SpedMoae tn abbon—rufo postale
Leto XXm., št 127
Poštnina plačana « gotovini
LJubljana, torek 8. junija 1943-XX!
Gena cent. SO
Uprav niirro i Ljud liana. foconileva alica J, Telefoo fc. 31-22, 51-23. 51-24
tmeracoj oddelek: Llnbliana, Pocciniien alica 5 — Telefoo t 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: L tabl taroka cesta 42 Račorrt: a Ljubljanske pokrajino po pofcoo čekovnetD ravodn tu 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Con ti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ca oglase to Kr.
Italije iu inozemstva Ima Unioce Pnbblicrtž italiana S. A. MILANO
l<bi|i ritk d a o razen pooedellka Naročoioa znaia onicio Lil 11^-n •kljoioo • »Pooed«! taltim J» trom« Lir 56.50.
U tedoiltroi tjnMjani. Puccinijeva alica fae*. 5. kev. 31-22. 31-23. 31-24.
R ok o p i
Jo-
CONCESSIONARIA KSCLUSrVA pet la po*
blidti di provaiienza	ad ucta:
Unione Pubblioti Italiana S. A. MILANO
Potopitev sovražne podmornice v Sredozemlju
15 sovražnikovih letal sestreljenih
dlavni stan italijanskih Oboroženih sil
Je objavil 7. junija nasledje 1108. vojno poročilo:
V Sredozemlja so sredstva Kr. mornarice potopila sovražno podmornico.
Sovražni večmotornikl so bombardirali Messino, Reggio Galabrijo in druge manjše kraje ob morski ožini. Naši lovci so se zoperstavilj v formacijah in so zbili štiri štirimotornike, peti pa se je zrušil, zadet od strela protiletalskega topa.
Pantellerija je bila tudi včeraj cilj ponovnih letalskih napadov, med katerimi
so lovci in obrambne baterije uničili 7 letal. V boju z nemškimi lovci je sovražnik izgubil nadaljnja dva bombnika na jugu Sicilijo ter 1 letalo tipa »Spitfire« na otoku Linosa (Lampedusa). Z operacij tega dne se S naša letala njso vrnila na oporišča.
Izgube med prebivalstvom v pokrajini Reggio Calabria zaradi letalskih napadov, o katerih poroča današnje uradno poročilo, znašajo 50 mrtvih in 7 ranjenih; izgube v Messini še niso ugotovljene.
Odlikovanja za civilno hrabrost
Rim, 6. junija, s. Rim je davi proslavil svoje najhrabrejše sinov« s kolajnami in izpričevali o javnih zaslugah za civilno hrabrost in z nagradami ustanove »Luca seri c, ki jih je razdelil sam guverner princ Borghese onim, ki so se junaško odlikovali kot rimski meščani. Slavnosti, ki je bila v dvorani Julija Cezarja na Campidogliu, so prisostvovali zvezni tajnik, podguver-nerja Rima, predsednik pokrajine, zastopstva Oboroženih sil, Milice, GUFa, GILa in šol s prapori ter številno občinstvo. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju, ld ga je odredil zvezni tajnik, je govoril guverner Rima, zatrjujoč, da je civilna hrabrost vredna vojaške hrabrosti, če se z njo podari življenje. Guverner je nato poveličeval junaško dejanje mehanika Antonija Ticconija in žrtev najplemenitejšega življenja prefekta Vezia Orazija, fašista in skvadristai, ki je padel v imenu Rima in bo večno čaščen. Po besedah guvernerja go bile prečitame obrazložitve za odlikovanja. Zlata kolajna je bila podeljena v spomin prefektu Veziu Oraziu z naslednjo obrazložitvijo :
Dne 26. maja 1. 1942. se je podal v Er-venico (Zara) kot prefekt najčistejše fašistične vere. Ko so se pojavila v novih mejah razbojniška in uporniška dejanja, je skoraj vsak dan hodil v najbolj nevarne kraje, ker je vzporeieval in vzpodbujal akcijo policijskih organov v tesnem sodelovanju z državnimi Oboroženimi silami, že preizkušen v ognju v nekem spopadu, ko je bil ubit en upornik, trije nadaljnji pa ujeti, je bil iznenaden v zasedi, ko se je vračal v Zaro, ter vztrajal z neustrašno dušo skupno z maloštevilnimi hrabrimi v hudem spopadu, med katerim je bil večkrat zadet in je izgubil življenje. Tako je junaško zaključil svoje življenje, ki je bilo vse posvečeno veličini domovine.
Diploma zlate kolajne Carnegijeve ustanove za junaška dejanja je bila podeljena Cataldu Mastorilliju, lSIetnemu mladeniču, ki je padel.
Po slavnosti je zvezni tajnik odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju, navzoči pa so odgovorili z mogočno manifestacijo.
Psnovno bombardiranje tvornic v Gorkem — V dveh dneh
uničenih 83 sovjetskih letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 7. junij. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Sovražni napad! ob kubanskem pred-mostju in južno od Ilmenskega jezera so bili uspešno zavrnjeni.
Preteklo noč so napadli močni oddelki bojnih letal ponovno industrijske naprave mesta Gorkega. Ob dobri preglednosti so bili doseženi številni zadetki v polno na tovarniških napravah tega pomembnega oborožitvenega središča. Pogrešamo eno letalo.
Letalstvo je potopilo pred kavkaško obalo dva sovražna brza čolna in enega lovca na podmornice.
V dneh 5. in 6. junija je bilo na vzhodni fronti uničenih 83 sovjetskih letal.
Nemška brza letala so včeraj v nizkem poletu z vidnim uspehom napadla za vojno važne cilje južnoangleškega pristanišča mesta Eastbourne.
Izjalovljen sovjetski napad pri Veliš«
Berlin, 7. jun. s. Napad, ki se je začel pretekle dni na področju pri Velišu, se je po vesteh iz merodajnega vira zaključil v teku zadnjih 24 ur. V teh petih dneh obrambnih bojev so nemške čete prizadele sovražniku zelo hude izgube. Na bojišču je ostalo uničenih ali onesposobljenih
vsaj 34 napadalnih oklopnih voz, katerih je 17 uničilo nemško protitankovsko topništvo. Nekatere oklopne vozove so pokončali nemški ženijci v boju iz največje bližine. Ne glede na velike izgube teh dni so Rusi podvzeli nov napad v tem odseku ter se vrgli na točko, ki jo drži neka nemška planinska divizija. Rusi so svoj napad pripravili s hudim topniškim ognjem ter so nato skušali predreti nemške črte, toda ogenj nemškega topništva je bil tako uničujoč, da so bili Rusi kmalu odbiti. Nekaterim skupinam sovražnikov se je bilo posrečilo prodreti preko prvih obrambnih črt, toda bile so kmalu obkoljene in uničene v boju moža proti možu. Na bojnem polju je ostalo mnogo sovjetskih mrtvih in ranjenih vojakov, pa tudi velike količine razbitega vojnega materijala pričajo o popolnem neuspehu tega ruskega poskusa.
S finskega bojišča
Helsinki, 6. jun. s. V zadnjih 24 urah se ni pripetilo ničesar pomembnega na kopnih frontah, raizen sovjetskega napada v odseku Maaiselkaja, ki se je gladko izjalovil. V borbi s skupinami nasprotnih ie.tai, ki so bila številčno v premoči, so finski lovci sestrelili 9 sovjetskih letal, med njimi 2 bombnika in 7 lovcev. Na-dalnji dve sovjetski letali sta bili poškodovani. Finska letala so se brez izgub vrnila.
Velik odmev Speerovili in GoMielsovih izjav o nemški odporni sili
Berlin, 6. jun. s. Nedeljski tisk se je bavil skoraj izključno z včerajšnjim govorom ministrov dr. Gobbelsa in Speera v Športni palači. »Volkischer Beobachter« piše, da je bil najpomembnejši komentar o teh govorih navdušeno vzklikanje ob jasnih besedah obeh ministrov. Očrt ministra Speera o udejstvovanju nemške oboroževalne industrije, je odkritje, ki prekaša vsa najlepša pričakovanja, dočim je to, kar je povedal dr. Gobbels o vojaškem, političnem in moralnem položaju v Nemčiji, najboljši odgovor na bedne špekulacije sovražne propagande.
»Berliner Borzenzeitung« poudarja, da je včerajšnja manifestacija potekla v ozračju največjega navdušenja, kar je jasen dokaz, da je ves nemški narod čutil potrebo podrediti se naglo in disciplinirano- zahtevam totalne vojne, ki je bila proglašena 18. februarja. Uspeh sloni na dveh glavnih čini-teljih. predvsem na požrtvovalnosti, s katero je vsak nemški državljan odgovoril na poziv Hitlerja, žrtvujoč se neutrudno pri svojem delu na vseh področjih proizvodnje, kakor tudi zgleden načih, s katerim so voditelji nemške industrije odgovorili na zaupanje, ki jim je bilo izkazano, ko jim je bila poverjena na vseh posameznih udej-stvovalnih področjih d"'ktatorska oblast, številke, ki jih je omenil minister Speer glede nemške vojne proizvodnje, piše med drugim »Lokalanzeiger«, zavračajo vse čenče in samovoljne trditve sovražne propagande o stanju nemške industrije in oborožitve.
Ittonakovo, 6. jun. s. »Abendzeitung« ponovno razpravlja o nadah sovražnika, slo-
nečih na terorističnem bombardiranju in živčni vojni proti Evropi, ki se vodi s papirnato in radijsko ofenzivo, kakršne še ni bilo. Sovražnik ne vidi, da izžareva iz središča do oboda Evrope gigantska sila, ki zagotavlja naši celini varnost pred sleherno nevarnostjo. Zlasti junaško zadržanje Italije kaže našim nasprotnikom, da so pred nepremagljivim zidom, čeprav jim je uspelo obvladati majhno obrambno prvo stražo v Afriki in čeprav bi jim uspelo osredotočiti na kaki točki trenutno premoč sil. Obrambni sistem, ki ga je Evropa pripravila na svojih obalah ni tog in podoben strateški organizaciji Maginotove črte, kjer so čakali na sovražnika s puškami ob nogah. Obrambna črta, ki sta jo pripravili obe sili Osi, omogoča četam ki jo branijo, naglo in najbolj žilavo obrambo, pa tudi pregazuioče protiofenzivne podvige. Naši sovražniki tudi mislijo, da obrambna strategija na evropskem kontinentu nikakor ne more povesti do zmage, ker je izključno obramba. Odgovarjamo jim, omenjajoč zgled Friderika Velikega, ki je zmagal, čeprav je bil v obrambni vojni zaradi večje elastičnosti njegovih čet v primeri s sovražnikovimi. Sedaj izvira največja elastičnost sil Osi iz izredno ugodne okoliščine, da razpolagajo z evropskim ozemljem, ki je odločilne važnosti za vojevanje, sovražnik pa se nahaja pred močno oboroženimi in branjenimi ozemlji in mora najprej rešiti težavni problem ustvaritve . prvega pred-mostja na tem ozemlju. To je razlog, zar ključuje »Abendzeitung«, zaradi katerega Evropa lahko mirno čaka na dogodke v bližnji bodočnosti. Sama ima dovolj sile, da bo vse dogodke zmagovito obvladala.
Povečanje bolnišnice »Bruno Mussolini" v Albaniji
Tirana, 6. jun. s. Civilna bolnišnica »Bruno Mussolini«, ki je največja v Albaniji, je bila te dni povečana z novim paviljonom, s kuhinjo za 1.500 oseb in z vsemi potrebnimi napravami, ki ustrezajo najmodernejšim zahtevam higijene in tehnike.
Italijanska razstava vojne umetnosti v Budimpešti
Budimpešta, 7. jun. s. V veliki umetniški galeriji bo 10. junija svečano otvor-jena italijanska razstava vojne umetnosti. Razstavljenih bo nad 500 slik in kipov.
Komunistično ro varjen je v Egiptu
Ankara, 6. jun. s. Iz Kaira poročajo, da se kažejo prve posledice obnove diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Egiptom, katero je Egiptu vsilila Anglija. Sovjetski agenti, ki so doslej delovali zelo previdno, so začeli javno širiti propagando. V mnogih tvomicah so bila zborovanja, na katerih so delavce pozvali, naj ustanovijo komunistične celice in zbirajo denar za »Rdečo pomoč«. Društvo za Rusijo, ki se je doslej omejevalo v svojem delovanju, je javno objavilo propagandni program za sovjetsko kulturo, namenjen predvsem krogom razumnikom. Tako zvari a komunistična arabska liga že razširja, proglase, ki poveličujejo Sovjetsko zvezo in komunistično gibanje.
Militarizacija železnic
v Si-raji in Libanonu
Ankara, 5. jun. s. Degolistične vojaške oblasti so v Siriji in Libanonu odredile militarizacijo železnic in opozorile osebje, da bo tudi najmanjša kršitev zakonov in predpisov strogo kaznovana. Zelo dvomijo, da bo s tem ukrepom zagotovljeno redno delovanje železnic, na katerih se že nekaj časa dogajajo sabotažna dejanja in atentati, ki so ena izmed tolikih manifestacij nezadovoljstva prebivalstva v zatiranih državah, v katerih okupacijske oblasti navzlic vsem obljubam izkoriščajo prebivalstvo, zapirajo patriote ter kruto zatirajo vse pravice.
Ksngrss turške ljudske stranke
Ankara, 7. jun. s. Jutri bo v veliki dvorani tukajšnje univerze predsednik turške republike Izmet Inen' otvor 1 vsedržavni kongres turške ljudske stranke, člani diplomatskega zbora so bili povabljeni, naj prisostvujejo razpravam kongresa, ki bo posebno važen. Vest, da je napovedan govor predsečnika republike, je zbudila živahno zanimanje. Lisfi naglašajo, da bo kongres moral med drugim skleniti pomno-žitev števila poslancev, k. so člani neodvisnega krila. To število se bo pomnožilo od 21 na 35.
Vladar na skupščini
Kr. Akademije Italije
Poročilo predsednika Akademije o delu v preteklem letu — Razdelitev Kraljevih nagrad za leto 1943"XXI — Velike
manifestacije Vladarju
Rim, 6. jun. s. Ob vzvišeni navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Ceasrja je bila davi v dvorani Julija Cezarja na Campidogliju glavna skupščina Kraljeve akademije Italije, na kateri so bile razdeljene Kraljeve nagrade za leto 1943-XXI. Vladar, katerega so sprejeli tajnik Stranke Scorza, predsednik Kraljeve akademije Italije Federzoni in guverner Rima Borghese. je bil sprejet v dvorani s toplo manifestacijo. Ob Kralju in Cesarju so sedeli minister za narodno vzgojo Biggini, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta Rossi. zastopnika senata in zbornice fašijev in korporacij. senator Salvi in nacionalni svetnik Paolueci.
Govor predsednika Federzoni ja
Predsednik Kraljeve akademije Federzoni je Nj. Vel. Kralja in Cesarja takole nagovoril:
Prepričani, da je v tako hudi preizkušnji, kakršna je tg, ki se vsiljuje danes našemu narodu, prva dolžnost vsakogar, vestno izpolnjevanje obvez do države in da Italijan, kadar nima in ne more imeti več časti, da brani domovino z orožjem, mora služiti domovini s svojim delom in zlasti z energigjami svojega duha. Potrebno je, da miselno in umetniško delo v strašni krizi, ki teži vse izražanje in osvojitve omike, ne utrpi v Italiji najmanjše prekinitve. Zaradi tega je na nas, da se prizadevamo dati zgled in pobudo. Ta namera se zrcali tudi v današnji skupščini z običajno svečanostjo na najbolj slavnem kraju na svetu in tudi to pot je navzočna Vaša Vzvišenost, sir. da proglasi imeni dveh odličnih znanstvenikov, katera je akademija smatrala za vredna Kraljevih nagrad, ustanovljenih od Vašega blagopo-kojnega roditelja ter obdržanih in pospe-ševanih od Vas. Glede na vse to. kar je bilo storjenega in kar se dela, lahko rečemo ob tej slovesni priliki, da so se akademska dela v tekočem leto nadaljevala in se nadaljujejo s plodnim uspehom.
Naša ustanova je imela 47 zborovanj, na katerih je bilo 27 znanstvenih poročil ter je bilo odobrenih 32 spomenic in 52 znanstvenih obravnav
Utrpeli smo nekaj bolečih izgub med letom izgubo odličnega kiparja Angela Zanellia in izgubo slavnega fizika in matematika ter znanstvenega zgodovinarja Roberta Marcolonga, oba akademika Italije. Zapustila sta nas tudi Pietro Fedale, odlični proučevalec srednjega veka in nepozabni romanist, Guido Mazzoni, humani-
Ruški ptentovoljci v protiboljševiški vojni
Odgovor prave Rusije voditeljem v Kremlju
Berlin, 7. jun. Med raznimi činitelji, ki so jih nemški vojaški pisci obširno prikazali v zvezi z bl.žnjimi morebitnimi razvoji na vzhodnem bojišču, je priprava ruske armade generala Vlasova posebno pomemh-na. Pri tem so opozoril; na število teh formacij, ki jih tvorijo možje iz v3eh predelov Sovjetske zveze, in v zvezi s tem so govorili o pravi armadi, ki naj bi bistveno pripomogla k bodočim vojaškim operacijam. Istočasno so pisci opozorili tudi na politični pomen ustanovitve te protiboljševiške armade, ki jo sestavljajo elementi, ki so doslej žjveli pod Stalinovim režimom in katerih precejšen del se je tudi boril proti Nemcem.
Prvič p:še o tem list »National-Zeitung« ki objavlja zanimiva razmišljanja. List prikazuje v glavnih obrisih in zelo objektivno razne etape vojevanja na vzhodu, pri čemer opozarja na hrupne zmage prvih tednov poletja 1941 in na ogromne številke, ki so kar upijanile narod: nvlijoni ujetnikov, več deset tisoč tankov in cele letalske eskadre uničene.
List nato- takole nadaljuje: »Na svojem pohodu smo povsod naieteli le na mesta in vasi v plamenih, sadistična volja po uničevanju je bila hitrejša kakor naše napredovanje. Ko se je nemškemu poveljništvu po.sreč'lo prisiliti sovražnika, da sprejme bitko na odprtem polju, smo v velikih bitkah s tanki, ood si v močvirjih, bodisi v dramatičnih "spopad5h moža proti možu, imeli nasproti sebi sovražnika, ki se je bojeval v nasprotju z najelementarnejšimi pravili vojne logike.
Po jeseni, ko se je prodiranje ustavilo v blatu, je nastopila strahotna zima, ki jo
vsi poznamo, in po kratkem odmoru poleti 1942 je bil znova izdan ukaz za napad. Zopet smo doživeli velike zmage: Sevastopolj, Rostov, Kavkaz, koleno Dona in uspehi pri Stalingradu.
Goringovo glasilo poudarja nato v zvezi s tem. da je nemški vojak začel kazati razumevanje za miselnost ruskega prebivalstva. V teh dveh letih je naposled doumel državo in n;'eno prebivalstvo. 'Ko se nam kak Rus približa z zaupanjem, tedaj odkrijemo pod resno krinko povp^eč nega sovjetskega človeka občutljivega Rusa, ki je poleg vseh režimov ostal nespremenjen .d nespremenljiv na nespremenjenem vzhodnem ozemlju. Tako smo polagoma začeli gledati na stvari nekoliko drugače. Ka^er je kitajski kmet skozi stoletja in tisočletja prestal vse tuje nadvlade, kakor lahko Japonec ustvarja na Kitajskem trden nov red le tako, da se opira na kitajsko prebivalstvo, tako bo mogoče tudi rusko ozemlje osvojiti šele, ko se bomo naslonili na domače prebivalstvo. Divizije generala Vlasova in oddelki drugih prost«> voljcev se že danes bore z ramo ob rami z nemškimi vojaki.
Ta sprememba, zaključuje list, je fantastična, vendar predstavlja rešitev, ki jo je avtomatsko ustvaril sam razvoj. Dovolj je, ako pomislimo na neštete ubežnike, kj so v teh dveh letih prešli na našo stran' in nas prosili, da bi se smeli boriti proti boljševizmu. Ustanovitev posebnega »odbora v Smolensku«, čigar proglas za ustanovitev nove., protiboljševiške Rusije je naletel na navdušen odmev med prebivalstvom na vzhodu, pomeni odgovor prave Rusije voditeljem v Kremlju. (II Piccolo.)
Politika Francije
Laval o nujni potrebi tesnega sodelovanja vseh evropskih
narodov v okviru Osi
Vichy, 6. junija, s. Predsednik vlade Laval je govoril po radiu in v svojem govoru rned drugim znova potrdil svojo politiko do Italije in Nemčije. Naj gre za Italijo ali za Nemčijo, je rekel Laval, moje ravnanj« se ni nikoli spremenilo. Bih smo in ostali bomo vedno sosedi teh dveh velikih držav. Z njimi moramo predvsem živeti v miru in vzdrževati prisrčne ter zaupne odnose. Laval je potem omenil svoje nedavne razgovore v Nemčiji, ko so bila ob sodelovanju podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva Bastianini ja z vso objektivnostjo proučena vprašanja, ki zanimajo Evropo in zaradi katerih so vse
more ostati pasivna niti ravnodušna. Glede trajanja in izida vojne je Laval poudaril, da bi se moral anglosaški svet kmalu pomeriti s Sovjeti, če bi zavezniki zmagali m o rezultatu te vojne ne more biti dvoma. Boljševizem bi se vzpostavil povsod v Evropi, edinstvo Evrope bi bilo uresničeno, toda Evropa bi bila sovjetska. Govoreč o položaju po vojni je Laval poudaril. da bo treba organizarati našo celino ter je dodal: Organizacija vseh držav na naši celina bo morala biti taka, da se niti premagani narodi, niti zmagovalci ne bodo več skušali bojevati drug proti drugemu. V gmotnem oziru si bodo morali
države solidarne spričo boljševiške nevar- narodi pomagati drug drugemu, da bo po-nosti. Znova je potrdil, da Francija ne i treham vsakega naroda zadoščeno in si-
stični poet in filcrfog Italijanske književnosti, najvrednejši dedič čiste Carducci-jeve tradicije.
Vsa naša pričeta dela so se razvijala, vsa naša studijska središča so izvajala svoje programe in nastali sta dve novi središči, središče za primitivne omike ln zavod za dalmazijke študije. Posebno zanimiv je bil tudi letos ciklus predavanj o arabski kulturi, katere je prirejalo studtj. so središče za Bližnji vzhod. Posebej je treba omeniti med nedavnimi publikacijami akademije tri nove zvezke, katere Je izdalo središče za italijansko Vzhodno Afriko. Te pobude znova potrjujejo večne neodpravljive probleme naše duhovne in politične ekspanzije. Splošna razstava aka. demskih publikacij je nudila mogočne dokaze o udejstvovanju akademije, katerega ne poznajo še vsi zadostno. Tako je Kraljeva akademija Italije izvršila nalogo, ki ji jo je podelil Duce.
Sir, med tem, ko narod v skrajni fazi hude preizkušnje prenaša z moško odločnostjo trpljenje, žrtve, uničevanje in grožnje, ki naj bi po mislih sovražnika uklonile narod, da bi sprejel mir brez časti, obnavljajo zastopniki znanosti, kulture in umetnosti, Vam, dokaze svoje goreče vere in brezmejne predanosti. Italija ne more zgrešiti v poslanstvu omike, katerega mu je podelila visoka stopnja po činu in odgovornosti v splošni skupnosti narodov. Zaman skušajo z uničevanjem spomenikov izbrisati te naše pravice tisti, ki so zadnji prišli v zgodovino, zaman skušajo zadušiti kali bodočnosti naših ljudi, ki so vedno bili in vedno bodo sposobni za nepričakovane preporode in za čudovite razmahe. Italija bo znala vztrajati, tvoreč ponovno, sir, eno samo vojsko s svojimi junaki na kopnem, na morju in v zraku da se bo zmagovito izpolnila njena usoda.
Razdelitev nagrad
Po besedah predsednika Kraljeve akade-mije Italije, ki so jih navzoči viharno odobravali, je akademik Orestano. tajnik razreda za moralne in zgodovinske znanosti, prečrtal poročilo komisije glede nagrade tega razreda, ki je bila podeljena Ermlni-ju Troilu, ki je med najbolj cenjenimi in učenimi mojstri italijanske filozofske misli in ki je spisal okrog 50 monografij in raznih študij. Akademik Giorgani, tajnik razreda za fizikalne in matematične ter naravoslovne vede, je nato prečital poročilp o dodelitvi Kraljeve nagrade za kemijo, ki je bila podeljena prof. Giuliu Natti, modernemu raziskovalcu širokih razgledov in nenavadne podkovanost^ sposobnemu reševanja najbolj težkih teoretičnih vprašanj in uporabljanja tehnološkega napredka. Profesor Natta se je med drugim znatno udejstvoval v proizvajanju sintetičnega kavčuka v Italiji, ki se že redno proizvaja po dobi raziskovanj in pre:zkušanj, katera so italijanski kemiji omogočila, da se je uvrstila v nekaj letih poleg največjih inozemskih industrij.
Znanstveno predavanje
• Po proglasitvi zmagovalcev za Kraljeve nagrade je akademik Orestano govoril o s pojmu stvarnosti«. Govornik je obširno preučil pojem stvarnosti, pripominjajoč, da je ta pojem danes v krizi in da iz te krize iahko nastanejo največje duhovne zmede in največji moralni neredi v naši dobi. Nato je očrtal vse kritike, katerim je bil pojem stvarnosti podvržen v raznih filozofijah do modernih filozofskih kritik pred Kantom in po njem. Akademik Orestano je izvajal, da je pojem stvarnosti najbolj pereč in dramatični pojem, katerega mora življenje samo reševati neprestano in pozitivno. Zaključil je svoja izvajanja, zatrjujoč, da so duhovi danes bolj kakor za usodo gmotnih dobrin in fizičnega življenja v strahu za usodo najdragocenejših človeških vrednot, poetičnih in verskih ter moralnih vrednot, ki so absolutna obogatitev življenja.
Zborovanje se je zaključilo z govorom akademika Orestana, nakar je tajnik Stranke odredil pozdrav Kralju in Cesarju. Na trgu Campidoglia je občinstvo toplo pozdravljalo vladarja, ko je zapuščal akademijo.
Angleški zažigalni baloni nad Švedsko
Stockholm, 7. jun. s. V teku noči je nad raznimi kraji na Švedskem padlo iz zraka veliko število balončkov, nosečih eksplozivni in zažigalni material. Ti balončki so se verjetno odtrgali od kake letalske pregrade. Nekateri so povzročili eksplozije in manjše požare. Oblast je prebivalstvo opomnila ter opozorila na to nevarnost Gre za balončke britanskega izvora
Huda avtomobilska nesreča v Ameriki
Lizbona, 7. jun. s. V državi Tennesse se se je prevrnil ameriški vojaški avtomobil, ki je vozil vojake. Vozilo je treščilo s ceste v jarek. Pri tem je bilo 18 vojakov ubitih mnogo oa ranjenih.
cer n« s tekmovanjem in nasiljem, kakor v preteklosti. Nova Evropa bo trajna, če se bodo kali za povračilo za vedno Iztrebile. Evropski bodoči mir bo moral biti posledica združenja in harmonije; v kulturnem in političnem oziru se bo morala spoštovati individualnost narodov. Nobena država ne bo smela vsiliti svojih običajev, svoje vere in svojega režima drugim državam, toda vsi režimi bodo imeO značaj. Sloneli bodo na ljudstva
Uzakonitev Kr. ukaza o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine
VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije
Senat ter fašistična in korporacijska zbornica sta po svojih zakonodajnih odborih odobrila,
Mi smo potrdili in proglašamo tole: Člen edini.
Uzakonja se kr. ukaz z dne 3. maja 19il-XIX št. 291 o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine.
Odrejamo, da se ta zakon, opremljen z
Ljubljana, 4. junija.
Na praznik Vnebohoda je minulo leto dni, odkar sta župan, general Leon Rupnik, in podžupan comm. dr. Salvator Tranchi-da prevzela županstvo mesta Ljubljane. Te spremembe ljubljanske mestne uprave pa prebivalstvo skoraj ni občutilo, saj je vse delo na magistratu teklo mirno in brez motenj dalje, ker sta tako župan kot podžupan z najboljšo voljo posvetila vse svoje sile samo blaginji prebivalstva. Na velika javna dela v sedanjih razmerah seveda ni bilo mogoče misliti, pač pa je mestna občina s pomočjo Visokega komisariata nadaljevala najpotrebnejša začeta dela in jih deloma že dokončala, druga bodo pa v kratkem izročena javnosti
Ker je bil na včerajšnjo obletnico praznik, je župan povabil v petek ob 8.30 uri v svoj kabinet generalnega sekretarja Franca Jančigaja z vsemi direktorji, načelniki in šefi uradov, podjetij in zavodov kot zastopnike prav vsega mestnega usluž-benstva. Župan, general Leon Rupnik, je hotel izraziti čustva hvaležnosti predstavniku Kraljevine in državnih oblasti na ljubljanskem županstvu, podžupanu comm. dr. Šalvatorju Tranchidi, ki ga že vsa Ljubljana pozna za izredno skrbnega moža za vse potrebe prebivalstva ter se vedno prizadeva, da bi pomagal Ljubljančanom in Ljubljani.
V svojem nagovoru je župan poudarjal, da sta s podžupanom lani 3. junija prevzela upravo mesta Ljubljane v tistem duhu, ki daje novi, od Duceja inaugurirani dobi pečat in ki med težkimi boji in žrtvami pripravlja novi svet kakršnega želi Bog in dostojno človeštvo. Podžupanovemu neutrudnemu prizadevanju, velikemu razumevanju, znanju, globokemu čutu dolžnosti, veliki tankočutnosti, je uspelo premagati vse težave ter iz mestnega poglavarstva ustvariti delovno zajednico, ki si je v resničnem tovarištvu in nesebičnem delu postavila za edini smoter blaginjo mesta in njegovih prebivalcev. Organizatorične novosti in izboljšanja v korist in napredek občine ter v blagor njenih uradnikov, uslužbencev in delavcev, tako je poudarjal župan, so predvsem podžupanova zasluga, za kar mu je v imenu vseh izrekel prisrčno zahvalo. Obenem je pa comm. dr.
Ljubljančanom ni treba pripovedovati, kako zelo skrbi merodajna oblast za dobavo predmetov vsakdanje potrebe prebivalstvu, saj so se imeli že često priliko prepričati, da se ne opušča nobena priložnost, kako bi se pokrajini in mestu preskrbela racionirana in neracionirana živila, važna za preživljanje ljudstva. Temu namenu je oblast posvetila že mnogo naporov in žrtvovala velike vsote ter je razen tega še naložila milijone in milijone v rezerve, da zagotovi prebivalstvu v primernem času vse, kar je potrebno tudi za daljše razdobje. Večina prebivalstva ne more delati večjih nakupov, zato odobrava, skrb oblasti, ki nakupuje velike množine živil in drugih potrebščin ter jih potem prodaja na drobno po nizki ceni prebivalstvi!.
Nedavno smo čitali, da si je živilski urad preskrbel velike količine drv proti takojšnjemu plačilu, da bi Ljubljančanom preskrbel kurivo za vse leto. Na mestni pristavi in v drugih skladiščih živilskega urada je sedaj shranjenih več kakor sto tisoč stotov suhih drv, ki predstavljajo vrednost mnogo milijonov. Ako bo ljudstvo odlašalo in čakalo zime ter šele takrat nakupovalo drva. se slabo zaveda svojih dolžnosti do skupnosti ter postopa v nasprotju s svojo koristjo.
Drva leže na odprtem prostoru in z letnim časom ter z vremenom nastopa poslabšanje blaga, tako da bodo drva kasneje nižje kakovosti in bodo imela manj kalorij. Zato je popolnoma razumljiv poziv mestnega magistrata prebivalstvu, naj čimprej nakupi drv in si jih preskrbi na temelju nakaznic, kajti, čeprav so skladišča polna, ni niti prostora niti denarja za nove nakupe.
Javnost bo spoznala, da je edino pametno čimprej nakupiti drva in tako omogočiti mestni občini, da si napravi nove zaloge, ki bi popolnoma onemogočile kako kasnejše pomanjkanje goriva v Ljubljani.
državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje kot državnega zakona.
Dano v Rimu dne 27. aprila 1943-XXI.
VIKTOR EMANUEL
MUSSOLINI
Videl varuh pečata: DE MARSICO.
Ta zakon je bil objavljen v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italiax št. 123 z dne 27. maja 1943-XXI.
Tranchido naprosil, naj tudi še nadalje posveti svojo neutrudno delavnost mestni upravi, ter mu kot prav skromen spomin na prvo leto njegove delavnosti na čelu ljubljanske mestne uprave izročil medaljo mesta Ljubljane s primernim posvetilom in mu najiskreneje čestital k njegovim uspehom.
Po sprejemu medalje mesta Ljubljane z reliefom mestnega patrona sv. Jurija in primernim posvetilom ter diplome podžupanu comm. dr. Tranchidi, je pristopil kot predstavnik vsega mestnega uslužbenstva generalni tajnik Franc Jančigaj ter naslovil na župana in podžupana najtoplejše besede, da že leto dni vodita mestno občino ljubljansko v popolno zadovoljstvo prebivalstva in mestnega uslužbenstva. Izrazil jima je najvdanejšo svojo zahvalo in zahvalo nameščenstva za blagohotno naklonjenost, ki jo je bilo z njune strani deležno vse uslužbenstvo. Obenem je generalni tajnik županu in podžupanu izrekel najbolje želje za bodočnost.
Po govoru generalnega tajnika Jančiga-ja je spregovoril podžupan, comm. dr. Tranchida, županu, sodelavcem in nameščencem prisrčno občutene besede zahvale za izkazano mu toplo simpatijo. Pristavil je, da je z veliko vnemo prevzel nalogo, zaupano mu v upravi mesta Ljubljane, ter da je s tem, ko se je z vsemi močmi prizadeval za blaginjo občine in njenih prebivalcev, izpolnjeval samo svojo dolžnost. Poudaril je, da je dobil v županu ne samo vzornega predstojnika, temveč pravega gentlemana in iskrenega prijatelja ter da je bilo novosti, vnesene v ustroj mestne uprave, lahko uresničiti zaradi' modre direktive župana ter zaradi kompe-tence in neutrudnega duha sodelovanja načelnikov posameznih uradov in vsega uslužbenstva. Zahvaljujoč se za veličastno izpričevalo, podeljeno mu v znak priznanja, ki mu bo prijeten spomin, je comm. dr. Tranchida dodal, da bo tudi v bodoče posvečal vso svojo delavnost koristim občine in občanom.
Ob razstanku sta župan in podžupan vsem predstavnikom mestnega uslužbenstva segla v roko in zaključila pomembni sestanek.
Kakor zgoraj omenjeno, večina prebivalstva ne razpolaga s sredstvi za nakup celotne letne količine, dočim mestna občina drv ne more oddajati na kredit. Delavcem in zasebnim ter javnim nameščencem v resnici ni mogoče kupiti naenkrat vse celoletne količine. To dejstvo je mestna občina upoštevala in je vsem svojim nameščencem, tako uradnikom kakor delavcem, omogočila preskrbo celoletne količine, t. j. do 31. marca 1944. Mestni magistrat je v gotovini plačal 40.000 stotov lesa, ki ga potrebujejo njegovi nameščenci, ter jim odslej dovoljuje obročno plačilo z odtrgovanjem mesečnega zneska.
S to ureditvijo, ki bo zelo v korist osebju mestne občine, ie slednja znova dokazala voljo za olajšanje težkoč nameščencem ter je dala dober zgled tudi drugim oblastvom, pisarnam, zavodom in tvrd-kam, ki bi lahko na sličen način pomagali svojim nameščencem in jim omogočili nakup drv. Ako bodo omenjeni uradi, zavodi in podjetja sledili temu zgledu, bo v bodoče razdelitev drv zelo olajšana.
Tudi Visoki komisarijat in Maložele? niška družba, ki je sedaj postala last mest ne občine, dobavljata svojim nameščen cem drva na omenjeni način.
Ta Doziv velia seveda tudi zasebnikom ld si nai čimnrpi preskrbe drva. ki so suha in iih na želio kupca dostavi živilski urad na dom Nakup drv za več mesecev skupai je najboliše zagotovilo, da jih pozimi ne bo manikalo. Obenem je treba naglasiti veliko razumevanje Visokega komisarja Eksc. Emilija Graziolija. poveljništva gozdne Milice. Prevoda in drugih oblasti ter korporacij za to, da bi bila Ljubljana vedno dobro oskrbljena z racioniranim blagom, z drvmi in drugimi neobhodnimi živlieniskimi potrebščinami.
Naša javnost dobro razume, da ie nakup o pravem času čin previdnosti in brezskrbnosti za jutrišnji dan.
Začasna ustavitev
tednika »Domoljuba44
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino.
na osnovi dekreta z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941-XIX, izpremenjenega v zakon dne 27. aprila 1943-XXI. št. 385, po ugotovitvi, da je tednik »Domoljub«, izhajajoč v Ljubljani, v št. 21. 26. maja 1943-XXI. na četrti strani priobčil članek, ki vsebuje neumestna razglabljanja, ki bi lahko imela učinek potrtosti na javno mnenje;
in ker je treba zaradi tega proti omenjenemu tedniku uporabiti primerno sankcijo, odreja:
Proti tedniku »Domoljubu« se uporabi ukrep začasne ustavitve izhajanja za dobe dveh tednov od 10. junija dalje.
Nameščenemu osebju se bodo morali tudi med ustavitvijo plačevati običajni prejemki.
Kvestor je pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok, ki bo objavljen v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 5. junija 1943-XXI.
Visoki komisar Emilio Grazioli s. r.
Zamenjava osebnih Izkaznic
Za zamenjavo osebnih izkaznic po uredbi Vis. komisarijata bo v ljubljanski občini poslovalo 5 poslovalnic, ki bodo sprejemale prošnje in izdajale nove izkaznice, in sicer:
I. Poslovalnica v Beethovnovi ulici 7.,
pritličje desno, za mestne okoliše, ki leže severno od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek-Zalog do šmartinske ceste (Šiška, Dravlje, Bežigrad, svetokrižki okraj, Koseze, Dolnice, Zapuže, Podutik, Glince).
H.	Poslovalnica v Tnrjaški palači - Gosposka ul. št. 15., pritličje, za mestne oko--iše, ki leže med Rožnikom, Ti vol i jem in Ljubljanico do šubičeve ulice in njenega podaljška do Ljubljanice (Gradišče, Kra-kovo, Trnovo, Mirje, Mestni log, Rožna dolina, Vič, Glince, Brdo).
III.	Poslovalnica na magistratu, Mestni trg št. 2-IL, za mestne okoliše med šubi-čevo ulico in njenim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Resljevo cesto, Kopitarjevo, Streliško ulico in Golovcem na drugi strani (novo mestno središče, staro mesto, Prule, Galjevica, Dolenjska in Ižanska cesta, Barje, črna vas).
IV.	Poslovalnica na Ambroževem trgu št. 7., pritličje, za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec, Streliška in Kopitarjeva ulica, Resljeva cesta, kolodvor, Smartinska cesta (šentpeter, Volm.it, Zelena jama, Moste, Poljane, Kodeljevo, štepanja vas).
V.	Poslovalnica na magistratu Mestni trg št. 21, soba št. 37, za vse nujne primere. Nujnost je treba dokazati.
Poslovalnice bodo uradovale od 7. junija dalje in sicer od 8.30 do 12 in od 15 do 17.30.
Meseca junija bodo sprejete le prošnje moških od 15. do 50 leta, namreč onih, ki morajo imeti izkaznice. Moški, ki imajo že slike, naj prošnje vlože čim prej, da ne bo ob koncu mescca junija naval. Za osebe, ki niso obvezne imeti osebno izlcaznico, bo pričetek poslovanja še objavljen.
Za zamenjavo osebnih izkaznic je potrebno:
I.	Izpolniti prošnjo, katere formular dobite v vseh poslovalnicah, prav tako tudi navodila, kako se prošnja izpc-lni. — Priložiti je treba tudi 3 enake slike (brez pokrivala) v velikosti 4X5 cm, na hrbtu slik je treba razločno napisati priimek in ime.
2.	Predložiti je treba naslednje listine; a) matične liste o rojstvu, poroki itd.; b) listine o poklicu n. pr. uračniška legitimacija, poslovna knjižica, obrtni list, diploma itd.; c) inozemci dokazilo o tujem državljanstvu.
3.	Staro osebno izkaznico mora prinesti vsak s seboj.
Državni in javni uradi, zavodi in šole bodo vlagali prošnje skupno za svoje uslužbence oz. gojence na magistratu, soba 44, kjer naj se njihovi predstavniki zglase zaradi navodil.
Tisti, ki so že vložili prošnje in slike ter še niso dobili osebnih izkaznic, ker občina ni imela tiskovin, naj ne hodijo znova, ker bodo upoštevane že vložene prošnje.
Razstava umetnosti,
navdihnjene od športa
Otvorjena bo 12. junija. Dne 12. t. m. bo ob 11. dop. otvorjena razstava umetnosti, navdihnjene od šport« Tej bo pridružena tudi razstava lepakov propagande za tujski promet.
Slovenski umetniki bodo na tej značilni razstavi pokazali mnogo svojih del in prepričani smo, da si bo javnost z velikim zanimanjem ogledala prireditev.
Opozarjajo se razstavniki, da je treba dela za izložbo izročiti 7. in 8. t. m. v Jakopičevem paviljonu od 10. do 12. ter od 16. do 18. Dne 12. t. m. se bodo morali vsi razstavniki javiti v prostorih razstave točno ob 10.30.
Prekrški zakona za zaposlitev
Proti naslednjim osebam in tvrdkam so bile uporabljene globe, ki jih odreja na-redba Visokega komisarja štev. 63 z dne 8. aprila 1942-XX o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela:
Belina Miloš, Kušar Miha, Bavs Marjan, dr. Šapla Anton, Lenart Lenka, gostilna F. Kajfež. Pate Franc, Rotar Josip. V. H. Rohrman, Trček Matej, Vidmar Ivana, Dolenc Alojzija, Cokan Fr.. Krnaič Ivan, Koren Albina, Hartmann Ana. Iglič Avguštin. Bevčič Josip, Zelezničarska zadruga, Mahnič Zofija lekarna Bahovec. Fujan Franc, Mozetič Josip, Radovan Rudolf. Zidan Karolina. Klopčič Antonija. Sever Edvard, Štular M.. Kristal d. d.. Lichten-turnov zavod, Battelino Oton Rebernik Franc, tvrdka G'obus, Miškec Mirko, Vr-binc Alojzij, inž. Maček Stanislav. Huč Anton, gostilničar, Pielick & Co., »Tribuna« Lazar. Borštnar Štefan, Šubic Evgenija, Smerkolj Leopold, zobar. Ljubljana, 21. maja 1943-XXI.
nevarnost za severno Kitajsko in vzhodno Azijo. Od januarja do aprila je bilo uničenih 1035 vojaških naprav, ubitih 42.152 sovražnih vojakov, zajetih pa 54.746. Japonci so se polastili tudi 609 možnarjev, 53 težkih strojnic, 641 lahkih strojnic in 28.066
pUilv.
Sospoi
Zamenjava starih obrtnih listov
Smatrajoč za potrebno, da se obrtna pooblastila in dovoria zamenjajo z novim obrtnimi listi na dvojezičnih obrazcih, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na določbe bivšega jugoslovanskega zakona o obrt!h izdal naslednjo naredbo, ki ie objavljena v »Službenem listu« 5. t. m.
in je na ta dan stopila v veljavo.
Kdorkoli izvršuje trgovinsko, industrijsko ali rokodelsko obrt po §§ 3., 23-, 32. in 60. obrtnega zakona, mora v šestih mescih ed uveljavljenja ' te naredbe vložit' pri pristojnem občnem upravnem oblastvu nekolkovano prošnjo za zameno starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novim, ki naj se izda na obrazcu v italijanskem in slovenskem jeziku. Oblastvo, kateremu je bil izročen obrtni list s prošnjo za zameno, izda o tem posebno potrdilo, ki ga mora upravičenec shranti v do kaz, da je zadostil dolžnesti iz prednjega cdstavka in da more kasneje dobiti novi obrtni list.
Brstojno oblastvo izda obrtni list v novem obrazcu na taksnem papirju za 6 tir brez vsakršne druge takse in zaznamuje izdajo novega obrtnega lista v obrtnem registru. če se prošnja za zameno v predpisanem roku ne vloži, se imetniku obrtnega lista odvzame obrtna prav'ca.
Gospodarske vesti
= Koncentracija v italijanskem bančništvu. v zadnjih dveh desetletjih se je število bančnih zavodov v Italiji zmanjšalo za več kakor polovico. Leta 1926 je bilo v vsei Italiji 979 samostojnih bank, danes pa jih je 394. Vzporedno je število hranilnic nazadovalo od 202 na 79. To zmanjšanje števila je bilo doseženo z združitvijo posameznih samostojnih zavodov. Istočasno znatno povečanje obsega poslov je omogočilo mnogo racionalnejše poslovanje.
= Oskrba Italije z volno. V Italiji je bilo vedno močno razvito ovčarstvo. Tako so našteli že leta 1881 v Italiji 8.6 milijona ovac in leta 1908 celo 112 milijona. Deset let kasneje ob koncu prve svetovne vojne, je število doseglo 11.8 milijona. V zvezi z intenziviranjem kmetijske proizvodnje pa je ovčjereja po vojni kakor drugod tudi v Italiji nekoliko nazadovala in je število ovac padlo do leta 1938 na 8.9 milijona glav. Od tega leta naprej so oblastva v interesu oskrbe tekstilne industrije z volno pričela akcijo za zopetno razširjenje ovčarstva. ki je prinesla lepe uspehe. Tako je število ovac leta 1940 doseg'o zopet 10 milijonov. Ze dve leti pred izbruhom se-#danje vojne je bila uvedena obvezna oddaja volne, pri čemer je bila kmetom zajamčena primerna cena. Oddaja volne je v tem letu dosegla 10 milijonov kg in je do leta 1940 narasla na 12.5 milijona kg. Poznejše številke niso bile objavljene, vendar je gotovo, da se je oddaja volne še ppdalje povečala, zlasti, ko je bila leta ! 1941 zmanjšana tudi količina volne, ki jo kmetje lahko obdržijo za domače potrebe. Ze leta 1940 je bilo ocenjeno, da se lahko doseže letna oddaja 20 milijonov kg volne. V zadnjih letih se je bistveno zboljšala tudi kakovost oddane volne. Od 11.4 milijona kg volne, ki je bila 1. 1938 oddana v državnih zbiralnicah, je bilo po izvršenih kvalifikacijah 8.2 milijona kg take volne, ki je primerna za tekstilno industrijo. Medtem pa se je na eni strani zbo'jšala kakovost oddane volne, na drugi strani pa je tekstilni industriji uspelo najti način za predelavo tudi slabših vrst volne, zlasti pri mešanju z drugimi vlakni. Leta 1936 je italijanska industrija volne znižala potrebo vo'ne na 40 X celotne potrebe vlaken, dve leti kasneje pa na 30"/o. tako da je volnena industrija 70°/o potrebe krila z drugimi vlakni, predvsem s celulozno volno. lanitalom itd. Na ta način je bila dosežena popclna neodvisnost od uvoza iz inozemstva, kajti od leta 1938 naprej krije domača Droizvodnia volne ce'otno potrebo industrije za predelavo volne. V zadnjih letih jc šlo Drizadevanje predvsem za tem, da se z uvedbo boljSih oasem (merino) in s križanjem pasem doseže ne samo zboljšanje kakovosti vo'ne. temveč tudi večji povnreoni	pd vsake živali.
= Pogozditev v Dalmazii. Oblastva v Dalmazii posvečajo veliko pozornost vprašanju pogozditve. Italiianski del Dalmazie obsega površino 514.500 ha. od tega je 22.5 odstotkov orne zemlje. 41.2°/o pašnikov in 32.1°/e gozdne površine. Gozdna direkcija v Spalatu ceni celotno gozdno površino Dalmazie na 152.800 ha. Pretežni del teh gozdov pa so nizki gozdovi, ki predstavljajo manjšo vrednost. Visok; gozdovi obsegajo le 14 800 ha. Zato 1e treba pogozdovanju posvetiti večjo pozornost. V ta namen so bili te dni razširjeni na Dalma-zio italijanski zakoni, ki se tičejo gozdarstva. s čemer je ustvarjena osnova za sistematično pogozdovanje.
= Iz trgovinskega jn zadružnega registra. V trgov*nski register se je vpisala nastopna tvrdka: Gornik, špedicija in prevozništvo, Ljubljana, Kolodvorska 43 (imet-nica Zdenka Gornik, trgovka v Ljubljani). — Pri tvrdk; Dr. Th. & G. Bohme, kemični tvornici v Podgradu s sedežem v Ljubljani, je vpisana sprememba besedila firme dr.

larstvo
Th. & G. B6hme, javna trgovinska družba,
kemična tovarna v Ljubljani. — Pri zadrugi Novinarski dom, stavbni gospodarski zadrugi v Ljubljani, sta zaradi smrti izbrisana člana upravnega odbora dr. Franc Kulovec in Franc Strah, vpisana pa sta Robert Pohar, urednik »Službenega lista«, in Franc Zupan, novinar v Ljubljani. — Pri Zadružni čebelici v Ljubljani, registrirani kreditni zadrugi, sta izbrisana člana upravnega odbora Florijan Gomišček in Ferdinand Prešern, vpisana pa sta Bruno čeč faktor, in Adolf Smerdu, stavec, oba v Ljubljani. — Pri Posojilnici v Črnomlju je izbrisan dosedanji član upravnega odbora Janko Cmerman, vpisan pa Anton štal-
cer. trgovec v Črnomlju. — Pri Posojilnici v Dolnjem Logatcu je izbrisan član upravnega odbora Uroš Legat, vpisan pa Franc Korenčan, posestnik in mesar v Dolnjem Logatcu. — Pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Novem mestu je izbrisan dosedanji član upravnega odbora Anton Stine, vpisan pa Vinko Savnik, žandarme-rijski narednik v pok. v Novem mestu. — Pri Hranilnici in posojilnici v Žužemberku je izbrisan dosedanji član upravnega odbora Alojzij Legan, vpisan pa Anton Fabjan, posestnik v Stavči vasi.
= Nemško-bolgarska pogajanja za odkup tobaka. V Sofiji so se pričela letošnja pogajanja za izvoz tobaka v Nemčijo. Lanski pridelek Bolgarije je znašal 59.000 ton. Od tega je potrebno za kritje domače potrošnje le 9 do 10.000 ton, tako da bo Bolgarija lahko izvozila 49.500 do 50.000 ton tobaka. Pričakovati je, da bo 75 do 80°/» celotnega izvoznega presežka prevzela Nemčija.
— Iz spodnještajerskega trgovinskega
registra. Vpisali sta se naslednji tvrdki': »Oka« inž. Krebs & Tax, veletrgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Kriškem (lastnika inž. Otmar Krebs iz Krškega in Gunther Tax, vojni invalid z Dunaja); Ferdinand Zobel. trgovina z motornimi vozili, nadomestnimi deli. tekočim gorivom, oljem in tehničn'mi potrebščinami v Mariboru.
= Odobritev brionskega sporazuma o ureditvi družbe Dunav-Sava-Adria. Te dni
je bila na Dunaju letna skupščina delničarjev družbe Dunav-Sava-Adria. ki je odobrila meddržavno pogodbo, sklenjeno 10. avgusta lanskega leta v Brioni ju. Ker so to pogodbo ratificirale vse prizadete države (Italija, Nemčija, Hrvatska in Madžarska), stopa ta pogodba sedaj v veljavo, in sicer od 1. januarja 1942 naprej in se obenem razveljavi meddržavna pogodba, sklenjena 29. marca 1923 v Rimu. Nova pogodba daje prizadetim državam možnost predčasnega prevzema prog v popolno državno last. Na Kraljevino Italijo odpadejo naslednje proge: Zalog—Trieste, Carso—Fiume, Aurisina—Cormons, Bren-ner—Ala in Candido—Fortezza. V smislu novega sporazuma delegira v upravni svet družbe vsaka od štirih držav po dva predstavnika, ostalih deset pa izvoli občni zbor. Za Kraljevino Italijo sta prišla v upravni odbor Amadeo Giannini in Nicola Mura-tore. za Nemčijo Alfred Prang in Alfred Kiefer, za Hrvatsko Josip Markovič in Peter Senjanovič in za Madžarsko Pavel Al-gyay in Pavel Ernyej. Generalna direkcija je sestavljena kakor doslej in je generalni direktor Maccallini, finančno administrativni direktor Schnack-Herbosegg in komercialni direktor Maltese.
= Reorganizacija srbskega gospodarskega ministrstva. Srbski ministrski svet je izdal naredbo o reorganizaciji gospodarskega ministrstva, v čigar pristojnosti spadajo sedaj naslednji resori: rudarstvo in gozdarstvo, industrija in obrt, bančništvo in zadružništvo, nadalje zavarovalništvo, tujski promet in hišna industrija. Ministrstvu so priključeni tudi specialni uradi, kakor uprava za zaščito industrijske svo-jine. državni zavod za pospeševanje industrije in obrti, centralna uprava za mere in žlahtne kovine, odbor za normalizacijo. geološki institut, komisariat za cene in mezde, direkcija za nadzorstvo bank in zavod za toplotno gospodarstvo. — Srbski gospodarski minister dr. Nedelj-kovič je te dni v posebni izjavi poudaril, da se srbsko gospodarstvo navzlic vojnim težkočam lepo razvija. Letos je obdelano več polja kakor kdaj koli. Na področju Srbije in Eanata je bilo leta 1942 ugotovljenih okrog 1000 industrijskih podjetij. V teku lanskega leta je prejelo 34 novih industrijskih podjetij obratno dovoljenje, 6 velikih industrijskih podjetij pa je povečalo svoje obrate. V letošnjem letu je bilo koncesioniranih 26 novih industrijskih podjetij najrazličnejših strok. To živahno ustanovitveno gibanje je deloma v zvezi z okolnostjo, da je uvoz izdelkov iz inozemstva zelo otežkočen. Tudi rokodelstvo kaže lep napredek. Lani je bilo izdanih 1611 novih obrtnih dovoljenj.
Rdeči križ poroča
V pisarni Rdečega križa naj se javijo med uradnmi urami od 8. do 12. svoje interniran-ke Bijelič Jelene, Drnovšek Terezija, Seunic Anita, Kolan Josipina, kapetan Kolar Franjo, Mozetič Marija, Matauš Ignacij, Pezdirc Pepca, Slapar Franc, kapetan Vajs Rudolf; svojci Žen« ko Ivane, svojci umrlega ;ntemiranca Zundra Franca. Jurešič Ivana. Babic Frančiška.
Kitajski generali pi
Z nekega japonskega oporišča v Šan-tungu, 6. jun. s. General Jung Zuheng, glavni poveljnik Cangkajškovih čet v južnem odseku Santunga. se je danes podal v glavni stan neke japonske edinice in sporočil svoj sklep da se pridružuje kitajski nacionalni vladi skupno s svojimi 20 tisoč možmi. Junga so spremljali general Sunmengti in drugi oficirji štaba. General je izjavil, da je treba rešiti Kitajsko, in je dodal, da je čungkinška vlada zgrešila svoje vojne cilje. Prave namere Japonske, da se reši Kitajska, so očitne zaradi odprave krivičnih pogodb. Vzrok sovražnosti med japonsko in čungkinško vlado so anglosaške spletke. Angleži in Američani hočejo izkorščati Kitajsko. Podčrtal je nadalje, da je njegov trden sklep, boriti se ob strani kitajskih rojakov in zavezniških Japoncev proti skupnemu sovražniku. Jung je tudi pozval bivše svoje tovariše generale v Cangkajškovi vojski, naj se mu pridružijo. Pojasnil jim je svoj sklep in izjavil, da sta Amerika in Anglija skušali razdeliti Azijo in uporabljati čungkinško vlado kot sredstvo za dosego svojih stremljenj. Ta-
stopajo k Japoncem
ko je čungkinška vlada postala lutka v rokah Američanov in Angležev.
Peking, 7. jun. s. Na tiskovni konferenci ie zastopnik japonske vojske izjavil, da bo ojačena borbena sila japonskega ekspedi-cijskega zbora na Kitajskem naperjena proti čungkinškim silam in proti komunističnim vojakom. Dejal je, da je japonski ekspedicijski zbor v soglasju z novo politiko do Kitajske posvetil svojo pozornost vojaškim operacijam je prepustil gospodarsko in politično udejstvovanje kitajski narodni vladi. Novo poslanstvo japonske vojske je vzdrževanje miru in reda v severni Kitajski, pomoč narodni vladi ter operacije proti čungkinškim silam in komunistom. Nadalje je poudaril, da kaže naraščajoče število prebežnikov ter ujetnikov med nedavnimi operacijami od januarja do aprila, kako vpada morala nasprotnika in kako se širi politični vpliv narodne vlade. Podčrtal je važnost severne Kitajske za oskrbovanje v sedanji vojni, in zatrdil, da je tesno sodelovanje Kitajske bistvene važnosti za gospodarski razvoj. Čungkinška vlada in komunisti so
• - *% j j
+
Po kratki, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
MARIJA ILOVAR
TRGOVKA
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 9. t. m. ob %3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto, Gorizla, dne 7. junija 1943.
Globoko žalujoči:
KABL, soprog; TUGOMIR, sin; BOŽA, hčerka; ANGELA PETERLIN, mati; ANGLELA KLA-VOEA, sestra; VINKO PAJK, svak —- in ostalo sorodstvo
Ob obletnici sedanje mestne uprave
Daber zgled ljubljanskega mestnega
poglavarstva
fmg. Franci Urbas;
Naša rodbinska in hišna imena
Pogač, Pogačar, Pogačnik, Podobnik, Pečar, Pečarič, Pintar, Ploha, Pokora, Paradiž, Pevec, Pevc, Petek, Puškar, Pogo-relec, Pireh, Pirih, Piruh, Plačar, Prosen, Pisavec. Podplatnik, Podvizaj, Pepelnik, Pepeln(j)ak, Pravdič, Podplat, Prodnik, Palir, Prah in še precej drugih imen mi ni treba razlagati, ker so vsakemu znana, kaj pomenijo.
Pepeluhan je bratec naše pepeluse, pe-peluške ali tudi pepelčice, katere zgodba gane vedno tako močno vsa otroška srca.
Pepelan pa je bil najbrže pepelar, vendar ne takšen, kakršnega poznamo sedaj v mestu — smetar, ampak je žgal nekje daleč v gozdu les, zbiral pepel in pripravljal iz njega pepeliko. Izluževal je pepel nekako tako kakor so to delale še do nedavno nekdanje perice, ki so imele vse več posla in obilo trdega truda, kadar je bilo pri hiši veliko perilo (pranje). Nič še ni bilo različnih praškov in pripomočkov: Peresam, Ženska hvgla, Belinka, Snežinka, Radion in kakor se še drugače imenujejo. Zbirale in zbrale so v daljšem času velik kup pepela in'ga skrbno presejale, da ni bilo nepotrebnih ogorkov in drugih primesi. Že to delo je bilo prava muka za takšno pepelušo, ki jo je zadel tak opravek. Nato je zakurila in zavrela velik kotel vode, ga pregrnila z veliko rjuho, ki so jo zvale pepeluho in nasula v njo presejani pepel. Rjuha pepeluha se je pogreznila v krop, ki je izluževal pepeliko iz pepela. Vedno znova je zajemala iz velikega kotla s korcem kropa in polivala pepel v pepe-luhi. da je iz pepela dobro izlužila čim več pepelike. Šele zdaj se je pričela prava žehta. Kaj je bilo samega kurjenja, vam jaz lahko povem, ko sem zmeraj bosopetil z naročaji drv med drvarnico in pralnico in še ni bilo konca in kraja.
Kako važen in velik dogodek je bila velika žehta v vsaki hiši ne samo za žen-ščad. ampak tudi za moške, nam priča že to, da je takrat celo sramežljivi gospod Bredow sezul svoje edine hlače, pa ostal zato doma v hiši brez hlač.
Pa se ni potlej zaman belilo in vetrilo snežnobelo perilo na blestečem soncu kakor to tako čedno čitaš pri opisu žehte v romanu: Hlače gospoda Bredowa: Kaj se beli na zeleni gori? Al' so snegi, al so labudovi? Da snegovi, bili bi skopneli, labudovi — bili odleteli. Kdo se bo še čudil, da sta prav pepelu-ša in pepeluhan prišla povsod v narodno poezijo in tradicijo kot sirote, umazane in zapostavljene, ki največ trpe in opravljajo najtežja in najgrša dela pri hiši
Naši pepel ar j i po gozdovih so žgali les, zbirali pepel in ga izluževali. Izlužnino so izparivali in dobili nato pepeliko, katero so vozili in prodajali v mesta, največ v Trieste. Zaslužili so primemo prav dobro. Vse to pestro življenje v gozdovih je zamrlo v pozabo, ostala so samo imena — še žive priče nekdanjih prilik in življenja nekaterih naših ljudi Se drug naš izraz za pepeliko (Pottasche) pranik, ki pove, kako so pridobivali to pralno sredstvo, dočim pove ime pepelika iz česa so ga izdelovali
Prevodnik je bil včasih vodnik, ki je prevodil in prevajal potnike preko nevarnih, težkih potov, prelazov, še zlasti v zimskem času. Ohranjen nam je zanimiv dnevnik Ljubljančana, plemiča iz srede 17. stoletja, kjer opisuje svojo zimsko pot iz Koroške preko Ljubelja, kakšne težave je moral premagati in kako je komaj dospel vkljub temu, da je imel več spremljevalcev — prevodnikov', ki so mu pomagali preko ovir, kidali sneg, odstranjevali drevesne zapreke.
Prevodnik je tudi drugače prevajal, prevažal in prevodil potnike preko rek in vod. Za prevoz in prevodenje preko vode je dobival prevodnino = brodarino.
Novodobno imamo vse polno dobrih in slabih prevodnikov toplote, elektrike itd. Ime izhaja seveda od prvo imenovanih vodnikov.
Prevor pravimo njivi ali prejšnji ledini, ki smo jo preorali in jo.pustili neobdelano v prahi. Kadar preorjejo zasneženo in za-meteno cesto, da odpro tir in pot, pravimo temu prevor. Kolovozi, hodniki in ceste imajo v cestišču polno prečnih in po-dolžnih brazd in jarkov, kotlin kakor kakšna preorana njiva. Tem jarkom, kotlinam in brazdam pravijo: cesta ima polno prevorov. Prevor in Prevoršek imata o diod ime. Prepeluh (Prepeljuh) je nekoč prehajal,
se prepeljaval iz kraja v kraj in Je bfl nekak večni potnik, potep ali potepuh.
Pregelj pravimo železni jegljici (iglici), žeblju, katerega pretaknemo skozi vprež-ne jame in oje, kjer vozijo še tako, da je jarem vprežen direktno na oje. Pri plugu ali drevesu pravijo nekod korešu (korež, kiraš) tudi pregelj. Ime je zanimivo in prihaja od izraza prega (vprega) = «šnodel«. kot je to lepo pojasnil dr. Breznik. Pregelj je tedaj vprežna igla, kar je tudi v resnici.
Ljubljana Ima svojega rojaka. Nobelovega nagrajenca Frica Pregl-a (rojen 3. DL 1869), ki je znan po svojem znanstvenem
delu iz kvantitativne organske mikroana-lize. Po njem imenovano »Rreglovo jodovo raztopino« uporabljajo povsod zdravnSd. kot desinfekcijsko sredstvo. Naše mesto je po pravici lahko ponosno na že marsikaterega svojega rojaka, pa bi menda bilo tudi na tega. saj je rojen Ljubljančan. Ime in rojstvo pričata po rasni teoriji, da je bilo v možu dobršen del naše krvi
Vzsren nemški letalski poveljnik
Obisk pri generalu von Kortenu, poveljniku nem škili letalskih sil na kubanskem bojišču
Vzhodna fronta, 1. jun. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) General von Korten, poveljnik nemških letalskih sil, ki se zdaj borijo s skoraj celotno rdečo letalsko armado, zbrano na kubanskem odseku, je med najmlajšimi in najbolj agilnimi generali nemškega letalstva. Spoznali smo ga v juniju lani, ko je bil šef glavnega stana 4. letalske flotilje v činu brigadnega generala. V septembru je bil že general letalske eskadre in poveljnik danske skupine letalstva, mogočne celote letalskih sil, ki je razbijala brez odmora Stalingrad, oskrbovala vso poletno ofenzivo, gradila letališča v prednjih črtah tik za hrbtom hrabrih divizij in ki je v čudovitem zagonu zagotovila oskrbo junaškim branilcem Stalingrada do njih zadnjega diha. Ima močna grenadirska pleča, jasne letalske oči in njegovo moško lice kaže čudovitega borca ter popolnega stratega v uporabljanju množic letal.
Delovanje letalskega generala je danes že prekosilo meje znanja, ki se da pridobiti v vojnih šolah. Letalski napadi in letalske bitke, oskrbovanje močnih skupin letalskih oddelkov, uravnavanje akcij, izčrpavanje nasprotnih sil, presenečenja v strateškem pogledu, to so vse vprašanja, ki jih izkušnje iz preteklosti niso poznale. Kadar se v zraku spopadejo množice letal, kadar je potrebnih na stotine prevoznih letal za zvezo med zaledjem in bojiščem, kadar je treba s pomočjo letal oskrbovati čete, manevrirati bliskovito s tisoči letali, zagotoviti popolno oblast v zraku ter razrešiti v najkrajšem času položaje, ki lahko prevržejo sestavo vse fronte, je potrebno, da vse to vodi človek s posebno voljo in drznostjo. Tak je general von Korten, čigar delo smo opazovali nad leto dni. Nikoli ni odpovedal, tudi tedaj ne. ko je sovjetska bomba padla na njegovo improvizirano zaklonišče za prvimi črtami
V prvih dneh januarja, ko so valovi sovjetskih divizij pregazili čudovite branilce postrojitve ob Donu, ko je bilo letališče v Milerovu pod ognjem strojnic in ruskih možnarjev, se je general von Korten vrnil z letalom na obstreljevano letališče, katero je bilo obkroženo od vseh strani s sovražno pehoto in tanki. Njegova vzpod-bujevalna navzočnost je podžgala junaške _ branilce protiletalskih baterij, da so se žrtvovali do zadnjega moža. Naslednji dan je sovražnik preplavil letališče, toda večina materiala in branilcev je odletela ▼ »Junkersih«, kar je seveda omogočila zaščita topničarjev. Na letališču je bilo mnogo sovražnih tankov uničenih, sovražne baterije so bile razbite in so umolknile, zadete so bile postojanke avtomatičnega orožja. Vse to so opravili topničarji protiletalskega topništva.
Maj prenaša von Korten, M Je nekaj mesecev poveljnik nemških letalskih sH, vso težo ruskih napadov v odseku Kubana. Za nas je bilo izredno zanimivo, da smo ga zopet videli v tem kočljivem trenutku. Sprejel je z navdušenjem naš predlog za obisk njegovega odseka. Dobro po* strojena na mnogih letališčih, dokazuje Kortenpva letalska eskadra vsak dan, da je med najboljšimi nemškima letalskimi edinicami. Treba je upoštevati, da so So-vjeti osredotočili na kavkaškem odseku skoraj celotno svoje letalstvo in da s© se na tej fronti pojavila tudi najmodernejša angleška in ameriška letala
Stalinov ukaz je bil, kakor so potrdili proglasi, katere so našli pri ujetih letalcih, da se mora kubansko predmostje zrušiti do 1. maja. Zaradi tega rdeča vojska ni štedila s sredstvi in ljudmi Najboljši letalski oddelki, moderno izvežbanl najmodernejši stroji in najpopolnejše letalske priprave na kopnem so bile osredotočene in vržene proti von Kortenovim oddelkom. Eskadre letal Spitfire, Curtis in Aircobre in vse, kar lahko sovjetsko-plu-tokratsko sodelovanje vrže na bojišče, so
skušale vsiliti premoč z uporabljanjem eskader lovcev in brzih bombnikov v množicah. V enem samem spopadu se je 200 najmodernejšim ruskim, angleškim in ameriškim enokrilnikom zoperstavilo 160 Messerschmittov tipa »Fritz« in »Gustav«. 92 nasprotnih letal je v nekaj minutah srdite borbe plačalo drzen načrt poveljništva. Naslednji dan je bilo 45 letal sestreljenih v ostri veliki borbi, tretji dan pa so preostala sovražna letala pobegnila.
»Vidite,« nam je rekel von Korten, potem ko je odgovoril kratko po telefonu, ko ga je poklical — kakor domnevamo — obveščevalni oddelek iz prvih črt, »šele 10. ura je. pa so mi sporočili, da je bilo sestreljeno že 59. sovjetsko letalo, nadaljnjih 12 letal pa je uničila protiletalska obramba« Generai von Korten je poveličeval sposobnosti in junaštvo svojih mož in poudaril, da so mu zdaj podrejene tudi letalske eskadre kozakov, katere je izvež-balo nemško letalstvo in ki se odlično bore v lovskih oddelkih. Čeprav so bili na naglo izvežbanl ti čudoviti borci ne popustijo spričo bolj izvežbanih in izkušenih pilotov. Hrabro in žilavo se borijo ter se uveljavljajo v borbi iz bližine, kakor da bi se nahajali na svojih konjih iz stepe. Ko nam je pokazal na zemljevidu po-strojitev nemške pehote in potrdil prepričanje, da bo sovražnik zadržan tako v zraku kakor na kopnem, nam je general govoril o sovjetski pehoti, ki je skoraj desetkrat močnejša kakor nemške sile v tem odseku. Toda z drznostjo in izvežba-nostjo oddelkov ter s čudovitim zadržanjem borcev od najpreprostejšega vojaka do poveljnika se odbijajo vsi siloviti napadi nasprotnih oddelkov, ki so decimi-rani navzlic pripravam peklenskega ognja topništva. Često pripravlja sovražno topništvo že 50 ali 60 in- pred napadi operacije z velikimi, srednjimi in majhnimi kalibri. Z umnim, elastičnim manevrom pehota vedno zadrži nasprotnika jp -t^h->iq prtitežie izgube.
Srebrna kolajna za vojaško hrabrost, ki je ona podeljena temu hrabremu vojaku zaradi čudovitega zadržanja ob strani naših letalskih oddelkov, se blešči zdaj na njegovih prsih v znak simpatije do italijanskih letalcev, ki so ga obiskali na nekem letališču v prvih črtah v tem trenutku naj ostrejše borbe. Ko nas je pozdravil. se je von Korten s težavo držal na nogah zaradi udarca, ki ga je dobil pred tednom, ko je s svojega poveljništva v prednjih črtah vodil operacije pri Novo-
General Galbiati na inšpekciji črnih srajc
rosijsku. Neko sovjetsko dvamotorno letalo je napadlo hišico, v kateri je general namestil svoJe poveljništvo ter je odvrglo poltonsko bombo. Hišica se je skoraj vsa porušila in generalu je stisnilo prsni koš, v postelji pa ni bil niti en dan.
Milku Krapešu ob poslednjem slovesa
Tožen je bil dan, ko smo te na praznik spremili na prerani poslednji poti. Počival sj pokojno v mrliškem hramu na Žalah skoraj neizpremenjen, tak, kakršnega smo te bili vajeni. Globoko zamišljeni smo te hiteli obiskovat, tebe. ki si nam bil vedno tako iskren in značajen tovariš, velik idealist in blaga duša, stremeč za vsem dobrim, predvsem za svojega bližnjega.
S6mo nebO se je močno zrosilo v dopoldnevu, kakor da plačejo za svojim zvestim obiskovalcem gore, ki si jih tako zelo ljubil jn cenil. Vedno, v kolikor ti je le čas dopuščal pri vsestranskem udejstvovanju, si rad in poln navdušenja pohitel nanje da si se iznova navzel moči ter okrepil duhš, za nadaljnje plodonosno delo.
Okrog tvojega poslednjega bivališči so se zbrali častiti, osivelj starčki, izkušeni in ugledni možje, zanosni mladeniči, množica žena, mater in mladenk, med njimi mnogo mamic, vodečih s seboj svoje malčke, da ob grobu prisostvujejo slovesu od plemenitega in vse žvljenje neumorno delavnega moža. Ko so se slehernemu zbranih umirile ustnice ob končani molitvi, je nastopil molk, ki je dal čutiti veličino tvoje smrti in vrzel, ki si jo zapustil.
Dragi Milko! Odklanjal si vedno v svoji velikodušni skromnosti hvalo in poveličevanje lastne osebe, pravičnega plačila za svoje delo nisi prejel, žrtvoval si se vsega plemenitemu idealizmu, služiti občestvu, zapostavljajoč svoj lastni obstanek. Mnogi, premnogi vedo to, zato te visoko cenimo in spoštujemo. Ohranili te bomo v najlepšem spominu, ti pa počivaj v miru, blaga duša!	Josip Rebek.
Karel Piki — 80-letnBk
Pred kratkim je naložil na svoja krepka, še vedno moško vzravnana ramena deveti življenjski krjž obče znani m priljubljeni šolski upravitelj in strokovni učitelj gospod KareJ Piki v Ljubljani.
" - • * "	. . -v.''
v i	
	
	
•. t.	llPl! w
	
	
v"v ' V Vit:	i' ....... -i* y ••
• , v ••
; i'"" '. - - - * ?	r ■*'
Vaje oddelkov italijanskih oklopnih voeII v operacijskem področja
ozemlju
KULTURNI PREGLED
Gostovanje italijanskih umetnikov v Operi
V soboto zvečer so gostovali v ljubljanski operi dirigent Artur L u c o n , sopranistka Liana Cortini in baritonist Gi-no B e c h i v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Pokazali so nam umetnost, kakor jo tu slišimo le ob najredkejših prilikah, v najugodnejših primerih, kakor n. pr. ob svo.iečasnem gostovanju rimske opere v Ljubljani ali ob nekaterih kasnejših nastopih izbranih umetnikov. Ni čuda, če nad višino umetniške dejstitve strmimo. Kajti Lucon. Cortinijeva in Bechi so iz dežele, ki je pred sto leti videla rojstvo Rossini-jevih in toliko drugih umetnin, spremljala je njihove uspehe in neuspehe in končno z njimi doživela nesmrtno slavo del, ki so jih občudovali in priznavali največji geniji človeštva. Ta dežela je pač znala dati svojim umetninam tudi bogato tradicijo interpretiranja, ki slogovno nenadkriljivo podaja igro in muziko.
Morda se sliši čudno, toda ni bilo za nas največje presenečenje na odru, kakor koli je bil nastop obeh gostov sijajen, temveč presenečenje je bilo, kako je naš orkester zvenel pod roko dirigenta Lucona. Deloma smo takih radikalnih sprememb vajeni od koncertnih gostovanj nekaterih tujih dirigentov še iz predvojnega časa (Talih, Baton, Scherchen), vendar ni oilo dirigenta, ki bi v toliki meri v operi znal v najkrajšem času korenito spremeniti zvok. fraziranje, dinamiko in zlasti terrvpa, kakor je to storil Lucon. In pri vsej razliki smo vedeli- to je pravilno, to je logično, to je muzikalno, to je tisto, k čemur smo prav za prav vsi reproduktivnjj^umet-niki z nagimi dirigenti vred stremeli, a se je le posameznikom od nas v najbolj posvečenih, najsrečnejših trenutkih približno posrečilo, a našemu orkestru — to vsi dobit) vemo — nikoli. In ta drobni možiček
z Lisztovo glavo, je s svojimi neznatnin^i kretnjami spravil nekoliko okorni orkester v tako ekstazo ritma, da ga nismo več spoznali. Toda za temi kretnjami živi ogenj čustvovanja, kakor je dan le izbrancem v umetnosti, poleg tega pa znanje, znanje in še enkrat znanje. Ogromna zakladnica vednosti o operi sploh, o režiji, o dikciji, o petju, točno poznavanje posameznih vlog — saj je vodil vso opero na pamet, dovršeno obvladanje vsega tonskega materiala. Tak pravi mojster v najspoštljivejšem pomenu besede je seveda znal s prave strani zagrabiti tudi naše godbenike, ki so nato s svojo igro dokazali, da bi bili prav za prav skupina znatne kvalitete, če bi bili vselej prežeti s tako energijo in tako pravilno vodeni, kakor tokrat.
Na odru je bil uspeh seveda še vidnejši. Mladostno polni, sveži prijetni bariton Gina B e c h i j a, krasno izšolan, popolnoma izenačen in v zvoku zlahka prodoren je združen z lepo pevčevo pojavo in z igro, ki se je posebno v tej docela »italijanski« operi uveljavila. Gracija, lahkotnost in naravnost kretanja, sijajna mimika in komika, ki se druži včasih s preprosto ša-ljivostjo, redvsem pa neka prirojena eleganca, k. se izraža od petja pa do najmanjše oo zavesrtne kretnje, vse to je na tako visoki stopnji, da ustvarja Bechi s tem verjetno enega najboljših Figarov sploh. Velike odlike ima tudi ko1 ora turna sopranistka Cortinijeva. ki ji je. kakor Bechij.il, prirojena mična naravna kretnja na odru, in pri kateri smo občudovali zlasti dovršenost ritma in internacije v najtežjih koloraturah. Sijajno je odpela Prochove variacije kot vložek v drugem dejanju.
Raven, ki so jo prinesli umetniki, se je po zaslugi Lucoite pri pripravah, v pred-
stavi sami pa, tudi od obeh gostov, zlasti od Bechija. prenesla na domače sodelavce. Četudi je Lipuščkov glas zvenel poleg slavnega baritona nekoliko deško, smo vendar dobro čutili večji pogum, lažje kretanje in tudi lepši, lahkotnejši način petja in fraziranja tega uporabnega mladega pevca, ki mu gre vsa čast ob tako težki preskušnji. Prav tako je druga mlada moč, Bogdana Stritarjeva z dobro postiranim. lepim glasom odpela ne lahko arijo, ki se je sicer vsaj pri nas zaradi svoje težavnosti mnogokrat izpušča la. Nekoliko lažje stališče sta imela dva starejša. že mnogokrat preizkušena igralca, Zupan kot Bartolo, s svojo prisrčno ko-miko, ki tudi tu ni prišla prav nič iz okvira in je učinkovala sveže, kakor le kdaj, in predvsem mojster B e t e 11 o kot Don Basilio, ki se je v svojem umetniškem liku odlično ujemal z gostoma in je žel za težko vstopno arijo velik aplavz. Mnogo priznavanja pri odprti sceni ie bilo seveda obema gostoma v glavnih arijah, od katerih je moral Bechi svojo celo ponavljati, pa tudi Lipušček in Stritarjeva sta dobila svoj zasluženi del. Izvrstni so bili pevski ansambli, v katerih tudi različnost jezikov ni motila.
V celoti ni bila predstava samo po sebi izvrstna, temveč je gostovanje poučno za nas, ker nam kaže, kam naj se v žanru takih oper usmerja naše prizadevanje, na drugi strani je pa za vse naše umetnike poučna ponižnost in predanost, s katero se tako veliki svečeniki umetnosti lotevajo svojega dela. dajajoč iz sebe vse. kar jim je usoda tako dobrohotno in bogato naklonila. V tem smislu je sedanje gostovanje za nas lahko največjega pomena, še bolj etičnega, kakor samo glasbeno-stro-kovnega.	Marijan Lipovšek.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Umetnik polfftt* 7if s kritikom
V nedeljo je bil zadnji dan razstave šesterice Neodvisnih in Jakopičev paviljpn je okrog enajstih močno oživeL Velik del občinstva je privabilo napovedano vodstvo enega izmed razstavljalcev, prof. Staneta Kregarja. ki je nameraval v tej zvezi odgovoriti kritiku dr. Stan. Mikužu in se sploh dotakniti problema slovenske umetnostne kritike. Polemični značaj vodstva je upravičeno vzbujal pozornost in zanimanje. Tako je slikar Stane Kregar pred dokaj številnim občinstvom odgovarjal enemu izmed kritikov te razstave.
Spoprijem med stvarjalcem in ocenjevalcem seveda ne preseneča, saj je nasprotje med umetniki in kritiki tako staro. kakor sema kritika. Poglavitni očitek, ki ga je prof. Kregar naslovil na našo umetnostno kritiko nasploh in posebej še na konkretni primer, s katerim se je predvsem bavil je to, da je metoda te kritike zastarela, da ne gre vštric z razvojem umetnosti in da skuša aplicirati na sodobne umetnostne izraze načela impresionistične .estetike. Slikar je navedel neko izjavo, ki jo je bil slišal iz ust pokojnega mojstra Riharda Jakopiča in ki se nam zdi krivično pretirana. Jakopič je dejal, da je kritika še vedno pastorka naše kulture in da se umetnostna kritika ni kaj prida dvignila od časa Vatroslava Holza. ki da je bil prvi slovenski likovno-umet-nostni kritik Prof. Kregar se ni podrobneje bavil s problematiko kritike, ni navedel, kje so po njegovem meje objektivnega in subjektivnega vrednotenja in v čem je kulturna funkcija kritika, marveč se je v glavnem omejil na ugotovitev nekaterih nedostatkov konkretne kritike in na ironiziranje nekaterih sodb. V nadaljnjem je prof. Kregar po krajšem načelnem uvodu opozarjal na stilne in tehnične značilnosti nekaterih del posameznih razstavljalcev in tudi ta zavračal mnenje
Rodil se je ▼ fcffllčnem Kozjem. Srednjo
šolo je dovršil v Celju, nato pa učiteljišče v Ljubljani, na katerem Je 1886 aaatariraL Prvo službo je nastopil v Hrenovtcah na Notranjskem, odkoder je bil čez 2 leti prestavljen v Nadanje sek). Odtod Je odšel po lastni prošnji bistrit mlade glave na Prežganje, kjer pa je ostal le do konca šolskega leta, nakar je bil premeščen po prošnji v st. Vid pri Stični. Pred nastopom tega mesta je pa še odšel na. kmetijsko šolo na Grmu v poseben učiteljski tečaj. Med uči-teljevanjem v št. Vidu je v letih 1896 in 1897 dovršil na Dunaju dva rakotvorna tečaja, naslednje leto pa je napravit izpit za učitelja na strokovnih obrtnih šolah. Bil je nato nastavljen kot strokovni učitelj risanja na obrtni šoli v šmartnem, od koder ae Je preselil na nadučiteljsko mesto v Mirno peč. Služboval je potem še na Su-horju na Gorjancih, v Vrbovem in končno na šestrazrednici v Starem trgu pri Ložu, kjer je bil 1. 1925 po skoro 40 letnem uči-teljevanju upokojen s pohvalnim priznanjem, ki ga je tudi res v polni meri zaslužil.
Ogromno je bilo Piki ovo prosvetno delo tudi izven šole. Kjer je le mogel, je skušal koristiti kmečkemu prebivalstvu, zlasti pri povzdigi sadjereje in živinoreje. Hodil je kmetom cepit drevje in jih je tako uč'l umnega sadjarstva. Vsak učenec je gojil na šolskem vrtu svoje sadno drevesce, katero je po končani ljudski šoli vzel domov fri ga presadil na domači vrt. Enako praktično vzgojo je nudil kmetom tudi z umno rejo živali, učil jih je pripravljati koristni kompost, graditi higienske greznice in gnojišča, posebej pa jih je navduševal za vrtnarstvo.
Podeželskemu ljudstvu je bil tudi v osta-lom javnem življenju vedno zvesta opora, zlasti v društvenem življenju. Kot ljubitelja glasbe jn lepe pesmi ga šteje med svoje ustanovne dane tudi ljubljanska »Sloga«. Da je imelo njegovo dolgoletno Javno delo tako lepe uspehe, je zasluga njegove široke izobraženosti in izredne telesne moči. Saj ni bil vso službeno dobo nikdar na bolezenskem dopustu. Tako čvrsto zdravje mu želijo vsi prijatelji in znanci tudi v bodoče, še na mnoga zadovoljna leta!
kritika, ki po njegovem ni napisal o tej razstavi domala nobene sodbe, s katero bi ne bila mogoča polemika. Tako se je v teku skoraj enournega vodstva po razstavi in z njim združene polemične replike pokazalo značilno idejno in estetsko nasprotje med skupino Neodvisnih in kritikom, - ki zastopa tradicionalne, impresionizmu najbolj prijazne poglede na današnjo slovensko umetnostno tvornost.
Izvajanja prof. Kregarja so vzbujala živo zanimanje, čeprav si je marsikdo želel, da bi imela bolj pozitiven, načelni značaj in da bi govornik prenesel problem kritika na področje kritike kot discipline ter tako povsem podredil osebno načelnemu. Vsekako bi bilo želeti, da bi Neodvisni. ki so se s svojo razstavo zopet prikupno uveljavili, razvili nekoliko določneje idejne smernice svojega umetnostnega hotenja: smernice, ki so bile v dosedanjih izvajanjih prof. Kregarja bolj nakazane kakor načelno jasno postavljene in določene.
V splošnem je razstava šestorice vzbujala živahno zanimanje, vendar je materialni uspeh tokrat znatno zaostajal za moralnim.
Najmlajša hrvatska poezija
Kot drugi zvezek italijanske serije zbirke »Hrvatski pisatelji v tujih jezikih« je izšla v založbi Hrvatskega bibliografskega instituta v Zagrebu knjiga Luigija S a 1 v i n i j a »E me!ograno (Igrica croata contemporanea)«. Isti avtor je izdal pri Garzantiju nekoliko prej antologijo »Poeti croat: moderni«, zajemajoče pesniške primere 60 poetov od A. G. Matoša do Vinka Kesa. Ta cvetober hrvatske sodobne lirike je bil z zbirko »II melograno« izpopolnjen. V prvem delu okusno opremljene knjige so zastopani mnogi pesniki, ki jih srečujemo že v prvi zbirki (Tin Ujevič, A. B. Šimič, D. Cesarič, O. Delorko, M. Krleža. Nikoia šop 1 dr,) v najobsežnejšem oddelku anto-


KronTka
.j*
*	Pogreb senatorja Mazzonija. V torek 1. junija so v Firenzi pokopali senatorja Guida Maizzonija, ki je umrl pred nekaj dnevi. Pogrebnih svečanosti so se udeležili predstavnild oblaste^, Stranke in drugi od-ličnikL Mel odličniki, ki so izrazili pokojnikovi rodbini svoje sožalje, je tudi poipož
pij xn.
*	Profesor Nogara je postal rumunski akademik. Profesor Nogara, znani ravnatelj vatikanskih muzejev, je bil zi zasluge, ki si jih je stekel za rumunsko znanost v Italiji, imenovani za člana rumunske akademije.
*	Nov predstojnik protimalaričnega zavoda v Benetkah. Vodstvo protimalar čne-ga zavola v Benetkah je prevzel prof. Av-gusto Giovanardi, redni profesor za medicino na univerzi v Padovi. Dosedanji predsednik imenovajnega zavoda dr. Antonio Garioni je stal institutu na čelu celih 12 let.
*	Sestanek sladkornih tehnikov v Ferrari. V Ferrari je bil pretekle dni sestanek tehnikov za sladkorno industrijo. Pol predsedstvom senatorja Siamcarellija so obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo domače proizvodnje sladkorja.
*	Razstava nemške umetnosti v Cremo-ni. V Cremoni so te dni otvmrili razstavo nemške slikarske umetnosti. Razstava je prirejena z geslom »Obrazi in pokrajine iz Saksonske«. Prireditev je otvoril R. Fari-nacci, organiziralo pa jo je Italijansko-nemško društvo v Cremoni. Razstava obsega 186 del ter prikazuje mnogo privlačnosti sevei-ozapadnih nemških krajev.
*	Rezervirani sedeži v vlakih za invalide dela. Na seji ministrskega sveta v Rimu je hilo sklenjeno, da bodo v vseh vlakih nekatera mesta rezervirana ne samo za vojne invalide, ampak tudi za invalide dela. Direkcija italijanskih državnih železnic ima že navodilo, naj to vprašanje uredi v skliadu s sklepom ministrskega sveta.
» Novi predpisi glede živilskih kart za
posle. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu je svoj čas izdalo odredbo, da spadajo hišni posli na kmetih v sestav gospodarjeve družine. Ti posli so uživali iste ugodnosti k-kor vsi drugi družinski člaini. Zdaj je izšlo, pol robno tolmačenje odredbe, ki pravi, da ne dobe takšni posli nobenih dajatev v obliki maščob, mesa itd., ker morajo za vse te živilske pridelke skrbeti gospodarji, pri katerih 9o posli v službi, pač pa imajo posli pravico, da si nabavijo sladkor in takšne izdelke, s katerima kmet pridelovalec sam ne razpolaga.
• Tipizirano steklo. Ministrstvo za korporacije v Rimu je izdalo odredbo, ki pravi, da se smejo izdelovati samo tipizirani predmeti iz stekla. Kakršnakoli proizvodnja steklenic in steklenih izdelkov, ki ne odgovarja tipiziranim obrazcem, je prepovedana. Obenem je bila določena tudi cena za tipizirane steklenice. Steklenica za 2 Htra vsebine stane 2.60 lir, steklenica za 1 liter 2.10 lire, steklenica za pol litra pa 1.80 lire. Za steklenice večje vsebine so cene sorazmerno višje.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 tire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5- Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg.
IZ LJUBLJANE
u— Novi grobovi. Po kratki, mučni bolezni je preminula trgovka ga.. Marija Ilovarjeva. Za njo žaluje soprog, sin, hčerka in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo blago pokojnico spremili v sredo ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratkem in hudem trpljenju je umrl g. Vinko Arhar. K večnemu počitku so ga polož li v ponedeljek pri Sv. Križu. — V starosti 74 let je po kratki in težki bolezni za vedno zapustila svojce ga. Terezija Klunova, rojena Trdan. Za njo žalujejo štirje sinovi, št.ri hčere in šievilno drugo sorodstvo. Ranjko so prepeljali iz Ljubljane v Sajevec, kjer bo pogreb v torek na pokopal šče v Hrovači. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Po sončni nedelji oblačno vreme. Letošnja prva junijska nedelja je bila sončna in zelo topla. Po krasnem jutru se je ozračje čez dan ogrelo do 25.5" C. Le malo je bilo oblakov na nebu in popoldne je vel vetrič, v splošnem pa je bila to ilesilna nedelja za izletnike in kopalce. Večer je bil jasen, miren, in smo lahko občudovali posebno lep večerna prizor: tanki prvi krajec v trikotniku z Večernico in Jupitrom. Ponoči pa se je nebo pooblačilo in je nekajkrat tudi rahlo rostilo. Ponedeljsko jutro je bilo oblačno, nekoliko soparno. Zabeležili smo 9.9° C, barometer pa je začel padati. Dopoldne je jelo deževati. Danes goduje sv. Med ar d, ob katerem si naš kmet nikaikor ne želi dežja. Kmetski reki namreč pravijo: Ako na sv. Medarda dežuje, 40 dni dež še naletuje. če pa je na sv. Melarda dan lepo, bo vino sladko, če je sv. Medard lep, je celo najlenejši kosec primoran spraviti seno suho in lepo ped streho, če pa na sv. Medarda dan deži, se grozdje do brente skazi, če se sv. Medard kislo drži, do konca meseca ne bo pravih sončnih dni. Kadar pa se Medard zdani, takšno vreme 40 dni tipi. Izkratka: Kakor vreme na Medarda kone, takšno potem ves mesec ostane. Belokranjci pravijo: Kakršen je dan sv. Medarda, takšnih dni je potem cela garda. Beli rojaki tudi pripovedujejo šaljivo o svojih sosedih: če je na sv. Medarda dan lep6, ga Hrvatje ven-čajo z zlatom, če je pa grdo, ga omečejo z blatom.
u— Literarni več«r gespe Mare Tavčarjeve bo 17. t. m. ob 19. v frančiškanski dvorani. Udeležencem tega branja se bo odkrivalo delo v vezanih in nevezanih vrsticah, iz katerih bo zvenela njena lepa beseda, kateri je prisluhnila ob dolgoletnem učiteljskem službovanju v Beli krajini. Zajeta je Lz globine srca, zato tudi ogreje. Njena dela z zanimanjem berejo v vseh slojih. Mara Tavčarjeva je že polnih 38 let sotrudnica raznih listov, a najraje priobčuje svoje proizvode v dnevnikih. V svoji skromnostii noče veljati za književnico. temveč le za malo peresarico, čeprav bi njena dela, izišla v raznih dnevnikih in revijah, napolnila nekaj debelih knjig. Večer Mare Tavčarjeve ne bo šel mimo ljubljanskega meščanstva in se bo zlasti učiteljstvo oddolžilo svoji tovarišici z obiskom. Vstopnice za literarni večer Mare Tavčarjeve se dobijo v knjigarni Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici 3.
u— Ljubljana v akvarelu. Za najnovejši nastop znanega slikarja Bruna Vavpotiča vlada živo zanimanje. Na ogled je oosta-vil 36 še nerazstavljenih akvarelov, večji del ljubljanskih motivov. Vavpotičeva razstava v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Cesti Arielle Ree bo odprta le kratek čas. Ogled vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18.
u— Na sporedu koncerta, ki ga bo izvajal Ljubljanski Komorni trio (Dermetj, šedlbauer, Lipovšek), je na sporedu Beethovnov klavirski trio op. 1 št. 3. Kmalu po Beethovnovem prihodu na Dunaj (1792 i je izšlo v tisku njegovo prvo večje delo: Trj klavirska tria op. 1 v Es-duru, G-duru in c-molu. Trio v c-molu je značilno mojstrovo delo, ki se je rad posluževal *ega tonovega načina, če je hotel izražati svo.ia mračna razpoloženja. Prvi stavek tria ostane vseskozi teman, dasi je tu pa tam zelo vehementen, drugi stavek so varijacije, ki izzvenijo nekoliko po Mozartovsko, tretji pa je lahkotni, a ne svetlo barvani menuet docela seherzosnega značaja, a tudi zadnji stavek Rondo ohrani mrko razpoloženje.
dasi se razvija v uflnl hitrosti. Bele na koncu zašije slaboten sončni žarek skozi mrak c-mola, ko klavir s C-duroviml skalami v pianisimu konča ta stavek. Trio je bil prvič izvajan na neki soareji pri knezu Lihnov-skem, ki je b'l velik zaščitnik Beethovna, učenec in prijatelj Mozarta. Na koncert tria opozarjamo, vršil se bo v petek 11. t. m. ob 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
u— Na drž. klas. gimnaziji bodo sprejemni izpiti za I. razred gimnazije (samo za dečke) dne 22. in 23. VII. v novem ur-šulmskem poslopju v šubičevi ulici. Prijave, kolkovane s 6 lirami, je treba vložiti pri ravnateljstvu do 15. t! m. Priložiti jiin je treba rojstni list, pozneje pa še spričevalo 4. razreda ljudske šole. V prošnji je treba tudi povedati, ali želi učenec delati izpit v poletnem (julijskem) ali jesenskem roku.
u— Ravnateljstvo L ženske realne
gimnazije sprejema prošnje za sprejemni izpit za gimnazijo dne 14. in 15. junija t.l. (Lichtenturnov zavod, dvorišče desno) od
| 8. — 11. ure.
Prošnjam, spisanim na taksnem papirju za L 6.— in naslovljenim j na ravnateljstvo, je priložiti rojstni in | krstni list ter spričevalo o dovršeni ljud-j ski šoli. V prošnji je tudi navesti izpitni j rok (v juliju ali v septembru). Izpiti v i poletnem roku se bo l o vršili od torka 27. julija dalje. Natančnejša navodila glede izpitov bodo objavljena na ogLasni deski (Lichtenturnov zavod, dvorišče). — Ravnateljstvo.
u— Sprejemni izpiti na IV. moški realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili v poletnem in jesenskem roku. Učenci letnikov j 1930, 1931, 1932 in 1933, ki imajo namen, i da vstopijo v I. razred gimnazije, morajo i ravnateljstvu do 15. junija predložiti na i taksnem papirju za 6.— lir spisano in od i očeta odnosno njegovega namestnika pod-| pisano prošnjo za pripustitev k izpitu. V i prošnji naj se navede, v katerem roku, v j poletnem ali v jesenskem, bo učenec delal izpit. Prošnja naj bo opremljena s potrdilom upravitelja ljudske šole, da je učenec v šolskem letu 1942-43 obiskoval 4. odnosno 5. razred ljudske šole. Prošnji naj se priloži rojstni in krstni list in kakor hitro bo mogoče, tudi izpričevalo četrtega razreda ljudske šole. Dan in ura izpitov v poletnem roku bosta objavljena pravo-čHiSno.
u— Sprejemni izpit za prvi r®zred gimnazije. Tekom tega tedna začno posebne instrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji — strokovnjaki. Prijave se sprejemajo še ta teden, dopoldne in popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, n. nadstr. Specialne strokovne instr»:kcije za gimnaz je in meščanske šole.
u— Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šo'e, Kongresni trg štev. 2, II. nadstropje, so odlično organizirane in zato na najboljšem glasu. Pouk se vrši po sodobnih pedagoških načelih Dijaki-inje so pod strogim nadzorstvom. vodstvo pa je v stalnih stikih s starši. V mesecu juniju se vršita dva učna tečaja, in sicer: a) priprava za malo maturo, b) priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Lepi učni prostori v središču mesta: kongresni trg 2, II. nadstr.
u— Sprejemni izpiti za prvi razred gimnazije! Vpisovanje v tečaj, kjer vestno pripravljamo učence za ta izpit, se vrši le še do 10. t. m. Poučujemo vse predmete, ki so potrebni za izpit, po navodilih, Id nam jih je oblast dala na razpolago. Honorar primeren, uspeh zasiguran! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepeticorij Mestni trg 17, I.
u— Dar. Ob ob etnici smrti gospe Koser Albine, trgovke, daruje sin gospod Koser Svetozar, trgovec v Ljubljani, Lir 162 »Društvu slepih* v Ljubljani.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil športni klub »Tobačna tovarna« 250 lir kot č sti prebitek od tekme. Odbor društva se blagim darovalcem prisrčno zahvaljuje za to naklonjencst.
u— Društvu »Dom slepih« je tvrdka »Brata Moskovič« v Ljubljani darovala v počastitev spomina pok. gospoda Milka Krapeža lir 250. Za plemeniti dar se društveni odbor najlepše zahvaljuje.
u— Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografije hitro In Učno FOTO BEM — VVolfova 6.
Z Gorenjskega
Smrt stotnika Gfrererja. Za ranami, dobljenimi na vzhodni fronti je umrl rezervni stotnik Toni Gfrerer in so ga te dni pokopali v njegovem domačem kraju ob Vrb-skem jezeru. Govornaki so ob grobu izvajali, da je bil Gfrerer med glavnimi koroškimi borci v aprilu in maju 1929 in da se je zlasti boril pri št. Jakobu in diugod v Rožu.
Dunajska mladina v Rožu. Z Dunaja se je pripeljala na Koroško mladinska pevska in igralna skupina. Nastopila je na Brnci, v Ledenicah in drugih kraj.h v Rožu ter je prepevala pesmi, ki so doma na Dolnjem Avstrijskem, na Tirolskem in na Koroškem kakor tu li stare nemške ljudske pesmi. Plesni kvaatet je izvajal starinske plese, igralska skupina pa je uprizorila mladinsko komedijo.
Starinski drevored zaščiten. Grof Janez Zeno-Goess iz žrelca pri Celovcu, je zaprosil. da se njegov grajski drevvred zabeleži v knjigo zaščitene prirode. Prošnji je bik» ustreženo. Drevored drži ol južno-vzholnega roba celovškega mesta do gradu žrel ca v aoižini 4 kilometrov. V drevoredu je kakih 300 mogočnih starih lip, kostanjev in platšn. Večina njih je iz časa nastanka drevoreda okrog 1710. Pozneje je bil drevored podaljšan notri v Celovec. V dobi francoskih vojn, ko je bilo treba porušiti nasipe in predmestja celovške trdnjave, so žal morali precej dreves posekali.
Spodisja SFtaferska
Zbroanje šolskih Upraviteljev j t j-skega okrožja je bilo te oni v oiiiašeiu dvorani meščanske šole v Ptuju. Spored zborovanja je bil zelo pester, igraii .so in peli, na vrsto je prišla tudi recitacija črtic in pesmi štajerskih pisateljev Roseg-gerja in Klopferja. Glavno zborovanje je bilo v petek popoldne. P^azpravljali so o bodočem prosvetnem delu, o mladinski zaposlitvi v počitnicah in o nadaljevalnih tečajih.
Obratovodje in vajenci v Ptuju so bili sklicani v Društveni dom. Po uvodnih pesmih je govoril mladinski vodja Kerch o nalogah mladinske vzgoje. Kot glavne či-nitelje je označil: domačijo, šolo, organizacijo mladine v okviru Heimatbunda in vzgojo v podjetju. Kakcr se od mladine zahteva vdanost nasproti mojstru in ljubezen do poklica, tako je naloga obratovo-dij, da pokažejo polno razumevanje za va. jenško mladino.
Zički samostan in Rimske Toplice v besedi in sliki. V nedeljski številki mariborskega dnevnika je podrobno opisana zgodovina žičkega samostana pri Sloven-sltih Konjicah. Objavljene so tudi lepe slike. Poročevalec pravi, da so to ostanki najstarejše kartuzije v Nemčiji. — Nadalje je obširneje opisano zdravilišče Rimske Toplice, biser Spodnjega štajerskega. Poročevalec opisuje zgodovino kraja in navaja: Ker morajo biti vsake toplice v vojni namenjene le resno bolnim, ne pa letoviščarjem zavoljo užitka, so bile Rimske Toplice lansko jesen dane na razpolago nemški vojski. Zdaj prihajajo ranjenci iz graških lazaretov za 4 tedne sem po oknepčilo. 300 ranjencev prebiva v 200 svetlih in prijaznih sobah. Kopeli, ki so jim tu na razpolago, posebno dobro vplivajo na poškodbe sklepov in na ohromitve živčevja.
Iz Srbije
Najstarejši Beograjčan umrl. Dne 12. maja je umrl v Beogradu v starosti 103 let bivši branjevec Rista Paunovič, najstsrejši Beograjčan. Bil je do zadnjega razmeroma zdrav in tik do smrti pri popolni zavesti, še popoldne je delal po hiši in izven nje, po obelu je spal kakor navadno, zvečer je še pred hišo čistil pločnik, po večerji pa mu je nenadoma p. stalo slabo. Zdravnik je ugotovil izliv krvi v možgane Okrog 2. d~e por.oči je izdihnil.
V pogledu kuponov za nabavo tobaka se
je koncem aprila izvršila v Valjevu stroga revizija imejiteljev teh kuponov. Vsi kuponi so bili žigosani in imajo poslej samo tj veljavo Kdor je predložil kupon v potrditev. je moral dokazati, da je kadilec in je za vsako zlorabo predvidena stroga kazen. Kadilkam kuponi sploh niso bili več potrjeni in so tako padle kadilke v breme svojih mož kadilcev.
Iz Hrvatske
25-letnica gimnazije v Brodu. Dne 2. in
3. junija so slovesno proslavili 25-letnico državne realne gimnazije v Brodu na Sa-#vi. Hrvatski listi poročajo, da so upravitel jstvo šole, profesorski zbor in učenci dati po svojih sposobnostih največ kar so mogli, da je bila ta kulturna proslava na zavidljivi višini.
Ravnatelj delovno znanstvenega zavoda iz Berlina v Zagrebu. 2e nekaj dni se mudita v hrvatski prestoln ci ravnatelj delovno znanstvenega zavoda nemške delovne fronte dr. Georg Pohl in njegov namestnik dr. Karel Biihler, kr. proučujeta ustroj socialne politike na Hrvatskem.
Sprememba zakona o potnih stroških državnih uslužbencev. »Narodne novine z dne 1. junija so objavile zakonsko odredbo o spremembi in izpopolnitvi zakonske odredbe o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek. 8. junija: Zaprto.
Sreda. 9. junija, ob 18.: »Jorijeva hči«.
Red Sreda. Četrtek. 10. jun., ob 18.30: »Stari in mladi. Premiera. Red Premierski.
G. D'Annunzi«: »Jorijeva hči«. Pastirska tragedija v treh dejanjih. Prevod: dr. A. Gradnik. Dejanje igre se godi v Abruzzih med kmečkim ljudstvom. Konflikt obstoji v borbi dveh od usode določenih si ljudi zoper neizprosne človeške zakone, čuvarje reda in morale, ki jim branijo združitev. Drama izzveni kot visoka pesem požrtvova'ne ljubezni, ki se iz nesebičnosti žrtvuje za blagor in srečo bližnjega in skupnosti. Osebe: Lazar — Levar. Candia — Marija Vera, Splendore — Starčeva. Fa-vetta — Rasbergerjeva. Omella — Levar-jeva, Aligi — VI. Skrbinšek. Vienda — Sanci-nova, dva žanjca — Nakrst in Ver-donik, starka — Nablocka. svetnik — P Kovič, Femo — Bratina, Iona — Peček, pevka — Nada Stritarjeva. V manjših vlogfrh velik del dramskega ansambla. — Režiser: Milan Skrbinšek; načrti za kostume: J. Vilfanova.
Naša Drama pripravlja premiero Anton Medved°ve igre »Stari in mladi«. Anton Medved SDada med dramatike polpretekle dobe in je v razvoju naše dramatike čini-telj, ki je prispeval svoj delež za njen napredek. V spored letošnje sezone je uvrščen predvsem iz zgodovin sko-1 i i erarnih vidikov. Igro bo zrežiral Milan Skrbinšek.
OPERA
Torek, 8. jun.: Zaprio. Sreda. 9. jun.. ob 18.: »Tiha voda«. Opereta. Premiera. Red Premierski. Četrtek, 10. jun., ob 18.: »Vnebovzetje
B. D. M.«. Oratorij. Red Četrtek. Petek, 11. jun.: Zaprto.
V sredo bo premiera Pietri.jeve operet
»Tiha voda« za red Premierski. Pietri je znan v Italiji kot skladatelj raznih operet, med katerimi je posebno znana »Tiha voda«. Napisal jo je leta 1920. Glavne pariiie bodo peli: Mlejnikova. Nada Stritarje.-. Poličeva. Kristančič, B. in M. Sancin n Zupan. Dirigent: Rado Simoniti; režiser in koreograf: ing. P. Golovin.
Radio LpMfana
TOREK. 8. JUNIJA 1943-XX1 7.30: Lahka glasba. 8 00: Napoved časa; nn-ročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Po-rcčila v slovenščini. 12.45: Pesmi in romance. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega peveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert rad Mrkega orkestra, vodi dirgent D M Šijanec. Simfonična glasba 14 00' PoTCČiia v italijanščini 14.10: Orkester pesmi, vodi dripent Angelini. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet nunut gospoda X. 17.15: Plošče »La Voce del Pa-drone — Columbia«. 19.30: Pcroč la v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini 20.00: Napoved časa; poročila v :ta!ijan:čini. 20.20: Pripombe k dogodkom 20.40: Pisana glasba. 21.00: Lahka glasba. vodi dirigent Gal-lino. 21.40: Orkester pesmi, vodi dir°ent Angelini 22.20: Koncert Fiedel-tra, prenos z dvorane Borrommi. 22.45: Poročila v italijanščini.
logi je z naslovom »Liriche dei piO giovani poeti croati« pa so zastopani pesniki, ki so se rodili po letu 1914 in ki so vstopili šele v zndnjih letih v hrvatsko poezijo, odnosno taki, ki so po letih starejši, a so se začeli literarno oglašati v letih 1937-38. Medtem ko obsega pivi del knjige nje izhodišče primere sodobnega pesniškega čutenja, je drugi zanimiv kot poetični izraz tistih, ki vnašajo v literaturo mišljenje in čustvovanje najnovejšega, večidel že s sedanjo vojno in novim stanjem duhovno povezanega rodu. V tem delu navedena imena so neznana celo takim poznavalcem hr. vatskega poetičnega slovstva, ki jim pred 1. 1941 na ušlo nobeno količkaj pomembno ime. So to sodelavci hrvatskih revij v zadnjih dveh letih; znaten del njih se je prvič pojavil v zbirki »Lirika sveučilištaraca«, ki je bila pred 1. 1941 literarni izraz današnje javne usmerjenosti v NDH. Luigi Salvini je Izbiral lirično tvorbo teh pesnikov, ki z malimi izjemami še niso dospeli do prve samostojne zbirke, v redkih novih zbirkah, večidel pa zadnjih letnikih raznih revij in zbornikov, delno celo iz rokopisnih, še neobjavljenih zbirk. Tako je v drugem, najmlajšim lirikom odmerjenem delu antologije zastopanih nekaj nad 50 imen.
Salvini je opremil svojo drugo antologijo hrvatske sodobne lirike z osebno-iz-povedndm »Pismom prijatelju zdravniku« (dr. Vranešiču), nastalim v času preva-jaičeve težke in mučne bolezni. Ležeč v zagrebškem sanatoriju, je Salvini premišljal ne le o hrvatski poeziji, marveč tudi o nekaterih občih vprašanjih človeške usode. — Temu pismu sledi uvodni esej, ki v njem Salvini obširneje prikazuje razvojne silnice, duhovno in socialno podlago današnje hrvatske poezij« ter nas seznanja ne le s svojimi pogledi na hrvatsko poezijo in pesnike, marveč tudi z metodo svojega pripravljanja, izbora, ki naj poda italijanskemu bralcu bilanco hrvatske poezije v
razdobju od španske državljanske vojne in monakovske konference nekako do sredine leta 1942. Uvodno besedo končuje Salvini z besedami: »Sredi tolikih bojev, rušenj in razvalin, med vojskami, s katerimi si hoče Evropa odkupiti pravico do nove mladosti, imajo tudi mladi pesniki kaj povedati; njih poslanstvo, ki je često ponižno in ubogo, nam govori o trpeči veri in o toplih nadejah, ki jih je že marsikateri med njimi zapečatil s krvjo na bojnih poljanah velike vojne.«
Salvinijeva antologija »II melograno« (Granatovo drevo) je zanimiva že po svojem izboru. Niti Hrvati sami nimajo tako zasnovane antologije: njih najmlajši pesniki so prej stopili v tujejezično antologijo, kakor so bili v izvirnem jeziku uvrščeni med antologične primere. Z druge strani pa je Salvinijevo delo pomembno kot čisto prevajalsko dejanje, kot plod tenkočutne pesniške kulture in močnega obvladovanja težkoč, ki jih prevajanje hrvatske lirike nujno zastavlja vsakemu odgovornemu prevajalcu. Glede samega izbora, v kolikor se tiče lirike najmlajših, je mogoče reči z izkušnjami pri drugih podobnih antologijah iz preteklosti, da je takle prerez najnovejše tvornosti sicer trenutno zanimiv in po svojem donosu dokumentaren, da pa nima trajnega pomena. Med mnogimi imeni najmlajšh so tudi taka, ki jim morda pomeni vstop v' Sal-vlnijev izbor največji uspeh v njihovi kratki pesniški karieri v v kateri utegnejo prezgodaj izčrpati svojo nezadostno stvar, jalno moč. Pogled v tako urejeno antologijo, v antologijo namreč, ki se ne omejuje na že zrele in dokončno priznane pesnike, lahko postane že čez nekaj let bolj žalosten kakor bodrilen: podoben pogledu na otroško pokopališče. Med pesmimi, ki so posnete iz proizvodnje najmlajših, je sicer lepo število uspelih stihov, a tudi mnogo takih, ki ne kažejo drugega kot sekundarno poenemovalsko sposobnost
in neko formalno spretnost, ki je bolj plod kulture kakor instinktivnega čuta za izvir, no pesniško lepoto. V splošnem pa kaže poezija najmlajših v hrvatski liriki podobno sliko kakor v kateri koli drugi: v kolikor ni odsev osebnih čustev aH odmev preteklosti, je izraz splošnega nihanja in negotovosti; prehod, ne pa cilj.
ZAPISKI
Ustanavljanje novih zeložniš*ev ukinjeno. Uradni list rimske vlade je te dni objavil kraljevi dekret, ki stopi v veljavo 9. junija ter vsebuje določbo, da se vključno prvih šest mesecev po vojni, dokler trajajo sedanje razmere, ne sme osnovati neben o novo založniško podjetje brez Izrecnega dovoljenja ministrstva za ljudsko ku turo. Tudi prenehanje delovanja vsakega založništva je v tej dobi ped nadzorstvom imenovanega ministrstva.
Slovenski izbor Mickievviczevih pesmi.
V bib iofilski izdaji (350 numeriranih izvodov) je izšla knjiga »Kitica Mickie-vv i c z e w i h«. Obsega prevod 26 pesmi odn. odlomkov iz dela kralja poljskih pesnikov Adama Mickievvicza, uvodno študijo in opombe, vse iz peresa dr. Tineta De-beljaka (razen dveh sonetov, ki ju je poslovenil Vojeslav Mole in pa ilustracije Bare Remec. Knjiga prekaša po opremi in Vsebini ob koncu lanskega leta izišlo Pušlrtnovo pesnitev »Bahčisarajski vodomet«, ki jo je prevel isti pesnik in opremila s slikami ista slikarica in ki je izšla v enakem formatu. O prvem slovenskem izboru iz Mickiewiczevega genialnega dela še objavimo obširnejše poročilo, za seda i ga samo naznanjamo in priporočamo pozornosti ljubiteljev slovenske lepe knjige.
Iv®n Noč, znani slovenski pianist, je
imel koncert v Bresci, kjer je izvajal klavirski koncert prav isti dan umrlega ruskega skladatelja Rahmaninova, s spremljavo orkestra glasbenega društva Sv. Ce-
cilije. Uspeh je bil odličen in velika koncertna dvorana razprodana. Kritika je poudarjala briljantno pianistovo tehniko, njegovo krepko in obenem razločno podajanje tega dela, ki je bilo prvič izvajano v tem mestu. Dodati je moral dve točk izven sporeda.
Novosti v italijanski literarni teoriji in kritiki. Profesor neapeljskega vseučilišča Rodolfo Bottacchiari je izdal v založbi Perella (Rim) študijo: »La rivoluzione romantica«. Pisec se vrača z novimi po-glegdi k staremu in filozofsko ter kultur-no-zgodovinsko prav danes perečemu vprašanju romanticizma. razpravlja o njegovem bistvu, o njegovi zvezi z nemško duhovno tradicijo: posebej obravnava njegovo zvezo z nemškim idealizmom, z verstvom. z nacionalizmom in se razgleduje v posebnem poglavju po italijanskem ro-manticizmu. Knjiga je opremljena z zelo obilno bib iografijo. — Antonio Aliotta, takisto profesor neapeljske univerze, je objavil v isti založbi daljšo razpravo »L' estetica di Kant e degli idealisti romanti-ci«. Težišče spisa je v podrobnem orisu in razčlembi Kantovih pojmov lepega in vzvišenega, vendar so odmerjena posebna poglavja tudi Schillerjevi in Schellingovi estetiki, takisto romantičnim idealistom v Italiji, z'asti G. A. Cesareu, prav kakor idealistični estetiki od Fichteja do Gentila. — Torinska založba Chiantore je izdala v zadnjem času dve knjigi o francoski poeziji. Federico Olivero je pisec dela »II contrasto nella lirica di Emile Verhaeren«.
V njem obravnava značilni boj med vero in ateizmom v duši tega največjega belgijskega pesnika, med obupno melanholijo, ki nas spominja tragičnih prepadov Leo-•pardija in visokimi nadejami pesnikovega srca. pisec prikazuje intimni razkol v tem poetu titanskih mest dela in mirnih flan-drskih poljan ter čudoviti kontrast Ver-haeronovega stila, spominjajočega zdaj na bujne barve Rubensovih slik, zdaj na temna osenčenja Rembrandta. Drugo knjigo je Olivero posvetil Paulu Claudelu (»La
concezione della poesia in Paul Claudel«). Pisec razpravlja o religiozni podlagi Clau-delove poezije, o radosti žrtve in smrti, o motivu odrešenja, o posvečenju vesoljstva, o poetični in metaforični metodi v Claude-lovem delu. o pesnikovem poslanstvu in nalogah, o magiji eksotike i. t d. ter končuje s poglavjem o intelektualnem gledališču. — V isti založbi je izšla druga, razširjena izdaja Oliverove knjige o Edgar-ju Poeu. V prodaji je tudi še študija o poeziji Reinera Marije Rilkeja iz peresa istega pisca. — I. Maione je objavil v zbirki messinske univerze knjigo »Profili della Germania romantica«. — V Laterzovi zbirki »Biblioteca di Cultura Moderna« so izšli trije zvezki I. Russove »La critica letteraria contemporanea«. Tu so zbrani avtorjevi članki in razprave iz slovstvene teorije in številne ocene sodobnih avtorjev. — U. Tolomei je spisal knjižico »Ap-punti sulla formazione del Baudelaire critico«.
T. Va»skivi, eden največjih finskih pisateljev. je umrl nedavno v Helsinkih. Bil je na glasu ne le kot novelist in romanopisec, marveč tudi kot polemik, kritik in esejist. Njegov najboljši roman je »Loi stava Arm-felt«. Spisal je kritično biografijo o pisatelju Sillampaau. Postumno je izšel pred tedni v Helsinkih prvi del njegovega romana o rimskem cesarju Tiberiju »Itseval-tias«, ki ga je navdihnilo potovanje po Italiji.
Zbrane spise Ljube Babica, znanega hrvatskega slikarja in umetnostnega pisatelja, napoveduje zagrebška založba Velzek. V seriji izide Babičevo poglavitno delo »Umjetnost kod Hrvata«, razširjena nova izdaja »Umjetnosti kod Hrvata u 19 sto-Iječu«, ki je izšla 1. 1934 pri Matici Hrvatski. dalje knjiga študij o mojstrih italijanske renesanse, kot tretji zvezek knjiga »U svjetlu rampe«. v kateri bo pisec objavil svoj© scenografska izkustva in sp^.nne, kot četrta knjiga pa »Pregled obče poviesti umjetnosti«.
eseda o plazilcih
Če gledamo ogromna okostja ali modele izumrlih plazilcev, nam težko pride na misel, da so ti velikani, nekateri prav čudovitih, naravnost strahotnih oblik, sorodniki naših ljubkih kuščaric ali martinčkov. Ti davni plazilci so živeli deloma že v premogovi tvorbi, posebno močno pa so se razvili v srednjem veku zgodovine Zemlje, v triadni, jurski in kredni tvorbi. Pa tudi še iz sledečega terciara jih mnogo poznamo, dasi jim je novi vek prav za prav že pripravil grob. Pa ne vsem, kajti še danes se vzdržuje tak starina iz triadne tvorbe na malih otokih ob Novi Zelandiji. Ime mu je tuatera (splenodon punctatum) in je le 60 cm dolg. Glavo ima razmeroma veliko, na temenu in hrbtu pa zobat greben. Živi v jamah blizu vode. Hrani se z manjšimi živalmi. Ker je ta spomenik davnih dni postal jako redek, je zaščiten in pod varstvom zakona. Tudi krokodili so še precej verna slika nekaterih vrst pradavnih plazilcev.
Kakor vidimo, so se nam ohranili le majhni in najmanjši zastopniki plazilcev iz prastare dobe. To kaže, da se vsaj na kopnem laže vzdrže manjše živali kakor pa velikani.
Mogočnih velekuščarjev, kakor so bili 25 m dolgi diplodok ali 8 m visoka tiranosavra, ni več in prav tako je izginil jadralec pteranodont, ki je meril preko kril do 7 m. Tu pa tam se še pojavi vest, da so videli mornarji velikansko »morsko kačo« ali drugačno »povodno pošast«, toda na prav verjetno, dasi ne povsem izključeno, da bi kje še živel kak plazilski orjak iz onih davno preteklih dni. Prave morske kače res da žive, in sicer v tropskih predelih Tihega in Indijskega oceana, toda so majhne, le do 1 m dolge strupenice, ki zato ne morejo priti v poštev za »morske kače«. Prej bi se mogel zamenjati za tako pošast kak morski som, saj je n, pr. ce-torhinus dolg do 15 m ali menda celo do
MODA
Z ostankom imprimeja
Z ostankom vzor čas te svile utegnemo okusno predrugačiti staro obleko lz enotne svile. Dodajmo temu kosu svile še nekaj modne domišljije, pa si lahko napravimo ljubko obleko, ki prav nič ne zaostala za lepim novim »modelom«. Tako lahko spremenimo preozko ali prekratko dekliško oblekco m s pridom uporabimo svileno krilo, ki že ni več za drugo rabo. Pri
20 m. Tudi nekatere globokomorsike ribe bizarnih oblik so več ali manj kačaste, kakor trakasti jermenar (regalecus ban-kii), ki zraste do 6 m dolg. Ena zadnjih : »morskih kač« ali »povodnih pošasti« nam ! je še v spominu iz 1. 1933., ki so jo opa-i žali na Škotskem v Loch-Nessu. Po zbra-, nih podatkih R. T. Goulda in G. G. Forst-i nerja bi bilo sklepati, da je šlo takrat za ! kako plesiosavro z veslastimi končinami, ! zdi pa se, da je pri znanstvenikih tudi ta morska kača »padla v vodo«. Še 1. 1935. so časopisi poročali iz Pinanga v Zadnji Indiji o morski pošasti, potem pa o teh živalih ni bilo več slišati.
Če se obrnemo k današnjim plazilcem, moramo najprej ugotoviti, da njihovo ime ni srečno izbrano. Res je, da se večina plazilcev plazi, kadar se premika, toda da-leko ne vsi. Plazijo se kače, krokodili ali oklopnjaki in želve brez izjeme, če so na kopnem, kuščaric pa je že mnogo, ki nosijo truplo s končinami od tal ter hodijo, skačejo, plezajo grabeč se s prsti; neka-
tere se znajo celo s padalom spuščati in ravnati z repom smer svojemu poleta
Celo take »plazilce« poznamo, ki tekajo samo po zadnjih končinah in drže pri tem truplo pokoncu,
prav tako kakor so hodili njihovi predhodniki. n. pr. 15 m dolgi igvanodont (igua-nodon bernissartensis), od katerega so v Belgiji izkopali kar 23 popolnih okostij.
Rod plazilcev delimo v razred želv, krokodilov, kač in pa kuščaric. Naše domače kuščarice se ločijo od krokodilov že po številu prstov: krokodili imajo na zadnjih končinah po štiri prste, kuščarice pa po pet ali pa so brez končin. Od želv jih lahko razpoznamo po obliki trupla in dolgem ravnem repu. od obeh razredov pa tudi po tem, da se kuščaricam odpira stok v povprečni razi, zastopnikom onih dveh razredov pa v podolžni. Povprečno zadnjico imajo tudi kače, pa je dosti razlik, da jih moremo ločiti tudi od breznogih kuščaric. Kuščarice zapirajo oči, kače pa ne, ker sta prozorni trepalnici zrasli, dalje kuščarice nimajo raztezljive spodnje čeljusti kakor kače in tudi v okostju, pljučih itd. se najdejo razlike.
Po številu živečih vrst so od vseh razredov plazilcev kuščarice najbolje zastopane. Poznamo jih 1898 vrst;
največ jih živi v vročih in toplih pokrajinah; proti mrzlim obtečajnim pokrajinam jih je vedno manj. Vse so pokrite z luskami, so brez uhljev in imajo ali oba para končin, ali le zadnji, redko samo sprednji ali pa so čisto brez njih. Na be-drih in ob zadnjici imajo majhne žlezaste tvorbe in samci imajo parne organe za kopulacijo. Način njihovega življenja je prav različen Po obliki trupla lahko sklepamo, kje žive: ploščato truplo kaže na življenje na tleh, z bokov stisnjene kuščarice žive na drevju in grmovju, valjaste pa v luknjah.
Prihodnjič se pa podrobneje pogovorimo o kuščaricah.	S. B.
tem pa nikar ne pozabimo rokave in čevljev. ki jih lahko prav okusno okrasimo s koščki istega imprimeja, da je celotni učinek še popolnejši! Evo dveh nekoliko drznih sestav gladke svile z vzorčasto: prva obleka na naši skici je po životu vsa po-šita s poševnimi progami iz imprimeja. krilo pa ji je drobno nagubano (takšna obleka se nadvse poda izrazito vitkim postavam). Pri drugi obleki pogumno odre-žemo hrbet iz obledele enotne svile in ga nadomestimo z drobno nagubanim delom
iz pestrega imprimeja.
*
BOjmo se preveč rdečih lic! če se že ne
moremo odpovedati rdečilu za lica, potem ga dajmo vsaj kolikor mogoče previdno
uporabljati, kajti nič ni bolj strašnega od nerodno naslikanih rdečih madežev. Poskusimo takole: na ličnice nanesimo nekako na sredino lahen nadih rdečila, ki ga razmažimo poševno na ven in navzgor proti sencem. In zadnja skrivnost-: lahen nadih rdečila na ušesne mečice!
Prekratko oblSko psaSaljšaina
Dekliška obleka, ki jo vidite na naši skici, je postala svoji lastnici prekratka, toda dekle si je spretno pomagalo z ostan-
ki svetlega pralnega blaga. Opleček in zgornji del rokavov si je ukrojilo iz svetlega tvoriva, krilo pa si je podaljšalo s široko progo iz enakega tvoriva. Da je obleka po svoje ljubka, pa je naše iznajdljivo dekletce prisilo na rob oplečka nekaj svetlih pentelj.
Žrtvufeno saelsaf minut ns dan za sv s j ©fcraz
Temni puder zakriva, svetli pa poudarja — to je stara kozmetična modrost. Zato je v tem primeru prav, če imsuno dve barvi pudra. Nos si napudramo tako, da nanesemo temnega pudra na strani.
svetlejšega pa po nesnem gredlju. *
Utrujene oči. Doma ali v pisarni si pomagamo takole: s komolci se naslonimo aa mizo, z rokami si zakrijemo oči, a tako, da se jih ne dotikamo. In zdaj ne smemo ničesar misliti, tudi na oči ne! Ko je noč pred našimi očmi po kakih desetih minutah resnično črna. so oči zares spočite.
Kaj vem, kaj z nam!
265. Pod katerim spomenikom jc v Parizu grob Neznanega vojaka?
286. Kaj so bili skaldi?
267.	Kako se je imenova'?. Po7<\*donova žena?
*
268.	Avtobusi.
Po mestnih ulicah vozijo avtobusi. Tisti, ki ga vidite na sliki zgoraj levo, vozi z brzino 25 km na uro, drugi, ki je na sliki zgoraj desno, z brzino 40 km na uro. a avtobus na sliki spodaj desno vozi z brzino 35 km na uro. Če bi avtobusi obdržali te svoje brzine, bi se pripeljali vsi hkrati na sredo enega izmed obeh trgov, kjer je njihovo postajališče.
Kateri trg je to?
Za trenutek se je zamislil. Potem je začel govoriti o Waltrovih podjetjih, o rodbinskem premoženju, ki ga je lahko računati na težke milijone in katerega tretjino bo nekega dne podedovala Ana. Zdaj se ni več trudil s številkami, tako, v tem posplošenju, se je zdelo ogromno bogastvo tem gorostasnejše, da skoraj strahotno. »Odgovornost, ki bo ležala na tvojih ramenih, ko boš Anin mož, tvoja osebna odgovornost za pravilno gospodarjenje s tem imetjem, bo tako z gospodarskega kakor z družabnega stališča ogromna in zlasti težka v današnji kaotični dobi. Ravno zato sem se odločil tako...«
Pri teh besedah sta spet postala njegov glas in vse njegovo vedenje zauplji-vejša in osebnejša; »zato sem se odločil, da bom svoja zeta, pa naj sta se pred ženitvijo bavila s čimerkoli, zaposlil na vodilnih mestih svojih podjetij.«
Za trenutek je s svojim trdim pogledom opazoval Janka, nato je hitro nadaljeval: »Kratko malo in prav: ti boš moj prvi zet, ki ga bom vsestransko postavil na isto stopnjo s svojim lastnim sinom. Povod za to je tudi nekaj drugega. Anin mož mora biti sam svoj gospod, ne le Anin mož. Moja hčerka ne sme niti za trenutek čutiti, da je njen mož materijalno odvisen od nje in...«
—	tu je utihnil, kakor da išče prave besede — .. v ostalem tudi... možev dobiček mora zagotoviti materialno stran rodbinskega življenja.« Prijateljsko je pogledal Janka. »Informiral sem se o tebi... no da..., človek mojega poklica začenja vse svoje stike s tem, da pogleda s kom ima opravka. In moje načelo je, da se ne mešam v srčne zadeve svojih otrok ... njihovo življenje je njihova osebna stvar... a če ne bi bil slišal le hvale o tebi in o tvojem delu, ne bi dovolil, da bi se Ana poročila s teboj.«
Da je slišal le hvalo o meni? je razmišljal Janko. Od koga in kje? Kdo bi mu mogel kar koli pripovedovati o meni? Kdo lahko kaj ve o meni? V zadregi se je smehljal.
Anton Walter se ni znal razlagati tega bledega nasmeha. »To tudi sam veš,« je dejal potem, »da sem te že od tvojih študentskih let rad videl v svoji hiši in ...«
—	zdaj se je tudi on smehljal — »dobro poznam Ano... dolgo sem že vedel, s
Rešitve nalog 5. t. m.:
261.	Rudnine, ki vsebujejo kovine, imenujemo rude.
262.	Prostor ima po stari geometriji tri razsežnosti: višino, dolžino, širino (spiriti-zem pa navaja izven prostora še četrto razsežnost ali dimenzijo).
263.	Teleskop je daljnog'ed, in sicer
imenujemo tako običajno astronomski daljnogled
261. Križanka.
Vodoravno: 1. šestnajst 3. eben, 6. grob, 9. da, 10. moja, 12. Leon, 15. in, 16. nada. 17 baci. 18. kaznjenka.
Navpično: 1. štedilnik. 2. tobačnica, 4. Ba(rij), 5. ne, 7 rog. 8. oj, 11. kod, 13. na 14. Ob, 15 Ig.
Kraljica rož
Vrtnice so najbolj čislane in zaželene rož 2. Ni ga skeraj vrtnarja, ki ne bi gojil vsaj nekaj grmov ali debel kraljice rož. Če prav vrtnice niso izbirčne glede zemlje in lege, vendar slišimo prav pogostokrat tožbe, da ne uspevajo in ne cveto po želji go-jiteljev. Da pomoremo prijateljem rož, do povoljnih uspehov, naj navedemo nekaj navodil.
Vrtnarije razpošiljajo vrtnice grmiče ln vrtnice z visokimi debli. Obe sta cepljeni na divjo vrtnico ali šipke in sicer grmiči na korenjači, visokodebelne vrtnice pe na nižjem ali višjem deblu divjaka. Grmiči so navadno cenejši, jih lahko več posadimo na določeno mesto, pa tudi oskrbovanje, posebno prezimovanje je lažje in cenejše. Kadar cvetč, pridejo skoraj bolj do vejave kakor visokodebelne vrtnice, ker opazujemo pri njih krasoto cveta z vrha, dočim se nam predoča cvetje na visoko. debelnih vrtnicah le s strani, pri prav visokih deblih le od spodaj. Tudi za rezanje cvetja so grmiči boljši in hvaležnejši.
Visokodebelne vrtnice imajo različno visoka debla. Na 1.60 — 2 m visokih deblih so ceoljene navadno vrtnice žalujke. Normalna debla so 1 do 1.40 m visoka, pol-debla pa od 0.70 do 1 m.
Cveti visokodebelnih vrtnic in grmičev se med seboj ne razlikujejo, izbira sort pa je v grmičih navadno večja kakor pri visokodebelnih vrtnicah.
Vrtnice ljubijo sončno lego, vendar je
bolj." o da niso izpostavljene preveliki sončni
pripeki. Tudi ni dobro, če sadimo vrtnice blizu sten, razen vrtnice vspenjalke, s ka-
terimi pokrivamo prazne stene, odnosno se vzpenjajo po lesenih ali železnih ogrodjih. Običajno sadimo vrtnice na rabate ob potih, da imamo cvetje pred očmi, lahko pa z njim zasadimo ceie grede ali na posebne gredice na tratinah.
Uporaba vrtnic, visokodebelnih kakor grmičev, je mnogovrstna.
Vrtnice uspevajo na dobri predelani rahli ilovnati zemlji, ce take nimamo, izboljšamo z njo vsaj 40 do 50 cm globoke in prav toliko široke jame. Gnoja sveže posajene vrtnice ne ljubijo, pač pa lahko z ilovico izboljšani prsti dodamo apna ali zidnega drobirja. Na dno jame lahko naložimo, pa ne pregloboko, dobro preležanega komposta ali drobnega predelanega starega gnoja v katerega b:do prodrle korenine šele v naslednj:h letih, ko bosta gnoj ali kompost že povsem sprstenela.
Posebno ugaja rožam predelana šota. Med 100 kg zdrobljene šote pomešamo 1 do 2 kg neugašenega apna. čez 5—6 tednov polijemo to mešanico z gnojnico in kup premešamo.
Okoli okopanih vrtnic potrosimo spomladi 3—4 cm na debelo tako predelano šoto, ki obdrži zemljo lahko in vlažno, kar celo pospešuje rast.
Vrtnice moremo saditi z uspehom na take prostore, kjer so že prej rasti e le tedaj, če prej izboljšamo zemljo in natrosimo v izkopane jame izbeljšane prsti.
Sadimo vrtnice lahko od oktobra do maja, torej tudi v zimskih mesecih, če ne zmrzuje, vendar je najboljše jesensko sajenje. Jeseni posajene vrtnice že v prihodnjem polletju cvetč. Važno je pa tudi to, da je jeseni na razpolago večja izbira kakor spomladi.
Svežega gnoja in gnojnice novo posajene vrtnice ne prenesejo, zato smemo gnojiti z navedenimi gnojili šele tedaj, ko so vrtnee v rasti. Najbolje je, če pognojimo vrtnice jeseni s hlevskim gnojem. Pomladi pa, ko začno nastavljati cvetne popke, jih zalijemo ob deževnem vremenu z razredčeno hlevsko gnojnico, katero lahko izboljšamo s kurjevci in golobjimi odpadki. Mod gnojnico dodamo na vsako zalivačo 4 do 4 dkg umetnega gnojila sSamkal«. Konec avgusta nehamo z gnojenjem, da ne silimo v rast novih poganjkov, ki ne bi mogli več razviti cvetov, niti bi mogli pevoljnj dozoreti in zdravo prezimiti.
Pred sajenjem obrežemo vse suhe, polomljene in odrgnjene korenine do zdravega lesa na 15 do 20 cm dolžine. Drobne lasa-ste koreninice prikrajšamo le tedaj, če so predolge, drugače pa jih pustimo, če so zdrave v miru, kajti čim več jih je. tem hitreje se bodo posajene vrtnice prijele.
Mladike prikrajšamo pri jesenskem sajenju na 5, pri pomladnem na 3 očesa. Bolne n šibke mladike popolnoma odstranimo. Jeseni, na 5 očesov obrezane mladike prikrajšamo spomladi na 3 očesa. Vrtnice vzpenjalke obrežemo jeseni na 30 cm, spomladi pa prikrajšamo mladike na 2—3 očesa.
Prav dobro je, če obrezane vrtnice postavimo pred sajenjem za par minut v redek iOovnat močnik, kar varje korenine pred sušenjem in pospeši tvorbo novih ko. renin.
Pri sajenju naravnamo korenine na vse strani, posebno tudi vlaknate, ki se rade drže skupaj. Med korenine nadevamo rahle prsti. Sproti pritiskamo prst h koreninam,
da ne nastanejo praznine, kar povzroča plesnenje korenin. Okrog posajenih vrtnic potlačimo rahlo ves kolobar, da se zemlja dobro vleže h koreninam.
Visokodebelne vrtnice sad mo tako globoko kakor so bile posajene prej. Pri grmičih pazimo, da je cepljeno mesto tik zemlje, boljše nekoliko globlje kakor previsoko. Posajene vrtnice temelj:to zalijemo, če le mogoče s prestano vodo. Grmiče takoj uzimimo s tem, da jih obsujemo 20 do 30 cm visoko z rahlo prstjo. Če dež zemljo izpere, nasip ponovimo. Pri pomladnem sajenju ravnamo prav tako, le da v suši prisuto prst večkrat poškropimo, ker pospešuje vlažna prst tvorbo korenin. Ko začno vrtnice odganjati in se nam ni bati ostrejših mrazov, odstranimo nasip in obrežemo vrtnice na 3 očesa, kakor smo že zgoraj povedali.
Visokodebelnih vrtnic ne sadimo navpično kakor sadno drevje, ampak poševno v kotu 45°, to pa zato, da jih bomo lahko pripogibali na zemljo pri uzimljenju. Koi zabijemo v zemljo pred sajenjem, da z njim r.e poškodujemo korenin. Kol naj bo raven in gladek, dovoljno močan ln tako dolg. da sega v krono in jo varje, da se v vetru in obilnem cvetju ne odlomi, če sadimo visokodebelne vrtnice spomladi, jih takoj položimo na tla in pokrijemo deblo in krešnjo za 5—6 tednov s prstjo. Pri jesenskem sajenju položimo in zasujemo vrtnic šele tedaj, ko začno zmrzovati. Zelo dobro je, če krošnjo zvežemo in pod njo in na njo naložimo nekaj smrekovih vej, ta varjejo mladike pred vlago, plesnljo in gnilobo.
čim bo lepega dne prišla k meni. Dovolj časa sem imel, da sem lahko razmišljal in se odločil o tebi.«
Naglo se je zresnil. »Advokat si, vstopil boš torej k nam kot pravni zastopnik. Poveril t r bom težak m odgovornosti poln položaj. Ne le, da moraš dobro ra-i zumeti svoj posel, ravno tako dobro mo-j raš vedeti vse drugo, to se pravi naloge ! dobrega gospodarja. In moral se boš pripraviti za vlogo dobrega gospodarja. Za-i enkrat bodo tvoji letni dohodki... koli-I kor se da predvideti.'..«
Po kratkem razmisleku je izgovoril i dve številki, najnižjo in najvišjo mejo ' njegovih prejemkov, oziroma je s tem le i bolj nakazal okvir njegovih prejemkov, ; kakor da se še ni docela odločil in kakor da zavestno in s premislekom odlaša dokončni sklep o tem manj važnem vprašanju na kasnejši čas, da bi prej še nekaj izvedel ali si nekaj izračunal. Toda obe številki sta zažvenketali med njima s slavnostnim, masivnim žvenketom zlata, z njegovo iskrečo se, skoraj otipljivo resničnostjo.
Janko se je spomnil očeta, gimnazijskega profesorja, ki je dobil v desetih letih približno toliko plače, kolikor bo po Waltrovem računu znašala manjša številka njegovih letnih dohodkov. Eno i leto in deset let, je razmišljal Janko in 1 kakor da se je naenkrat pojavilo pred i njim ubogo, staro trisobno stanovanje v stranski ulici, kjer se je rodil in kjer je i zrasel in kjer so večer za večerom razgrinjali celo vrsto postelj. Antal Walter I je nekaj pojasnjeval; Janko je med tem
•	razmišljal o vsakdanjem življenju svoje j matere in očeta, ki se je vleklo v mejah
enoličnih, strogo razdeljenih minut in v okviru vinarjev. Njihovo pomanjkanje i je delilo od resnične bede le dejstvo, da i starša nista izustila nikoli niti ene tožbe i o svoji trdi usodi in o svojih skrbeh,
•	nista eksperimentirala s svojo usodo, ne 1 se ji upirala; z nemo vdanostjo in pa-: sivnostjo srednjega sloja so od malega
živeli v vedno večjem pomanjkanju.
Tako so ga torej vzgojili, za ceno skrivnostnega lastnega pritrgovanja, v neprestanem odrekanju, v slepilnem prepričanju, da se bo otroku enkrat boljše godilo. Edino veliko hrepenenje njunega bednega življenja je bila želja: da bi sin postal »nekaj«.
I- - Kaj ? Prebrisan ali srečen ali bogat? A kaj je tisto »nekaj«, kar mora doseči , v tistem boljšem in popolnejšem živi je- -nju? Uspeh ali mir? Oče in mati bi si odtrgala od ust zadnji grižljaj, samo da bi mogla dati njemu.
Tako ste ga »dostojno« vzgojila in tisočkrat sta pokazala, da nekaj pričakujeta od njega. Ko mu je mati našla prve skrivaj napisane študentovske pesmice, je kar pobledela od veselja in je govorila: »Kaj se ve, morda postaneš velik pesnik«. Ko je delal doma poizkuse z začetnimi elektromehaničnimi deli, z velikim veseljem in brez vsakršne tuje pomoči, so začutili v njem bodočega slavnega izumitelja. A ko je z bombastičnim elanom recitiral doma, pripravljaje se na šolsko svečanost, je malo manjkalo, da niso odkrili v njem skritih igralskih sposobnosti.
Ločiti se od drugih, doseči nekaj — da, na to je Janko mislil in pri tem mu je prišlo na misel vse tisto životarjenje in pomanjkanje v njegovih prvih samostojnih letih, tisočeri boji za vsakdanji kruh v njegovih univerzitetnih letih in „ začetek njegovega življenjskega poklica, I spomnil se je očetove in materine smrtL Bog ni dopustil, da bi dočakala... kaj ?
Zdrznil se je. In ko je zdaj spet zaslišal iz ust svojega bodočega tasta tisti dve strahovito visoki številki, ki ju je bil ponovil s prizvokom odločnosti v glasu, je začutil, da mu stopa na čelo hladea pot. S hrbtom roke si je naglo otrl čelo.
Ko bi mati in oče še živela! je razmiS-ljal v rastočem razburjenju. Iz vseh moči se je trudil, da bi si ohranil miren, vljuden, pozoren izraz na obrazu. Da se zahvaljuje, je govoril potem, ko je stari gospod utihnil in vprašujoče gledal njegov obraz. Da se zahvaljuje in da ve, da bo delo, ki si ga nalaga na rame, težko in polno odgovornosti. Da se ga bo lotil z vnemo in zatrdno veruje, da — zdaj je zvenel njegov glas trdo: — da bodo uspehi potrdili očetovo zaupanje in naklonjenost.
PRIJETNA BOLEZEN
Zdravnik: »Gospodična, vi ste dedno obremenjeni.«
»Seveda, gospod doktor, moji starfii so mi zapustili tri milijone!«	"

S P O K T
Golov je bilo dovolj
..toda nogomet je bil samo prvenstveni — pri zmagah LjsaMjane nad Marsom in Korotana nad Vičem
Ljubljana, 7. junija.
Nekoliko pomanjkljive in manj običajne so bile priprave za včerajšnji prvenstveni spored in tako je kazalo, kakor da bi prireditelji in igralci sami slutili manj uspešen dan, toda res je tudi, da je praznik minulega tedna deloma vplival na obveščevalno službo med zvezo in nami, posebno nepričakovano pa je prišlo, da je glavni junak včerajšnjega glavnega dejanja (Ljubljana) samovoljno zapustil lastno hišo in šel s svojim gostom vred gostovat na lepo trato v Hermesov stadion. Kakor je ta odločitev prav za prav laskava za lastnike šišenskega igrišča, tako je malo opravičljivo za vodstvo SK Ljubljane, ki bi tako ali tako že moralo najti možnost, da kot najmočnejši predstavnik ljubljanskega nogometa z lastnim igriščem goji svoj prostor ne samo v korist svoje enajstorice, temveč tudi za svoje gledalce. Kljub vsem tem izrednim okoliščinam pa je včerajšnji spored le pritegnil svojo publiko, saj prijatelji nogometa vsi vedo, kaj sta Ljubljana in kaj Mars, pa naj igrata kjerkoli in ob kakršni koli priliki. Stadion v šiški ni bil poln — ker je za to treba precej tisočev — toda bilo je v njem gotovo nad 1000 gledalcev, in to je za krasno kopalno popoldne skoraj rekcrd.
Obisk in vreme, to pa sta tudi edina rekorda, ki ju lahko zabeležimo v naši rubriki o včerajšnjem dnevu. Nogometa to pot res ni bilo malo — odigranih je bilo nič manj kakor devet tekem za točke v raznih razredih — in tudi golov je bilo ra pretek — posebno v glavni prireditvi dneva, med tekmecem iz najvišjega razreda, — toda mimo tega včerajšnji dogodki na zelenem polju — to velja predvsem za obe elitni prireditvi, kakor ju mcramo imenovati oni iz I. in H. razreda, če boljših nimamo — niso presegali skromne povprečnosti, ki je bila tu in tam in včasi celo v precej dolgih cdlomkih tudi dolgočasna. Pri vsem tem pa tudi ni manjkalo bežnih in, hvala Bogu vendarle redlcih prizorov, ki so spet spominjali na preteklo nedeljo — vštevši sodnika glavne tc-kme, ki je pri vsej strogosti le z veliko težavo obdržal svojo avtoriteto do konca, če tako na splošno še enkrat pre-motrimo včerajšnjo igro obeh glavnih nasprotnikov, mislimo, da smo v njej doživeli še tretjo vrsto srečanj, kakršnih v letošnji sezoni še nismo občudovali, in sicer tekmo, ki se giblje med dvema ekstremo-ma, najboljšo in najslabšo in se zdi resna le na trenutke, sicer pa zaostaja za vsako mladinsko. To pomeni, da naši najstarejši igralci niti poldrugo uro ne morejo ostati samo športniki, s to ra-i'iko nač, (ia nekateri kažejo to s nesportnimi izpadi proti soigralcem, drugi pa z zasmehovanjem sebe in vseh, ki yh pridejo gledat. Reči hočemo, da je imela posebno glavna tekma včerajšnje nedelje le drobce prav? spoitne vsebine in takrat tudi nekaj :epih športnih trenutkov, sicer pa je potekala medlo in nezanimivo. In zaradi tega nam ni bila všač — in morda še mnogim ne — in zaradi tega priporočamo tudi to pot:
Hzjši saisssf, toda spcrta vež!
Kakor smo že dejali, so bile nedeljske igre s propagandne strani vendar precej boljše cd zadnjih ter so v glavnem minile brez prehudih zapletljajev. Seveda smo med potekom prisostvovali celi vrsti podrobnosti, ki so vredne obsodbe in jih bo treba, če bi se ponavljale, tudi javno ožigosati. Doseženi izidi, ki v danih okoliščinah gotovo ne kažejo pravilnega razmerja med zmagovalci in premaganci in so le uradno zabeležena serija uspešmh strelov za zmagovalce, se glasijo precej zgovorno v korist Korotana in Ljubljane, kar pomeni obenem, da se je ta nedelja za nadaljnji razplet tekmovanja in za vrstni red udeležencev za naslednjih 14 dni končala brez presenečenj. Prav tako pa bi se ne dalo ugovarjati niti onemu, ki bi dejal, cia bi bila končna izida lahko vse drugačna, če bi bili na primer premagani Vičani po odmoru izrabili vsaj eno ali dve zreli situaciji pred nasprotnim golom ali pa bi bili — recimo — Marsovci vztrajali v žilavi obrambi in ohranili mirno kri tudi potem, ko je Ljubljana po zaslugi njih samih prišla do vodilnega gola — po več kakor 30 minutah. Toda ugibanja v naprej in kombiniranja za nazaj so pri tej igri brez pomena, številke govore neizprosno in Mars si je včeraj — bodisi kakor koli — izstavil slabo spričevalo.
5 : 0 ZA MLADINO LJUBLJANE in
3:1 za Korotan
ter
7:0 za LJubljano
to je najkrajši številčni pregled peturnega tekanja za žogo od 14. dalje na Hermesovem stadionu s sodelovanjem šestih moštev, med katerim? so zapustili igrišče poraženi mladina Dopolavora t. t. ter enajstorici Viča in Marsa.
Prvi par
Mladina Ljubljane ni imela najtežje naloge v dvoboju z naraščajem iz tobačne tovarne in je zasluženo zmagala z zvenečo razliko 5 golov.
Drugi par
Korotanci so nastopili kot favoriti, toda Vičani se niso vdali poceni. Do odmora je šlo igralcem z Rakovnika še dovolj dobro in srečno so vsaj dvakrat zadeli v črno, čeprav so že do tedaj Vičani kazali malo volje, da bi jim prepustili izkupiček.
V	drugi polovici igre se je slika še vse bolj spremenila v korist slabših na papirju; pridno in spretno je Vič preigraval nasprotnike ter se zmerom znova vgnezdil pred njihovim svetiščem, toda vse premalo je znal izkoriščati številne zrele pozicije. Po častnem golu je imel možnosti še precej, da bi bil rezultat izenačil in morda pozneje poskrbel še za drugo prijetno presenečenje, toda zadeval je vse, samo mreže ne. Zato pa je Korotan med redkimi izleti na nasprotno stran izkoristil še enega in postavil končni izid 3:1 (2:0).
V	splošnem so zmagovalci nudili manj soliden vtis kakor v prvih igrah sezone, medtem ko je treba viškim nogometašem priznati, da se boljšajo cd tekme do tekme in bi zdaj že zaslužili lepše mesto v tabeli kakor jim je ostalo. Igra je tekla v znamenju borbe za tcčke in seveda ni prinesla velikih razodetij. Morda je tudi vroče solnce prekmalu vzelo sapo vsem še tako vnetim.
Tekmo je sodil g. Kos.
Tretji par
Mteštvi iz I. divizije — Ljubljana in Mars — sta se to pot pojavili v deloma spremenjenih postavah. Ljubljana je poskusila z novim obrambnim parom Šercer-Obersnel in z Ber-toncljem na levem krilu, Marsovci pa so prav tako zamenjali vratarja in drugega branilca ter desno kri'o (s Porento Klmgenštajncm in Potočnikom), kar pa oboje ni prineslo vidnih koristi. Obe enajstorici sta zaostajali za običajno formo, kar velja posebno za Marsovce, ki so brez potrebe igrali dve tretjim tekme samo z 10 igralci in pozneje komaj še nudili sliko smiselno igrajoče celote. Igra niti zdaleka ni dosegla višine, ki sta jo že znali ustvariti dve moštvi enakega imena, bila pa je tu in tam celG nevredna oficitlnega naziva.
Ljubljana, ki je v tej četrti tekmi za domače točke zmagala najbolj učinkovito- je uga* ja!a manj kakor v vseh dosedanjih nastopih. Gotovo je treba vzeti v poštev. da je igrala na tujem igrišču in imela nasprotnika, ki se je — vsaj od vsega početka — odločil, da bo samo preprečeval vsak njen uspeh, če že ne bo mogel doseči svojih, toda ne glede na to, je bila v tej igri mnogo manj prepričevalna kakor smo je bili vajeni Skoraj ohromela na skrajni levi v napadu in le deloma zadovoljiva v obrambnem poslu je vzubajala precej časa vtis nesigurnosti in !e srečnemu naključju se mora zahvaliti, da je po polurnem nihanju prešla v vodstvo in takoj nato pripisala še drugi
zgoditek iz enajstmetrovke. Ko je dve minuti kasneje popustila še vsa volja pri Marsu, je bil nadaljnji potek igre nespremenljiv. Po odmoru so se sicer Marsovci vrnili pripravljeni za nadaljnjo borbo, toda vse je bilo tako kratkotrajno. Potem je Ljubljana delala z lahkoto, toda navdušiti ni mogla.
Mars je bil včeraj slab nasprotnik, toda šele potem, ko ga je usoda v presledkih petih minut prikrazšala za igralca, in mu kljub uspešni obrambi vrgla na tehtnico dva gola. Prve pol ure je treba govoriti o njem samo pohvalno, saj je že kazalo tako, da bo boj za zgoditek in točko zagrizen prav do zadnjega. Seveda pri oceni enajstorice ni brez pomena, da jo sestavljajo mnogi starejši igralci, ki jim je ta igra kakor vsakdanji kruh. brez katerega ne morejo biti, pa čeprav vsak dan ni enako dober. Kadar jim ne uspeva, takrat običajno odpovedo na vsej črti in odtod izvirajo katastrofe kakor je včerajšnja Posebno mesto zasluži v tej zvezi srednji krilec Slamič, igralec silne vztraj« nosti in prav takih telesnih sil, ki je včeraj razen ogromnih koristi priskrbel svojim tudi marsikatero škodo. Ne samo v številkah, temveč tudi po vplivu na okolico!
Iz kronike o tej tekmi bi hoteli zabeležiti samo to, da je Ljubljana že do odmora zabila štiri gole, potem pa še tri. od teh pa — reci in piši — tri iz enajstmetrovk (ne ntzasluže-nih). Goli padali: po Haclerju (v 32. min.), pc Lahu (v 34. min. iz 11 m), spet po Haclerju (v 38. min.) in spet po Lahu (v 42. min. z 11 m) do pavze, nato pa po Lahu (v 9. min.), po Haclerju (v 10. min.) ter še enkrat po La* hu (v 33. min. iz 11 m). Koti 4:2 za L i
Sodil je to tekmo g. Vesnaver.
♦
Razen gornjih treh ttkem so bile v nedeljo odigrane še naslednje prvenstvene tekme:
med mladino: Hermes - Vič, Mars « Žabjak 2:0;
med rezervami: Vič - Hermes 2:5, Ljubljana - Mars 2:1, Korotan s Mladika 4:2
m Žabjak - Dopolavoro t. t. 10:2 *
Domače prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo po Binkoštih (20. t. m.) z naslednjima dvema tekmama: Ljubljana - Hermes (iz I.div.) in Mladika - Vič (iz II. div.)
Vse je zaključeno
Važne odločitve v vseh divizijah po italijanskih nogometnih terenih
Pretekla nedelja je prinesla vrsto važnih odločitev v glavnih nogometnih konkurencah po italijanskih terenih.
Zadnja tekma iz lanske divizije A je bila kvalifikacijska tekma za obstanek med Vene-zio m Barijem v Bologni. Zmagali so Benečani s 3:0 (2:0): v divizijo B pojde Bari (razen Ligurie od prej).
Zadnje kclc divizije B se je končalo z naslednjimi izidi-
Siena: Siena je premagala Udinese, Sa-vona: Savona je porazila Fanfullo, Pescara: Pescara — Mater 1 : 1. Padova: Padova — Pisa 3 : 1, La Spezia: La Spezia
—	Pro Patria 2 : 0, Ancona: Anconitana
—	Ncvara 2 : 1, Brescia: Bresc a — Ales-sandria 5 : 0 in Napoli: Modena — Na-poli 1 : 0.
Zaključno stanje v tabeli: Medena 45 točk, Brcscia 43, Napoli 41, Pro Patria in Pisa 37, Spezia 35, Cremonese 32, Pcscara in Fanfulla 31, Anconitana in Padova 30. Alessandria in Mater 28, Siena 27, Udinese 26, Novara 25, Savona 18 in Palermo 0 točk.
V	divizijo A bosta napredovala torej Mo« dena in Brescia; v divizijo C pa bodo poslani Udinese. Novara in Savona.
V	zadnjem kolu izbirnih tekem iz dnizije C je zmagala Gcriz-a nad Leccom s 5:0 V divizijo B bodo pomaknjeni Varese. Salernitana in Gorizia, medtem ko morata enajstorici Parme in Verone igrati še kvalifikacijsko tekmo med 6eb®j.
* * *
Bratislava je imela v nedeljo mednarodno tekmo. ;n sicer med Hrvatsko in Slovaško. Zmagali so Hrvati s 3:1 (1:0). Gole za Hrvatsko so zabili Kokctovič 2 in Cimeimančič 1.
IMMINENTE UN GRANDE FILM "LUX" AL ONE V KRATKEM VELIK "LUX" FILM V KINU
UNIOK
-rTOoF^TA SUL CoTr^
Zlato se steka v ameriške zakladnice
USA imajo zdaj za 55 milijard ali okrog 90% vsega zlata na svetu
Prva svetovna vojna je prinesla velike izpremembe v posesti zlata. Leta 1931 je imela Evropa zlata za 14.376 miljard mark. Združene države pa samo za 5370 miljard. 20 let pozneje so imele Zdvužene države zlata že za blizu 20 miljard. torei 4krat toliko kakor prvotno, dočim je Evropa v tem času komaj podvojila svoje zaloge zlata, ki so znašale 27.816 miljard mark. Med prvo svetovno vojno so šle ogromne količine zlata v Ameriko, od koder so dobivali zavezniki orožje in druge vojne potrebščine. Povojna leta so gospodarsko izčrpano po revolucijah in gospodarskih krizah oslabljeno Evropo zopet prisilile plačati znaten del svojih naročil v Ameriki z zlatom, odnosno sprejeti kredite, ki jih je bilo treba plačevati v zlatu. Tako se je zlato vedno bolj kupičilo v Ameriki in posledica je bila. da je ameriški kapital dobival vedno veči vpliv na evropsko gospodarstvo
Ob začetku sedanje svetovne vojne je znašala vrednost zlata na svetu približno 60 miljard mark. Od tega je imela Amerika 39.9 miljard ali 59n/o vsega zlata, dočim ga je imela še sedem let prej komaj 30°/o. Že 1. septembra 1939. so po zalogi zlata vse države daleč zaostajale za Ameriko V veliki razdalji ji je sledila Francija, ki je imela približno 26%> vsega evropskega zlata. Na tretjem mestu je bila Anglija z 2.64 miljarde na četrtem Nizozemska 1.98,
! na petem Švica z 1.8. na šestem in sed-
; mem Argentina z 1.04 in 1 miljardo. na
i 23 mestu Nemčija, ki je imela zlata samo za 117 milijonov mark. Nemčija je bila torej v pogledu z'.ata za mnogo manjšimi državami. Švedska je imela zlata za 858 milijonov mark. Rumunija za 341. Norveška za 266. Portugalska za 206, Danska pa za 132 milijonov Za Nemčijo so bile Finska. Iran Estonska Litva, Irska. Island in druge manjše države Italija je imela zlata za 480. Japonska pa za 406 milijonov mark. O sovjetski Rusiji uradnih podatkov ni na razpolago. Imela je baje zlata za 2081 miljard. Amerika je imela leta 1939. za 9 miljard zlata več kakor vse druge države sveta.
Začetkom sedanje svetovne vojne je postala Amerika zopet glavna dobaviteljica sovražnikov držav osi. Zopet se steka zlato v ameriške zakladnice. Evropske države, ki jih je zasegla Nemčija, so morale večino svojega zlata izročiti Ameriki. Med nje spada tudi Francija, po zalogah zlata druga najmočnejša država na svetu. Amerika je pa znala spraviti pod svoj gospodarski in politični vpliv še druga velika področja zlata. Anglijo je potisnila v stran in tako si je zagotovila glavni debiček od vojne. Zdai ima Amerika v rokah okrog 900/e vsega zlata. Vrednost ameriškega 7'ata znaša okrog 55 miljard mark.
9©o milijonov zvezd lahko fotografiramo
Približno pred 100 leti se je prvič posrečil poskus fotografirati nebesna telesa, v prvi vrsti luno. Tudi prve zvezde so takrat fotografirali. Pozneje se je pa fotografiranje nebesnih teles izpopolnilo, in sicer tako. da je v marsikaterem pogledu naravnost presenetljivo. Dočim vidimo s prostim očesom na nebu samo okrog 6000 zvezd, jih vidimo s pomočjo daljnogleda že 100 milijonov. To ogromno število pa lahko človek še daleč prekosi, če pokliče na pomoč fotografski film. Z njegovo pomočjo dosežemo okrog 900 milijonov zvezd. Potrebni so pa seveda največji daljnogledi.
Ena žena in šest mož
V Pragi je bi!a nedavno povožena lepa 301etna žena in prepeljati so jo morali, v bolnišiico, kjer so jo takoj operirali. Ko je bila še onesveščena, so hoteli obvestiti njene svojce. V njeni ročni torbici so našli beležnico, v njej pa naslove šestih mož, bivajočih v raznih mestih. Misieč, da gre za njene sorodnike ali prijatelje, so vse obvestili o nesreči. Veliko je pa bilo začudenje v pisarni, ko se je pojavilo po vrsti vseh šest mož. in ko so vsi vprašali po svoji ponesrečeni zakonski ženi Idi Zeigler. se je izkazalo, da so bili vsi pravilno poročeni z njo.
Podjetna Ida Zeigler je bila po poklicu potnica neke tvornice šivainih strojev. Po raznih mestih se je seznanila s svojimi poznejšimi zakonskimi možmi, in z vsemi se je v redu poročila. Ker je mnogo potovala. je živela navadno pri svakem mozu po 14 dni, potem se je pa preselila k drugemu, če jo je pot zanesla po opravkih v dotično mesto Najboli čudno pa je. da je ime'a poleg šesth zakonskih mož in gospodinjstev v nekem sedmem mestu še najeto sobor kamor je hodila počivat, če je bila utrujena in naveličana zakonskega življenja. Človek bi mislil, da se bodo v takem primeru možje stepli ali vsaj pošteno sprli. Tcda možje Ide Zeigler so uda-no v svojo usodo sprejeli vest, da jih je kar šest. Drugačnega mnenja je bilo seveda sodišče, ki je vseh šest zakonskih zvez razveljavilo. Ida pa je morala iz bolnišnice v zapor. Tu se bo morala odločiti, ali bo sklenila z enim svojih bivših mož novo veljavno zakonsko zvezo ali ne.
Kraljevič se je odločil, da si bo svojo bodočo ženo izbral iz vrst svojega dobrega, delavnega in poštenega ljudstva. Toda kako jo najti, kako si jo izbrati izmed tolikih devic njegove dežele? Tedaj pa se je spomnil svojega pametnega belega golobčka. Vzel ga je na roko in mu dejal:
»Golobček moj beli, ti mi boš izbral nevesto! Iz vse dežele bom dal poklicati device in na katero bcš sedel, tista bit moja žena!«
Golobček je zagrulil v znak pritrjevanja, pokimal z drobno glavico in pome-žiknil s svetlimi očesci...

ZAHVALA
Vsem, ki ste z nkmi sočustvovali in nam lajšali bol ob smrti našega nepozabnega
MILKA KRAPEŠA
mu poklonili cvetje in krasne številne vence, in vsem, ki ste na kateri koli način počastili njegov spomin, vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za veliko udeležbo pri pogrebu — naša prisrčna zahvala.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 9. junija 1943 ob ^28. uri v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 8. junija 1943.
ŽALUJOČI
A. ALEXANDER:
58
ZABUEN
ROMAN
»Govorite kratko in jasno, Lux, ker se nam mudi,« ga je Hearn opomnil. »Prav za prav bo najbolje, da vas izprašujem jaz; tako bova hitreje napredovala. Kje se je mudil Manhattan zadnje tedne ?«
»V neki hribovski koči, malone na grebenu En-dorskih gora,« je Lux odgovoril. »Imeli so ga ujetega. Nazadnje se je okoristil s srečnim naključjem in nepaznostjo enega izmed ječarjev ter pobegnil.«
»Zakaj se ni takoj zatekel k policiji?«
Luxu beseda ni šla z jezika.
»Manhattan se je bal, da ne bi prišle neke podrobnosti iz njegovega prejšnjega življenja na beli dan,« je rekel nazadnje. »Bal se je tudi, da ga ne bi obdolžili umora tistega Mehičana, čigar truplo so našli v njegovi hiši.«
»Ali Manhattan vztraja pri tem, da ni on storil tega zločina?« se je oglasil Huntington.
Luxov izraz se je hipoma izpremenil.
»Seveda vztraja,« je odgovoril z zamolklim glasom. »Sicer pa tudi jaz dobro vem, kdo je ubil Mehičana!«
»A, tako?« je dejal detektiv in privzdignil obrvi. »Pa bi se upali tudi dokazati?«
»O tem bomo govorili pozneje!« je Hearn posegel vmes. »Hunter ve, kdo je storil zločin; vi, Huntington, veste; jaz pa tudi. Cemu bi torej tratili besede ? ... Dokazati ? Dokaze bomo že našli .. Rajši povejte, Hunter, kaj ste hoteli prejle reči, ko ste nekaj namignili zastran .podrobnosti iz prejšnjega življenja'?«
»O tem rajši ne bi govoril,« je udržano menil Lux, »ker ne vem, ali bi bilo gospodu Manhattanu po godu. A vaša pomoč mi je potrebna in mislim, da bodo vaši koraki tem več zalegli, če boste vedeli vse. Zato hočem biti odkrit.« Globoko je vzdihnil in začel pripovedovati:
»Pred kakimi osemnajstimi leti je Manhattan z dvema tovarišema vred odrinil v Aljasko, da bi se tam ukvarjal z lovom. Vsako leto je tisti izmed trojice, ki je bil najbolj krepak, in to ni bil Manhattan, odpeljal kože ubitih živali v Winnipeg. Odpravil se je s sanmi, kar je pomenilo nezaslišane napore; potem je nadaljeval pot z železnico, in ko je kar najugodneje spravil svoje blago v denar ter se založil z živili in drugimi potrebščinami, je nastopil enako težavno pot nazaj. Vsi trije tovariši so si izprva obetali od prodaje kožuhov bajeslovne dobičke, toda pričakovanje se jim ni obneslo. Po treh dolgih letih, polnih žrtev in naporov, si niso bili še nič prehranili: ves dobiček iz prodaje kož jim je komaj zadostoval za preživljanje. Potem pa je prišla silno ostra zima. Kožuhi niso bili še nikoli tako gosti in lepi kakor tisti leto. Trojica je mar-
ljivo delala vse dni in vse noči, zmerom v nevarnosti, da komu odmrzne kak ud ali da pod milim nebom od utrujenosti zaspi in se nikoli več ne zdrami. Ko pa je prišla pomlad, so imeli nabranih toliko kožuhov, da bi jima bila morala prodaja vreči vsaj petnajst tisoč dolarjev!«
»K stvari, k stvari!« ga je podrezal Hearn.
»Vse, kar pripovedujem, spada k stvari,« je Lux prijazno odvrnil. »Tovariš, ki je prejšnja leto vozil plen v Winnipeg, je prav tisti dan pred odhodom po nesreči padel v Iedeniško razpoko in si zlomil nogo. Drugi dan ga je tresla mrzlica in bledlo se mu je; zato se je moral odpraviti na pot Manhattan, kajti tretji, neki Mehičan, je bil sicer izvrsten strelec, o kupčiji pa ni imel niti pojma. Manhattan jl odpotoval in iztržil za kožuhe osemnajst tisoč dolarjev ... toda v Aljasko se ni vrnil več«
Nekaj trenutkov so vsi molčali: Manhattanovo grdo izdajstvo proti prijateljema je zbujalo ogorčenje in stud celo v teh možeh, ki so imeli vsak dan opravka z najslabšim izvržkom človeštva.
»In kaj se je zgodilo z onima dvema?« je vprašal Hearn z dokaj manj prijaznim glasom kot po navadL
»Nesrečneža sta čakala, dokler jima ni zmanjkalo zalog; tedaj sta se odpravila proti obali, in sreča je hotela, da ju je opazila neka ruska jadrnica, ko sta že omagovala od lakote in naporov. Izkrcala sta se v Rusiji in enemu izmed njiju je uspelo, da je zapustil to deželo še pred izbruhom revolucije; drugi Mehičan, je hotel kasneje pobegniti, pa so ga prijeli in zadržali pod sumom vohunstva, tako da se je
mogel vrniti šele nekako pred letom dni. Ta je bil prisegel Manhattanu maščevanje in mu je tudi pisal več grozilnih pisem, v katerih je napovedal, da ga prej ali slej ubije.
»S Huntingtonovim posredovanjem se je posrečilo pregovoriti razjarjenega Mehičana, da se je spustil v pogajanja. Manhattan je bil voljan plačati nekdanjemu tovarišu sto osemdeset tisoč dolarjev, in ta bi bil poravnavo gotovo sprejel, a tale« — Lux je s prstom pokazal na Huntingtona — »je vse pokvaril. Okoriščaje se z zaupanjem, ki ga je bil deležen, je prepričal Manhattana, da bo Mehičan izvršil svojo namero, da ga ubije, čeprav mu plača sto osemdeset tisoč dolarjev, hkratu pa je ščuval Mehičana proti Manhattanu, češ, da mu ta ne misli dati niti beliča. Tisti večer, ko bi se bila morala nekdanja prijatelja sniti na odločilni razgovor, je bil Mehičan tako razdražen, da je Manhattan ubogal Huntingtonov nasvet in pobegnil po že naprej zasnovanem načrtu. A tam, v gorski koči, kjer je mislil ostati, dokler ne bi bila nevarnost odstranjena, so ga čakali Huntingtonovi banditi, ki so ga zgrabili in zadržali kot ujetnika.«
»Zakaj neki?« je hotel vedeti Hearn.
»Da bi se polastili njegovega denarja.«
»Kakšnega denarja?«
»Gospod Manhattan je bil razdelil svoje premoženje na dva dela. Polovico je pustil tu, da bi vsi verjeli v njegovo smrt (da bo Huntington v ta namen poskrbel celo za truplo, si ni mogel misliti), drugo polovico pa je vzel s seboj. In tisti denar so mu vzeli.«
Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaja aa konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — ZA Narodno tiskarno d. d. kot
Fran Jeran — Za tnaeratm del je odgpvorea: Ljubomir Volčič - Vsi t Ljubljani