnično    občuteno    »Garaš tvoje so oči«.   Poleg bučnega aplavza jc pevec prejel tudi šop cvetja.
Pri koncertu je bil navzoč kot oficijelni
j zastopnik  JPS  predsednik   Ilubadove pev.
i župe dr. Anton švigelj, dalje ravnatelj .M. Hubad, nekaj starih pevcev, ki ne zamude nobenega zborovskega koncerta, n. pr. Z-a vršan. Grm itd. ter dokaj, dasi premalo, domačega občinstva. Kljub temu je pev. društvo Krakovo-Tmuvo s pe\ovodjem vred vsaj moralnega uspeha svojega koncerta lahk<» veselo, kajti, več je vreden, kot še tako polna blagajna. —č.
■     v •
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 30« apriia katoličani:    Katarina,    Samorad,    pravoslavni M. aprila.
Jutri: Torek.  1. maja katoličani: l::,;p in Jakrb, Z £i pr.iv is svni 18 aprila.
DANAŠNJE PRiREOm i
Kino Matica: Burja. Kino Ch'or:  Na meji Texa>a. ZKD:    Gospodična  tajnica ob 14 V> v kinu ^itiu
Kino Šiška: »Čuvarji mjra'i:^.
Simfonični    koncert   oper/icga cr<esUa ob 20. v Unionu.
PRIREDITVE NA 1. MAJA Kino Matica: Burja. Kino Dvor: Suzana v kopel j i. Kino S'i.^ktt: Sesons v Kuru DEŽURNE LEKARN j
Danes: Mr. Knralt, Goipjsvetiki cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5.
Jutri: Mr. Ramor. Mik'-,',''ca ie**a 20
in Trnkocz/. Mestni trj 4.
Na koncu Prešernove ulice imamo mogočno a zelo pohlevno uro, ki kale menda
po starem štetju trdovratno zjuirai in zvečer poldne oziroma polnoč. Krni čuJa, da je že maisikogu spravila v hudo zadrego Čl se ravnaš po nji, prideš prezgodaj ali .repozno kamor si namenjen. Tak (t se je zgodilo oni dan nekemu stricu z dežele, ki mu je bil narok določen na poldne. Prišel je čez naše slavne tri mostove, pa se je na moč ustrašil videč, da bo ura zdaj in zdaj dvanajst. Brž je najel «Wo, potem je pa moral čakati dobro uro na hodniku pred razpravno sobo. Zdaj so vendar to čudno uro enkrat navili in pravijo, da kaže prav. kak^r vse električne ure, kadar ne stoje.
Mnogi izprehajalci so se jezili na sicer lepo. a na nepravem mestu stoječo omarico s slikami sredi pasaže palače Dunav. Končno je pa le izginila. Eni pravijo, da io je odnesla mladina v temni noči tja v Tivoli na letno gledališče, drugi pa trdifo, da jo ie odnesel lastnik sam. da razobesi nove slike, jo opremi z žarnicami in s primernimi kazali ter postavi sredi Kongresnega trga, kamor mislijo nekateri preložiti dnevno promenado.
9tnm 4.
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 80. aprila 1934
tam 98
IDANES MONUMENTALNO FILMSKO VELEDELO CECILA B. DE MILLEA BURJA      *   ELITNI^MNO MATICA Mladina v boju za čast, pravico in po« ten je.   Vihar v srcih — vihar v duši
Ogorčena mladina napade ameriško podzemlje Dopolnilo nov žurnal in Nafta trgo- Samo ie danes m jutri
vinska mornarica ob i, in 9% nrl svećer
DNEVNE VESTI
Občni zbor zadružne elektrarne v Trbovljah
Elektrarna nima samo najcenejšegatoka v državi, temveč je tuđi visoko aktivna.
— Iz finančne službe. Napredoval; so pri dravski finančni direkciji v Ljub.jani za višjega finančnega svetnika v 4. položajni skupini finančni svetnik Kanda^e Emil. za glavne arhivarje v V51 poloiaj-ni skupini Podboj Karo!, Kobav Vaientin j In Bogataj Janko. Premeščen je od dravske finančne direkcije v Ljubljani k mi nistrstvu financ v Beogradu višji finančni tajnik  Mahikovec Franc.
— Otvoritev letošnjega zračnega prometa. Danes je bil otvorjen zračni promet na progi Dunaj-Zagreb-Beograd, kjer bodo letali aeroplani flo 30. avgusta. Jutri se pa prične zračni promet na progi Zagreb-L.jub!jana in TvjTibljana-Sušak. ŠeNpilot Striževski prileti danes popoldne s triino-tornim letalom na ljubljanski aerodrom, jutri pa popelje prve potnike v Zagreb n na Sušak. Ljubljanski center Aeroputa je nam pripravil za letos 5e eno prijetno presenečenje. Sredi maja pride v Ljubljani v promet še eno potniško letalo, ki bomo z njim lahko letali na Sušak zgodaj 2yntraj. To letalo bo pa letalo samo, če bo polno zasedeno, torej če bo pet potnikov. Zračna pot do Sušaka bo veljala 200 D'n. To bo posebno dobrodošlo onim, ki bodo hoteli s Sušaka potovati na otoke na počitnice. Informacije se dobe pri »Putniku.« in pa v pisarni Cemtra Aeroputa. telefon št. 36-2; tn 34-99. Vozovnice naj si 7> *niki pravočasno rezervirajo, odnosno nabavijo v predprodaji. Vozovnice za celo ceno prodajata »Putnik* in letalski eetner LJubljana, vozovnice po znižani ceni pa Ie letalski center. Na letališču bo letos poskrbljeno tudi za o-krepčila. Vsako nedeljo bodo na letali&ču poleti za občinstvo, in sicer Be bo človek lahko dvignil v zračne višave nad LJubljano za
50 Din.
— Prvi jugoslavenski ftlzeoloeki kongres. Priiprave za I. jugoslovanski ftizeo-l^ški kongres se bližajo koncu. Pokroviteljstvo je prevzela kraljica Marija. 10. maja se prične kongres v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu in istega dne bo proslava 25letnice ustanovitve odravilišča. 11. in 12. maja se bo nadaljeval kongres v Ljubljani. 1'deleženci »i ogledajo zdravilišče na Golniku in v Toooiftcici, kjer bo kongres zaključen.
— Naše državljanstvo je Izgubilo v celjskem srezu 1S6 prebivalcev, v gornje-grajskem 23, v brežiškem 21, v dolmjelen-davskem 8, v kočevskem 210, v mariborskem 38, v dravograjskem 7, v Mariboru levi breg 26, v kamniškem 32, v konjiškem 56, v kranjskem 257, v litijskem 51. v laškem 67, v ptujskem $4, v ljutomerskem 90, v logaškem 4-2, v ljubljanskem 102, v novomeškem 117, v siovenjgraskein 12*). v radovljiškem $3, v šmarskem 81, v območju sreske izpostave v Skofji Loki 22, v območju mestnega načelstva v Ljubljani 24, v območju mestnega nače1-stva v Celju 27, v območdu mestnega načelstva Maribor-mesto 3. v crnomeljskem srezu 117, v krškem »rezu 1, v prevalj-skem 39, v mursko-sobo&kem 25, Seznam Je objavljen v -Ski2*>enih novinah« M,. 95 z dne 26. t. m.
— Natečaj za izrednega vseučlUškega profesorja. Rektorat zagrebške umivene raz-pisuje natečaj za mesto izrednega profesorja za katedro osnove elektrotehnike in električnih merjenj na tehnični fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 10. junija.
— Razpisane službe. Banska ujprava vardarske banovine razpisuje natečaj sa izpopolnitev 7 izrprazn jenih mest banovinskih inženjerskih pripravnikov, in sicer 1 arhitekta in 6 gradbenih inženjerjev. Prošnje je treba vložiti do 15. maja. Ista banska uprava razpisuje natečaj za isopo-polnitev 6 nadttornlflkih mest banovinskih cest   Prošnje je trebp vložiti do 15. ma?a
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenČica odprto telo in olajša krvni obtoK. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drosrerijah in špecerijskih trgovinah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno Jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skopi ju 27, v Zagrebu in Beogradu 26, v Sarajevu 35, v Ljubljani 24, v Mariboru 22.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani  761. temperatura  je  znašala 11.2
— Namesru vešal 14 let ječe. Nedavno
je bil pred osiješkim okrdžnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih Ivo Andjelič iz Piškorevca pri Djakovu ker je lani o božiču umoril svojega očeta. Ivo je prišel za praznike obiskat očeta, ko je pa začel sin popivati, ga je oče ozmerjal. Tedaj je sin z nožem plani! nanj in ga smrtno nevar" no ranil. Nato je odšc v vas. a se je kmalu vrnil. Videč, da je oče še živ, ga je še parkrat sunil z nožem Ker je zagovornik zahteval revizijo procesa, je o zločmu razpravljal zdaj stol sedmorice v Zagrebu, ki je Andjeliču smrtno kazen zamenial v 14 iet ječe
— Pijančkova usoda. V petek okrog polnoči je prišel v kavarno Union v Zagrebu 36!erni zobotehnik Franjo Materljan. Mož ie bil precej okajen ter je pričel v kavarni
zzivflti goste Ker mu natakarji niso hoteli postreči. ie začel razsajati, na kar so ga dvakrat vrgli iz kavarne. Prišel je pa še rretjič. Teda; ga je prijel sam lastnik m 2a s pomoć io natakarjev postavil pod tcap. Materljan ie pa tako nesrečno padel, da si ?e prebil    "Sanjo in nezavesten obležal.
'-epelial; s<       v bolnico usmiljenih sester.
;er ie umrl, ne da bi zavedel.   Policija je vedla preiskavo, da ugotovi, kdo ie kriv « • < smrti
— Oad jo J« pičil. Izredao toplo po-mJadanako soince Je letos te zgodaj pri* vabilo kače v naravo in včeraj smo za1»o imeli že prvo žrtev gadjega pika. Jožefa Belinova, 5letaa dedaveeva hčerka l« Ll-Lije, je Bedela na travi, ko se Je priplazil do nje gad In jo pičil v desno roko Deklico So prepeljali v ljubljansko bolnico. Njeno stanje ni nevarno.
— Pri nabiranju srnam le se je ponesrečila. Minka Satlerjeva, učenka tretjega ra-Ereda osnovne šole iz Radeč pri Zidanem mostu, je včeraj s sošolci napravila izlet na Miftnje hribe. Pri nabiranju Smarnlc jI je pa nenadoma spod ranilo 'n padla Je čez skalo ter p<recej potolčeca obležala na strmini. Ponoči so jo prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili resnejše notranje poškodbe.
Ijs t-foblfaine
—lj simfonični koncert opernega orkestra, ki bo izvaja! Smetanovo >Moja domovina«, je preložen na petek 4. t. m.
—Ij   Francoski   gozdarji     v Ljubljani. Včeraj se je pripeljalo 55  francoskih 'z-letnlkov na Bled, ki so si danes dopoldne ogledali gozdne komplekse na Pokljuki !n ob  Bohinjskem jezeru.  Francoske izletu i ke spremljajo delegati našega ministrstva šum in rudnikov gg. svetniki  inž. Manoj Iovič in Nlkolič ter po Sloveniji direkto" tuirajsnje šumske direkcije g. Inž. Božič Izleta na   Bled   in  Bohinjsko jezero se je u dežel 11  tudi  tukajšnji  francoski general
ni konzul. Potovanje je organiziral »če dok« (Csl. potovalna pisarna) v Parizu s pomočjo »Putnika«. Francoski gostje se odpeljejo danes zvečer z Bleda v Ljubija no ter nadaljujejo Po kratkem postanku vožnjo proti  Zagrebu. Vabimo prijatelje
Francije, da ob prihodu brzovlakd, ki pride v Ljubljano ob 19.44, p-ozdravljo  v čim
večjem Številu mile nam francoske goste —IJ Cesto Večno pot popravljajo in razširjajo tudi za RožniKom v gozdu Zmanjšali so že nekaj ovinkov ter jih napravili preglednejše. Najhujši ovinki so takoj v začetku v gozdu, kjer morajo biti vozniki zelo previdni. Cesta je pa vsa zelo potrebna temeljite preureditve. Mnogo premalo je. če le nekoliko posnamejo ovinke kn izkopljejo obcestne jarke. V začetku sta tudi dva klanca, ki sicer nista velika, a bi ju baš zaradi tega lahko odipravili, aar bi bilo potrebno že zato. ker je cesta zaradi njiju nepregledna. Znižanje, odnosno zvišanje ceste na nekaterih krajih in dobra utrditev cestišča bi bilo najpotrebnejše, sicer je delo polovičarsko.
—Ij Nagla smrt založnika Antona Turka. Založnlfaa In knjigoveza Antona Turka s Tvrševe ceste je poznala skoraj vsa Ljubljana, zlasti je pa vedela zanj taša mladina, ki je vedno rada — veaj v prejšnjih letih — kupovala pri nJem mladinske knjige in spise, ki jih je on založ'1 Ti spisi sicer res niso imeli posebne literarne vrednosti, a v pomanjkanju dobrega stlva so izpopolnjevali vrzel v mladinskem tisku in njegovi založbi. Danes pa dobrega starčka Antona Turka ni več med živimi. Včeraj popoldne mu je na sprehodu proti Jezici postalo slabo in kmalu je med prevozom v bolnico umrl, zadet cd srčne kapi. Njegovo trujplo so reeevaJci najprej prepeljali v Mestni dom, od tod pa na njegov dom na Tvrševo ceeto 5, odkoder bo jutri ob 14.30 pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa laše 8ožalje:
—Ij Simfonični koncert drž. k0nserva-torlja   določen   za   4.   maja   preložen. V
stremljenju pokazati najširši javnosti sadove pedagosaega udejetvovanja državnega konservatorija, se je odločilo ravnateljstvo, da priredi že najavljeni simfonični koncert v dneh ljubljanskega vele-sejana. Koncert se bo vršil 8. junija.
—IJ Pevski rbor Glasbene Matice. Ju tri Ob 20. uri skupna vaja vsega zbora, danes oh 20. uri v Unionu simfonični koncert.
—Ij Gostovanje g. Branka Kovačlča v operi. Dne 1. maja t. 1. gostuje v operi pri Tijardovičevi opereti »Mala Floramv« splitski rojak Branko Kovačič. Predstava se vrši izključno v korist mladinskemu socijalnomu skladu JS, vsled česar je občinstvo vljudno vabljeno, da isto poseti v čim večjem številu.
—Ij Združene šentpetrske in sentja-kobsko-trnovske CM podružnice prirede običajno »Jurjevanje« na Gradu v nedeljo dne 6. maja. Vse ljubljansko nrrebi-valstvo  iskreno vabimo.
—Ij Udruženje geometrov in geocietov, sekcija Ljubljana, vabi vee člane, da se v Čim večjem številu udeleže predavanja, ki ga bo imel veeučili&ki profesor g. Frost o novi metodi določevanja azimuta ter računanja geografskih koordinat. Predavanje bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20 uri v poslopju rudarskega instituta. 1 nadstropje.
—lj Na zborovanju mestnega odseka sekcije lesnih trgovcev dravske banovine, ki se je vršilo v soboto 28. t. m. v dvorani Trgovskega doma. je bila sprejeta med drugim tudi resolucija, ki zahteva ustavitev vseh eksekucij in odgoditev plačevanja obresti in leer»:tala denarnim zavodom za dobo enega leta glede na zvišanje carine na naš les v Italiji.
—lj Borza dela v Ljubljani išče knjigo-veškega vaienca. strojnika za bencinske motorje (v Srbijo), kleparja za avtomobile, čr-koslikarja in mojstra za tekstilno tovarno (Srbija).
—Ij Karambol. Davi se je na Marijinem
trgu zaletel kolesar, mesarski pomočnik, v gospo. Hujše nesreče ni bilo, kot da si je gospa umazala črn plašč. Sicer je pa bila prestrašena fn Je mislila, da ni nič hudega, čeprav je šepala In Je imela najbrž zvito nogo Mesarski pomočniki so znani po svojih divjih dirkah, bodisi, da se vozijo s kolesi ali z vozovi Zdi se, da si mesarji laste predpravlco. da smejo noreti po cestah  Razlika je med naglo in
brezobzirno voinjo. Čeprav Je LJubljana provincijalno mesto, vendar ne smemo prepovedati hlrtrega voznega prometa, odločno Je pa treba odpraviti mesarske dirke, slasti na prometnih križiščih, kakršno Je Marijin trg.
— Stanje ponesrečencev pri tomboli povoljno. Včeraj se Je na Kongresnem trgu tik pred zaključkom tombole podrl oder, pri čemer Je bilo več ljujdl ranjenih. Reševalci bo prepeljali v bolnico Štiri člana Krianove rodbine, in sicer mater Franči«to, bčerfki Olgo in Martino ter sina Romana, poleg njih pa Se VladlmiT-ja KofcaJja z Vodovodne ceste m Marjeto Koširjevo s Poljanske ceste, a naposled še kletno Jerico Mauserjevo s Tr*a5fke ceste. Vel ti so dobili samo lažje poškodbe ali pa so dobili praske od padajočega traffnovja. V boin4d so Jkn nodlll potrebno pomoč In d«vi so laAfco 9t1rje ponesrečenci j©vod. le z«puetUV Po Ltubrja/nl so se Sirile res*, <1a Je b*o več smrtnih žrtev.
• Na progi LJubljana SaAak Je s dnem
30. t- m vzpostavljen zopet redni avtobusni promet. Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj, odhod s SuSeka ob 14.80. — Avto-podjetje Pečnfkar
30 letnica loške obrtno nadaljevalne Sole
Škofje Loka, 29. aprila.
»Kdor >e ne pozna, je tudi ne ceni«, tako bi lahko rekli o loški obrtni nadaljevalni soli, ki % največjim samozataje van jem in sredi vseii mogočib neprilik vrsi svojo kulturno misijo med vajenci Škofjeloškega območja, 35 iet ima ta učni zavod za seboj, tiho, skromno deluje, a vendar so izšle iz njega stotine, da tisoči vajencev, ki so se pod vplivom šole ne samo vzgajali in odtegovali slabim vplivom ulice, marveč tudi poglabljali v svojo stroko, seveda le teoretično, saj delavnic v šoli ni. Solo so vodili trije zaslužni šolniki gg. Friderik Kramer, potem Vinko Zahrastnik, sedaj šolski nadzornik in zadnja leta Jakob Rojic, ki so storili vse. da dajo zavodu v okviru možnosti tisto notranje življenje, ki ga šola po
svojem učnem in vzgojnem poslanstvu zasluži. §ol« nima mnogo prijateljev. So stroški z njo. Kakor da bi 9e dalo iz nič kaj ustvariti! Od leta do leta se ne ve, ali jo bo mogoče vzdržati, ko pa ni sredstev, ali pa so tako pičla, da ne kriičjo redn:h izdatkov. Z zadoščenjem pa moramo poudariti razumevanje za šolo med obrtniki, ki so posegli po samopomoči. Izdelki od pomočniških preizkušenj pridejo v šolsko zbirko učil m to brezplačno, ker novih predlog ni mogoče kupiti. Solo vzdržujejo v ostalem vse tri prizadete občine, banska uprava, zbornica TOI in drugi njeni prijatelji, med katere moramo šteti tudi Okrajno hranilnico in nekatere zadruge. Tako se prerije, kakor se pač more ...
Davi je zaključila šola svoje 35 šolsko leto. Vajenci so se zbrali vpričo predmetnih učiteljev v šolski dvorani, nakar je imel g. Rojic na mladino zelo lep nagovor. Zahvalne besede je izpregovoril mesarski vajenec Gosar Anton, temu pa je sledila razdelitev odhodnih in letnih izpričeval in risarskih izdelkov. Letos je obiskovalo šolo 41 učencev, torej v vseh povojnih letih najmanj (največ 88), kar je pač najlepši dokaz krize, ki gospodari med obrtniki.
Kljub vsem trpkim besedam, ki silijo v pero. ne moremo preko želje: Naši obrtni šoli bodi usojenih še mnogo najlepših in uspehov polnih let.
Vrtnice je kradel
Škof ja Loka, 29. aprila. Bilo je 16. aprila popoldne, ki je prišel v Karlinovo gostilno na Plevni okoli 40 let star moški, precej čokat, nizke postave. S seboj je nosil več visokih vrtnic. Kmalu je bil neznanec zapleten z gostilničarko go. Ano v najživahnejši razgovor. Trdil je, da prihaja iz Ljubljane od cvetličarne Vato-vec, ki ga je poslala v Skofjo Loko, da proda vrtnice lesnemu trgovcu Marconu, ki pa je baš ta čas odpotoval v Italijo. Zelo neljubo bi mu zato bilo. ako bi moral nositi vrtnice nazaj v mesto, pa naj jih vendar ona kupi, češ, da iih bo dal zelo poceni. Gostilniearka je lepim besedam res verjela in je vrtnice posadila na svojem vrtu.
Od tedaj je minilo skoro dva tedna, v petek pa se je tujec zopet pojavil, to pot tudi z malimi vrtnicami, ovijalkami. Prav tako gostobeseden kot prvič, je bil tudi to pot. in se kazal Karlinovi kot zelo soliden prodajalec. Sel je sam na vrt in posadil vrtnice, poleg tega pa še nekatere izmenjal, o katerih je trdila gosti ln i čarka, da slabo uspevajo. Potem, ko je dobil dobro malo južino, se je prijazni moški poslovil in odšel.
Včeraj je pa prišel h Karlinovim posta-jenačelnik g. Krulej Adalbert in povedal, da mu je bilo ukradenih ponoči 16 najlepših vrtnic, \Tednih 320 Din. »O, naše pa prav lepo rasto,« mu je odgovorila Karli" nova in povabila g. Kruleja na vrt. Mislite si pa lahko presenečenje obeh, ko sta ugotovila, da so tudi s tega vrta vrtnice izginile ___
Bilo je takoj jasno, da jih ni ukradel nihče drugi nego prevejani prodajalec vrtnic sam. Ukradene vrtnice je prodajal, jih sam posadil in jih zopet ukradel tako, da so bile iste vrtnice večkrat ukradene in zopet prodane. Tako je ugotovila preiskava.
Okradenca sta namreč drzno tatvino prijavila orožnikom, ki so pričeli zasledovati tatinskega bratca. Neznanec je >prav
I jal svoj posel kar na debelo. Vrtnice je pokradel tudi z vrta Vinka Grobolška v Starem dvoru, druge je pokradel s kranjskega pokopališča: kradel je pač povsod, kjer se je dalo. V Kranju se je oglasil v hotelu Unionu in pri vrtnarju Avgustu Lapu. Ni pa še znano, kje je bilo ukradenih
II vrtnic, ki jih je kupila Karlinova, in 24 ovijalk, ki jih jc imel tudi pri sebi.
Sledovi vodijo v Nasovice v kamniški srez, kjer je umni »trgovec« z vrtnicami doma. Gre za nekega Jožeta.
Veletrgovina.
— Dajte mi, prosim, kavino žličko.
— Oprostite, mi prodajamo samo na debelo.
— Pa mi jih dajte četrt tu ca ta.
V restavracij!.
— Prinesite mi dunajski zrezek, mojemu sinku pa polovično porcijo.
— Oprostite, gospod, toda iz naših zrezkov ne moremo delati polovičnih porcij.
Trbovlje, 29. aprila.
V četrtek popoldne se je vršil v dvorani Sokol ske ga doma občni zbor tukajšnje Zadružne elektrarne. Koliko važnost pripisujejo zadružniki tej gospodarski ustanovi, je dokazovala izredna lepa udeležba članov, ki se jih je zbralo na občnem zboru okrog 170. Zanimanje za letošnji občni zbor Zadružne elektrarne pa so vzbudili med zadružniki sestanki zadružnikov, sklicani z gotove strani z namenom, da bi k za letošnji občni zbor ZE vrtnidik> flm večje zanimanje zadrufnrkov.
Občni zbor je vodil načelnik, šol. upravitelj g. Robert Plavšak ki je 8 topfimi besedami pozdravil »brane zadružnike ter ie-razil željo, da bi občni zbor te ^elevaine gospodarske ustanove potekel v najlepši harmoniji in soglasju vseh zadružnikov. Da je napredek Zadružne elektrarne v Trbovljah vsestransko tako rezveseljev, se imajo za-drugarji zahvaliti dejstvu, ker do danes delovalo v zadrugi izključno na gospodarski podlagi. Načelstvo in nadzorstvo je imelo pri svojem poslovanju v vidu iz-klfučno interese zadružnikov. Zato lahko trboveljska Zadružna elektrarna danes s ponosom naglasi, da nima le najcenejšega električnega toka v državi, marveč je razen tega še visoko aktivna, saj razpolaga z rezervnim skladom in naloženim denarjem v skupnem znesku Din 369.879'49. To dejstvo mora razveseliti in zadovoljiti vsakega sa-dru^arja. zato moramo tu-dri v bodoče stremeti za tem, da bodo upravljali zadrugo nesebični, požrtvovalni in gospodarsko sposobni zadrugarji, kakor doslej, kar najbolje izpričujejo dosedanji uspehi zadruge.
Nato je poročal o denarnem prometu in bilanci g. Berger. Iz njegovega poročila posnemamo, da je imela zadruga v preteklem poslovnem letu 303.26T41 Din dohodkov, teT prilično enako izdatkov da pa se je Čisti dobiček napram prejšnjemu letu znatno zvišal. Istotako je poroča1 za nadzorstvo g. Berger, ki je dejal, da je bila revizija izvršena tudi s trani revizorja Zveze slovenskih zadrug. Denarno poslovanje je brilo r naj-
Iz Novega mesta
— Anton Paučić umrl. V petek zgodaj zjutraj je za vedno zati&nil oči trgovec goep. Anton Faučič. Rodil se je leta 1S51 V Gatini pri Žalni, kjer je ž« v svoji naladoeti pokazal izredno zanimanje za trgovino. Kot trgovec je trgoval z mofco in dežeLnimi pridelki v Ljuibljani. se preselil v Stražo pri Novem meetu, 1. 1914. pa se je preselil z otroki v Novo mesto. Z neumorno delavnostjo si je pridobil lepo premoženje, pri tem pa lepo vzgojil svoje otroke, ki žive v zgledni harmoniji ter pomagajo drug dragemu. V svojih poanih letih se je Davil % astronomijo, ter isto proučeval tudi iz 2inanfltve-iiih revij. Prudil se je tudi z napravo »•perpetum mobila« ln napravil med 'tru-gim tudi tehnično zelo dober nacrt, ki ga je prevzel ljubljanski muzej. Pokojniku, ki je bil zvest naročnik naaega lieta, bodi ohranjen časten spomin, preostalim pa naše  iskreno sožalje!
— Vzorno delovanje sokolske čete. Ni že dolgo, kar se je osnovala v št. Petru pri Novem mestu sokolska četa, ki pa je že sedaj pokazala krasoie uspehe. V nedeljo je otvorila svoj oder v šolski telovadnici. Člani Sokola so v igri »Trije ptički« pokazali veliko navdušenje za sokolsko delo, simpatijo vsega občinstva pa so odnesli mali Sokolići, ki so svoje proste vaje izvedli res lepo. Prireditvi je prisostvoval župni načelnik br. Papež, ki ima največ zaslug za vse obstoječe sokolsko delo v novomeškem družtvu. kot inicijator  za   okoliška društva.
— Zadušnica za Hugollnom Sattnerjem. V petek zjutraj se je brala v tuk. frančiškanski cerkvi maša zadušnica »a pokojnim p. Hugolinom Sattnerjem. našim rojakom. Pokojni je storil na glasbenem polju tudi v našem mestu mnogo, saj je bil organist in pevovodja frančiškans-kega pevskega zbora ter učitelj glasbe na tak. gimnaziji.
Tonetu Pintarju v slovo
Al' prijatelja sem nazaj, nikdar   več  ne bo.
Ljubljana, 3u. aprila. Žalostno so peli zvonovi, ko smo te spremljali k zadnjemu počitku, milo je zapela »Lira« globoke žalostlnke 'n turobno zatrobila godba mrtvaško koračnico; žalostni »Miserere« te je spremljal na zadnji poti. Zares, izgubili smo prijatelja, ki v Kamniku bržKnne ni imel sovražnika.
Tone Pintar, živa dobrota, vedno si bil vesel, uslužen, iskren, na tebi ni bilo madeža zavisti in zahrbtnosti! Dober si bil slehernemu, prijazen in ljubeznjiv in v resnici dobro želeči bližnji svojemu Miž-njenuu. Tvoj veseli značaj je razveselil vsakega, zato je bilo bivanje v tvoji imž-bi tako prijetno. Tvoja poštenost in možatost ti je pridobila spoštovanje, tvoja ljubeznivost ti je vračala ljubezen vsakega, ki te je poznal.
Kot navdušen pevec, gromoviti r-a»tst, si ljubil idealmo svojo slovensko pesem in s tem častil in bodril malodušneže v zaupanju v boljšo bodočnost. Pred leti sva kovala nacrte, da bi ustanovila kvin tet, ki bi zanesel koroško pesem v njen', deviški pristnosti med vse sloje Slovencev, ter jim pokazal, da je ta prekrasna cvetika koroške poezije vredna vse ljube* ni in naklonjenosti slovenskega naroda Tone se je postavil kot živ steber tega podjetja Zbrala s^a najboljše glasove Kamnika, Tone pa se je hotel žrtvovati do skrajnosti in hoditi iz Ljubljane i vajam in tudi gmotno prispevati Pet- ali celo šestkrat smo se sešli. a navse zadnje je padel ta načrt v vodo. Zakaj? To vemo mi in ostane pri nas.
Tonetova srčna  želja je bila naučiti se tudi  maše    in    pohiteti  s koncertom v Gornji  erad.   njegov  rojstni  kraj, zapeti v  mogočni   .akustični  cerkvi   mašo. popoldne   pa   razveseliti   prijatelje   s koroškim  koncertom   Ko  je priredila kamni ška   -Lira*   na  nobndo  koroških rodolju bov  izlet  na  Koroško   kjer je Dod vod stvom   junaškega   tenorja   Franceta Ste leta. basistov Pintaria. Vremšaka in dru gih vrlih  pevcev v Celovcu ter po deželi dosegla  velik uspeh    in    prišla  5 slavo
lepšem redu. kar je ugotovilo nadzorstvo in reviziji.
Sledile so volitve L vodoma navedeni sestanki to dali povod, da sta bili predložen zadružnikom 2 listi. Izvoliti je bilo treba letos 3 Člane v načelstvo in 5 članov v nadzorstvo. Izvoljeni so bili v načelstvo gg Pavlenč, Zadobovšek in Hribovšek. V nadzorstvo pa so bili predlagani gg. Šetinc Počiva všek, Berger, Jordan m Novak. Ker pa je g. Šetinc kandidaturo odplonil. je bil mesto njega predlagan g. Sušnik Mirko, ki je bil z ostalimi zgoraj navedenim' nato z večino glasov izvoljen v nadzorstvo.
Gg. Kačnik in Grenko sta nato predlagala načejstvu, da se naj dela na pocenitvi tako. ker se izkazuje še dobiček.
G. Režim Karol se predlogu pridružuje ter predlaga, naj bi načelstvo stremelo za tem. da bi se od rezerv, ki »o v bankah in hranilnicah naložene, dvignile vsaj obresti, za katere se naj zadružnikom cena toku zniža. Ietotako predlaga, da se naj vsakemu zadružniku, ki bi v 3 mesecih toka zadrugi ne plačal, tok kratkomalo ukine. Tozadevno naj se obretovodjo Zadružne elektrarne pooblasti, da naj točno po tem predlogu postopa. Predlog g. Režuna je bi soglasno z odobravanjem sprejet — Istotako j« bil soglasno sprejet predlog g Režuna, da naj plačujejo zadružniki zadrugi tok še v naprej potom čekovnih položnic, odkloni pa naj se predlog, da bi se toko vina pobirala potom posebnih zbiralcev kar bi poslovanje le kompliciralo in tudi podreti k>.
Da je občni »bor Zadružne elektrarne potekel ▼ talci harmoniji in soglasju, se je zahvarlti pred vsem veliki uvidevnosti in sposobnosti   načelnike  g. PJavšaka. ki je
povsod mflil in blažil. Kjerkoli so nastale ostrejše kontraveme, ki so se pojavljale kot posledice zadnjih sestankov in polemik okrog Zadružne elektrarne. Občni zbor pa je tudi pokazal, da bo Zadružna elektrarna tudi v bodoče gospodarska ustanova, ker le na gospodarski podlagi ji je zasiguran uspeh   in  napTed«nc   v prid  zadružnikov in
sp!oAno»ri.
ovenčadaa oouiov, je Ton« P«Latar Ui ae-zelo. njeno poAteino lj-udetvo In njeftovo prelepo peeem tato globoJto vzljubil, (U so se sukali najini pogovori vedam ofcrof te&a predane ta.
Kot  iskrenemu  ljubitelju  fffrrtrilru pe-«mi naj ti zazveni v blag spomin ie deča;
Zdaj  črea  s*rira,di liet, ne bo čriviov bol driet; ne bo gvave bol las, m pa naju en gvas.
Pa   rwe  bo minulo vee bo predio, »naj orea Miradl liet, vae  pohabljeno bo.
L.  Horvat, nadu on j
Nova delavska godba
Maribor, 20. apr V nedeljo   dopoldne   se je vršil v gornjih prostorih pri »Orlu« ustanovni občni zbor Godbenega društva delavstva tovarne
Hutter. Nad 2SU0 delavcev in delavk je iif vdušeno pozdravilo ta pokret za lastno de lavako godbo.    Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Ferš Štefan. Obl čajnim    poročilom  predsednika    g Feria tajnika g. Jarca in blagajnika g.  Lubca so sledile volitve, pri katerih je bil g. Fer^- il voljen za predsednika; odborniki pa su |g Markež Ivan,    Krištof Ivana.    Fra> Ani Springer Maks,    Lešnik  Avgust, Anschel Franc. Jarc  Alojz,  fCokol    Stanko Lobe Ivan in Kralj Franc.
Namen ustanovljenega društva jc ^ujm in vzdrževati instrumentalno glasbu. petje v pevskih zborih, skrbeti za potrebni na raščaj, prirejati koncerte in zabave, »ode lovati pri vseh delavskih prireditvah oddajati godbo za domače    veselice   in p« pri pogrebih društvenih članov  tir pospe sevati srčno kulturo delavstva  Občni /bor bi bil za iM.aribor prav lep dogodek, fic bi nekateri    prenapeti    politiki    ne smatrali zbor za forum, kjer lahko    strankarijo in intrigirajo. Prav toplo je pozdravljati, da so ustanovitelji stavili v pravila, da izključujejo vsako politiko v tem društvu, ven dar   so    pa   prav s tiste strani padali na občnem zboru klici »kaj boste, \ i p l in tem klicem so odgovarjali z »rdeckarji«
itd.   Enkrat  za   vselej   naj   merodajn.   t in telji tem prenapetežem povedo, da sw  m > rajo točno držati odredb, ki zabranjujiju vsako strankarstvo. Sicer pa bodi ra nova delavska  godba   toplo pozdravljena.
—   Slavnostni   občni   zbor   Sokola Vič. Kot uvodna svečanost ob priliki sicniit-ga jubileja viškega Sokola se bo vršil v soboto o- maja ob 2u. v dvorani Sokol ki ga  doma na  Viču  slavnosten obćni /cb^i na  katerem  bodu  društveni taalceijOA«rji podali bilanco 241etut'ga delovanja vWn ga  Sokola.  Dnevni  red siavnus .m-ga »Učnega  zbora  je  naslednji;   1.  otvorite* n pozdrav,  2.   kratek  pregled  SSletaega »■ Iovanja viskega Sokola, S, nagovor brati načelnika o pomenu sokolske    \ zsoj, , i pozdravi  zaetopnikov sokolstva in 8G*tov, 5. proglasitev  vstopa v jubilejno leto P končanem slavnostnem občnem zboru bo prijateljski   večer  s  sodelovanjem tokoi skega orkestra. Opozarjamo vse brate in sestre   ter  predstavnike  sokolstva   la cenjene goste, da se ob tej priliki rplJejo v spominsko knjigo, ki bo razgrnjena ta večer na občnem zboru.    Uprava Sok-oa Vič pričakuje, da se bo članstvo  in m vabljeni gosti  udeležili  slavnostnega .*oč nega zbora v čim večjem številu ter *ak, pokazali   priznanje   241etnemu neumorne mu  in  požrtvovalnemu delovanju vift'..egn Sokola   za   jugoslovensko   ln nacijonaln« misel v viški občini  Zdravo! — Uprave
Ujema se.
Sodnik: Obtoženec, obsojeni ste zaradi tatvine ure na dve leti ječe.
Obtoženec: Sakra, to se pa imenitno ujema! Na uri ie bilo vjrraviran^ Jamčimo za dve leti.
Sijajno.
— Pomisli, pri Eskimih traja nu. pol leta.
— To je sijajno! Tam lahko vložit: zakonca tožbo za ločitev §e v poročn noči.
tev 98
»SLOVENSKI  NAROD«, dno SO. aprila 1084
Naši novinarji so zborovali
Prisrčen sprejem v St. Jurju ob južni železnici — Uspešno delovanje novinarske stanovske organizacije
Ljubljana. 30. aprila.
Majniški St. Jut, ki leži med grički in hribčki kakor jaslice je imel včeraj v go-steh slovenske novinarje. Slavnostnega sprejema ni bilo. ker so novinarji prihajali z različnim vlaki, pač so jih pa prišli na postajo sprejet profesorji kmetijske šole z direktorjem g. inž. Petkovškom na čelu in več uglednih tržanov.
Št. Jur je bil ves v zastavah in je imel kar dvojen praznik, saj je obhajal tudi žegnanje svojega patrona. Mariborčani at> prišli s svetim paladijem svojega ceha, ki je njegov žegen okrepil ves novinarski »bor.   Naglo smo se spoznali z gostoljub-
v obeh referatih mnogo težkega in dolgotrajnega dela. Pravilnik o penzijskem fondu zagotavlja pokojnino tudi članu, ki ne bi dočakal poslovanja fonda. Po referatih so zborovalci za pokojninski fond soglasno votirali 25.000 Din.
Pri volitvah je bil med najprisrčnejšimi ovacijami že enajstič izvoljen za predsednika duaa organizacije direktor g. Stanko V*r«ot> prav tako so bili pa z vzklikom izvoljeni v odbor gg. dr. Ivan Ahftm, dr. Lojse Berce, Bofcidar Borko, Fran Brozo-vič, Stanko Kosovel. Rodoflf Ožim, Drago Potoftnfk, Josip Pnmk, Fran Terseglav, Josip Zupančič. Aleksander 2e!eamikar io
nim direktorjem kmetijske šole g. inž. Petkovakom in inž. Vardjanom, ki sta nas po bežnem ogledu trga takoj peljala v banovinsko kmerijsko-gospodinjsko šolo, kjer nam je ravnateljica ga. Knez-Goričanova s svojimi učiteljicami in gojenkami vse pripravila nad vse udobno, da smo se takoj počutili kakor doma.
Predsednik g. Stanko Vi ran t je otvo-ril XV. redni občni zbor JMU, sekcija Ljubljana, s pozdravom gostoljubnih domačinov direktorja inž. Petkovška in ravnateljice ge. Knez-Goričanove, nato je pa podal v glavnih obrisih poročilo o delovanju novinarske organizacije. Navzlic optimizmu se položaj slabša, kar občutijo zlasti posamezniki, a tudi cele skupine, vendar pa viška krize še nismo dosegli. Vedno bolj je potreben lani ustanovljeni tovariški sklad, prav tako pa rudi pokojninski fond, treba je pa iskati še drugih virov za življenjski obstanek. Reorganizacija in pomladitev novinarske organizacije za vso državo se je popolnoma posrečila in je pri tem težavnem delu igrala ljubljanska sekcija prav uspešno vlogo. Pri novi centrali v Beogradu so vsa mesta brez honorarjev in vsi funkcionarji so v resnici kolegialno požrtvovalni in vneti delavci za koristi stanu. Ob glavni skupščini namerava centrala povabiti tudi bolgarske kolege in jih povesti na Jadran. Izločeni so bili vsi dosedanji člani, ki niso popolni novinarji, nekaterim je bila pa dovoljena samo pasivna volilna pravica. Ko je predsednik poročal še o socialnih akcijah, je bila odposlana brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravi ostalim sekcijam ter centrali in pa županstvu Novega mesta, ki ga imajo novinarji še od lanske skupščine v najlepšem spominu.
Direktor g. inž. Petkovšek je pozdravil zborovalce v imenu kmetijsko-go-spodinjske šole in kmetijske šole ter v imenu vseh Šentjurčanov, ki jih je pohvalil kot prav trezno ljudstvo. V interesu kmetijskega šolstva in našega kmeta sploh je govornik naprosil novinarje za podporo pri delu na kmetih, ker bo le izobrazba rešila naše kmetijstvo. Po vojni sm^ v tem pogledu pri produkciji v zadružništvu in gospodarskem delu nazadovali bolj, nego vsa Evropa, napredovati pa moremo le z izobrazbo kmeta samega, saj nam je znameniti poljski strokovnjak očital, da delamo brez kmetov in zato ni napredka. G o r-nikove besede so šle tudi novinarjem iz srca, kar je dokazalo spontano odobravanje in predsednikovo zagotovilo, da bomo pri delu v korist kmeta vedno podpirali strokovnjake.
Tajnik g. Kosovel je poročal o reorganizaciji in o novih pravilih, ki so podlaga čisto poklicni novinarski organizaciji, med drugim nam je pa tudi poročal, da ima ljubljanska sekcija sedaj 76 rednih. 18 pripravnih in 5 izrednih članov.
Iz obširnega poročila blagajnika g. P o-t o č n i k a posnemamo, da ima Tovariški sklad s posmrtninskim zavarovanjem in zavarovanjem zoper brezposelnost že prvo leto okrog 50.000 Din, pokojninski fond ljubi j. sekcije blizu 200.000 Din, za gospodarsko akcijo je pa sekcija dala 80.000 Din. Promet je narastel že nad pol milijona dinarjev in bilanca izkazuje znaten prebitek, kar dokazuje prevdamo poslovanje odbora.
Po podrobnih pojasnilih poslovodje g. Prunka k blagajnikovemu poročilu je v imenu nadzorstva predlagal g. Ante Beg absolutorij s pohvalo, nato pa g. Jože Z u-p a n č i č predlagal, naj odbor prouči pota, kako bi bilo mogoče brez obremenitve članstva povečati dotok sredstev za Tovariški sklad in za novinarsko zadrugo »Novinarski dom«. Vsa poročila in predlogi so bili sprejeti soglasno.
Predsednik g. Vi ran t je nato poročal o spremembi sekcijskega pravilnika, ki je bil tudi sprejet soglasno, nadalje je pa poročal načelnik odseka za tovariški sklad g. Brozovič o spremembi pravilnika Tovariškega sklada, ki bodo do njegovih podpor razen posmrtnine imeli pravico tudi svojci umrlih članov. Sklad stopa v funkcijo in nova uprava naj pokaže čim največ kolegialnega socialnega smisla. Po odobravanju je občni zbor soglasno naklonil 5000 Din Tovariškemu skladu za brezposelne razen tega pa še druge ugodnosti Član uprave centralnega penzijskega fonda v Beogradu g. Seunig je o pokojninskem skadu podal prav obširen in instruk-tiven referat, iz katerega posnemamo, da je imel sklad 31. decembra 1933. nad 1,100.000 Din kapitala. O tem komplicira nem vprašanju je dodatno poročal še g O z i m. ki je podal prav tako podrobno •n jasno sliko kot glavni referent zlasti s statistikami, končno je pa predlagal resolucijo o zavarovanju pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Resolucija je bila soglasno sprejeta, aplavz pa zaslužen, saj ie
iz Maribora Udo Kasper in dr. Pran Va-tovec. Ko so bili z vzklikom izvoljeni tudi člani nadzorstva in razsodišča ter delegati za centralno upravo JNTJ, je občni zbor pooblastil odbor za izbiro delegatov za glavno skupščino centrale. Ko se je predsednik med aplavzom skromno zahvalil za svojo ponovno izvolitev, so zborovalci razpravljali tudi glede novinarskih znakov in legitimacij, ki jih dobe v kratkem, ln o kršenju prepovedi medsebojnega napadanja članov v listih, je bila na predlog g. Jožeta Zupančiča, sprejeta, ostra resolucija glede raznih ekskurzij v inozemstvo, da se jih člani ne bodo smeli udeleževati brez obvestila organizacije in njenega odobrenja.
Občni zfoor je pokazal razveseljivo sliko stanovske solidarnosti in zavednosti naših novinarjev.
Ko je bilo zborovanje zaključeno dele ob 14., so se zborovalci s svojimi gosti takoj preselili v veliko dvorano kmetijske šole, kjer je ravnateljica ga. Knezova, z izvrstno pripravljenim obedom, kjer so stregle gojenke pod vodstvom učiteljice gdč. Kolari čeve, dokazale lepe uspehe zaupane ji šole v kuharskem pogledu. Izvrstna je bila tudi kapljica, a za abstinente je bila na razpolago dolga vrsta najdelikatnejših doma izdelanih sadnih sokov. Predsednik g. Virant je pozdravil goste: župana g. Josipa Cretnika in podžupana g. Franca Mastnaka, zastopnika celjskega sreskega načelstva podnačelnika g. Antona, Svetino, okrožnega zdravnika g. dr. Frana Svetino in šolskega, upravitelja g. Žagarja,, zlasti se je pa zahvalil ravnatelju ing. Petkov-sku in ravnateljici ge. Knezovi za gostoljubnost ter poudarjal, da so se novinarji radi odločili za lepi št. Jur, da vidijo tudi obe daleč čez meje banovine sloveči kmetijski šoli. Radi bomo poročali resnično sodbo, ki je nadvse ugodna o vsem, kar smo videli! Končno je predsednik nazdravil v prospeh št. Jurja in obeh šol ter obema vodstvoma šol z vsemi pomočniki in pomočnicami. Trški župan g. čretnik je s prav duhovitimi besedami požele! novinarjem več svobode, a dr. Svetina je opisal pomen št. Jurja za naš napredek in kulturo ter opozoril, da bo 13. majnika na rojstni hiši skladatelja Gustava Ipavca odkrita spominska plošča, nato pa postavijo spomenik tudi obema šentjurskima slavčkoma, bratoma Ipavcema. V imenu sreskega načelstva je govoril še podnačel-nik g. Svetina, nato je pa predsednik g. Virant v znamenje priznanja izročil za iz-letni fond gojenk skromen prispevek, prav tako pa tudi prvi prispevek za spomenik bratoma Ipavcema. Napitnice so se vrstile za napitnico, ki je med njimi izzvala največje odobravanje zdravica predsedniku g. Virantu, a končno je prišel na dnevni red tradicionalni »starček« g. Prunka s spremljanjem vse vesele družbe.
Po obedu so profesorice in profesorji šol razkazal! še oba zavoda, kjer so novinarji zlasti občudovali tako snago in red, kakor bi bili v sanatoriju. Seveda smo videli tudi vzorne hleve s krasno živino in konji ter prešiči, najbolj všeč nam je bil pa čudovit alpski vrt, ki je gotovo najbogatejši skalnjak v vsej državi, saj je na njem g. ing. Vardjan zbral nad 400 vrst samih različnih saksifrag, da se v tem pogledu s tem malim vrtičkom ne morejo kosati niti znameniti inozemski botanični vrtovi. Vrt je poln sedaj modernih cvetlic, na njem je pa tudi vsa naša alpska flora. Posebno nam je imponirala 60 m dolga greda naj-raznovrstnejših dali j, občudovali smo pa tudi vrtnarsko arhitektonsko vzoren vrt g. dr. Svetine, kjer je g. ing. Vardjan dokazal, kako potreben bi nam bil ta umetnik za moderne vrtove v Ljubljani.
Slovo od št. Jurja je bilo veselo in težko, zato se pa gotovo Še vsakdo rad vrne v to prekrasno idilo.
ZVOČNI KINO »DVOR« - Tel. 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri
Ken Mavnard
v senzaciji nad senzacijo
„Na meji Texasa"
Jutri!      Magda Schneider Jutri! v sijajni šaloigri »SUZANA V KOPELJI« Najnižje cene: Din 4,50 in Din 6.50
Zborovanje Narodne odbrane na Jesenicah
Narodna odbrana se bori za zboljšanje težkih gospodarskih ki socialnih razmer.
Nobena tajna.
Zaročenec pravi bratcu svoje zaročenke: Si že slišal. Mihec, da spadam od danes k vaši rodbini?
Mihec: To že davno vem.
Jesenice, 2©. aprila.
Dan^e dopoldne 6e je vršil v dvorani Sokolskoga dome izredno dobro obiskan zbor Narodne odbrane. Obzirna dvorana je bila skoraj do kraja zasedena, med zborovalci je bilo najmočneje zastopano narodno delavstvo in pa mladina, ki je docela zasMIa ozadje dvorane. Na Jesenicah e$ v zadnjem času nacionalni pokret močno širi, osobito pa med vrstami Narodne odbrano, ki dela tiho in siMematieno na vseh področjih na-rionalne&a, gospodarstva in kuitamega Življenja.
Zborovanje te ot*oi41 pre^teednrk kratjervne organizacije HO g. tvm, Jp powdjBTil navzoče, osofagto na o^<*?edWite obtastae smisMŠjb Ht) £ dr. Josipa Cepr.nđra ter gg. dr. h*** Hfetonfei m Borisa Sanefeia n Izubijane.
Ob vfharnUi aklamacija* navzoBIh je povzel besedo predsednik oblastne organizacije NO g. dr. Cepuder, ki je v l*pih besedah orisal razmere v drŽavi predi 6. m po 6. januarju, oiisal delo TO v preKtvoJnem m povojnem času. «e dotaknil naših gospodarskih, socijalnih in kulturnih razmer in vzrokov nadih eosnodarskih m socialnih težav. Narodna odbrana hoč> s sistematičnim in diec 'vplinaa*nhn delom ustvariti boljše pogoje za živ ljenje najširšim plastem naš epa naroda. Zalo natančno je povornik definiral geslo >$voii k svojim«, ki edino in najmočneje orožje proti izfroriScevateem naro-ra, naglaša>l Jo, da so narodna le tista podjetja, ki zaposlujejo domače delovne moči, kupujejo domače sirovine in ki svoje najboljše izdelka prodajajo po istih ali celo nižjih cenah, kot se prodajajo tuji izdelki v naši državi. O tujem kapitalu je govornik omenjal, da nam je vedno dobrodošel, če oploia naše narodno gospodarstvo, toda zavedati se mora, da je v naši državi gost, da mora zaposliti naše domače delovne in duševne moči, kupovati domače 6irovine, ne sme pa smatrati naše zemlje za zamorsko kolonijo in iztisniti iz n)e vseh dobrin, izkoriščati delovnih moči, pošiljati tu nabra-
nega denarja v tujino, tn p* postiti opustošenj a, bedo, bolezni in nesreče. Obširno je govornik poročal o številu možem©ev v naši državi ter o številu naših delavcev v Nemčiji, omeanjal žrvijenje inocemeev pri nas in naših delavcev v tujini ter se dotaknil zahteve o minimalnih plačah, ki bi bile za delavstvo v goiovih pokrajinah države lab-ko škodljive. Govornik je fel za svoja stvarna ievajanja viharne ovaeije nmmMk.
Kot dragi govornik fe povzel besedo Boris taMOn H Ljrtbljana, ki )» d*oefltt|o dn^bo, oredvuctn pa ts za oedMBrvteifie čnšdbnfh in 4k$ um**. Cferoo Je poročal * Be*pp4ti& bjftgevitm v ~
* *eqMk Msmm v It*tt*i tove nsoOse aa zboMSanJe Gospodarskih razmer ▼ Zridingenih državah, ki pa nikjer niso dosegi tega, kav 90 si števili za cilj. Govornik je omenjal, da smo Slovani proret sanj a vi, da preveč podlegamo vplivni dfrugib, da pKBwW radi rušimo to, kar je nase m gradimo k>, kar last drugih; povdarjal |e, da je v unionu liberalizem in demokracija ln da so na pohodu nove smeri, nova na8ela in dofetrioe, ki bodo preoblikale crmžJbo m sistem. Za svatfa stvarna izvajanj« j*» 8el dolgotrajna odobravanja navzočih. Kot tretji govoiik je nastopil g. dr. Ivan Poto-kar iz I/juibljane. Tudi on je poročal o izkoriščanju delavstva in drufrih nižjih slojev po kapitalistih in omenjal konkretne primere, da se plačuje delavstvo pri nakaft-srih podjetjih po dinar ali manj na uro. Za*o je pozival vse navzoče, da si skupno sežejo v roke in da si s skupnim solidnim delom in vztrarno  borbo  zbolSšajo svoj* življenjske
pgoje. Tudi g. dr. Potokar f» bil deležen viharnih ovacfj zborovateev.
K besedi so se oglasili &e nekateri domaČi predstavniki delavstva, ki so iznjsli lokalne zadeve, ki tarejo nase delavstvo v boju za eksistenco, katerim pa )e g. dr. Ce-ouder odgovarjal na njihova vprašanja, nakar     g. predsednik zakliučil zborovanje.
Tujski promet v Kamniku
Kamnik na tujskoprometinli razstavah na Dunaju ln v Plzni.
niške lepote bodo ffhnafi.
Kam-
Ljubijana, 30. aprila. V tujsko-promernem pogledu vsekakor prednjači izmed vseh manjših mest naš prijazni Kamnik. Tujsko-prometno društvo dela s polno paro, počivalo ni niti tedaj, ko so vsa ostala slična društva, ob koncu sezone, malce prenehala z delom. S podvojeno silo se je delalo v takozvani »mrtvi« sezoni in tako se je tujsko-prometno društvo udeležilo razstave na Dunaju, ki se je vršila v začetku marca 1934 pod geslom »Billige und schone Reisen in das Land des ewigen Friihlings«. Kakor nam poročajo, so s svojim materialom zainteresirali za Kamnik avstrijsko javnost in ni dvoma, da bi se ne pojavil danes aH jutri kak inoze-mec, da se na licu mesta prepriča o lepotah Kamnika in okolice. Za dunajsko razstavo sledi udeležba na tuj sko-prom etnl razstavi, ki jo te dni otvori ĆehoslovaŠka-jugoslovenska liga v Plzni.
Društvo je v dogovoru glede izde'ave propagandnega filma Kamnika in okolice. Pravijo sicer, da se bo ta projekt izvedel, če bodo to dopuščale denarne prilike, 110, Kamničani so že kaj drugega rešili — čeravno niso založeni z zlatniki — pa bodo tudi tu našli srednjo pot in upamo, da bomo v doglednem času videli na platnu Kamnik kako živi in dela ...
Generalu Maistru, kamniškemu rojiKu so ob čOletnici poklonili krasen spominski album s slikami mesta Kamnik in gospod general se je divil lepim fotografijam našega kraja ter sprejel album s posebnim zadovoljstvom.
Kamniški trg je sploh dobro založen a fotografijami tako Kamnika kakor tudi okolice. Omeniti je treba tu pravo razumevanje domačega fotografa Aparn'ka, ki vsak čas producira nove posnetke Kamnika.
Kamničani izdajo vsako sezono najmanj eno brošuro in ta gre v svet v 10.000 izvodih, ali pa še več. Le*os so izdali osem strani obegajočo brošuro v nemškem jeziku, namenjeno za aozemtvp, za vse tu-in inozemske turistične d'roie, konzulate itd. Brošura vsebuje že znane fotografija kopališča, Kopišč. Kimntkf, Kamniške Bistrice z naslovno trobarvno reprodukcijo Koželjevega Malega grida s planinami.
Poleg teh brošur je »u v svet več tisoč srbohrvatskih brošur, to na za naše južne kraje od koder prav radi prhaja;o vsako leto številni letoviščarjl
Kot vsako teto bodo -ud«, letos popravili mizice in klopi po vseh tzprehajal-ščih — apelirajo pa na javnost, da te naprave čuvajo in s tem zmanjšajo vsakoletne velike izdatke.
Vsak letoviŠ^ar 'ma pri odhodu pt.pust na železnici in sicer sp }m'a h in jeseni 75%, poleti od 1. junija do 30. septembra pa 50%.
Letoviščarji se že pr'javljajo, zato se poziva meščanstvo, ia takoj prijavi vse razpoložljive   sobe Tujsko-prom društvu.
Naj bi bila letos v Kamniku uspešna sezona! Delo tujsko-prom. društ/a mora rod ti sadove! R Kos.
Smetanov ciklus simfoničnih pesnitev
MoJa domovina
ni le carokrasna godba, nego je za narod češ.kolovaški spominska tudi zato, ker ga je z opero »LibušK)« vred krepil med svetovno vojno, da ni obupal, ker tako lolgo ni bilo pomoči od nikoder. Kneginja Libuša prorokuje svojemu narodu najstrašnejše viharje in nesreče, a tudi končno zmago:
»Muj drahv nafod česky neskonft, on neskona, on pekla hruzy slavne, slavnč pfekona.«
(Moj dragi narod Češki ne zam»r§, on ne zamrč, on pekla zroze slavno, slavno zmaga vse.)
Po Libušino proročanstvo je govorilo in govori še danes tudi nam Jugoslove-nom, zvezanim po usodi v preteklosti in v bodočnosti z narodom češkoslovaškim: ne zamremo Jugosloveni, kakor ne zamro Čehoslovaki, bratje v sreči  in nesreči!
A tudi Smetanov ciklus simfonij »Moja domovina« lahko razumemo in občutimo  Jugosloveni   kot  svojo   duševno last
Prvi nel, Vyšehrad slika simbolično borbo za češKo samostojnost. Vsakdo razume .ahko, da izraža jasna, vriskajoča godba zmagoslavje, divja nesrečn. a tužna grozni poraz. Skladba se zaključuje žalostno: tristo let je bil češkoslovaški narod zasužnjen in ni imel niti nade na osvobojenje. Vendar obupal ni.
Drugi del, Vltava je najrazu-mljivej-ši in najbolj priljubljen. Slika najprej žuborenje studencev in potočkov, ki se združijo v poletno melodijo, silno strujo mogočne reke VTtave. Lovski rogovi pojo iz gozdov, plesna godba se oglasi iz vasic, med katerimi teče Vltava. Tiha, pretresljiva melodija gosli izraža mesečino noč nad Vltavo, potem se zdani. Reka dere dalje med divjimi pečinami, se v vei svoji krasoti in sili približa Pragi in Vy-šehradu ter se izgubi v dalji.
Tretji del, šar&a pripoveduje pripovedko o krasotici šarsi, ki je v davnih časih med dekliško vojno pogubila vladiko Ctirada. Dala se je no tovarišicah privezati k dTevesu, in ko je Otirad prikora-čil mimo (nagel marš), je javkala, da se je je usmilil, razvezal in vzel s seboj. Doma po plesu je Ctirad zaspal, a šarka je pozvala dekleta, ki so pobile njega in vso družino.
Četrti del, Iz čeških logov ln gajev slika lepoto češke ln siploh slovanske prirode. Mogočni svod izraža široki raz-
gled po Krajinah, nežna godba potem slika čarne gozdove, a ognjevita polka na zaključku slavi krasoto plodnega polja pod solncem, med petjem škrjančkov in zbora ptic po logih in gajih.
Peti in šesti del, Tabor in Blanik pomenjata spomine na slavne dobe husdt-ske, ko so cehi tako hrabro odbili navale nemških križarjev. Ali (končno so podlegli po lastni krivdi na Beli gori in se šele za svetovne vojne zopet z laoifano močjo osvobodili. Tabor slika boje, zmage in poraz, Blanik-goro, v kateri čaka češka vojska, da plane na svetlo in osvobodi zasužnjeni narod. Kakor v Blaniku, je čakala češka vojska med svetovno vojno v tujini na odrešilni trenutek. Ko je bil j najhuje, ko je klicala domovina, so pt'-leteli češlki Sokoli in osvobodili svojo domovino. Kakor »Libuša« ima tudi »Blanik« čudovito proročanstvo, ki se je uresničilo za oba bratska naroda. Zmagoslavna Koračnica, ki zaključuje »Blanik«, je izraz zmage združene slovanske sile na severu in jugu 1. 1918; zato razumemo in ljubimo Smetanov ciklus simfonij danes prav tako, kakor so ga ljubili in cenili, ko se je narodil.
Slavek   Bauer,  gimn.  prof.  Jindr. HTadec C. 8. R.
(K jubilejnim priredbam naše opere in koncertom pod vodstvom g. ravnatelja M. Poliča smo prejeli iz bratske č. al. republike zgorenji članek, ki ga z ozirom na vpri zorite v Smetanove »Libuše« in spričo petkovega koncerta: Smetana: MoJa domovina prav radi priobčujemo).
Kakor navadno.
— Dušica, kako sta se oče in mati sporazumela glede najine zaroke?
— Saj se še nista. Papa še ni rekel niti da, niti ne, mamica pa čaka, kaj poreče papa, da mu bo lahko nasprotovala.
Dober račun ar.
Učitelj: No, Andrejček, zdai nam pa povej, če si se naučil množiti. Hiša ima štiri nadstropja in v vsako nadstropje vodi 24 stopnic. Koliko stopnic moraš prehoditi, če hočeš priti v 4. nadstropje?
— Vse. Tospod učitelj
Riko Tory pri Abrahamu
LJubljana, 30. aprila. Steromno in tiho, kakor ie on sam, je praznoval nedavno v krodu svoih na -ož#h prijateljev naš ugledni meščan ;i prijatelj Riko Tory svojo 50 letnico. N liče, ki bi vMel njegovo prožno postavo 1:1 mtedjenifiki izpied, bi mu ne prisodil, da sta j£ i/t srečala z Abrahamom in mnogo manoev ga je že vprašalo, odkod ima tvoj tkj*vnoa«nd eVfksar življenja. Toda Kiko se ved»o namame in pravi ,da ni za vsakega.
Ko m io še kot majhen de<&o pojal po TroortjA, i« kaza-l velike talente za ra-čtmauije Jn uganili »o doma, da bo dober trgovec, T čemer »e ruso varali. Prišel j« v a£4ec£no Skaberneiovo Irgovlno v Ljuh-l^aot, fcjor so mu vcepfh* v gtavo prve pojme praktičnega trgovstva co uspešno dovršeni Mahrovi trgovski šoli. Kot trgovec se je tiKii kasneje Riko vedno ilspešno ode)stwva>l in 1« danes kot zastopnik »Ju-goČO&ko« ©don njenih rtahispcSne;* h 10-triKlnekov.
Kot čkxv«k yt Tory piemenit in true;^ znacai, a*» nam Je najboljše dokaza. ^ tam, da i« ie preko 30 tet reden član S -koia. Tnd! ▼ onih časih, ko ie btk v Ijub-Hanski meščanski ln trgovski družbi to |e zelo tvegana stvar, se Tory ni ustrašil pokazali tvojega naprednega in sok- .. prepričanja. Vsi, ki ga poznamo, mu ob tem JtfbHofB čestitamo rn Že&mo še ob:lu uapeba v Rvtjenju.
Akademija imladka JS
• I v: 1
Ljubljana, 3o. aprila. Jadranski teden $e otvorili v soboto zvečer px>dmla<lek Jadran*=>k * etraže z akademijo v veliki unioneki dvorani. Človek bi mislil, da bi eo za to eminentno važno stvar, kot j*1 ^editor rhibecmi in ekrb za nade morje ter strumna organizacija mladine v okviru Jadranske straže, zanimala vsa Ljubljana. Ako bi vsaj po eden izmed svojcev vseh teh mladih pevcev in sodelavcev prišel k sobotni prireditvi, bi morala biti dvorana premajhna. Tako pa bi bila malodan? žalostna prazna, ako bi mladina stolov ne zasedla. Ni mogoče očitati odboru JS, da se je premalo pobrigal za svoje prireditve, nasprotno, storil je prav vse, kar se je dalo in še da bi se najširša publika zanimala zo ono, kar nam mora prav vsem biti pri srcu, za odjvanje našega morja.
Na zelo okusno dekorirani oder so najprej prišli pevci, dečki meščanske šole na Vidu, ter a spremljava njem klavirja korajž-no zapeli Šantlovo himno, ali bolje, koračnico jadranskih strazariev. Nato so v slikoviti eknrpku pod vodstvom elasbenega voditelja g. Rančigaja nastopili harmonikarji, podprti z vijolinami, orglicami in pevci I. državne gimnazije, ter podali nekaj preprosto, priirritrvno aranžiranih narodnih p»mi. V vŽigajočein, temperamentnem nagovoru je Sever Stanko, učenec IV. razreda drž. učit. šole, budil ponos in ljubezen do Jadrana. Sledil mol Je oktet ITI. drž. reame gimnazije, ki je lepo ubrano zapel zanosito Mari-kovičevo >Na AdrijfK ter ljmbeznjivo Jerebovo >0 kresue.
Rajanje mornarjev v Ch vata lovi prireditvi so nato usvajali ob spremstvu klavrna trije pari učenk II. dekl. meščanske dote, aa njimi pa je prav jasno in lepo deddaimirala učenka mestne ženske re«ame gimnazije M. Groelj^eva navdušeno >Mi jadranski smo stražarji«. Potem smo slišali DvoHkov p4os M. 7, ki sta ga zaigrali dve uoenki IL dif. realne gimnazije Miriročno na klavirju, pw-ski zbor I. dekl izbe meščansko soie pa )s pod krepkim vodstvom svoje pevske voditelj io3 zapel dve narodni pesmi v Prefi^evi prireditvi. Med najlepše, resnično ume*ni9ko zasnovane in podane točke sporeda je spadala plesna simbolka treh učenk 'jrfrulin-ske ženske lčiteljeke sole >Gor čea iaaro< s spremljevanjem klavirja in petja. Imela j^ ogromen, zaslužen uspeh. Prav gtodko in leno in izbruseno je nastopil mešani zbor drž. klasične gimnazije pod vodstvom svo}^ ga glasbenega učitelja g. Kramotea ter napel Fdrsterjevo »Ah, ni-li zemljica kra«na?< in Švilairšičevo prireditev koroške narodu* >Ta zima že zapušča nas«. V slikovitih narodnih oblekeah so plesale nato učenke mestne ženske r?alne gimnazije >Narodno kolo«, gojenec drž. trgovske šole je prijetno zapel Santlove >Galebe«, nakar so goj>«ei drž. konservatorija: Menardi Pia (klavir), Ornik Francka (violina) in Si vic Oustav (čelo) zaigrali v poglobljeii interpretaciji in točni medsebojni skupnosti HaTdnov klavirski trio. štirinajsto točko ja o temi, ožar-jeni samo z lučjo kovaškega ognjišča, zelo efektno recitirala skupina gojencev drž. trgovske akademije, lepo lspelo prireditev pa je zaključila s svojim govornim zborom meščanska šola na Viču s Sičevo dramsko prireditvijo >BuČi, morje Adrijanskoc, ki bi bila še efeđetnejša, ako bi v deklamaciji bila manj razsekana in obstavljena e potrebnimi dekoracijami.
Nastopi in odstopi so se vršili brez na manjšega trenja bistro, mirno in v najlen 5em redu. Ako bi materialni uspeh prir^ ditve bil enak doseženemu  moralnemu, bi Jadranska straža smela    biti    prav zado vnllna. — č
Z Jesenic
— Zanimivo prediranje. Društvo nameščencev KID na Jesenicah je priredilo v četrtek v dvorani tovarniške restavracije Podavanje, ki je bilo zelo lepo obiskano. Predaval je podpredsednik Pokojninskega zavoda za nameščence s. Tavčar Ivan iz Ljubljane o upravi in premoženju PZ. G. predavatelj je v pol dru 20 urnem govoru zelo nazorno orieial   crospodarsivo  uprave PZ in
to glede upravnih stroškov, naložbe imovine, kreditne in gradbene politike. Za svoja etvarna in zanimiva izvajanja je žel živahne aklamacija številnih poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili covornikorn besedam. Kot drugi je poročal o najbolj aktualnih zadevah nameščencev tajnik PZ g. dr. K&etl iz Ljubljane. Tudi njegova izvajanja >0 bila zelo zanimiva elede na konvencije, ki jih je sklenila nasa država v nam^cen-skih vprašanjih z Avslrilo in Italijo. Obema predavateljema se ie prisrčno zahvalil predsednik društva g. inž. Rudesch in apeliral na navzoče, nai s^ tudi v bodoče udeležujejo predavanj v tako lepem številu.
ZVEČER
VEDNO ZADOVOUNI
bosta 2 VaSim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — • tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkuhati — s tem se
nesnaga odstrani.
TO  JE   CELO   DELO PRI
SCHICHTOVI METODI
Apostol brez vere
Organizator boljševičke čeke Feliks Dzeriinski je bil
prvotno fanatičen katoličan
Iz Rusije je prišla oni dan vest, da nameravajo odpraviti zloglasno Crezvičajko (OGPU), ki je bila delo Feliksa Dzeržinskega, organizatorja izrednih sposobnosti, ki jih je pa porabil za ubijanje ljudi.
Leta 1877. se je rodil na veleposestvu Dzeržinskega v vilenski guberniji v ruskem delu Poljske plemiču in profesorju matematike in fizike Edmundu Rufimu Dzeržinskemu sin Feliks. Preskočimo od tega dne na 20. oktober 1917. Takrat se je ustanavljala v Smolenskem institutu pod predsedstvom Vladimirja Iljiča UlJano va-Lenina vseruska Čeka (vseruska izredna komisija za pobijanje protirevolu-cije, špekulacije, prestopkov v službi i. t. d.), katere predsednik je postal Feliks Dzeriinski. Protokol o tej seji hranijo boljševiki v Kremlu kot redek spomin: pisal ga je sam Lenin. V njem so zabeležene tudi besede, ki je z njimi Dzeržin-ski prevzel svojo novo funkcijo. Dejal
j*-
»Kevolucija se utrjuje s krvjo. Pri nas se ne sme dolgo govoriti. Preveč prizanesljivo gledamo na to, kar se godi okoli nas. Seči moramo po vseh načinih terorja. Nikar ne mislite, da hočem revolucionarno pravičnost, revolucionarno sodstvo. Zdaj je čas borbe razreda z razredom, ne na življenje, temveč na smrt. Meni je potrebno eno: organizacija revolucionarnega plačila. In jaz hočem biti zvest pes revolucije.«
Človeku se zdi, da sliši govoriti Ro-bespierra. Dzeržinski ni bil navaden človek. Usoda mu je namenila grozno nalogo in tako ga je tudi zaznamovala. Takole ga opisuje oficijelno sovjetski zgodovinar: >V njegovem koščenem obrazu, v njegovih oduševljenih očeh, v krasnih asketskih potezah obraza, v vsem se je zrcalila jeklena volja,c Očetu Feliks ni bil podoben, pač pa svoji materi, lepi Jeleni Januszevski.
Dzeržinski je torej postal predsednik Čeke, položil je temelje poznejši ustanovitvi OGPU in začel se je boriti s proti-revolucijo. On je povzročil, da se vsak človek v Rusiji trese, Če le sliši ime pro-tirevolucija. Revolver, puška in strojna puška so govorili tam, kjer se je Dzeržinski boril z resničnimi in dozdevnimi sovražniki revolucije. Koliko ljudi je spravila Ceka v grob, nihče točno ne ve, kakor tudi ni znano število žrtev revolucije. Kako je pojmoval Dzeržinski svojo nalogo, priča najbolje njegov priljubljeni citat iz Lenina: »Čeprav pogine 90 odstotkov ljudi, samo da jih dočaka 10 % svetovno revolucijo.«
Tak je bil Dzeržinski od ene strani. Z druge strani je bil pa čisto drugačen. Nič posebnega ni bilo videti ga, kako se v parku igra z otroki. Kot predsednik Čeke se je često usmilil ljudi, ki so imeli otročičke, in sam jim je šel v ječo povedat, da bo za njihove otroke poskrbljeno. Često je baje po cele noči prejokal, tako mu je bilo hudo, da ni napravil revolucionarjev iz tistih, ki jih je dal postre-liti. In tudi umrl je na čuden način. Nekoč ga je na seji centralnega izvršnega odbora Stalin tako srdito napadel, da je poslal drugi dan k njemu sla, da bi se pobotala, Dzeržinskega so pa našli mrtvega v naslanjaču in govorilo se je, da je povzročil njegov smrt Stalinov nastop.
Oče Dzeržinskega je bil veren katoličan, kakor vsi Poljaki, ge bolj veren je bil pa njegov sin Feliks. Postati je hotel duhovnik in ko mu je mati nekoč odsvetovala, ker se ji je smilil, ji je odgovo-
ril: »Jaz ne morem živeti brez boga!« Zaklepal se je v svojo sobo in pobožno molil, tako da je prihajal iz nje kakor senca žarečih oči. Pa ne samo, da je molil sam, temveč je silil tudi svoje sestre in brate k molitvi, služinčad pa k postu. In med ljudmi je nastopal kot pravi apostol.
Ko mu je bilo pa 17 let, je nastal naenkrat v njem prelom, s Spoznal sem, da boga ni,« je dejal. Tako spoznanje pa ne more ostati brez posledic. In čeprav si je Dzeržinski že čez leto dni nadomestil- boga s komunističnim manifestom, je izguba centra vere pri človeku, ki je bil popoln fanatik, povzročila, da je postal pozneje najkrvoločnejši mož Rusije. Tako je izpopolnil praznino, ki mu je bila ostala, ko komunistični manifest ni mogel povsem nadomestiti prejšnje vere. Če bi mu bila usoda pustila vero, če bi bil postal katoliški duhovnik, bi ga zdaj nihče ne bil poznal. In boljševizem bi bil morda izgubil bitko s protirevolucijo, če bi ne bil imel moža, ki je moral zalivati s človeško krvjo največjo izgubo, večjo od izgube ljubice, staršev in otroka. To ni bil fanatik revolucije, bil je obupanec, brodolomec druge ideje, človek, ki ni videl več smisla življanja. Freud bi bil hvaležen za tak tip človeka.
Svetovno prvenstvo v stenografiji
Z navadno pisavo napišemo 15 do 20 besed v minuti, od navadnega pisarniškega stenografa se zahteva 60 besed, od boljšega pa okrog 110. To so seveda hitrosti za praktično rabo, ne pa paradne, tekmovalne. Svetovni prvak v stenografiji k ameriški stenograf Nathan Rehrin, ki je pisal leta 1920 na tekmi v Buffalu 322 besed v minuti, dočim je pisal leta 1911 samo 380 besed. Takrat je odnesla srebrni pokal \Voodova za največjo točnost pri 210 besedah. Taka hitrost se pa da seveda doseči samo pri kratkih besedah, iz kakršnih je baš sestavljena angleščina in pri znani tvarini, kakor je za sodnega stenografa zasliševanje prič. KaT poskusite izgovoriti 300 besed v minuti!
Najbolje se nam pokaže vzajemno razmerje poedinih jezikov, Če pomislimo, kolikim zlogom odgovarja ena beseda, kajti Nemci ali Madžari računajo hitrost itak na zloge. 100 angleških besed odgovarja približno 66 češkim, ali 76 nemškim, 100 čeških besed bi odgovarjalo okrog 150 angleškim, 76 ruskim, 117 nemškim. Behringova hitrost ie odgovarjala približno 430 zlogom. Nemci so pisali na IX. kongresu stenogra-fov v Stuttgartu 400 zlogov, enako tudi Madžari v Budimpešti.
Najlažji les
Najlažji les je v drevesu Alstonia spathulata, ki raste ob močvirnatih krajih Malajskega polotoka. Domačini poznajo ta les že več stoletij pod imenom a kar anggal (lahka korenina), kar se nanaša na sedež lahkega lesa v drevesu. Drevo doseže višino osem metrov in debelost nad zemljo 15—25 cm. Tam, kjer prehaja deblo v korenine, ae napne do 60 cm. Korenina je zelo razpredena in sega do 10 m globoko v zemljo. In v koreninah je pravi lahki les. Podoben je slonovini in če ga potipljes, se ti zdi, kakor bi bil žametast. Ta les je zelo prožen in stlačiti se da na desetino obsega. Ko pa preneha pritisk, se zopet razširi na četrtino prvotnega obsega. Specifična teža znaša samo 0.06 do 0.08, kar je zelo malo, če pomislimo, da znaša specifična teža plutovine 0.25. Pri prevozu se ne računa tarifa po teži, temveč po obsegu. Možnosti uporabe tega lesa se šele iščejo. Zaenkrat ga rabijo za izdelovanje tropičnih Čelad, ki tehtajo samo 70 gramov. Morda bi se dal rabiti ta les za izolacijo proti mrazu, za stene telefonskih celic, plavalne pasove itd.
Samo zdi se...
Na parniku se vesela družba zabava. Vodnja raznih družabnih iger stopi k enemu izmed potnikov iti pravi: — Zdai bodo tekmovali samci in oženjeni. Vi ste oženjen, kajne?
— Ne, samo zdi se. da sem, ker me baš muči morska bolezen.
Seja novomeškega
občinskega zastopa
Obravnavanje tekočih zadev — loo.ooo Din za novo mrtvašnico, ki bo imela tri oddelke
Novo mesto, 29. j«prida. Včeraj se je  vršila občinska seja, ki Jo je otvoril  Ln  vodil predsednik g. dr. Rezek;   ugotovil  je sitlepčmost  in prešel takoj na dnevni red. Računski zaključek Mestne hranilnice, nad  katero  vrši kontrolo občinski odbor, je gotov in čisti dobiček 139.661 Din dokazuje, da je zavod solidno posloval. Športni klub Elan je prosil radi prazne blagajne za les in delavce,   ki   bi   splanirali   na   nekaterih delili Lroko. Prošnji se je ugodilo. Olepševalno tujsko-prometno društvo Je nedavno sklenilo, da se raziđe radi nezadostnega zanimanja   in pomanjkanja    gmotnih sredstev. SresKi načelnik Je predlog razveljavil, ker je to proti pravilom. Društvo pa je obdolžilo občino, da ne kaže nobenega razumevanja za njegovo delo, kar se je pokazalo pri pro&njah in urgencah za denar. Predsednik pojasni, da ni nikdar noben član tega društva prišel k blagajni, ter brez denarja odšel. Tudi delavci so bili vedno na razpolago. Trdi, da so obdoi-žitve društva skoro vedoma iznesene kot neresnične. Banska uprava je prosila za prispevek za propagandno   brošuro, obenem pa je tu-di že razdelila višino prispevka za poBamezjia mesta. Novo mesto naj prispeva s 300 Din. Glede propagandnega dela za Dolenjsko za čim večji dotok tujcev je predsednik konferiral z ljubljanskim pod pred seda i Kom g. Jarcem. Rezultat tega konferiranja je, da se osnuje poseben odeek za tujsko-prometno propagando za Dolenjsko. Zveza   za tujski (promet se j«  trudila za propagandni tečaj   radi   nezadostnega   zanimanja   ln ne zaradi denarja, se tečaj ni vršil.
Pri debati o mesogledni&ki službi je biLo sklenjeno, da občina razpiše pogodbeno mesto s honorarjem 1000 Din. Živahna debata se je razvila ob predlogu predsednika, da se prepove kopalcem kopanje na obeh bregovih Krke na ozemlju Novega mesta. Predsednik predlaga, da občinski od»bor aklenc, da bi se vsak kopalec, iKi bi ga zalotili, kaznoval z denarno globo od 10 rto 500 Din aH 10 dni zapora. K besedi se je oglasilo več odbornikov, katerih mnenja pa so bila deljena. Tako se je naglašalo med drugim, da je kopališče neprimerno, da ne odgovarja zahtevam sedanjega časa, na drugi strani pa se je zopet poudarjalo, da se morajo kopalci dirigirati na L.oko radi varnosti in radi dohodkov. Kar se tiče varnosti, je stvar tudi danes kljub vsem policijskim varnostnim predipisom na papirju vseeno še tudi na kopališču pomanjkljiva. Tako Je tkzv. rešilni čoln v takem sta« nju, da bi kvečjemu služil za prevoz kamenja itd. čoln Je za reševalno služibo absolutno neuporaben (opomba dop.). Kar se tiče Kopalne takse, pripomni predsednik, da so se revnim dijakom in ostalemu občinstvu dajali brezplačni listki. Tu>li morala ne  bo trpela, kot je  mislil neki
Iz Maribora
— Ukradeno kolo. Seriji letošnjih tatvin koles se je pridružila ?e ena. V četrtek popoldne je nekdo u«cradei trgovcu Milošu Osetu na Glavnem trgu iz veže črnoples kano kolo znamke »Jugu«, ki ima evid štev. 952 in tov. Štev. 225. LJkrideno kolo je vredno 800 Din. Zanimivo jc. da je bilo isto kolo že decembra ukrali io, pa so *at-izsledili. Upamo, da ga bode tudi tokrat.
— Karambol dveh tviomobilov V noči na nedeljo sta trčila na Aleksandrov: cesti na ovinku proti novi carinarnici dva osebna avtomobila dng ob drugega in se močno poškodovala. Krivda zadene šoferja Herka, ki je vozil z velko brzino in ni dajal signalnih znakov.
— Kanalizacija Maribora Kanalizacijsko delo vidno napreduje, kar je zasluga e-3st-neera oddelka gradbene uprave MP. Nad 200 brezposelnih delavcev Pomožne akcije je zaposlenih pri kanalizaciji, s čimer se prav gotovo znatno blaži sedanja težka gospodarska depresija. V nakaterih ulicah ie delo že dovrSeno, v drugih pa ie še v t?ka. Kanal v gornji Rosarjevi ulici so podaljšali preko njive vinarske šole z delom v Smetanovi ulici tako, da je po Gajevi ulici zveza i Dravo. Ta kanal ie že dograjen in meri okrog 300 m. Prav tako so že podaljšali kanal na Betnavski cesti od Delavske do Metelkove ulice. Samo požiralnik je troba napraviti, pa bo kanal na tej cesti urejen. Novi kanal v tem delu je dolg približno 141 m. Dovršena je že tudi kanalizacija v Koseekeea ulici od Delavske do Metelkove ulic?, kjer meri kanal okrog 10n m. Tudi v Linhartovi vilici so letos zgradili 200 m dol? kanal. V navedenih ulicah je torej delo že dovršeno. V Maedalenaki, Metelkovi in Kettejevi urici pa je kanalizacija še v teku in bo v doglednem času izvršena. Čim bo kanalizacija urejena, bodo pričeli s cestnimi deli v teh ulicah.
— Mariborski otok. Na mariborskem otoku fe, kakor znano, vodna ofla poruSila most. iz katerega bi bilo kopališče nepomembno. Zato se je mestna občina odločila za zgraditev novega mostu, ki bo boli ori-
dtčinoki odbonnift, saj so kabine na kopališču strogo ločene. Sklene se, da se kopanje prepove.
Na obzorju je tudi akcija za ustanovitev protituberkuloznega dispanzerja. Novomeški srez se lahko ponaša, da je v tem pogledu edem najbolj zdravih. Je pa vseeno več primerov odprte tuberkuloze. Kar je seveda velika nevarnost za ostalo prebivalstvo. Občina bi prispevala k temu 15.000 Din, seveda v sporazumu z ostalimi občinami. To bi bilo toliko Časa, dokler se ne zgradi zdravstveni dom. kar je danes radi pomanjkanja denarnih sredstev nemogoOe. Treba je nujnega sklepa, kajti če hočemo že v kali zatreci nevarno bolezen, je treba takoj na delo. Sedanje zdravljenje po bolnicah, kjer se bolnitvi samo vlačijo, ne zadostuje, temveč je potrebno moderno zdravljenje z operacijo  itd. Predlog je  bil  soglasno sprejet.
Računski zaključek občine je bil javu,) razglašen in brez ugovora. Vsega premoženja je 5,584.740 Din. Dolga 4,028.620 dinarjev. Čistega 1,556.000 Din. Dohodki torej presegajo za 66.925 Din izdatke. Vendar je bil proračun prekoračen na nekaterih mestih za 123.629 Din, tako pri ubožnem zakladu za 20.403 Din, pri vodovodu za 22.431 Din. Ubožn! zaklad ima premoženja 368.72 Din. Dolga 323.000 Din. Mestna občina dolguje zakladu 190.000 dinarjev. Gotovina pa je naložena v 4 hranilnih knjižicah. Odjplačila dolga se redno vrše, tako se je plačalo obresti 19.659 Din kljub anuiteti 200.000 Din ob novem letu. Občinski odbor je soglasno sprejel računski zaključek, istotako pa tudi odobril prekoračenje.
Sokolsko društva je prosilo za prostor nad Loko za svoje letno telovadišče V principu se je prošnji ugodilo, treba pa je še počakati načrta za oni del mesta, ki naj bi odgovarjal duhu časa. Sklene se povabiti arh. Plečnika, ako pa on ne bi aprejel ponudbe, da se razpiše natečaj z nagradami 5000 Din, 3000 Din in 2000 dinarjev. Občinska uprava se pooblasti za pogajanja z go. Kozinovo radi parcele ob pokopališču, kjer oaj bi bil Kettejev park. že leta 1925 ko se je premestilo pokopališče, je sresKo načelstvo uredilo tudi vprašanje mrtvašnice, ki naj bi ime. la tri oddelke. Načrt naj bi se izvršil do meseca marca 1934. To je nujno v zvezi z regulacijo starega pokopališča, kjer stoji danes mala mrtvašnica, ki je primerna kvečjemu za podgorsko vas. V mrtvašnici je treba prostora za obdukcije, za Infekcijske bolezml in izjpostavlja-nje. Sklene se, da se dovoli v to svrho 100.000 Din.
Temu najvažnejšemu delu seje je sledilo še obravnavanje raznih proftenj za denarne nagrade, za sprejem v domovinsko občino Itd. nakar je predsednic sejo zaključil.
mer en slovesu Maribora in njegovega kopališča na otoku. Delo se mrzlično razvija, k?r se pač bliža kopalna sezona. V petek so pripeljali na otok železno konstrukcijo, ki io je sestavila mostarna na Te-zmi. Seveda bo nadaljnje delo odvisno od vremenskih prilik. Novi most sicer 5e na bo dograjen do otvoritve kopalne sezone, pač pa bodo napravili zasilen prehod tako, da bo sezona najbrž že ob binkoetih otvorjena. Dasi je bilo čiščenje bazenov na otoku že doslej vzorno, bodo letos v tem pogledu napravili še korak naprej. Kljub temu, da so iz velikega baaena črpali vodo, ga vendar niso mogli popolnoma izprazniti. Zato bodo letos napravili vl srednj^a dotok v veliki bazen in bo na ta način lahko črpalka izvršila svoje delo. Dotok bo že te dni dovršen. Kako pa čistijo bazene? Priznati moramo, da §mo v Mariboru v tem oziru mnogo na boljšem kot v marsikaterih drugih kopališčih. Otroški bazen čistijo po potrebi dvakrat n« dan. Srednji baz^ vsak drugi dan popolnoma izpraznijo, očistijo in temeljito umijejo. Istotako popolnoma očistijo enkrat na teden veliki bazen. Vsi trije bazeni pa dobivajo vsak dan 1900 do 1500 kub. m popolnoma svež? vode, tako da je kopališče glede snage bolj kot idealno.
— Usodna «Jabost. V oetek dor-oldne se je v Krekovi ulici zaradi starosti onemogla zgrudila 701etna Zorko Marija iz Vrbanove ulice. Uboga starka je tako neer^no padla, da }i zadobila hujše poškodbe na nlavi.
— S kolesa je padel v pet^k popoldne 271etni mestni uradnik Grarner Ludovik, ko se je vozil po klancu proti La?vreiieiču v Rošpohu. Kolesar je dobil težke poškodb? na glavi in desni nogi. Nezavestnega so reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnico.
— Magdalensko predmestje za novo Pred dnevi se j? vršil v magdalenski dekliški šoli roditeljski sestanek. Ta so i znesli razne žalostne razmere, ki vladajo na tej šoli, ki nikakor ne ustreza v?likemu številu otrok, zlasti na ne zdravstvenim predpisom. Razredi so porazdeljeni ne drugih Solata, ker v starem poslonju ni prostora. Ta razcepljenost na zelo ovira vsako vzajemno
d.-lo ucit^lJKtva. Šolske sobe so v tej rvafr-star^i mariborski Soli prenizke., nimajo ventilaeij. okna so premajhna in se mora pozi m; vrsti j>ouk pri električni raasvst-ljavi. Vse to glasno kliče po novi soli. ki js magdalcnsk^mti dillmuhnim predmestju lo potrebna. Zborovalci so na tem sestanku sojbsno sprejeli obširno resohicijo. ki natančno popije razmere v magdalensk; šoli.
—  Neprevidna  vožnja.    V četrte* bi *c
na državnem mostu skoraj pripetila tie-dna prometna nesreea. Neki avtomobilist je z*N< naglo privozil s Kralja Petra trga proti G lavnemu trgu. Sredi mosta je prehitel \t< žilo in pri tem »sunkovito wiokrenil na le-v.. stran eeatiSSa. V tem trenutku pa je mimo privozil na kolesu i>ekov»ki vajenca Vtiesr Ivan. Avtomobil je z blatnikom zadel v k,. Io in ga močmi poškodoval, kolesar pa >• padel in se lažje poškodoval. Pri padcu s' fe Ivan tudi močno raztrgal obleko. Karambol   ;p  zakrivil  neprevidni avtomobili*!.
Iz Celja
c Norni požar t stanovanju. \ toboi dne 28. t. m. okrot; pol 4. zjutraj se je iz de slej ne|x>iae:njen »iza vzroka vnel tram poleu dimnika v k.'.hinji kapetana u. Barkoviča \ I.   nadstropju  bivšega  hotel«   >Krone« na Ljubljanski cesti 10, ki j<* last mestne oN ne. Iz kuhinie se je zač.^1 kmalu valiti ^ost dim. Ogenj so <e pravočasno opazili in pozvali celjske gasilce, ki so kmalu prispeli in nogasili plamene. O^enj \e> delno uničil n ki kovčeg, dežni plažr. obleko in perilo i vrednosti 660 Din.
—c Tmrla je v soboto v Celju (Presnova ulica 5) v starosti 37 let ž^n rn^li carja ga. Neža Domitrovičeva.
—c >KonfIikt< v celjskem gledalištu. \ petek dne 4. t. m. ob 20. uri bo v Mcatumn gledališču v Celju jugoslovenska krstn.i predstava dram.' dr. Maksa Alsberga ^Konflikt : v režiji g. Milana Ko&iča. Ta bo c*b-cMiem [Hislitvilna in ben^fična predstava l'. Košira. predstava bo za abonma in vbvi.i zanjo  veliko zanimanj- .
—c Celjski nogomet. V nedeljo dopoMn j a bila na igrišču pri .Skalni kkMi, odigr.i na prijateljska nogomelnn tekma me-i 0*1 j-skimi Atletiki in SK Hrastnikom, v kater' so Atletiki zasluženo zmagali v raOTnerju 8:2 (2:2). Tekmo je vodil Seitl zadovoljivo. Gledafcev j^ bilo okrog 100. Popoldne ie SK  Olimp   v  drugorazredni   prvenstven i
bjfcml porazil SK Jugoslavijo v raamei ■">:<► (0:0). Olimp je bil v drugem polčafl v slabi premoči. tllfsialcev je bilo okro: 360. Tekmo j* vodil g. Oberlintn^r objektivno. V pred tek m i jc nora žila rezerva Atls-tikov moitvo SK Triglava iz ^or v razmerju 7:0 (2:0).
Iz Stične
— -Nastavitev. Xa tukajšnji šoli jc nanovo nastavljena za Učiteljico qdč. Karolina Lamprctova iz Stične. Za učiteljico jo j« nastavila banovina iz bednostnega fonda ter bo nastopila svojo slu/bo s 1. majem.
— a* .. na vojsko maršira jo«. Danes §c odpelje k vojakom večje število fantov, d«i zadoste svojim vojaškim obveznostim. Met! rekruti je tudi precej mladih L»o$podarjc\ m poročenih mo/ ter družinskih očetov. Veselim rekrutom je včerajšnji dan pote kel v poslavljanju od domačije in domačdi in je bila solnčna nedelja še lepša ob vr skanju in petju bodočih vojakov.
— Cepljenje proti kozam bo v torek. 1. maja ob 3. popoldne v šolskem poslopju. Cepljeni bodo poleg najmlai^h tud: šoloobvezni otroci rojeni leta 1^24
— Ali bodo nove volitve? V zadnjem času d*-: nas mno^o razprav'ja.io o tem, ali bodo nove volitve, al: ne. S priključitvijo novih vasi k stiski obimi se je prebivalstvo' le-te sicer povečalo za nekaj sto du5, vendar nova občina še ne šteje 3000 prebivalcev, kolikor bi ;ih bdo trebi, da bi občina morala v ponovne občinske volitve, ker bi bilo treba izvoliti 6 članov občmske uprave več. Ako se bodo prebivalci na novo priključenih vasi zadovoljili s tem, da dobi vsaka vas nekakega neoficijelnega zastopnika v občinskem odboru, bi bile nove volitve, ki bi zahtevale gotovo zopet precej priprav, stroškov in bi na novo vzbudile medkrajevna nesoglasja, popolnoma nepotrebne.
Iz škofje Loke
— Pomočniški ispiti bo fie vršili včeraj dopoldni v Gasilskem domu. Pred komisijo, ki ji je načeloval predsednik obrtniškega 7>Jruženja g. Lotrič. je stopilo H mladeničev, ki so skušnio vsi razmeroma dobro prestali, tako da smo dobili osem novih pomočnikov.
— Pes se išče. Pes posestnika S. je nklal pred dnevi nekega gospoda. Ker se živa i od ledaj poaresa, ni izključeno, da je obolela na steklini. Ako kdo psa zasledi ali ubij**, naj prijavi to oblasti.
Iz rimske zgodovine.
Profesor: Kaj mislite, da bi se bilo zgodilo, če bi Cezar ne bil umorjen?
Dijak: Umrl bi bil pozneje, gospod profesor.
Draga, toda trpežna.
— Dokler nisem bil oženjen, bi ne bil verjel, da stane žena toliko denarja
— Nič ne zabavljaj, zato ti P-vzdrži vs^e življenie.
Ponson du Terratl:
11
Lepa Židovka
Roman.
—Še ne! Zaenkrat še ne! — je zakričal de Thorignv ves iz sebe.
— Počakajte vendar, — je nadaljeval Raoul. — Saj bi se lahko sporazumela.
— Kako mislite to?
— Čim mi daste Častno besedo, da odidete takoj domov in ostanete zaklenjeni v svoji sobi polnih oseminšti-rideset ur, se prav rad odrečem neprijetni nalogi prikrajšati vam vaše mlado življenje.
— Podli bahač! — je zarjul cheva-Her, ki se je zaman prizadeval doseči z mečem Raoula.
— Pripravljen sem celo storiti še več, — je nadaljeval Raoul mdrno. — Dovolim vam, da mi prizadenete prasko na rami. kar bi gotovo ugajalo vašemu samoijubju.
— Zakaj pa hočete, da bi ostal ves dan doma zaprt?
— To je moja tajna!
— No. upam, — je zakričal cheva-rier ves iz sebe od jeze. — da sem prišel tej tajni do dna.
— Zares?
— Razumete špansko?
— Dovolj dobro.
— Vi ste pravkar poslušali najin pogovor.
— 2e mogoče.
— In ste najbrž prijatelj grofa Filipa de Blossac, ki ga jaz sovražim.
— Grof je moj bratranec.
— Ah, ah. zdaj pa že razumem vse,
— je siknil chevalier de Thorigny. Srdito se je pognal proti Raoulu, ki je spremo odbijal udarec za udarcem, in čim bolj se je njegov nasprotnik razburjal, tem mirnejši je bil Raoul.
— Gospod. — je dejal Raoul mirno,
— vi ste kraljevski častnik, plemič ste, in ...
— Kaj vas to briga!
—In vendar opravljate gnusen posel, vohunski posel...
— Zdi se mi, gospod, da me žalite,
— ie zaklical de Thorignv srdito.
— Saj imava meče v rokah ln je to torej moja pravica.
De Thorignv je zopet srdito zamah-ml proti Raoulu. toda kakor vsi drugi, je tudi ta udarec zgrešil. Istočasno ie pa izgubil ravnotežje, padel je na koleno in še predno se je mogel braniti, mu je Raoul nastavil meč na prsa.
— Gospod, smatram vas že za mrtvega, ker vam manjka do smrti samo Še trenutek. Napočil je trenutek, ko se mi lahko izpoveste.
— To se ne bo nikoli zgodilo, — je odgovoril de Thorigny srdito.
Raoul je stopil korak nazaj, rekoč:
— Zdaj mi gotovo ne boste mogli očitati, da nisem ravnal z vami velikodušno.
Pri tem   je   zavael svoje prejšnje mesto in pripomnil:
— Nadarjujva!
Borba obeh plemiče v se je obno-vi4a z mnogo večjo srditostjo, kakor poprej. Izprememba je bila samo v tem. da Raoul rui več odbijal udarcev, tsmveČ je začel napadati sam.
— Sami ste to hoteli! — je zaklical. Cez dve minuti se je njegov meč
za celo tretjino dolžine zasadil v prsa cfrevaliera de Thorignv. ki se je v naslednjem hipu zgrudil na tla.
— Izborno! — je zaklical grof de Coarasse.
Chevakerova priča je priskočila in se sklonila nad ranjenca. Chevalier de Thorignv je odprl ugašajoče oči in za-jecljal:
— Maščeval se boš zame, kaj ne? In s temi besedami je izdihnil.
De Coarasse je odvedel Raoula od potoka.
— Dragi moj prijatelj, — je dejal, — vedli ste se kakor pravi vitez in vendar ste si nakopali vražje sitnosti na glavo.
— Eh, — se je zasmejal Raoul, — kdo more to vedeti.
Krenil je naprej po ulici des Argen-tiers.
— Kaj! — je vz-kliknil grof, — vi se še upate v miti v krčmo »Pri nosorogu«?
— Kaj pa je na tem čudnega?
— Tam so vendar prijatelji cheva-liera de Thorignv. ki ste ga pravkar ubili, in vsi bodo navalili na vas.
— Jih bom pa pozdravil!
— Toda guverner bi vas moral dati aretirati.
— Mar ni njegov nečak naš prijatelj? — je vprašal Raoul smeje.
Pri tem vprašanju je počil grof de Coarasse v glasen smeh.
— Ah. kako naiven mladenič ste še, prijatelj! — je vzkliknil.
— Zakaj pa? Kaj hočete reči s tem?
— Samo to, da je naš prijatelj morda zelo daljni sorodnik tukajšnjega guvernerja... In niti za to nočem jamčiti ... Gotovo pa guvernerja sploh ne pozna.
— No, kaj pa zgodba o kitu?
— Tudi to je gola izmišljotina, dragi prijatelj.
— Kaj pa zgodba o svečniku?
Ker je bil baš grof de Coarasse tisti, ki se je bil proglasil za junaka tega viteškega boja, v katerem je napravil vse čudeže hrabrosti težak, masiven srebrn svečnik, ie to vprašanje doseglo svoj cilj. Toda Gaskonec niti za hip ni prišel v zadrego.
— Dragi prijatelj. — je odgovoril veselo. — vidim, da še ne poznate naših razmer, niti naših običajev.
— Kako to?
— V bordeauxkem pristanišču, čisto blizu Bacalona nad Chartreusom, je prijeten kotiček, ki se imenuje »govorniški grič«.
— In kaj pomeni to? — je vprašal Raoul.
— To je kraj. kjer se lahko v toplih solnčnih dneh grejemo in gledamo od tod ladje v pristanišču. Na tem »govorniškem griču« se vedno zbiramo med opoldnem in četrto uro. Vsak mora pripovedovati svojo zgodbo, vsi napeto poslušamo in nihče se ne smeje, kar se zdi neizmerno duhovito.
— Prav pravite. — je odgovoril Raoul. — in še sreča, da imam v zalogi drugega pokrovitelja in ne samo našega prijatelja, guvernerjevega nečaka, ki mi bo v .tem kočljivem položaju z mnogo večjo sigurnostjo pomagal.
— Vi imate v Bordeauxu znanca?
— Samo enega!
— Kaj poveste!
— Kakor sem pa slišal, je v mestu zelo vpliven mož.
— Kdo pa je to?
— Moj bratranec grof Filip de Blossac.
Pri tem imenu se je grof de Coarasse odkril.
— Vražja strela! — je vzkliknil; — saj j^e vaš bratranec skoraj sam guverner te pokrajine.
— In sicer z žensko pomočjo, — je pripomnil Raoul.
— Vi ste prevelik junak, — je nadaljeval grof de Coarasse z globokim poklonom. — da bi mi odrekli neznatno uslugo.
— Če bo v moji moči, jo vam prav rad storim.
— Prosil bi vas samo, da me predstavite grofu Filipu de Blossac.
Raoul se je zasmejal.
— Nameravam ga prositi, da bi mi storil uslugo. — je pripomnil grof de Coarasse.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Da M se v pregnanstvu ne dolgočasil, mu pošljejo pri'
jatelji v Servoz družbo
Prijatelji velikega sleparja so bito pa mnenja, da ni dobro pustiti patrona samega, navezanega na enega samega nestanovitnega družabnika. V krogu najintimnejših pajdašev je bilo sklenjeno poslati Staviskemu v Servoz družbo. V ta namen sta bila izbrana Henri Voix in njegova ljubica Lucette Alme-ras. Voix je doma iz Dijona. Med vojno ie dezertira! in zato ga je vojno sodišče 1919
obsodilo na štiri leta prisilnega dela.
Cez nekaj mesecev je pa pobegnil iz trdnjave in šele leta 1920 ga je pariška policija zasačila pri tatvini medenine. Vlomil je bil s pajdašem ponoči v trgovino z medenino in zasačili so ga. ko ie odvažal plen na dvokolic^.
Aleksander Staviskv
Takrat je živel v Parizu pod imenom Aime Henri Cormier in za vlom je dobil dve leti ječe. Ko je odsedel kazen, se je seznanil s pajdaši Stavi-skega in sprejet je bil kot pisarniški sluga v družbo SIMA. Njegova žena se je sprva veselila, da se je mož vrnil na pravo pot, toda kmalu je opaž ia, da je zapos ,Jtv v SIMA nekam zagonetna. Voix često po cele dneve ni prife1 domov, kar je pojasnjeval s trgovskim5 potovanji.
Imel je tudi več denarja,
nego bi bilo pričakovati po njegovi plači, in začel se je tako elegantno oblačiti, da to ni odgovarjalo njegovemu položaju.
To. kakšen je bil njegov pravi poklic in od kod je dobival denar, nam pove kratka zgodbica. Leta 1929 je prišel k bogatemu peku v Calais mož, ki se je predstavil kot zastopnik velike pariške trgovine z živili in mu predlagal, da mu da tvrdka proti primerni odškodnini izključno pravico peči posebno dobre piškote njene značke po njenih receptih. Pek si je izgovoril nekaj časa za premislek. Potem je pa prispel v Calais drugi zastopnik tvrdke Henri Voix, ki je znal pregovoriti peka. da je podpisal pogodbo in menico na 9000 frankov. Menico je moral čez tri mesece plačati, toda pogodba se je izkazala za podtaknjeno: dotične tvrdke v Parizu sploh ni bilo.
Henri Voix je imel pri tem negoto-
vem in riskan-tnem življenju izredno vesel temperament, združen z živahno, duhovito zgovornostjo ter navdušenjem za karte ali za biljard; rad je pa tudi metal novčiče v loterijske avtomate po kavarnah. Njegova poštena žena je imela zaradi te vrtoglavosti z njim mnogo sitnosti. Sodu je pa izbilo dno, ko je zvedela.
da ima mož tiubico.
Dala se je od njega ločiti in Voix se je preselil k Lucetti Almerasovi. Ta lepa 27 letna črnolaska je bila prvotno ma-nekinka v velikem modnem salonu v Chausse Dantin, z 21 leti je postala mati nezakonskega otroka, pozneje je bila pa prodajalka »Pri Veroniki«, a ko se je seznanila z Voixom, ki je pre-skrbel mesto strojepiske pri družbi SIMA. Bivša manekinka ni bila kos stenografiji in pisalnemu stroju. toJa pri družbi niso kdove koliko zahtevali od uslužbencev. Glavno je bilo, da je Lucette vsak dan presedela cele ure v kavarni z onim generalom Bardiem de Fourtou, ki ga je plačeval Stavisky, kakor vemo, da je uradoval v SIMA in igral v družbi vlogo dekori ranega pri-ganjača.
Vobc in Lucette sta bila torej določena za družabnika Staviskemu v njegovem prognanstvu. Voix Se ni povedal,
kdo mu ie poveril to nalogo.
30. decembra sta z ljubico pripravila prtljago, dobila sta tudi dva kovčega za Staviskega in odpeljala sta se v Servoz. Njuna pot se je križala s Pi-gaglijevim potovanjem v Pariz. Voix je pred odhodom telefoniral Staviskemu v Servoz, da prispe tja. toda Pi-gagLia ni bilo več tam. tako da za ta poset ni zvedel. Ko se je bil vrnil v gore, je bil presenečen, videč tam Voixa in njegovo ljubico. Toda to je sprejel kot prijetno izpremembo: poslej so vsaj lahko ob dolgih večerih v vili des Argentieres metali karte štirje.
31. decembra se je vrnil Pigaglio iz Pariza v pribežališče Staviskega v Servoz in njegove novice so bile vznemirjajoče. Pritiskal je na Staviskega, naj se preseli v Chamonix. Po njegovem mnenju v Servozu ni bil varen, v Cbamonixu bi bil pa bliže meji. Sta-visky se je uklonil. Njegova energija je bila omajana in podlegal je bežnim vplivom: zdaj se je udajal upanju, da se bo vse srečno izteklo in da prične znova, v naslednjem hipu ga je pa že obšla melanholija in govoril je o žalostnem koncu, potem ie pa zopet besnel in prisegal.
da živega ne bodo dobili v roke.
Pri tem je bil pa neprestano od minute do minute na straži, ali morda že ne prihaja orožnik ali komisar.
Cim je Staviskv privolil v preselitev, je Pigaglio takoj odpotoval v Chamonix. — saj to ni daleč. Še istega večera je poiskal tam starinarja Chatoua. ki ima več vil in jih oddaja v najem. Eno izmed njih. Vieux Logis. bi potreboval Pigaglio takoj za mlada zakonca na ženitovanjskem potovanju. Takoj, to se pravi jutri na novega leta dan opoldne. Chatoua se je prijel za glavo, da tako hitro vile ne more pripraviti. Toda Pigaglio je bil pripravljen   plačati   visoko najemnino
za ves mesec in tedaj se je Chatou   udal: gospoda lahko pride!  Pigaglio se je še istega
večera wnil v Servoz ki naslednjega dne popokLne sta se res pripeljala v Vieux Logis mlada zakonca, ki sta se prijavila gospodarju .kot gospod in gospa Fargeasova. V resnici sta pa bila Henri Voix in Lucette Almerasova. Ta trik je jima med drugim omogočil pripeljati v Chamonix vso prtljago Staviskega.
Alexander sam je prišel šele ponoči. Sel je peš iz Servoza, vodil ga je Pigaglio, ki mu je bila znana vsakr: stezica. Za Staviskega je bila pripravljena vogalna soba z razgledom na Montblanc. Vila je bila opremljena udobno, toda preprosto, če se govor o vili, ima lahko človek zmotno predstavo razkošja. Vieux Logis je v resnici planinski dom švicarskega sloga > streho, nagnjeno na eno stran. Tud »paradna« soba Staviskega ima poše ven strop, kakor mansarda. Tloris doma je enostaven: sredi glavne stene se vstopi v jedilnico, ki ima tri okna, na nasprotni strani pa pet. Za steno s pečjo je kuhinja in drugi prostori. Desne in levo od tega srednjega trakta sta po dve sobi. Levi dve sta imela Voi\ in Almerasova, desni pa Staviskv in Pigaglio. Toda Pigaglio je takoj zone odpotoval v Pariz in tako Stavisky ni imel neposrednega soseda V sobi z razmerom 3.50x 3.65 je bila postelja z nočno omarico, omara *a perilo, umivalnik in peč. Poleg tega so bila tu trojna vrata: v jed'^ico, v sosedno sobo in na teraso zavzema vso glavno steno doma.
Proti kultu nagote
Bivša socijalnodemokraiska vlada na Dunaju ni bila posebno ozkosrčna v zadevi morale, zlasti ne kadar je šlo za propagando nagote pod krinka sporta, zdravja, solnčenja itd. Zato je bilo ustanovljenih na Dunaju več klubov nagcev, ki so imeli ograjena kopališča na Dunavu, igrišča in parke, kjer so se nagi zabavali z družabnimi igrami. Eden največjih klubov nagcev »Prijatelji solnca« je bil razpuščen tako. po burnih februarskih dogodkih. Zda. je pa izdalo dunajsko policijsko ravnateljstvo odredbo, ki nalaga policajem, naj v bodoče strogo pazijo, da ne bo več nagih ljudi po kopališčih in igriščih
V odredbi je rečeno, da je morala zadnja leta tako padla, da kult nagote ni imel nič skupnega z zdravjem ljudi, temveč je Sk> samo za naslado moških in žensk, kar je ljudem nevarno, kajti povsod tam, kjer propada morala, propada tudi rodbinsko življenje. Ker je pa družina temelj drŽave in jamstvo narodove moči. mora država skrbeti, da lahkomiselni in razuzdani ljudje ne ubijajo pogojev normalnega razvoja družine.
Strašna tragedija
V Chotejovicah na Češkoslovaškem se je odigrala v petek pretresljiva rodbinska tragedija. 26 letna rudarjeva žena Marija Fuhrmannova je pod težo duševne bolezni obupala in vzela s seboj v grob tudi svoje tri otročičke v starosti 4 do 9 iet. Nesrečna žena je skočila z otročički v bližnji ribnik. Svojemu možu, ki je bil baš na delu v rudniku, je zapustila pismo, v katerem pravi, da gre z otročički v smrt, ker ne more več gledati, kako nedolžna bitja trpe. Gasilci so ves dan iskali trupla v ribniku, pa jih niso mogli najti. Moža .ie strahoviti udarec tako stri. da se je še istega dne ustrelil.
Trupla nesrečne žene in njenih otročičkov so potegnili iz ribnika šele drugo jutro. Mati je imela otroke privezane z vrvjo k sebi. Vse kaže, da ie vzrok strašne tragedi.e duševna zmedenost, kajti Fuhrmannovi so živeli v dokaj urejenih razmerah. Zena je karala zadnie čase znake duševne bolezni.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnn vozičkov, atolie, holenderjev. malih dvokoles, tncikljev, šival-dih strojev, motorjev ln dvokoles v prostorih domače tovarn t »TRIBUNA« F. BATJRL, LJUBLJANA, RARLOVSRA CE STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — > prvovrstne pjevačice«. 29/T
Svete, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOL1JA V LJUBU AJVI — priporočljivo bledim   tn   slabotnim osebam.
ZELO POCENI
se obleče te pri PRESKERJU, UIBLJA.\A, Sv. Petra cesta St. 14. 6/T
0*
Tudi Va«. obleka
bo kako nova.
4ko jo pustite kemično CiatiU in barvati v tovarni
JOS. REICH
LJl BLJANA.
Poljanski nasip s te v. *-i Pralnica — *vetlolikalni<ii
POZOR! POHIŠTVO:
Zaradi velike zaloge smo po-aovno znižali cene pohištvu: Sperane orehove spalnice, čres-njeve spalnice, sperane spalnice Din 2300.-omare > 400.-poetelje » 200.-kuhinjske oprave       » 300-kredence > 42ft.-Vse druge pohištvo se dobi najceneje pn rcas na obroke m Hranilne knjižice Se priperoča
MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska st. 18. Miklošičeva ftf  «   relefor ?7«i
BAJSCNE VLOGE kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzanesljiveje Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praska ulica 6711. 28/T
V PALAČO »GRAFIK r GREMO!
Kozarec vina dobrega, podaljša Ti življenje, Prigrizek k temu gratis, za Te dvojno je veselje! Vsi v vinarno Briški pohitimo, prigrizek tam zastonj dobimo, za mal denar najboljše vino in tako zabavamo se finol Telefon 2892. 1704
KUPIM
.AMERIKANSKE KLJUČE
za cepljenje kupim. — Ponudbe: žiher, Zamušani, p Sveta Marjeta pri Možgancih
HIŠO
s prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru, z lepimi lokali, elektriko, plinom ter inventarjem vred zaradi bolezni poceni prodam ali zamenjam za privatno hišo. — Dopise pod »Dobra gostilna 1700« na podružnico »Slov. Narodae Maribor
VINOGRAD V HALOZAH
8 km od Ptuja, v najboljši legi, z lepo in veliko graščinsko hišo — tudi za tujce pripravno — 3 viničarske hiše, 8 oralov goric, čez 1000 kom. sadnih dreves, hosta itd. — vse skupaj 30 oralov, naprodaj. — Vprašanja na naslov: O. Frubel, Sv. Vid pri Ptuju. 1699
Makulatura! papir
proda
oprava   Slovenskega Naroda14, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5
STAVBNE PARCELE
v Dev. Mar. v Polju prodam Ponudbe: Razboršek. Tržič.
PROSTOVOLJNA JAVNA DRA2BA
oken, polken, lončenih peči, zidne opeke in kamna, kozarcev, steklenic, pletenk, sobne in kuhinjske opreme, posode — raznoterosti, se bo vršila v sredo 2. maja od 9. naprej na dvorišču, Tvrševa cesta 31 1692
FOTOAPARAT
Voigtlander, jubilarko. odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Ogleda se: Domobranska cesta 151.
SLUŽBE
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za velike kose. sezijskega — sprejme Franc Kosič. Društvena ulica št 6. Vodmat 1703
TRGOVSKI POMOČNIK
v delikatesni trgovini izučen — se sprejme v vinarno in delikatesno trgovino v Ljubljani. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod -Trgovski pomoćnik 1705«.
UČENKO
z znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmem v trgovino ■ športnimi in usnjenimi izdelki v Ljubljani. — Naslov v upravi iSlov. Naroda*. 1702
TRISOBNO STANOVANJ L
s komfortom iščem za 1. avgust v ali blizu centra mesta. Vile prednost. — Ponudbe z opisom stanovanja, navedbo cene in točnim naslovom na upn vo >Slovenskega Naroda« p« šifro »Brez otrok«.
MESEČNO SOBO v  centru,  opremljeno, oddan takoj, event. z vso oskrbo Naslov v upravi »Slov *
'Trejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Je*er#ek. — Za upravo in inaeratni del lista: Oton Chrlstof. — Vsi v Ljubljani.