&. Bakarič in predsednik ljudske skupščine Srbije lov. Stambolič. Ob svojem prihodu v Koper bo tovariš Tito najprej pregledal častni bataljon ih pozdravila ga bo skupina pionirjev. Nato bo predsednik Tito okrog 9. ure govoril zbrani množici na. Trgu revolucije. Po govoru se bo udeležil svečane seje občinskega ljudskega odbora za mesto Koper, ki mu bo izročil diplomo .častnega mešča- JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA podaljšala bivanje v Washingtonu 'Vukmanovičevem sestanku s Stassenom ln Mwphyjem je bil dosežen določen na-Ptedek, v ponedeljek pa bo še en sestanek 20. — Ju-1 ročnih dolgov in drugih prt legaciia i3 g0EP°darska de- i blemov. ’• Ee razgovarja z ‘ Po tem sestanku javljajo Slahli, -mi državniki o po-Vans>ihn;lU amer'ško-jugoslo-‘ov ieh 8°spodarskih odno-nje’ I sv°3e biva- bodmo ashingtonu do pri-%#*,a b« odpo. dneu3 .J.* _s« na dvo- jni obisk v London. V0drjH.»' 5e ®vet0“r . HP-n*! uk \TS° *TJdr Stas- tav^s'“ s. pomočnikom dr-zadeve Rob*** za zuaanje Sestanek 1 2 , jugoslovanske «, ?? un' ^prisotna člana delegaci- P^številni gospodarski izve! Izvedelo se ie da S'33t ~ Ssi£?“ž”^ SK Polnitve nr vprašanja do-* zaradirima"lkliaja pšeni-5Premembe ste?' vPrašanja *°v. ki r, daJer°cnih dol-Ut naporov m ?ot rezul‘ vP’'aJanjareše?rUh doIS°v, Ja reševanja kratko! jugoslovanski krogi, da je bil dosežen določen napredek, da pa so potrebni še nadaljnji razgovori. S tem v zvezi so sklenili, da se bo v ponedeljek popoldne razpravljanje nadaljevalo na ponovnem sestanku vodje jugoslovanske delegacije s Stassenom. in Murphyjem- Izvedelo se je tudi, da so med razgovori, ki jih je imel Svetozar Vukma-novič s predsednikom med-narodug banke Blackom, dosegli napredek glede .novega posojila mednarodne iDvesti-cijške banke zn razvoj jugoslovanskega gospodarstva. na. Nato bo predsednik re-1 ; publike sprejel razne delegacije delovnih kolektivov .tovarn, zadrug, političnih organizaciji, kulturnih ustanov in šol koprskega, okraja. Popoldne pa bo tovariš Tito obiskal bujski okraj, kjer se bo v Bujah udeležil svečane seje občinskega ljudskega odbora, ki mu bo tudi izročil diplomo častnega meščana. Istra hoče dostojno proslaviti ta veliki dan. Kljub bur-ji in mrazu in v tako kratkem času je ljudstvo postavilo lepe slavoloke in transparente na neštetih krajih, po cestah, na križiščih, o mestih in po vseh vaseh. Povsod plapolajo številne zastave; posebna. Koper in Buje sta vsa v zastavah sin nista še ■ nikoli bila tako lepo okrašena. Ne zaostajajo niti tudi druga mesta in vasi. Vse izložbe so okusno okrašene s slikami maršala Tita, cvetjem in .zelenjem ter napisi. Meščani. in vaščani, . delavci in kmetje; posebno pa mladina so se z vso vnemo in navdušenjem takoj, ko so zvedeli za: novico, lotili dela, da bi čim lepše okrasili mesta in vasi. Povsod je zavladalo praznično razpoloženje in nestrpno pričakovanje jutršnjpga dne, ko.. bo prebivalstvo pozdravijo svojega ljubljenega voditelja. Nocoj je bil v okviru proslav v . koprskem gledališču j javni radijski koncert ob sodelovanju moškega zbora Slovenske. , filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija. Drugod so razpe prireditve, javni lokali so polni veselo razpoloženih ljudi, po mestnih ulicah in po vaseh je živahno, kot da ne bi bila noč. A. B. 1 ffltSVuVTjemlmVd- I «e'Zv T-W priloge Vlil mi- j storjene us,uge Dalje je V. rejenim uradom svoj prista- rot-ne pogodbe z Italijo. členu U omenjeno, 'nek da se ponovno ‘ vzposta- Zato bi bilo nujno, da bi\ vstop vseh oseb na področje vilo' nrednosri svobodne luke • Trgovinska zbornica točneje' proste luke m i-hod nje ;1rst« 2^namenom da se o i obložila gornje sporočilo, | urejen po P««^, Vda motoci svobodno gibanje b?a da bo javnost točno vedela bodo p -j ga v meiah svobodne luke. ■za kaj pravzaprav gre. ti predpisi bodo tak, da re ' • - a . w i 7n rfnnps se bomo omejili \ bodo po nepotrebnem ovirali Finančno ministrstvo bo dalo J ^ kratko pojasnitev o de-\ vstopa v prosto luko ah iz« krajevni carinarnici vsa odgo-1 7;“l,-°ro//Tuk? Iia "osno-I hodT^iz nje'osebam, ne gle- varjajoča izvršilna navodila. ^tt0‘brtoje«h italijanskih, za-ide na njdiouo državljanstvo, Hkrati pa so bile izdane na- kon0v jn na osnovi določb j ki imajo dovoljen opravek na daljnje valutne olajšave v ko-j jIo v]ll mirovne pogod-1 področ ju proste luke. Nadalj, rist podjetjem, ki imajo odo- j fec 2' /talijo. i nji členi določajo med drv* brene tranzitne račune. . Tr-aška. prosta, luka, kakri-! gim, da bo blagu. ki. se p re« * * # I____določevali it ni Lanski i nelie no železnici med prosto prosta no so določevali italijanski j pelje po . Gornje sporočilo govori sa- i zakonski odloki med dvema1 luko. in državam t, ki se je mo o ponovni vzpostavitvi | svetovnima vojnama, je bila j poslužujejo, zajamčena svo* proste luke v Trstu, ne po-1 ustanovljena z ministrskimbodo tranzita po običajnih jas« ju je pa, ali bo prosta lu-| odlokom 20. decembra 1926. ; mednarodnih konvencijah, ka delovala na osnovi zakon-j Ta zakon je delno zadostil • Pai-natelj proste luke pa bO skih predpisov, ki šo peljali! zahtevam zalednih držav v storil vse upravičene in poda 1940. leta, dokler ni bit tolika kolikor je sprostil bitk; trebne ukrepe zn upravo, t» 1‘””* go v mejah pristanišča, da J koriščanje, . ohranitev in raz* ni bilo več podvrženo strogim carinskim predpisom. Toda te ugodnosti za promet zalednih držav skozi tržaško Prebivalstvo slovenske Istre je v čast prihoda tov. Tita postavilo slavoloke in okrasilo hiše z zastavami in zelenjem. Na sliki slavolok v Skoctjanu pri Kopru. izdan znani kraljevski zakonski odlok, ki je omejil svobodno gibanje blaga v mejah pristanišča, ali pa se sedanji odlok rimskega ministrstva za zunanjo trgovino nanaša na člen 5 Spomenice o soglasju glede Tržaškega ozemlja, ki pravi, da se ita- voj proste luke. tako da bo poslovala na zadovoljiv ' način in da bo sposobna za hitro obvladanje celotnega prome- Pogajanja o resoluciji o atomski sili _ NEW YORK. 20. — Soviet-fki delegat v OZN Višinski se Je danes razgovarjal z ameriškim delegatom Cabotom Lodgejem v zvezi z resolucijo o atomski sili. o kateri bodo glasovali v ponedeljek v političnem odboru OZN. Pozneje so sporočili, da je Višinski stavil nov spremi-njevalni predlog k te spremenjeni resoluciji. Na podlagi tega predloga naj bi mednarodna agencija za atomsko silo bila odgovorna pred glavno skupščino OZN in pred Varnostnim svetom. PreiMi burmanske vlade o obisku maršala pristanišče so bile ukinjene j ta, 16. oktobra letos smo V ob vstopu Italije v drugo' -našem listu na 2- strani Ob* svetovno vojno. ti. junija )940jjavili celotno besedilu Instru* je bil izdan kraljevski zakon-] merita o tržaški prost i luki). ski odlok, ki je močno ome- Objava Trgovinske zbornice jil svobodno gibanje tranzit-! govori samo o prosti luki. kar nega blaga. ■ v mejah proste j gotovo ne zadostuje zahtevam luke, kar je povzročilo hude j večine tržaških gospodarskih posledice za promet skozi | krogov iu predvsem večine pristanišče. Nadaljevanje ne-i delavskega prebivalstva, ki za-Ijavnosti tega zakona tudijhteva temeljite ukrepe za čttn-po končani vojni, in sicer do j prejšnjo rešitev hude gospo-danes, je prisililo zaledna darske krize. Gre predvsem za i uuozna iti izvozna podjetja, vprašanje proste cone, kt bi i da so usmerila velik del sro-l morala obsegati celotno pod-jega prometa drugam i» rocje bi\se cone A. ,. ».-• i UahIa i predvsem na severna prisfa-| Bistoen značaj taksne pr o« Molotov nravi, da i® ZSSR oripravli®na odložiti sklican)® varnostne Kome-, „,sao izgubo tega prometa, St.e cone. je, da v omogoči ... ... ,, , . ,, . . - so predvsem občutila lama - na področju, ki je bilo pro* renče č® se odloži tudi ratifikacija bonnskin sporazumov • » rve negativne i spiaaišča, operaterji tranzit- giaseno za prosto cono, «s« NOV KORAK SOVJETSKE VLADE v zvezi z evropsko konferenco reakcije na Zahodu - Avstrija s® n® želi udeležiti „nepopoln® konference MOSKVA, 20. — ZSSR je | kacije pariških sporazumov.« izrazila danes pripravljenost, I Prve zahodne reakcije na BEOGRAD, 20. — ■ «Obisk predsednika rita v Burmi bo še bolj utrdil zveze med Burmo in Jugoslavijo«, -je izjavil predsednik vlade burmanske unije U Nu v brzojavnem razgovoru z agencijo Jugo-press, O možnostih in perspektivah nadaljnjega razvoja odnosov med obema državama ie burmanski ministrski predsednik dejal: »Odnosi med Burmo in Jugoslavijo so vsekakor najprisrčnejši. Mislim, da bi moralo v bodočnost; priti do izmenjave tudi na kulturnem področju.« Na vprašanje, kakšen ,ie :po njegovem mnenju najboljši način za zagotovitev miru v svetu, je predsednik vlade U Nu odgovoril: «Svetovni tpir je najlaže zagotoviti, če si prizadevamo doseči razumevanje med nasprotnimi tabori. Zunanja politika Burme je usmerjena predvsem k temu, da se prepreči vojna. Treba še je izogibati medsebojnim izzivanjem in grožnjam.« Italijanski senat odobril žihon o ponižanju najemnin ®®lot* ° f'tV* P°8aniezr,'b členov ie bil zdaj tudi izglasovan zakon v *ajco ^*r°te8ti predstavnikov opozicije zaradi nesocialne vsebine O državnih nameščencih sporazum s CISL, ne pa tudi z UIL RIM4 ®aš*sa dopisnika) *°hčno V »r 2dl se. da je _. dosežen ?ita usiužb° rvislšh držav- 0 tadi To sklepa- ‘/f‘k vendMU S,-3* bila za J!sd«. kihi ? klicana seja pa i?°KrVa hit' ^ v se L m a Pte^žena, favhetn vnrnl0 dokovonli o t'da' namrea anjU dnevnega ,/ek bo rr.r,- i Poviških. V *|er Tupin; lal nadalje mini-fanski zbor? . BO-voriti v po-a.zPtave 0 “P °b zaključku n lh in hn , konu o poobla-nekaj konk°re3 m°ral ime- i-SP°razum p? ne?a v rokah- p-' d°sežan «a bil. kot ka- *« 'včeraT0 S CISL’ ««■ P J- Se Hi bil 2v*cer polo-so mu ^0VS€.m jasen. /hJokratjjji ^ ''Pirajo social- has dn° vztr? ■ UIL, ki h? tu. ki ; ]a)° pri svojem ? Knefc,oliko bolj1!” Zaiamsfm°krats’-i a?L3u3e3° tem 6,1 držav? slr»dikalisti. p°višev Jn,.w nameščen- lt oQaVvladnIhaJv7000,Ur me-Vla; ds bi «"■“* krog'h zatrju- "iem JPftala -naČTtu C,SL ^fitToa 112 v v leto5' l9^ie leto I3jlllllard Tai • celo is. Psilijard le-p( Jni5tv0 titt fhilijard več. Vi Poroeii0 v ,Je izdalo da- Hiore eaot? Predlo/sVlreieti Scel- s?5? * °rda arnentarn b? vlada f*d skiSPre'ela nov lskus>jo l°Qorr na'h zah! atere iz-Hik °*Hnvh ■ ahtev tttt <''šfsa,k>ž:Art». gov UIL, bodo njeni predstavniki v parlamentu ostali pri spreminjevalnih predlogih, ki so jih že predložili zbornici. Glavni tajnik CISL, demo-kristjanski poslanec Pastore, pa je danes odgovoril novi-narjem na vprašanje, kaj sodi o stališču UIL v vpraSanju državnih uslužbencev. Pasto-re je dajel, da po njegovem odgovarja stališče UIL zakoniti pravici sindikatov, da ?s3° Jn izražajo svoje stališče. Dodal je, da bo stališče pfor zaradl , sodelovanja s CISL pomagalo bolje rešiti vprašanje javnih nameščen- Medtem je senat danes odo-bril zakon o povišanju na- jemnin v celoti. pred tem je senat, kot že včeraj, zavrnil vrsto spreminjevalnih predlogov poslancev opozicije, ki so poskušali nekoliko ublažiti ostrino zakona in mu dati večjo socialno pravičnost. V svoji izjavi o glasovanju je senator Montagnani (KPI) v imenu svoje skupine protestiral proti stališču večine, ki pri izdelavi zakonskega načrta in razpravljanju o njegovih členih v senatu ni hotela upoštevati nobenega “človečanskega predloga opozicije«. S centra so začeli vpiti, da to ni res, Montagnani pa je nadaljeval, da ta zakon • prizadeva predvsem delavce, ki bodo skupno s svojimi sindikalnimi organizacijami nadaljevali borbo proti temu zakonu. Senator Busoni (PSI) pa je opozoril, da se bo «delavski razred znal braniti, tudi s sindikal- nim gibanjem, proti tej krivici«. n-.,. Prerekanje je ponovno na- Piedlo-1 stalo ko je govoril predsednik srem pra- demokristjanske skupine Ce-schi, vendar se je predsedniku z odločnim nastopom posrečilo, da je obdržal sejo na kolikor toliko dostojni višini. V poslanski zbornici pa je ministrski predsednik Scelba pismeno odgovoril na vprašanje, ki ga je včeraj postavil demokristjanski poslanec Angelo Raffaele Jervolino glede tega, kaj namerava Vlada u-kreniti proti «škandalozni kampanji« v tisku, Scelba pravi v tem odgovoru, da povzroča resno zaskrbljenost “dejstvo, da so v zadnjem času listi prešli mejo dostojnosti in družbene etike v poročanju in opisovanju epizod iz črne kronike, tudi s fotografijami«. Scelba obžaluje se, da to kvarno vpliva na mladino, nato pa zatrjuje, da “Utegne posploševanje epizod iz črne kronike prikazati izkrivljeno in krivično podobo italijanske družbe«. Končno pravi ministrski predsednik, da bo vlada proučila to vprašanje, če se bo pokazalo, da so določila kazenskega zakonika nezadostna, in predložila parlamentu nove zakonske u krepe, ki se ji bčdo zdeli primerni in potrebni, obenem pa priporoča, naj bi se novinarji in založniki sami brzdali. Po širokem opisovanju pol drobnosti afere Montesi je ra-ztimljivo. da je demokristjanom marsikdaj narodno in ne le iz moralne prizadetosti. Ni pa prav razumljivo, zakaj na primer prav te dni vladni tisk, tudi c. imokrist janski, s prav takšno naslado kot pekoč kominformistični na široko piše o škandalu Sotgiu. O-čit no demokristjanom morala v vseh primerih ni enako pri srcu. A. P. da preloži datum konference o evropski kolektivni varnosti, če se odloži tudi ratifikacija pariških sporazumov. Ta izjava je vsebovana v intervjuju, ki ga je Molotov danes dal “Pravdi« in katerega besedilo so razdelili danes popoldne med tiskovtiO konferenco, ki jo je sklicalo sovjetsko zunanje ministrstvo. V intervjuju pravi Molotov na vprašanje o reakcijah na sovjetsko noto od 13. novembra v tujini, da bodo vlade ZDA. Velike Britanije in Francije. sodeč po izjavah uradnih predstavnikov, zavzele negativno 'stališče do sovjetskega predloga. Te vlade, je dodal Molotov, se ne nameravajo samo izreči proti sovjetskemu predlogu; temveč hočejo tudi z vsemi sredstvi preprečiti sklicanje evropske konference o kolektivni varnosti. Samo takšna konferenca — je nadaljeval sovjetski zunanji minister — lahko zagotovi mir v Evropi in zaradi tega ne more nikomur škodovati. Sovjetski vladi pa se zdi potrebno opozoriti, da sluzijo pariški sporazumi. pripravljanju nove vojne. Vendar se sovjetski vladi zdi mogoč spoiazum z drugimi državami o nemškem vprašanju, toda s pogojem, da se postavi kot glavni cilj združitev Nemčije, ne pa oborožitev enega izmed njenih delov. Vse izjave o možnosti pogajanj z ZSSR, pravi nadalje Molotov, po ratifikaciji pariških sporazumov, hočejo samo varati javno mnenje. Pogajanja o združitvi Nemčije imajo lahko smisel samo s pogojem, da se ZDA, Velika Britanija in Francija odpovedo svoji po. litiki remilitarizacije Zahodne Nemčije in njenega vključevanja v vojaške bloke- Te tri velesile, pravi Molotov, se morajo odločiti za pot, ki jamči mirni razvoj Nemčije na osnovi obstoječih mednarodnih sporazumov. Ce bo pa prišlo do ratifikacije in izvedbe pariških sporazumov, nadaljuje intervju sovjetskega zunanjega ministra, do oborožitve Zahodne Nemčije in njene vključitve v zahodne vojaške organizme, se bo v Evropi ustvaril nov položaj. Glavna značilnost tega položaja bo povečanje vojne nevarnosti. V takem položaju bodo miroljubne evropske države morale misliti na nove ukrepe za zagotovitev svoje varnosti. v Nadalje bo ratifikacija pariških sporazumov, pravi Molotov, znatno zapletla položaj v Evropi in pokvarila obstoječe možnosti za rešitev nerešenih evropskih vprašanj, zlasti pa nemškega vprašanja. Na zadnje vprašanje, ki mu pa je postavilo uredništvo “Pravden, in sicer o tem, kaj misli o pisaniu zahodnega tiska da predlaga sovjetska iiota prezgoden datum z&.sklicanje konference, je Molotov odvrnil, da je vlada ZSSR predlagala sklicanje evropske konference za 29. november. Molotovov intervju so negativne. Izmed uradnih osebnosti sta predlog sovjetskega zunanjega ministra že zavrnila amerišk. državni tajnik F.o-st.er Dulles in francoski ministrski predsednik Mendes-France, ki so ju obvestili o Molotovovih izjgvah med njunim današnjim razgovorom v Washingtonu. V dobro obveščenih britanskih krogih zatrjujejo, da Mo-lotovove izjave “Pravdi« nikakor ne morejo spremeniti stališča britanske vlade glede evropske konference o kolektivni varnosti, ki jo predlaga ZSSR. Glede tega opozarjajo na nedavne izjave angleških državnikov, zlasti pa na gc-vor zunanjega -ministra An-thonyja Edena prejšnje sredo v spodnji zbornici. Eden je takrat dejal: “Preden bi lahko prišlo do kakršne koli konference med Vzhodom m Im hodom, moramo utrditi naš položaj in vzpostaviti enotnost Zahoda na trdih in trajnih temeljih.« Churchill je v spodnji zbornici popolnoma jasno izjavil, d* je najprej treba ratificirati pariške sporazume. Eden . je to stališče danes še enkrat potrdil v intervjuju po televiziji, ko jt med drugim dejal: Vedno sem bil mne- nja, da bolj kot bomo združeni, bolj bodo drugi postali lazumni.« V bonnskih uradnih krogih sp zatrdili danes zvečer, da zadnje Molotovove izjave na morejo spremeniti sklepa za-hodnonemakt zvezne vlade, da je treba pariške sporazume čimprej ratificirati. V bonnskih krogih izražajo nadalje mnenje, da bo po ratifikaciji pariških sporazumov konferenca o bbnovitvi nemške enotnosti, v nasprotju s trditvami Molotovova. ne le mogoča, temveč tudi lažja. Medtem je kitajska vlada sprejela sovjetski predlog iz note od 13. novembra. V noti, ki je bila danes izročena sovjetskemu ve'eposlani-ku v Pekingu, izraža kitajska vlada prepričanje, da je sedanji trenutek posebno prikladen za sklicanje evropske varnostne konference, in obvešča sovjetsko vlado, da bo “sporazumno z ZSSR in vsemi ostalimi zainteresiranimi deželami storila vse, kar je v njeni moči, da bi prispevala pri iskanju mirne rešitve nemškega vprašanja • in pri. uresničevanju varnosti za vso Evropo«; Avstrijski kancler Julius Raab pa je izjavil v intervjuju listu «Wiener Kurier«, da “Avstrija nima namena sodelovati na nepopolni konferenci, pa naj bo sklicana na vzhodu ali na zahodu«. Raab ji dodal, da pa bo Avstrija sz zanimanjem -pozdravna sporazum O’ sklicanju resnično velike mednarodne konference«. Ta izjava daje razumeti, kakašna bo vsebina avstrijskega odgovora na sovjetsko noto, ki predlaga za 29. novetrtber sklicanje k°n7 ference o evropski kolektivni varnosti. visnost Egipta . leta 1897. Ta Wafd je ustanovil egiptovski narodni junak Saad Zaglul, ki je umrl leta 1927. Vladni predsednik Naser je danes izjavil, da generala Nagiba ne bodo spravili pred sodišče, ker ni dokazov, da ie bil zapleten v raro*o proti vladnemu predsedniku. Nagib se bo lahko tudi udejstvoval v političnem življenju. Dodal je. da je revolucijski svet že določil nov svet v primeru, da bi atentati, ki so jih organizirali “Muslimanski bratje«, uspeli- KAIRO, 20. — Egiptovski zunanji minister Favzi je sporočil, da si bosta Egipt in Velika Britanija izmenjala ratifikacijske listine sporazuma o Suezu 1. decembra v Kairu. Sporočil ie tudi, da je egiptovska vlada (ki po odstavitvi Nagiba vrši zakonodajno in izvršno oblast) ratificirala sporazum «v imenu naroda«. Dokument je že podpisal vladni predsednik Naser, ki vrši tudi funkcijo predsednika republike. nega blaga, špediterji in trgovci in še posebno delavci, ki niso dobili dovoljue zaposlitve. Jasno je, da je takšno stanje povzročijo ogromno škodo celotnemu tržaškemu gospodarstvu, ki jo bo občuti-* le še za mnoga leta naprej. tudi če bo prosta luka takoj jačela delovati. trgovinsko in industrijsko poslovanje, manipulacija,' vskla-diščenjc in predelava blaga pod zaščitnim carinskim režimom in da se vse te dejavnosti lahko izvajajo v prista* itjlcu, v mestu, v okolici, po* vsOd, kjer se trgovcu ali in* dust.rijcu zdi primerno, da. po,štabi- svoja skladišča, to-■ vhi vtpnit Itd. Hkrati pa ne sme Priloga YIH mirovne po-j biti 'potrošnja kakršnih kolt j/. 1 T*-* j.; š a proizvodov carinski? oodav* 0OL-- - -TT----- Inštrument o tržaški prosti luki in ki'ima 20 členov, katerih določbe se je italijanska vlada obvezala izvajati, pravi med drugim,, da mora biti n Trstu vzpostavljena carine prosta luka■ V členu 3 je rečeno, da bo področje proste luke obsegalo prostor in naprave prostih con tržaške luke v njihovih mejah iz leta 1939. To pomeni v mejah že obstoječih italijanskih zakonov. Clen S pa pravi, da bodo trgovske ladje in vse blago imeli neomejen pristop t> prosto luiko, da bi mogle tovoriti in raztovoriti blago, kakor tudi glede tran- cen a. Za prosto cono na področju bivše cone .4 so se izrekla vsa združenja tnali h in srednjih podjetij, podjetja za izvoz in uvoz blaga, podjetja, ki so navezana na pristaniško delovanje, in seveda delavstvo, ki vidi v takšni rešitvi veliko pridobitev za gospodarstvo področja. Ugotavljamo pa, da se jirau Trgovinska zbornica, ki bi morala biti prva v tej zahtevi, postavlja proti ustanovitvi proste cone tržaškega področja iti s tem podpira nekatera reakcionarne politične kroge, ki so se v zadnjih časih po- štnega blaga. Ob uvozu tegal stavili proti ustanovitvi pro-blaga ali njegovega izvoza ste cone. ali tranzita skozi prosto lukol S. S. Beograjsko mnenje o sovjetski noti BEOGRAD, 20. — V inozemskih diplomatskih in novinarskih krogih v Beogradu vlada razumljivo zanimanje, kakšno stališče bo zavzela jugoslovanska vlada do zadnje diplomatske poteze sovjetska vlade — predloga za sklicanja konference, ki naj b: razpravljala o evropski varnosti in ki ima po mišljenju večine zahodnega javnega mnenja za cilj, da se v zadnjem trenutku prepreči Konsolidacija zahodnoevropskega obrambnega _ ^ šistema z aktivno udeležbo KAIRO. 20. — Egiptovska Lahodne Nemčije. vlada nadaljuje neizprosno V Egiptu posvetovanja o Nagibovem naslednika MemlBS-fraiiee in Didles zavračala ndlotilRv raUMiacili uarišhjh siliranima Uradno porodilo o francosko • ameriških razgovorih - V Parizu so se zaključili razgovori s tuniškimi ministri - Protest egitovske vlade zaradi izjav Mendes-Francea ker se bo decembra začelo proučevanje vprašanja ratifikacije pariških sporazumov Nato' pravi Molotov, da je sovjetska vlada že večkrat postavila in objavila predlog za sklicanje takšne konference in Današnja izjava sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da je sklicanje konference mogoče odložiti, če se odloži ratifikacija pariških sporazumov, potrjuje, da mišljenj? zahodnega javnega mnenja ni daleč od resnice. Stopnjevanje mednarodne napetosti, zlasti pa še zavlačevanje rešitve nemškega in avstrijskega vprašanja ter poskus ohranitve pozicij v Vzhodni Evropi — vse to je prisililo zahodne države, da z oborožitvijo Zahodne Nemčije vsaj malo izboljšajo v svojo korist razmerje vojaških sil na evrop-ikem področju. V luči teh dejstev so pariški sporazumi logičen rezultat politike hladne vojne, katere posledice se ne morejo tako hitro odstraniti z zakasnelim, čeprav sicer Konstruktivnim predlogom, v katerega iskrenost se pogosto upravičeno dvorni zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. V Beogradu menijo, da ratifikacija pariških sporazumov pe bi smela biti razlog za zaostritev odnosov med Vzhodom in Zahodom, če na obeh straneh obstaja resnično iskrena želja po mirnem sožitju in miroljubnem konstruktivnem sodelovanju, čeprav ne izključuje možnosti, da bosta da v zadnji noti predlaga sa- ratifikacija pariških sporazu mo datum za sklicanje. «Se. veda — zaključuje Molotov pa bi se lahko sporazumih tudi o kakšnem drugem datumu, če bi bilo odloženo tudi proučevanje vprašanja ratifi- mov in morebitno sklicanje moskovske konference s sklepom o ustanovitvi vzhodnega obrambnega bloka za dalj časa preprečili uresničenja združitve Nemčije, borbo proti “Muslimanskim bratom«. Preteklo noč so aretirali 24 oseb v zgornjem Egiptu, drugih 9 blizu Ale-k-fandrije, 2 pa na področju Nila. Do sedaj je policija odkrila 48 tajnih zalog orožja, streliva in razstreliva. Okoli 900 članov organizacije “Muslimanskih bratov« je bilo do sedaj aretiranih. , Na- procesu proti atentatorju na vladnega predsednika pa je danes govoril državni tožilec, ki je obtožil organizacijo “Muslimanskih bratov«. da je skušala izvršiti državni udar proti sedanje-mu režimu. Na koncu je dr-žavni tožilec zahteval smrtno kazen za atentatorja Latifa. Predsednik sodišča je sporočil, da bo razsodba proti Latifu izrečena pozneje. V ponedeljek pa se bo začela obravnava proti El Hodeibi-ju Domnevajo, da bodo vse razsodbe izrečene istočasno. V obtožnici proti Hodeibiju zahteva tožilec smrtno kazen. Medtem se je načelo vprašanje Nagibovega naslednika. Minister za narodno usmerjanje Salem ie sporočil, da so se začeli stiki med vlado in znanim egiptovskim državnikom jn znanstvenikom Lufti El Sajedom za njegovo imenovanje za predsednika republike. El Sajed ima sedaj 80 let in je bil član prvega «Wafda». t. j. odbora, ki je začel borbo za_neod- WASHINGTON, 20. - Men-des-France je imel^ danes nove razgovore z državnim tajnikom Dullesom. Zadnji razgovor se je končal ob 20.10 po evropskem času. Po razgovoru sta tako Mendes-Fran-ce kakor Dulles izjavila, da sta z njimi zadovoljna. O razgovorih je bilo objavljeno poročilo, ki poudarja, da so: L razgovori med Men-des-Franceom ter E;senhowcr-jem in Dullesom potekali v duhu sodelovanja in medsebojnega zaupanja ter da so na njih ugotovili temeljno enotnost med obema državama. Nato pravi dalje: «2. Glede Evrope se je ugotovilo, da bo takojšnja ratifikacija pariških sporazumov v vseh prizadetih državah okrepila enotnost zahodnega sveta. Razen tega se mora odpreti pot za proučitev sredstev, ki naj izboljšajo mednarodne odnose v skladu z duhom in smotri listine OZN, ker sta obe državi pripravljeni začeti, ne improviziranih razgovorov, katerih namen je predvsem propaganda, pač pa skrbno pripravljena pogajanja, ki naj se vodijo v dobri veri. 3. Ministrski predsednik je podal optimistično poročilo glede perspektiv za vzpostavitev vedno plodnejših odnosov med Francijo ir. Nemčijo, kar je temeljni prispevek za ustvaritev enotne in miroljubne Evrope. 4 Sporazumi o Kambodži, Laosu in Vietnamu, ki so bili sklenjeni med razgovori 27., 28. in 29. septembra med predstavniki francoske in ameriške vlade v VVashingtonu, se potrjujejo. Dosežen je bil sporazum o koordiniranem postopku in- o periodičnih proučitvah za izvajanje francoske in ameriške politike na tem področju, zato da se pomaga pridruženim državam, da ohranijo svojo svobodo in neodvisnost. Voditelji diplomatskih predstavništev Kambodže, Laosa in Vietnama v VVashingtonu sc bili obveščeni glede izmenjave mnenj o njihovih državah. 5, Ministrski predsednik je poročal o nedavnih dogodkih v Severni Afriki, ki so ovirali politiko, ki jo je začela francoska vlada. Vendar pa je izrazil upanje, da bodo že stavljeni predlogi naglo privedli do rešitve. Poudaril je, da je bil položaj v Severni Afriki podvržen vplivu od zunaj in da je ta vpliv kompromitiral varnost na tem področju. Državni tajnik je izjavil, da bo resno vprašanje proučil.« PARIZ, 20. — Razgovori med francoskim ministrom za severnoafriška vprašanja Fou-chetom in delegacijo tuniške vlade so se danes nadaljevali. Nocoj so javili, da so se sporazumeli o ukrepih za izvajanje načelnega sporazuma, ki je bil dosežen predvččrajš- sti», in da akcija v gorovju Aures ne bo zakasnila reform, ki jih je vlada sklenila. Danes pa so francoska letala trosila po krajih v gorovju Aures na tisoče letakov, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj zapusti domove do 18. ure jutri in naj se namesti na francoskem Varnostnem področju. Letaki pozivajo tudi upornike, «ki nimajo zločinov na vesti«, naj se predajo, ter napovedujejo odločno akcijo proti upor. nikom. Iz Kaira pa javljajo, da je egiptovski podtajnik v zunanjem ministrstvu danes popoldne izročil francoskemu odpravniku poslov protest egiptovske vlade zaradi včerajšnjih izjav Mendes-Francea o tuji intervenciji v Severni Afriki. Egiptovsko poslaništvo v Wa-shingtoiiu pa je objavilo iziavo, v kateri zanikuje, da Egipt povzroča nerede v Severni Afriki, in dodaja, da “topla podpora egiptovskega ljudstva njim. Pripravljen je bil načrt j državam Severne Afrike pri za skupno izjavo, ki bo takoj njihovih naporih za svobodo predložena v odobritev Men- - .. . . des-Franceu in tuniškemu be-ju, V ponedeljek pa bo izjava objavljena Francoski generalni rezident v Tuniziji Boyer De La Tour se bo jutri vrnil v Tunis in se bo razgovarjal z bejem. Tuniški vladni predsednik Ben Amar pa se bo vrnil v Tunis v torek. Francoski notranji minister Mitterrand je dopisniku lista “Parisien Libere« izjavil, da so trije alžirski departmaji sestavni del francoskega ozemlja in da vlada ne more dovoliti takih zahtev, ki bi presegle meje suverenosti. Takšna pogajanja, ki so mogoča za Tunizijo in Maroko, niso mogoča za Alžir. Dodal je, da je treba v Alžiru “ustvariti nove vire gospodarske blaginje istočasno s pogoji socialne enako- Francije. s katero je imel Egipt vedno prijateljske odnose. Kot član Arabske lige podpira Egipt težnje severnoafriških narodov do svobode in neodvisnosti. Kot miroljubna država nasprotuje Egipt nasilnemu zatiranju gibanj za narodno neodvisnost. Egipt ne poziva na nasilje držav Severne Afrike in se ne poslužuje nekorektnih sredstev, kakor se to neupravičeno zatrjuje«. BEOGRAD. 20. — Z ukazom Zveznega izvršnega sveta, ki ga bodo objavili na praznik republike 29. novembra, bodo odpustili oziroma zmanjšali kazen večjemu številu oseb, ki so bile obsojene zaradi raznih kriminalnih dejanj kakor tudi zaradi kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi. »roillv-hl l>\KVI Na današnji dan se je leta 1694 rodil Francois M. Voltaire, slavni francoski mislec in pisatelj. "Danes, NEDELJA 21. n°',£®|},a Darov. M. Dev Grm®' [lb Sonce vzide ob 7.11 in0z.‘Rw mna 16.29. Dolžina Jnev» 9.1“. 14 09, vzide ob 3.12 m zatone »D Jutri, PONEDELJEK, 22. Cecilija, Jezdumtr OB KONGRESU Delavske Danes ob 9.30 se prične v kinu «Nazionale» izredni kongres Delavske zveze. To prvo zasedanje se konča ob 13. uri, drugo zasedanje pa se začne jutri ob 18. uri v krožku ((Kraljiča v Domu pristaniških delavcev. Dnevni red kongresa je naslednji: izvolitev predsedstva kongresa; izvolitev delovnih komisij za overovljenje mandatov in za resolucijo; poročilo tajnika Delavske zveze Ernesta Radicha: ((Sindikalna akcija za obnovo tržaškega gospodarstva in za enotnost delavskega razreda«; diskusija in odobritev zaključne resolucije. Na kongresu bo navzoča tudi delegacija CGIL pod vodstvom Fernanda Santija. Ob napovedi sklicanja izrednega kongresa niso jasno povedali. da je njegov glavni namen vključitev Delavske zveze v Italijansko splošno zvezo dela (CGIL). To nam je povedal šele v petek v članku «CGIL e noi», obljavljenem v «L’Uni-ta», sindikalist Bonomo Tomi-nez, ki pravi, da je prepričan, da bodo vsi delegati na kongresu soglasno in navdušeno sprejeli vključitev Delavske zveze v CGIL. Pisec članka pa tudi hkrati priznava, da bo tu potrebna neka avtonomija zaradi posebnih pogojev na našem ozemlju. Sklicanju izrednega kongresa so v začetku nasprotovale nekatere kategorije Delavske zveze, kar je pisala sama «L’Unita». Iz sedanjega Tominčevega članka pa bi lahko sklepali, da so te kategorije medtem prepričali o nujnosti in koristnosti vključitve v CGIL. V začetku so sindikalisti poudarjali potrebo po ustvaritvi enotnosti tržaškega delavstva in so se v ta namen tudi obrnili na vodstvo Delavske zbornice, ki pa je odločno odklonila vsak poskus’ ustvarjanja enotnosti tržaškega proletariata, o čemer smo že pisali. Iz dnevnega reda sicer vidimo, da se bo glavno poročilo predvsem ukvarjalo z vprašanjem obnove tržaškega gospodarstva in enotnosti delavskega razreda, toda to ne daje še nobenega jamstva, da bodo tudi ukrenili kaj konkretnega, da to enotnost uresničijo. Ustvarjanje enotnosti pri vrhu je namreč pravo Sizifovo delo.. Za dosego enotnosti je treba ubrati druga pota: samo pismo vodstvu Delavske zbornice ne more zadostovati. Vsakomur je po tolikšnih izkušnjah v zadnjih letih jasno, da ne bo vodstvo Delavske zbornice nikoli pristalo na sindikalno enotnost, če ga k temu ne prisili članstvo. Cernu bi si še utvarjali, ko pa se dobro poznamo in vemo, zakaj je sploh Delavska zbornica nastala. Kljub temu pa je danes še vedno glavno in bistveno vprašanje uresničenje enotnosti tržaškega delavstva, česar pa ni mogoče doseči z eno samo potezo. Prav tu nastane vprašanje, ali je takojšnja priključitev Delavske zveze v CGIL najbolj primeren korak, da se enotnost v Trstu uresniči. Menimo, da je ta vključitev preuranjena, čeprav gre le za formalno dejanje, saj sta dejansko obe sindikalni organizaciji tesno sodelovali in so bile skoraj vse akcije Delavske zveze le privesek akcij CGIL tudi pred prihodom Italije v Trst. Pri tem seveda ne mislimo zanikati moči in sile, ki jo CGIL v Italiji predstavlja, saj vemo, da ni bila tu Delavska zveza več sposobna sama izvesti nobene zmagovite in uspešne akcije, medtem ko je CGIL v Italiji večkrat samostojno nastopala in tudi imela uspehe. Prav to pa še bolj potrjuje nujnost ustvaritve dejanske sindikalne enotnosti pri nas. Tu pa nastane vprašanje, kako priti do enotnosti. Da se ne da doseči z izmenjavo pisem med sindikalnimi vodstvi, Ce hoče po- I zveze stajajo v Italiji tri sindikalne organizacije, ki gredo vsaka po svoji poti. Zato ponavljamo, da je tu temeljno vprašanje enotnost, ki ostane z vključitvijo Delavske zveze v CGIL nerešeno. Mnogo bolje bi namreč bilo, da bi v CGIL vstopilo krepko in enotno sindikalno gibanje, ki bi upoštevajoč tukajšnje posehnosti, I lahko mnogo več prispevalo v skupni borbi z ostalim italijanskim proletariatom, s katerim ga veže po vključitvi Trsta v Italijo skupna usoda. ustanovitev urada za uveljavljenje lundansHih sporazumov Italijansko notranje ministrstvo je ustanovilo v Trstu zvezni urad z Vladnim generalnim komisariatom. Novi organ, ki bo nadomestil urad italijanskega političnega svetovalca pri ZVU, ki je bil ukinjen, se bo predvsem ukvarjal, v tesnem sodelovanju z Vladnim generalnim komisarjem, z vprašanji, ki so v zvezi z uveljavljenjem londonskih sporazumov. Zvezni urad bo vodil dr. Oberto Fabiani, ki je nad dve leti opravljal posle namestnika italijanskega političnega svetovalca pri ZVU. ..... • Prve dni prihodnjega tedna bo izšel »JADRANSKI KOLEDAR« 7. a leto 1955 s priloženimi knjigami »Prešernove knjižnice«. Poleg druge pestre in zanimive vsebine na 250 straneh prinaša koledar tudi kronologijo diplomatske dejavnosti okrog tržaškega vprašanja od l. 1943 do zadnjih dogodkov ter celoten tekst londonske sporazumne ureditve tržaškega vprašanja. Ne zamudite izredne priložnosti, da si za mal denar nabavite koledar in 4 priložene leposlovne knjige. V OKVIRU RAVNATELJSTVA ZA DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO (Iz ((Gospodarstva«) Po rešitvi tržaškega Vprašanja v smislu londonskega sporazuma je nastalo ob Jadranu novo ozračje, ki se bo dalo izkoristiti za upostavi-tev tesnejših gospodarskih stikov, od katerih pričakuje zlasti Trst velike koristi. Trst je bil v svoji preteklosti in je še danes posrednik v trgovinski izmenjavi med srednjeevropskim in balkanskim zaledjem ter čezmorskimi deželami, a hkrati tudi posrednik med Jugoslavijo in Italijo. Se posebej ima sam lastne gospodarske probleme in danes še težave, večje morda kakor kdaj prej v preteklosti. Tržaški gospodarski krogi upajo, da se bo dalo to novo ozračje izkoristiti ne samo za poživitev trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, temveč tudi med sami m Trstom in Jugoslavijo. Tako bi se našla pot iz sedanje tržaške krize. Slovensko gospodarsko združenje v Trstu je v teh okoliščinah oživilo staro zamisel, da bi se ustanovila v Trstu Tržaško-jugoslovanska trgovinska zbornica, ki bi dajala potrebne pobude in nasvete za upostauiteu čim tesnejših gospodarskih stikov med Trstom in Jugoslavijo. Združenje je v tej zadevi naslonilo na Tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo . naslednje pismo: Novonastali položaj po londonskih sporazumih med repu-j blikama Italijo in Jugoslavijo 1 in temu sledeča poglobitev go- -----------------------------------------------------------------; spodarskih odnosov med so- Tečajev bo 32 in bodo zajeli v celoti 1065 oseb, V teh dneh se<,"ima n*w«uje*» ' „ _ __ potrebo, da bi se storui pri- so bile pregledane vložene prošnje, ki jih je bilo skupno 3599 «emi ukrepi, m naj jjio.no- ' ' ' ‘ gočili poslovnim ljudem v Trstu in celotnem emporiju na splošno največje koristi v sedanjih ugodnih okoliščinah. Dolžnost je za to postavljenih organov in ustanov, da izdajo zadevne ukrepe na svojem področju. Vendar smo mišljenja, da morajo delovanje predpostavljenih ustanov spremljati in podpirati tudi pobude poslovnih ljudi, ki so posredno ali neposredno pri tem zainteresirani. Naša ustanova se je odločila, da z vsemi silami podpre uresničitev te zamisli in potrebe, da se ustanovi v Trstu enako, kot se že tu izvaja slede prometa z Avstrijo, Zbornica za trgovinsko izmenjavo z republiko Jugoslavijo. Da bi uresničili to zamisel smo navezali že zadevne stike. Zato se obračamo na Vašo ugledno Zbornico, kot najvišjega vzporejevalca gospodarske dejavnosti ter jo vabimo, da to pobudo podpre in da Jutri začetek izrednih tečajev za brezposelne PISMO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA TRGOVSKI ZBORNICI Za ustanovitev tržaško jugoslovanske zbornice Za poglobitev gospodarskih odnosov med sosednima državama nasvete, ki bodo potrebni za odkopom ustrezajoče naravne uresničenje te zamisli. Gotovi smo, da tolmačimo ne samo želje naših članov, temveč tudi drugih širokih trgovinskih kategorij, in upamo, da bo Vaša Zbornica dobrohotno sprejela na znanje to, kar predlagamo. Hkrati pričakujemo Vaše cenjeno vabilo za izmenjavo misli. S spoštovanjem Predsednik: inž. Josip Sturm Tajnik: Marij Kocijančič V Trstu, 17. nov. 1954. Sklepi in odločbe conskega upravnega odbora Conski upravni odbor je na svojem zasedanju ta teden med številnimi drugimi odločbami, ki jih je obravnaval, odobril tri odloke tržaške občine, ki se tičejo naslednjih zadev: ((Britanski petrolejski družbi« se odda v najem prostor, ki bo pridobljen na kosu občinskega zemljišča z odprtjem vrzeli v podpornem zidu in z terase med Ulico Molino Vento in revoredom d’Annun- zio nasproti Ulice del Ri-vo; ta prostor bo med službo uporabljalo osebje, dodeljeno bencinskim črpalkam v soseščini. Razen tega bo urejen za skladišče materiala in o-rodja za popravljanje avtomobilov povečanja pristojbin občinskega davka na pse, za eno tretjino za pse I. in II. kategorije in za eno petino za pse III kategorije. Povečanje velja, od 1. januarja 1955. S tem bodo pristojbine prilagojene pristojbinam v drugih italijanskih občinah po zakonu z 2. julija 1952 št. 730. ki doslej ni bil raztegnjen na naše ozemlje; izpremembe klasifikacijskega seznama mestnih ulic in trgov v zvezi z davkom za zasedbOj javnih prostorov in zemljišč. Gre zlasti za vključitev v «prvo kategorijo« naslednjih ulic in trgov ki so bili doslej šteti v «posebni kategoriji«: Piazza della Bor-sa, Contrada del Corso, Capo di Piazza. Largo Riborgo, via di Tor Bandena in Piazza Unita. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Na osnovi predvidenega na- ki se začnejo ta dan, znaša di,- črta vladnega generalnega komisariata za Tržaško ozemlje — ravnateljstva za delo in socialno skrbstvo — so bile v zadnjih dneh pregledane in izbrane prošnje za sprejem v izredne usposobljenostne tečaje za brezposelne. Kot je bilo že objavljeno, je bilo v tako predvidenem načrtu predvidenih 32 tečajev. ki naj bi zajeli v celoti 1065 ljudi. Vseh prošenj, ki jih je prerešetala komisija, katero so sestavljali funkcionarji Urada za delo in voditelji Ustanov,1 ki bodo priredile tečaje, je bilo 354)9. od katerih je bilo 1727 prošenj družinskh poglavarjev in 1872 drugih, ki niso družinski poglavarji. Tečaj se bodo pričeli že 22. t. m. s postopnim sprejemanjem gojencev v tečaje v presledkih po sedem ali deset dni. Ta postopek je potreben zato. da se omogoči registracija v uradu za nameščanje ir. vknjiženje v vpisne sezname, predpisane za vsakega 32 tečajev. Oni. katerih prošnje so bile pri pregledu izbrane, bodo obveščeni naravnost na dom. Onim pa, ki so prošnje predložili, a niso bili izbrani, bodo prošnje veljale (in jim torej ne bo treba predlagati novih) za usposobljenostne tečaje, ki jih prireja Urad za delo in v katerih bo pričenši z januarjem možno sprejeti 400 novih gojencev. datek na ceno voznega listka 5%, kar velja tudi za abonirane vozovnice; za mestne prevoze pa znaša ta dodatek na vozni listek 5 lir. OBSOJEN IN POMILOSCEN zaradi nenamernega umora Zaradi drvenja z motorjem se je zaletel v skupino oseb, katerih ena je za posledicami poškodb umrla ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 21. novembra 1954 ob 20.30 ur^, v AVDITORIJU v TRSTU premiera .Mladost orad sodiščem' Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh ~ dejanjih Spisal: Hans Tiemayer . Prevedel: Branko Gombač Režiser: Jože Babič Scenski elementi: VI. Rijavec Osebe: Sodnik - Stane Raztresen; Eva de Bruin, nadzornica pri policiji za mladoletnike - Zlata Ro-doškova; Oče - Modest Sancin; Mati - Ema Starčeva; Ana Daalders - Tea Starčeva; Piet van Doorn - Miha Baloh; Gerard Niekert - Silvij Kobal; Gerard de Wert, kriminalni uradnik - Stane Starešinič; Marija Ho-genderst - Leli Nakrsto-va; Sodni sluga - Josip Fišer. — Novinarji, fotoreporterji. KNJIGA VODI... Lahko rečejo, kar hočejo— . . . lahko delajo, kal hočejo; nalivnega pereča BERNLM nežna nihče posnemat BERNLM je izredno nalivno pero za vse sinic. 256 jn dom; matineja; 10.30 Zeni' ^cn- 12.00 Nedeljski 15.00 cert; 13.45 Glasba po Primorski zbori, igrajo; _ amaterji. D® o m ^v. 15.30 Naši kraji m IJo^ ^enjd-ščina: 16.00 Nedeljski^ 0,£t)e ni koncert: 16.30 'ih,-' giasM*1 z domače i,'0 rama francoskega gl djrjger,t Simfonični koncert, d|r s Q5 MU-rio Rossi; 19.45 Sport,.^ sic-Hall: glasbeni var. m t, 4» v «■; ' • * 254,6 m ali 1178r^ ,2.30, Poročila ob 6.00, '■ 15.00, 19.00 in 22.00 ,asba, 9.40 Operetna >n ‘»S; lO.lO 10.00 Družinski .P°p°^ Kontfrt- En “ffi “-"fefSS, % Lahka glasba; 15.30 m ve delj: Makedom.^il^.8^^ Promenadni koncert, ^ K«-černi operni koncert ^ -vet turna kronika: 21- ritmov in rneiodij. ri l kVIZ,ja |tbv- 17.30 Alfredo d«! MVXpr: rač»: 20.45 Filmski >z a; M ((Najsrečnejši«, telev. jod# Dogodivščine Jeffrež 22.45 Sport. Ph mol>)ki/ •r ,a KOr ODDAM SOBO S ^Machi*^ palnico in telefonom. 19. III., desno. , $ NADOMESTNI DELI Op -^jvr BMVV, Plymouth, pog let, Buick, Volksvvag Ka'rfU vila motorjev. LlJ?,avnka V rija. Mehanična aeis s®11 ruccio Cobez. Opčine - jsOv MOTORNA KOLESA P® vc]!,„ lir, kolesa po 8.000 qWoŠc izbira motorjev na Marcon, Ulica Pieta ■ e|-(W MNOGO KANADČAN skih narodnosti se l. <) „j- z Jugoslovankami “ 5vwLil(t Interesentke naj Ja]'J slove generalnemu tu,a r ^ znanega nemškega itujviK ner za Kanado: Mr. v fiest. ter, 117 Hunter St. „ milton-Ontario, Lana -aJ V NABREŽINI je n^jsloV z malim posestvom- . upravi lista. . iow eP^ KANARČKE, harcarje, r(da ce. samce in samice ju6ijaiP «UNI0N>’ Svetovno znana ** varovalnica od-i-p 1828 je v TRSTLh UL. VALDIRIVO1* tel. 27512 - 35939 Prokurator HAVN* ADEX Kanal ob Soc' Most na S^obarid Tolmin — * Bovec Ilirska Bištn« a Knežak ~~ ‘JJ____ 5. decembra 1954 (enodnevni' Sežana — slpostoJna Senožeče ToInaj Dutovlje ojjčica Komen — v s,avn'K Podgorje Kostanjevica Vpisovanj n decemU« “•,n Reka Opcočersa Pregara _ ------- 12‘ deCeivn’> (enodnev _ HerPeH Kozina — pjvaca Skocijan — p dec' do 25. noV' 195* Lokev IjUOC’ J0 2 Vpisovanje do — ,e ?q243 Telefon E S.” «A D I*1 \'st. 4, Ul. Cicerone 3 Turist''- Tf|. T U r i ■ - - Ui. F. Fllzl » - l954 4. in S- -f* V dvodnevni sv.ZstepaN MOTOVUN do 23 noV Vpisovanj^ ^ 12. decern^^t v enodnevni KOMEN V)C0 „. KOSTANJEV'^ Vpisovanje ■H?i!?![i^GANIZACIJA? &A&BENA Iat it ■»“ sr-"" - >««'i ':r'«emb v Polltičn>h ‘l JCor Z1 1 london-0 likvida-!'1' na? T fasanja ana. '■?; kaj p0l02ai in ugo-V„ u kai ni" C kv] bi bii0 tre. sevJrt POlitične sku* ana, VSaka na sv°j Ma lrai° novi po- A PnzPravliai° o tem in ^ tudi n^. °dkrivaio ne-^ci.c T fant°mske H ak ' zato bi ne bilo pravimo miann, osvetI>mo malo >5«? “ društv°’ ki po svojih «braroSPeŠUje «la^-I “Nikih «1 SV0Jlb članov Nivo ®w«cev sploh«. 4i Ie° emaDrtUdi glasbe"° ‘ tako , v zadniih ^kZ a-da.se da- ’™™tov k«rja ”b“-' “*"• čelo, kon- *i|' klavir i u !!veča ti,a: _ harmonika. N tZ-stranski pred‘ Viija v ,Ja' s°l£eggio in lk tratje £7™ Šole de' Vr, j,. ' lato ‘udi šolski *w na - ze.večkrat n a:,-.. Kaj 1)0 izdala Primorska založba Nastopili bodo na današnji premieri t solskih Prizor iz Tiemayerjeve drame (.Mladost pred sodiščem, Katere premiera bo danes zvečer v Avditoriju Predsednik koprske Primor. ske založbe je v nekem intervjuju na vprašanje, kako je z neposrednim programom založbe odgovoril,- «V tisku so Retrarkovi soneti in kancone v Gradnikovem prevodu. Uvod za to izdajo je napisal univ. prof. dr. Stanko Škerlj. Program za prihodnje leto je mnogo bolj obširen, kot so bili dosedanji. Iz njega bi omenil zlasti nekatere izbore, ki jih misli založba posvetiti zaslužnim literarnim ustvarjalcem pod Italijo med dvema vojnama. Tako bo v prihodnjem letu izšel izbor Vovka, Feigla in Trinka. Ob koncu leta bo izšla tudi jubilejna izdaja Paglia-ruzzijeve poezije. Predvidenih je tudi nekaj novitet. Založba je zainteresirana, da bi v prihodnjem letu izdala Zgodovino NOB na Primorskem, ki jo pripravlja, prof. dr. Ivo Juvančič. Zaradi preobilice gradiva bo to delo precej trdo in zamudno, upam pa, da bo prihodnjo jesen le izšla knjiga o tem. Imeli smo še nekaj načrtov, kj so pa padli v vodo, posebno zaradi tega, ker se za ista dela zanimajo še druge založbe. Verjetno bomo izdali še Vittorinijevo knjigo | preveč zadržan, akademski, iz italijanskega partizanstva [ ter se ni dovolj poglobil in in glede na mejaštvo založbe še katero knjigo iz sodobne italijanske literature. Sploh je naloga založbe, da zdaj, ko so padle zadnje ovire za zbližan je naših dveh sosednih narodov, skrbi za take prevode, ki bi tudi slovensko javnost na sploh seznanjali z ustvaritvami italijanske kulture. Za tako delo pa mora biti do. bra volja na obeh straneh. Upamo dobro«. (V Avditoriju ob 20,30) Chopinov klavirski veuer v Avditoriju Na prvem večeru tukajšnjega koncertnega združenja »Centro universitario musica-le» je nastopil v četrtek v Avditoriju pianist Tito Aprča, redni profesor klavirja na konsevratoriju v Rimu. Pianist si je za svoj spo-ied izbral vrsto Chopinovih skladb in podal nekak prerez del velikega poljskega skladatelja. Aprea, ki je v Italiji znan kot koncertni pianist, je pokazal lepo izdelano tehniko, dočim nas je muzikalna stran njegove izvedbe nekoliko razočarala. Pianist je bil predal muziciranju. Vse je bilo preveč odmerjeno, odtehtano ter mestoma tudi samovoljno interpretirano, kakor na pr. preludij v C-duru, ki ga je pianist podal brez vsake dinamične in ritmične nianse a z ostinatnim akcentom, ki nikakor ne odgovarja Chopinovemu slogu. Posamezna mesta pa so pia. nistu, ki ima nedvomno o-gromno prakso, zelo lepo zvenela kakor na pr. Nokturno, Impromtu v fis-molu, obe Etudi in Trije škotski plesi. Tudi zahtevna sonata v b-molu z znamenito žalno koračnico je bila mojstrsko podana, čeprav bi posamezne fraze še lepše prišle do izraza, če bi pianist, zlasti pri Scherzu, vzel nekoliko počasnejši tempo. Ker je celotni večer obsegal samo Chopinova dela, smo pričakovali večje udeležbe občinstva, ki je malošte-volno zasedlo parterne prostore. Pianist je na željo občinstva, ki pa je precej hladno sprejemal) njegovo izvajanje, dodal še znani »minutni« valček. —r ta je Prireditvah, i ^ v *udl v Nabre-ie lanj K°Per. prav K^Nrski “I561 na šoli to. 2bor. ki je 1 »oduk af?pil že na šol-GojtiCi p‘iah’ v Nabrežini nf 5V,.letos. se je C^elet y ° 1 *udi pose-prava ^vodje, ki I °men- 0 napre' '* C ene produkci- 14 i, v..redno Hi KULTURNO PIS* 10 IZ KOPRA “dl uei&te9 h ni h c> ta phavi h'i (ljubiti tli antiki cja'ii pafrtavitc? vsako leto ‘lo v šolskem letu solskem letu uh , « št,v šolskem letu Nij»k • Razen «3-51 N, 1- h i Cliah so, V« ° i * I3p na teh , H l*tij1*°'|enci v zad-L (ir- V* »ik,v '■«« tfNr '“‘»'itei1,"3 šoli vpi-^95 '52 130, 52-53 ,‘Hoj. ' etos Pa 132. !Ut0vanjihetnih P0sku' k- fOsr - ln prošnjah vendarle ^režil- podružnico šo- ‘o letos lud; >;#£cei. ki ima za se- ('v>de°vanSiUi Vflet' ■» ■ealiziratl- J?* P°* s* "Jdeika č solopev- i to že zdv°mno »■ ze dosegla z dovol Na ce bi 'Unimi ae_ ^ sredstvi. t%ari1ka Glasbena 'No bol h Ugodnosti in N Po? vZa.kritje naj-N in - ie vendarle ‘2at0 to mo- ^ C,' m je prav s ln p /lrila kr°g pri- Po^Pornikov, ki ™ T7’ Posebpo mu- .lt»’ narašla ie šolska i-Nov na več kot £ t » lu. beknliu ’ S1 na \ *» note pprihran*jo t Gtasben» f tako i-H s t”a ^atioa za- Jtrumente. ’ Jlm po' l V»p S-n“koSarttm n' uprava Dr. Bratko Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI - Premiera tvoritvena predstava Gledališča Slovenskega Primorja v » in o-Kopru Prepoznost tega in takih kritičnih zapisov vzbuja zlasti v gledaliških krogih prej neugodna kakor trezna rezonira-nja. Kljub temu pa sem mnenja, da niti gledališčnik in še manj bralec ne bosta zavo-fjo tega dolgega molčečnega mterludija tolikanj prizadeta, da bi s primernim mirom ne mogla slediti temu pismu do kraja. d^r«.^e Pa koprsko gledališče imelp svoje pomembne razloge, da je mrt-razpotegnilo tja do 1 ge polovice oktobra, ko so gledališča postav-Rni;a Ze druE0 premiero. Piti rimo!110 uŽe 0 zdriJtitvi obeh Kopru S‘m . ?1(Idaiišr, tega v za Slbnr, bivšega Gledališča stojni Ve«Sdkp- Rzimorje v Po-ntvri okrol, iniStratlvni ma gažmaji n.oTih* združitve' aP tt) iti ;0Vlu igralcev in š< ono ve uKraniJ 0 smo Krefto-gledali šeli komedijante« tobra. Proti koncu ok stanje' dtran* Gledališkega li-RlovenskegamaoUrg 9ledališ« dpca Flerč PFlntorja Djur-snovna naL Plli a: »Naša o-n,rska Voi?' Je vseKkozi jiio-delov j 'a Primorskih prešite tradin “mala brez gledali-je ji dlc,je- ,n brez tradici- sambel pntrpK0£or!"ir?ni an* treiši šuv Je clm h>- no ir a s teienom. potreb- sambda.« hUrC^e zUt* an' )rnčLb°dl uvod Pričujočega Poročila usmerjen v koristno so med zastopane s . -o žalne, struie' na . ’ »f kts'"- ! i a n. knvda v,e 8°ienci v' CUtič: kster-* š0>ske «nCj »a -fa . pc,iitičti a “struja šibkeje 1‘ u *** kriva"* Z63t°Pa-f oli . . da onih, ki GlasbenfraV tako ... iV^rte, fe. .Matice, če , oto..', k« -Uh 1 »Šiit ni2lr® Dr-l za Cne skim Padnikl 'G jim ,!kUpin* ne ho-Prep0veduje. M C" '« w t\>0 asbene cT boJ °b>skani; f N k ,ornorni, akor ip V-\ *v«tu oh * Pac to E-C ie bii00b‘cab Teh Pa bi-Matice popu- intim- , Od teh Zadni'h 7 or kJ6 -bilO ■ in z K;tralnlib \ Psni«m J,n' k°b- Ma Polet JU je •^P^U2lra£a- tSn, maj» u na sta- Oli?01” ”»>-|THlnub treh brne Ma- (V6 MaticV6ih-. tj- yrščaU /6 K 'h Pari "Zae,ja. ^ b^^eje 3bi K« *v>i&t' 1,1 še v BVqJ° S •.•“K klff1 ‘čljiv posten Porok. >u. gi6'^^?"''6 °- P°menu, Vlo- liriniv, Pa še o možnih so- Udmh umetniških perspekti- na Pri'i1egd, Poklicnega teatra vrsti/o °rs • (Ko pišem te opravfi' 36 novo gledališče že n« Tl. sv°l Potrebni »krst« Knh jeuu. Gostovalo je v Kobaridu, Tolminu, Idriji, Ai-dovscim ln Vipavi ob povpreč prS riTNku 350 gledalcev, na druen 7 paJe odpotovalo morsko , t7rnel°’ tudi n« Pri-gledal is panainje koprsko rann lf f’ kJ,Je uradno fiksi-skeea D° ' < Seke|J bo obl-glavna mesta Jugoslavl-e kjer bo predaval o svojem delu motivov«; ansambelske ali — recimo — repertoarne ambicije v smeri poklicnega dej-stvovanja (žal samo ambicije brez tvarne podstave) ter proračun, ki je te ambicije že ob prvih poskusih za večno pokopal. Zato pa se bivše koprsko gledališče nikoli ni povzpelo iz sicer dobrega, nadvse spodbudnega diletantizma. V okrajnem proračunu nikoli ni bilo dovolj prostora za resnejše razumevanje gledaliških potreb in gledališče brez dobrih režiserjev in igralcev je lepa. s pentljo prevezana škatljica brez vsebine. Kljub temu je to gledališče kljubovalo resničnim neurjem, pri katerih ni imela zadnje besede kritika, in se prebilo do te združitve. Oba bivša odra, koprski in postojnski, šta se vsak zase in vsak na svoj preizkušeni način borila z gospodarskimi, kadrovskimi-in ne nazadnje repertoarnimi težavami, ki sc se po navadi zrcalile v še kar slovesnem provincialnem ama. terizmu. Vsako od teh gledališč je potiskalo svoje umetniške ambicije nekam v poklicnost, pa pri tem niti ni vedelo, kakšni so realni kodeksi poklicnega teatra. Pri obeh gledališčih se je bila na pol umetniška improvizacija razbohotila kakor kopriva in če smo pravični: drugače skorajda ni moglo biti. Nekaj ljudi tu in tam si je brezupno prizadevalo, da bi v repertoarje. če že ne drugače, vrinili nekoliko sodobnega duha. Pa so vselej obstali na razpotju: gospodarsko in zlasti »terensko« misleči člani upravnih odborov ali umetniških svetov (če le-ti niso bili samo na papirju ali pa še to ne!) so velevali, da je gledališče zaradi terena in da zavoljo tega bodi njegov repertoar lahek. Ali je ta «lahek» zvenel operetno ali v pokvarjenem trozvoku naših v čitalnifki žalosti preminulih ljudskih spevoiger z bavarsko-tirolskimi bregešami in «aufbiksom» (to namreč ponekod še vedno velja za slovensko narodno nošnjo), ne veni. Nihče pa tudi doslej ni kaj pametnega o tem vedel povedati. Zopet drugi, bolj »teatrski« ljuajs, so vehementno segali tja nekam vmes med Shakespeara in Ibsena, govorili o psihološki konverzacijski igri. ldoali torej niso ostali podhranjeni. Sicer pa stu imeli obe strani po svoje prav, kompromis pa bi za ene in druge pomenil linijo najmanjšega odpora, za občinstvo pa dokaj neugodne posledice. Združitev obeh gledališč (ne pa docela obeh. ansamblov, kajti mnogi postojnski so izostali) pomeni zato — in zaenkrat! — le potrebno administrativno potezo. Kako bo «z izpolnjevanjem naših osnovnih nalog«, bomo videli na koncu sezije a)i pa še tedaj ne. Š premiero «Krajnskih ko-medijantov» ie ta združitev dobila tudi svojo umetniško razlago in pečat, z njo pa je gledališka kultura na Primorskem stopila v novo obdobje svojega razvoja. Gledališče Slovenskega primorja bo namreč v današnji obliki obvladovalo vse primorske okraje ter bo kot tako imelo v bodočnosti velik, pa tudi odgovoren delež pri razvijanju gledališkega duha in oblikovanju nove gledališke publike, ki je bila do danes v kaj skromni meri deležna obilne >n vsebinsko bogate žetve slovenske gledališke tvornosti. Kako bo Gledališče Slovenskega Primorja kos vsem tem nalogam, nam še ni povsem J®sho. Dejstvo pa je, da problemi z združitvijo nisi n*> odpadli ne postali manjši, marveč v okoinostih zdrave *b. tealno-perspektivne umetniške dejavnosti večji in zahtevnejši. Cas je pravičen sodnik, lc da potrpežljivosti m moči ukrotiti. * * Št Uprizoritev B Kreftovih “Krajnskih komedijantov« to-v današnjih nestabilnih okoinostih ni bila le anticiph rana, marveč —• in zlasti! — pomba!) posledica prevelikih (in — to pa niti ni napak — entuzia-stičnih) ambicij, ki so se verjetno že - ohladile in dale prostor treznejšemu premisleku in ravnotežnejšemu delu. Veliko si je prizadevalo (naj mi bo dovoljena ta slovesna pri- Lepa k - lepo d osrednje slovensko gledališče v Ljubljani, ko je mm V ' ‘1 Tolikokrat smo v zadregi: kaj naj podarimo dragi osebi za določene priložnosti. ZAKAJ NE BI DAROVALI TUDI KNJIGE? (Na sliki naslovna stran knjige holandskega pisatelja Theu. na De Vriesa Mačeha zelja, ki je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije.) pred leti (še s pokojnim Le varjeni) z všem razumevanjem in pedantnim odnosom do snovi spravljalo na oder Kreftovo delo. Slo je namreč za stil izvedbe, to pa je bil v tistih časih (in naj bi bil še danes!) tudi odločujoči smoter za uspešno predstavo. Res je tudi na primer, da Can_ karja Slovenci še vedno lovimo za eksaktno resonanco, za sozvenenje, in da je žal šele danes napočil čas, ko se 'ahko razpišemo (in razigramo!) o slovenskem stilu slovenskega dramskega poustvar. janja. Koprske »Krajnske komedijante« je režiral novoangaži-rani Srečko Tič, ime. ki ga je v dobrem smislu predstavil jeseniški oder. Uprizoritev si je — če sem ob dveh predstavah to dobro umeval — zamislil tako resnobno-sloves-r.o, da je bilo v objektivu gledališke dvorane vse od malega rekvizita do živih figur privzdignjeno, slavnostno, včasih že kar preveč hrupno. Kreft je 3icer v pismu kranjskemu gledališču ob uprizoritvi »Komedijantov« zapisal: «Vsekakor pa sem si prizadeval, da napišem slavnostno komedijo — kljub vsemu razposajenemu, kar je v njej — Zoisov zaključni govor o gledališču in slovenski besedi in finalno petje sta hvalnica Linhartu, razsvetljencem in teatru!« Slavnostno da. toda po vsebini in namenu, manj po stilu izvedbe. Slovesna zadržanost v drobnih situacijah, drobnih, domačih, intimnih in toplo prizadevnih. Ni bilo sproščujočega duha in navzno* trnje iskrivosti. Vse to v površnem prerezu izvedbe. Se nekaj detajlov: pri izbiri c-seb ni bilo velikih možnosti. Dilema: igralci s Štajerskega (Ptuj, Maribor), iz Gorenjske (Jesenice ali Tržič), s Primor- skega, vse to lektorsko obdelati, mečati in ostriti vokale. In vse to naposled spraviti na oder v rekordnem času treh ali štirih tednov. In sedaj se vprašam, ali je tako početje vredno pohvale ali graje. Eno in drugo. Tič je dal maksimum svojega temperamenta in režiserske pra kse. Tudi v smislu scenografske zamisli, ki je razgibana, v nekem smislu celo razkošna, stilno vsaj v glavnem dosledna. In to: Tičeva predstava je z zavidljivo vnemo koketirala z galantnim stilom in je — ne toliko po vsebini, bolj po videzu — izpodrivala iz Zoisovega prosvetljenskega kroga toploto in domačnost slovenskega valeurja. Barona Zoisa je kreiral Albin Penko, In prav zavoljo te figure so se udarili kontrasti. Zdi se mi namreč, da je bil spričo položaja, ki ga je v tistih časih zavzemal (mimo mentorstva in odločujoče vloge v borbi za veljavo slovenskega jezika, ki mu po drugi strani daje nekakšno «fo'.klorno» slovensko noto!), Zois le preveč po- »domače« intoniran. In zakaj je moral delovati tako olimpsko, v nekaterih izrezih že kar star-čevsko-senilno. saj je bil vendar v tistih časih komaj (!) 42 let mlad. Včasih si mislim, da je v lej komediji Zoisova bolezen tista prvina, ki bi ga za vsako ceno morala postarati, da bi lahko bolj mentorsko impresiomral. Mislim, da je bil Penko v danih pogojih, ki upoštevajo pač vse odrske vrednote, edina rešitev za dobrega Zoisa. Ko bo v gibanju in kreacijah ublažil ostrino in na odru zaživel bolj sproščeno, bomo deležni še veliko dobrih uprizoritev. Sploh pa je bil Zois v govornem pogledu poleg Micke izredno precizen in odločen. ZLATA RODOSKOVA Naš tede pregled TEA STARČEVA STANE RAZTRESEN Prejšnjo soboto je sovjetska vlada izročila diplomatskim predstavnikom 23 držav noto s predlogom, naj se 29. novembra v Moskvi ali Parizu skliče konferenca o evropski varnosti; na konferenci naj bi se razpravljalo o ustanovitvi sistema evropske varnosti, ki bi naj obsegal vse evropske države in ki bi predvideval tudj skupne u-krepe v primeru napada. Pri tem je sovjetska vlada zelo široka: noto je sicer poslala državam, s katerimi vzdržuje redne diplomatske odnose, v n jej pa ne izključuje možnosti, da se konference udeležijo tudi evropske države, s katerimi Sovjetska zveza nima takih odnosov. To bi bite Portugalska, Irska in Francova Španija. Konference bi se udeležile tudi ZDA, Kitajska pa bi poslala opazovalce. Predlog sam na sebi ni nov, čeprav vsebuje nota morda nekatere nove podrobnosti. Zamisel evropske varnosti je sprožil že Molotov na berlinski konferenci. Njegov predlog je bil takrat odbit. Nato je Moskva v še nekaj notah ta predlog pogrevala, zadnjič v noti od 23. oktobra, ko je predlagala sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, ki bi naj pripravila širšo konferenco o evropski varnosti. Novo v noti od 12. novembra je to, da se SZZR ne obrača več na velesile in ne predlaga več pripravljalnih razgovorov med škem podpisu, je očitno žgete šila svoj namen. Zdaj prihaja na vrsto ratifb kacija pariških sporazumov. V večini dežel-podpisnic ratifikacija ni problem; Anglija jo je v četrtek že opravila, čeprav s pičlim številom glasov, ker so se laburisti rajši vzdržali, kot da bi tvegali povečanje razprtij v lastnih vre stah. Holandska, Belgija, večina držav NATO niso problem. Problematična bi bila ratifikacija v Franciji, toda Mendes-France je obljubil, da jo bo spravil pod streho, in svet se je že nekako navadil verjeti, da se francoska narodna skupščina ravna po njegovih željah. Poleg tega so zdaj pariške sporazume z veliko večino odobrili tudi socialisti, ki jih je nekoč več kot polovica glasovala proti EOS. Italijanska ratifikacija ne bi smela zmanjkati — vprašanje pa je, spričo italijanske parlamentarne prakse, položaja v parlamentu in kupa notranjih nerodnosti, kdaj se bo to zgodilo. Težave pa so nenadoma nastale v Nemčiji in sicer zaradi Posarja. Ko se je Adenauer vrnil iz Pariza, so ga v vladni koaliciji hvalili zaradi splošnih sporazumov, ki jih je podpisal v Parizu, grajali pa zaradi Posarja, ker da je preveč popustil Francozom. Pri tem so bili najglasnejši svobodni demokrati, SILVIJ KOBAL (Nadaljevanje sledi) STANE STAREŠINIČ «Z uprizoritvijo moderne drame aMladost pred sodi-ščemn predstavljamo našim obiskovalcem avtorja malega naroda, ki se, podobno kot mi, s težavo uveljavlja v širšem evropskem in svetovnem kulturnem merilu». JOŽE BABIC uNas veseli, toda odpreti ne moremo, ker bi se nam ma- (Iz Slov. poročevalca) II prehladil.« njimi, temveč razširja razgovor na vse evropske države neposredno. Sicer pa sovjetska nota ne govori toliko o bodočem sistemu evropske varnosti, kot si ga zamišlja sovjetska vlada, temveč porablja večino prostora in besed za napade na pariške sklepe, s fcuteri-mi:redek tukajšnje-»»prerfB Z m gradilo 4e te kmetova^e, živino-leioj mn°3radnike. Do ’10ffradniifr' naBraievanju vi-hVost ‘k°v .»PoštevaU ka- b°do -°mfl vin’ odslej pa no Dri?,°Ife,,ali *■“*■ fcoliči-iioi'!orejo Pr! natečaju za "Pojteoni; m ,Ue 50 !ctos nitt d hi rnanisd izboljšar 2lasti ^ dobro reJO P’ bodo ?,C Ži”irIe' 0ds!cj tudi »„ a natečaj razširili *>otih t- ,okoiereio in rejo to,- se a!i' kuncev, itd. Le- prvega drUoen n kmetovalcev, t°mclnatecaja pa 90 kme-bi|0 sfc« razdelien'h pa je S( ■ pn° 79 nagrad. tuje*VlJ° udeležencev doka- ^ *e naži imetje 2a-«»«. o, PaPredek kmetjj-bo 2 nh1?r!Cani smo, da se ""tečai« 7ubtjeno razširitvijo ‘e snoir, stevdo udeležencev »>i bi!o 0 Povečalo. Dobro pa *U(li napovedan je f6^ 2a vrtnarstvo, ^ 1 *° važna panoga ^0 ne 9}°Spodarstva; prav ta-1 smeH pozabiti na nete«;*0®' bi se 2lasti „ ^"■Ija 1 predeI'b našega o-i„ bj lahko bolj, razvijalo, {ebetn/. moralo, ter na »o vla ki ima tud' važ- ‘marš0 V kmetijslcem gobi,; ‘»u. Logično je, da bi ’■ kot ° po}rebni večji fon- 1° *a ? !h na razpola-dosedanje !ckalc0r “ ,3e natečaje. „ . b' moralo icme-^anZ ^°rniHvo Pm pro-*«dbi , ^oamzaciji in iz. So„n° eqa3ev . Povabiti k ^aŽ-hStr,°k°Vne °nga-^ naših kmetov ATT"1 kavlja- i AabatT°'aki ««* £ in PrCenati t”1 kmetijstva nn "apred- ■dljti zato h ?• ,nasem o- |( « 2at0 beležimo, kar H«, ‘r PO0!edn napravi. tr' Km ? ■ fm°’ da so nam pitali ,l3Skem nodzorništvu 'O r!„’ _ niSTno objektivni grade za umno kletarstvo ali živinorejo, da dajejo prispevke za kakšen nov hlev ali razdelijo med našimi vinogradniki več ali manj trt po znižani ceni itd. To je nekaj, čeprav ni bilo naše kmetijstvo do sedaj deležno sorazmerne podpore iz zadevnih fondov kot n. pr. tržaška industrija, a ni še dovolj; ni use, lear potrebujejo naši kmetje in do česar imajo polno pravico. Ne bomo zdaj govorili o potrebi večje pomoči, o potrebnih kreditih, posojilih, o kmečki posojilnici, o zaščiti domačih pridelkov, o davčni politiki, o socialnem zavarovanju kmetov, o kmetijskih čuvajih in drugih večjih ali manjših vprašanjih, ki še niso rešena in jih je treba rešiti. O teh stvareh smo že pisali in še bomo, ker so za razvoj našega kmetijstva potrebne, ker imajo velik socialni pomen in so življenjske važnosti za naš narodni obstoj. Vsakdo ve, da je za razvoj kmetijstva, za umno gospodarstvo, za vsak napredek sploh, nujno potrebno znanje in izpopolnjevanje, v tem pogledu strokovno znanje. In kaj je za to napravilo do sedaj Kmetijsko nadzorništva? Govorijo o publikacijah, o radiu, o kinopredstavah in o predavanjih. Res, vse to u-porabljajo, a kako? Neizpodbitno dejstvo je, da so kmetje na našem ozemlju skoraj izključno le Slovenci. Tega pa ne more nihče tajiti ali zanikati. Kot Slovenci imajo naši kmetje vso pravico, da zahtevajo publikacije, predavanja, tečaje in filmske strokovne predstave ter strokovno šolstvo v svojem materinem jeziku. Zal pa moramo ugotoviti, da se tudi v tem pogledu še vedno delajo kri- vice našim kmetom. Kmetijsko nadzorništvo je doslej prirejalo v več slovenskih vaseh italijanska predavanja; le en slovenski strokovnjak je predaval po naših kraških vaseh. Zahteva po dvoletni slovenski kmetijski šoli je do sedaj naletela na pristojnem mestu le na gluha ušesa. Kje pa so slovenske strokovne publikacije itd., za katere bi moralo poskrbeti Kmetijsko nadzorništvo? Za zaključek še eno opazko. Iz seznama nagrajenih kme- KRESIJA Naš prvi glas Oglasimo se — in to prvič — samo zato, da bodo bralci vedeli, da je v zgoniški občini, kjer se s ceste Frosek-Sempolaj odcepi pot v Sa-lež, zaselek s tem značilnim imenom. Oglasimo pa se tudi na ime Bajta ali tudi krohot (Hrohot). Ali nista tudi ti imeni smiselni in značilni? Naše štiri prvotne hiše so skromni delavski domovi, tri so pove, od katerih je ena 6 stanovanjska ljudska (delavska) hiša. Nekoč so se tukaj sestajale mlekarice od Cero-velj, do Gorjaskega in Velikega dola na poti proti Trstu in se na povratku razhajale. Presneto so bile utrjene in polne življenja, če je bil med njimi kljub tako dolgi in težki poti (nosile so v pionirju do 30 in več litrov mleka) živžav in krohot. Današnje mlekarice, ki se udobno tnvalcev u- " ' j j"” 'vozijo mimo nas so nasproti lovaicev, ki smo ga pred dne- . vi objavili, se jasno vidi, da j sv°i’m nekdanjim kraskim to- rsni-nm v, ^ XI 1 , •. ■ Je ogromna večina, slovenskih imen. Toda če pogledamo seznam raznih zastopnikov in strokovnjakov, ki so bili navzoči pri svečanosti nagrajevanja, vidimo samo italijanska imena. Je li kdo od teh ob taki svečanosti nagovoril nagrajence v njihovem jeziku? Še e up e m Iti energije v kmetijstvu Od uporabe atomske energije v kmetijstvu strokovnjaki obetajo ustvarjanje novih rastlinskih vrst, bolj okusne-ga sadja, ki bo imelo lepšo barvo, brez semena itd. Zadnjih 10 let živimo v no- 1 ki se nahajajo v mineralnih vi dobi, tako imenovani atom- gnojilih, je znanost paišla do ski dobi. Začela je takrat, ko I različnih pomembnih zaključ-se je 1. 1943 na univerzi v Chi- ■ kov. cagu posrečilo v popolni taj-1 Kaj so radijski izotopi? nosti zaradi vojne izvesti prvo Pravzaprav so to atomi, to je verižno reakcijo. Od tega dne dalje je bil storjen velik korak. Izdelali so strašna orožja, poleg njih pa tudi mnoga humana sredstva, ki jih s pridom uporabljajo v sodobni medicini. Skratka, dobili smo novi, bogati vir energije, ki jo imenujemo atomsko. Atomska energija se je doslej uporabljala v kmetijstvu z največjim uspehom kot sredstvo, s katerim lahko spremljamo gibanje hranilnih snovi v rastlinah (označevalci), ki jih dodajamo v gnojilih. Prvi na- varisicam — mučenicam prave gospe. . Naše naselje je torej delavsko in živi, izvzemši enega, • pori na tem področju so s sile od zaslužka. Doslej smo j gurnostjo odkrili, da se z izbili zaposleni, kako bo v bo- postavljanjem mineralnih gno-doče, ne vemo. Ni nam lah- jil delovanju žarkov, ne pove-ko pri srcu, a mislimo, da se čuje njihova hranilna vred-bomo kakor koli prerili skozi življenje, saj se dela ne bojimo. nost. Ko so na pr. radijske izotope uporabljali za označevanje gibanja hranilnih snovi, osnovni delci, iz katerih je se stavljena vsaka materija. Nekoliko pa se vendarle razlikujejo od običajnih atomov zaradi tega, ker so bili podvrženi procesu v atomski bateriji, ali v ciklotronu. Skratka, ti atomi so postali nestabilni. Težijo pač za tem, da bi razpadli. Ko pa razpadejo, izžarevajo različne žarke, kakor se to dogaja pri radiju, ki je eden izmed prirodnih radioaktivnih e-lementov. Prisotnost takih radioaktivnih izotopov lahko takoj odkrijemo s posebnimi instrumenti, to je n. pr. Geigerov števec. Pri tem je potrebno upoštevati še to. da je težnja radioaktivnih izotopov, da izžarevajo ne glede na toploto, ali kemijske procese. Izotopi so na pr. tudi orno- DOPISI S PO RI C M A N J E Se besedo o novi italijanski šoli Dne 15. 11. 1954 je šolska uprava odprla v Ricmanjih italijansko šolo za 1„ 2. in 3. razred osnovne šole. Ob tej priliki so razmestili v vasi, pod vasjo in okoli šole policijo raznih rodov. Zdi se, da so te varnostne ukrepe pod-vzele oblasti, ker so pričakovale po poročilu «Piccola», u-per, odnosno revolucijo. Vaščani, pa tudi drugi mimoidoči so se spraševali ali je morda racija (rastrellamento) kot v času vojne. Kakor koli, dejstvo je, pa kritiziramo. najraje paČ taka■ da nto. n?šemu t TZlrati’ dokler febe,- e™u. l?udstvu in še p0- A Zrn b™0''1 A 1,1 t-UH- m d°VOlj, Alj* nore biti ,ečje krnetova leem manjše V Ricmanjih kuhajo žganje naj je to komu prav ali ne, v -Ricmanjih bivamo Slovenci in so nam s silo, pod o- kriljem varnostnih organov vsilili italijansko šolo za 8 otrok iz mešanih zakonov in to, za 4 iz Ricmanj, 3 iz Boršta in 1 iz Loga. Ze nekaj let je, odkar so hoteli nam dobro znani krogi izven področja naše vasi vsiliti italijansko šolo v slo- venskih Ricmanjih. Kar jim je tokrat uspelo vaščanom navkljub, ni rečeno, da bo trajno. Pregovor pravi, svet se vrti in kolo sreče tudi. Matere odnosno žene, ki so šle pred šolo obsodit nekaj dni poprej ukrep šolskih ob-blasti v zvezi z otvoritvijo italijanske šole v slovenski vasi, so ravnale po svoji vesti, po svojem prepričanju, ki je pohvale vreden, in so s tem napravile dolžnost narodno zavedne matere. Ta vsiljeni ukrep oblasti je združil naše matere in žene, ne glede na njih politično mišljenje in pokazal, da temu u-krepu nasprotujejo. Njih in nas vseh nasprotovanje izvira iz razloga,- da za 23 slovenskih otrok ni otroškega vrtca v naši vasi, medtem ko je za italijansko osnovno šolo po izključni volji šolskih oblasti prostor v slovenski vasi Za 8 otrok iz mešanih zako- ive besede o kavi °eaa P$St_e,7* riimo SZ. .okna , ifcSte kTk- prau ,n vidiš _ iz-1 m sedem milijonov vreč ka-1 dogovorjeno plačo, kar pa ' n i Ve ( r\ le.. nir„ j _ I ; j ^ 1 „ ; „ d ~ ...j, Pozdravi-dPl°ni klobuk e bledoze-l ^P° k° vsakatoda j vmes pridelajo, je tudi nji hotni klnh,,v I ZaL, ji Pr'delek bo zaradi po-ivo. Ker kavini grmi začnejo zebe ,n‘h »ef tie 'fr- ^ e0tAih I občutne se deset ah 1b,;5petujemas„ ^obukač^eJ- 1 m,llrion vreč. Posledice to zapoj jih ni} a zaslui je zate rtjskega uboge •n toliko znašal komaj poldrugi, roditi četrto leto po posadit- mnogo rodile, dajale po kakovosti najboljši pridelek, in imele tudi kar najmanj napak ali slabih lastnosti. Vzgojili so bodo i vi, formadorji dobijo tudi pr- že sorte, ki dajo do štiri kilo celo vec \ vi pridelek kave v novem na _ 1 , ,, faradi zmanjšanega pri-j sadu. Tedaj pa je končana nji-! 1. 7e kapa ^ -daj ' 1 i,--;.‘.d°brot k a- j let. del, kra pod i* Vare zah°ed Pb°oe“ človl- i ^"[^.^Poravnatta, ker mora- j Njihova mesta zavzamejo Je sPošt£.0va- za*luži nniJk . “..Na že zdaj dva-: hova delovna doba. Zdaj lah- nia n. uanle. zato, ker i dražja- Toda tudi s to i ko zavežejo cule in gredo za rri°1'Podražitvijo ne bo škoda niti-.podobnim zaslužkom drugam. ki hk,n^Ulske0a k"* 2n0,n »n-iKo tru-'U„f? -.0lalu u,"cU oonav’ koloni. To so delavske druži- >o b<>m nor,- so\llnr.ne nasade- Najhuje 1 „e, izkušene v pridelovanju nr,T,Soval- kje vse\la Prl\ad^> seveda kolom, de-j kave. Razmeroma so dobro del 1*1“« eno bom t posestev 1 vmesnih pridelkov. Morajo bi- j dežcio," ki i) je bodisi ~ posameznik bodisi ave nn *-•»*«-1 delnis' jvetu. Ta stotin * k«up-- - pride-| delniška; d^ib™.r:rZ\ Vi f l,B?. ”e,tnV ^?outoel5' h T° :e Ve <«>oso 00 . Juz r, - J Ui-. favzema sko- JV0«80 večja^od 7imeritc' euerne a, Združenih <«ie imvefiT6-.. “ toi kor jim rajln al‘ "S, 'L ^ in ™.PTaml»- »n ije„'{Z,druieneai,g -imen^jejo V, ■ K“v0 nr,ri d,TZave Br“-v Pokrn ^ 80 Pre0^notI]seue’,nei)-eIn‘ p« VTO' Snna riopič^rih krajih j najj • je 1 StriS?*' naš čl°' hi ek nez- in tistih*™ mraza' Za- to h S reJ bi se h Q>a PTC;skani; n n'S0 ni' vle»"'p 3ul‘ja,<'n“Jp]Tzlejša». ” ‘ s> Uš?h0°° Pat njene *ta,S.r*broS,ad amrzliar:n,° 2a’ «ičlnU .toPlom‘- “- Zi- yieridlak0 'n tu p% So^« 7e Cel° Hi °stal? h; ^ rteru in Je do- tam za Je hi,L P°d ničlo! j. a . je po- ■jone HQ,.°.ha 4;.bifa, r % VnJe Ž,i- ................. 9 Z ‘“Padni leti. ^»Jone dVnih " ' dr.upih. ki bilo »a nih. ima na bi i* 6 4. m sto^ne kvadratnih kilometrov zemlje. štrolcovnjak, pregledajo m odločijo: t„ in ta d< Izšolani teren on-rrin ' ' ',l ta de^ pra-F°-da se mora spremeniti v kavovcev nasad /'lemu v Prvi delavci, ki gredo v tak trot' s težkimi °d Ve' fett A .K nTalk T \aČnSte vrvi nzpe-njalk. Vse to posekano dračje dan na dan sežigajo 7dni Pridejo na vrsto drevesa ki SO nekatera sedemdeset 'metrov visoka. Podirajo jih drugo za drugim. Ce ie v - ■ merni bi,im, železnica Z}-važajo debla na postajo- če Pa je železnica daleč i„ ,,e Prodaja lesa ne splača, počnejo velikanska drevesa kor tam, kjer jih posekajo pa končanem delu je tam puščava vsa s pepelom pokrita ,n z pepela gledajo ožgani štori ln parobhi. No je tn n,l vseh vetrov raja opravila nalogo lahko g-e. Njo zdaj nadom^ 'J» BOIOG& za vse vrste poti, posebno hribovite, lepo izoblikovan, primeren za vse osebe Vem jamči lepo m trdno izdelavo iz prvovrstnega it*" jgll L 125 cc cena 164.°° go«|ŠI(0 IV " nT "a pooblaščen I u d i za nadomestne dele » „GABBIAN0/J EDINI ZASTOPNIK Z* JOŽEF LUTMJV GORICA, UL. MA ROO®1' današrje utro se niaanejse. vi punujucsa , ... : ...................................... im............... m«.................m................ :................................. *....m............... d€4n d 4&Cu 'dCtCL iiiiuiiiiliiliilMlUllIllimiiiuiitiiiiiiinn mi S. KENNEDY 50 *' - ,r-Vse. kar vam imam reči.« je končno sP«|Ovonl ,je to. da pridite k meni. ko se boste spet kdaj odločili napisati In takrat vam bom rekel da jo napišite.« ; ' Tako se je končala zgodba s knjigo, NIKJER NI POLICAJEV . .. M v 'Dremstvu članov sindikatov sem se spustil z dvigalo n In odšel skozi sprednja vrata sodnega poslopja Kolumbijci m k.«kca - l so »e začeli zbirat. To, da m bilo nikjer videti-niti ‘črtega pclloaja. se mi je zdelo ugodno, kajti policaji bi se jim utegnili pridružiti. Kolumbijci so čakali v nekja av^-mrbdlh ki so stali z užgamim motorji prav ob pločniku, le kazalo da^ so me nameravali spraviti v avto in me odpenjati Teda k i »mo odločno stopali prav proti skupini ko-lum bUrev k’ so nas pričakovali, so se vendarle razmaknili. Spo-anah so da ol se obračunavanje s pol ducata ljudi spremenil j f ki b, jim na sodišču kaj malo koristila > Tudi sedaj je ostalo samo pri psovkah m grožnjah, Cds da me bodo ze dobili v pest. Ponoči pa mi je državni tožilec Andrews telefoniral v jikej^Vf stanc.vanje sem se že bil odločil, da te .vrfcm v tatolo. ker Si mi podaril knjigo!« je rekel. «Kakšna misel ti je vendar padla v glavo, da me^spra.vis v tako godljo.1 Plačah bi mi moral, ker sem povzročil, da se ta prekleta taj«gNoPtožilec,'zdaj bi se lahko malo pomirili,« sem ga tolažil. ■ Kako gre proces?« , »Precej dobro.« je rekel. «danes smo izzvali vihar po zaslugi vašega sodelovanja, upam pa, da bomo jutri ime.i več uspeha.* Naslednjega dne so končno poklicali k razprav! tudi Loo-misa Do zadnje minute se je držal ošabno. Nosil je ruvo srajco z znakom strele. Komaj se je pojavil je prosu, da b. mu dovolili «dati izjavo«. Ko so mu ugodili, je začel govor u. Govoril je brez prekinitve -1 ure in 10 minut. Takrat sem bi. v Andrevvsovem uradu, za sodniki. Vlekel sem na us^sa Jn opazoval skozi špranjo v vratih To dl bil vec tisti besu Loomis k’ sem se ga spominjal z uličnih sestankov. Govcr j: o svojem življenju, o svojih pogledih na življenje, na rasno vprašanje in nacjoanlizem. LOOMIS JE PORAZEN »Amerika mora posvetiti vse svoje sile oboroževanju, da bi uničila rdečo Rusijo, pa čeprav bi moral zaradi tega ves svet trpeti lakoto!« je končal Takoj nato je bila razprava prestnjena za kosilo in v kjer sem prisluškoval, je vstopil Andrews, da bi se osvežil s kozarcem hladne vode. «In nekateri ljudje še poskušajo dokazovati, da ta mladič ni nevarph!« je dejal in majal z glavo. Ko se je po kosilu razprava nadaljevala, je Andrews sp?t začel obtoževati Loomisa. Cital je dokumentirane dokaze m poročila^ ki sena jih v prejšnjih mesecih dajal Dukeju. Končno Je Andre,ws vprašal: AH morate tajiti, da ste 27. avgusta na nekem uličnem sestanku v Exposltion MIH Villageu pred nekaj sto ljudi rekli po mikrofonu: .Mi ne potrebujemo takih, ki ne bi bili pripravljen-. ubijati niggerjev in Zidov...?'« Loomis ni takoj odgovoril. Ni mogel slutiti, da sem bil jaz iyq AnriroiiTcrt««*! i,v. •. mt frv ItHovG TlflttM.l c-j Ia loVvlrn rtsl Ptr°v' ,i,il,iiiili|iii!ilillillilli:ililillillu|iili||llllllllllllllll|lllll,,llll,*,^t pVi Tudi Burke je moral nekaj povedati. ^ i5 b* »Lahko me postavite za graniten , Knin Črt rtrtrioHn leviArtl —— Kbld Tiaclni^- ^ ocvi:s«i tuaunu lliv |A/v VA’ V i l-v C/Cm, j,* * *• ■.*, pa bom še nadalje kričal — bela nadinoc VELIKO ZANIMANJE. A SLABO ^ ^ Proces proti kolumbijcem je ZaW mislil — konec mojega delovanja v bi P up*1 ,i niziral vrsto predavanj po vsej Amen^ idavef0® , ijudem o tem. kar sem videl in slisal ^^neb111 JotčtfftP- ijudem o tem. kar sem videl ln slisal v nlenid ^ da bom razširil kampanjo proti reakcio £0 j)h^rf,.,j!iy-' Govoril sem na sto in sto zborovanji ■ rPdn# f> delavski sindikat, razne verske ... wwv4t-M, ________ tavern attnr- «Morda sem to res rekel,» *je kemčne soregovoril. v Atlanti, v Roosevelt Colle&eu, v n Andrews se je obrnil k poroti. legeu, v Novi šoli za družbene veliko *s ljudi JpiJ», »Gospodje, prepričan sem. da se boste strinjali, da je obto- Kjer koli sem predaval, sem ^‘.cio.n1^ i niteva l7.iavn neon in nprlvnnmen noziv k nasilin! Obtožbi h uit _______________________________________________.trinjali, da je obto- Kjer koli sem predaval, sem i $l3fl ženčeva Izjava jasen m nedvoumen poziv k nasilju! Obtožbi so razumeli klanovsko nevarnost. ^ K° ie^iti ie končala.« obveščenih c zadnjih klamovskih uspe** Jenl zaJ' , k -1-- — dejstva, sem videl, da so ljudje prlP.. ^ _titl kri vfd.^ sobo, r.w.^, ,rs»“r- r*« orertal 5«2. - OPRAVA- ULICA SV KKANCISKA Jt JO Telero.isKa . evo, ^ ^^ ^ w „r _ Za KI.KJ vsak ,mi. imiie J ■!r:,r^rtU*»ir* ™*- p,*n*n »»< -r«. Porotniki se niso dolgo posvetovali. Kmalu so izrekli svojo sodbo — kriv je! »Sodišče bo v vašem primeru poskušalo pokazati dobrohotnost pravice, obenem pa braniti družbo,« je dejai sodnik, ko je bral obsodbo nad Lcomrsom. «zato ne bo tako strogo, kot ga zakon pooblašča.« Loomis je bil obsojen na dve leta prisilnega dela, ,6 mesecev zapora in dve leti pogojno, ce nikoli več ne bo kalil miru. Burke in Jett sta dobila manjše kazfn. -i ( Loomisa, ki je vse do konca ostal ohol, so odpeljali. »Zapor mi ne more škodovati,« je dejal Loomis skoraj veselo. »Hitler Je v. zaporu napisal sijajno knjigo. Jaz bom . . ... svojo knjigo imenoval .Grmenje na jugu’!« ^ _=====^='> 11 < ^ “ lti oi,it . ‘m NAROČNINA: Cona A: rrtseCna 330, Četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repuP. Jnitu^UvlJv^^^ * *(>l st PoStni tekoCl raCun ra STO ZVU Založništvo tržaBteja tlslta Trst 11.537« — Za FUtJ: Agencija demokratičnega no t(.taSJ