Leto nxu. Inseratl: Enostop. petitvrsta (72mrr.): ia enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. «»-«•• lliililtfim li«* 1H flunmabi nmmd t"'ra'"liS'v°m ^j^r.:.:,:^ POlItlČCII llSt ZQ SlOUGIlSk! fltIFOS Ste«. 163. Velja po poŠti: a* celo leto naprej K 26'— aa pol leta „ „ 13-— »a četrt leta „ „ 650 ha en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— u pol leta „ „ 10'— sa Četrt leta „ „ 5'— iM en mesec H „ 1-70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Q Ljubljani, o četrteK, dne18. lulllfi 1907. Državni zbor. Zveza čeških klubov. — Izboljšan položaj. — Notranji razdor. Dunaj, 17. julija. Položaj v »Zvezi čeških klubov« je nekoliko jasnejši in boljši. Češki agrarci bodo namreč zasedaj glasovali za proračunski provizorij, da ne prizadenejo češkima ministroma v kabinetu preveč težkoč. Izgovorili so si pa, da mora Foft v jeseni odstopiti in da stopi na njegovo mesto agrarec. Katoliško-narodni poslanci bodo glasovali za proračun, med Mladočehi pa bo tudi Stransky, ki hoče delati opozicijo proti vladi, ostal sam. Ne udajo se pa radikalci in njih vodja Klofač je sploh odklonil pogajati se z ministrskim predsednikom. Baron Beck je v svoji konferenci z načelništvom »Zveze čeških klubov« vnovič dokazal, da vse težnje češkega naroda vpošteva in da bo to v kratkem dokazal. Prosil je pa, naj ga ne vežejo na gotove pogoje, ker bi se s tem položaj le poslabšal. — Vzlic temu je v »Zvezi čeških klubov« velik razdor in sklep agrarcev, da bodo glasovali za proračun, ga le slabo zakriva. Dejanska opozicija v »Zvezi čeških klubov« znaša 40 mož. K temu ne štejemo katoliško-narodmh poslancev, ki sc v »Zvezi« zelo slabo počutijo, toda še mirno čakajo, kdaj bodo drugi zadali »Zvezi« zadnji udarec. Agrarci so se to pot ie udali, ker je hotel trgovinski minister Foft demisionirati. Toda tudi med Mlado- iu Staročehi ni edinstva. Staročehi so zamerili, ker dr. Kramar razdeli referate za delo v odsekih zgolj svojim pristašem. Mladočehom. Splošno se sodi, da Zveza v jeseni razpade ter da odstopi Fort. Baron Beck in dr. Pacak ne bosta iz tega zase izvajala nobenih konsekvenc, ampak Forta bo nadomestil drugi češki poslanec, agrarec. Glasilo dr. Stranskega, morav-ske »Lidove Novmy«, pišejo, da sedanji položaj pomeni, da mladočehi odkrito prestopijo v vladni tabor. Moravski poslanci bodo morali iz tega izvajati konsekvcnce, kajti nemogoče je, da bi moravski Cehi v očigled sedanjemu položaju na Moravskem šli za vlado. Govorilo sc je v zvezi s to krizo tudi o rekonstrukciji' Beckovega kabineta. Namesto poljedelskega ministra grofa Auersperga naj bi stopil dr. Fbenhoch, na mesto Forta naj bi stopil agrarec ali pa naj bi agrarec prevzel portfelj Pa-cakov. Jezikovno vprašanje. Zader, 17. julija. »Narodni List« poroča, da je ministrski predsednik načelniku »Jugoslovanskega kluba« obljubil, da bo vprašanje o nenemških govorih, interpelacijah in predlogah za ostale slovanske stranke ravno tako uredil, kakor ie to storil glede na Cehe. Zato da bodo v jesenskem zasedanju hrvaški poslanci stavili formalno iste zahteve v jezikovnem oziru kakor Cehi. Neneniške govore naj objavi »Državnozborska korespondenca«, predloge in interpelacije pa naj se v izvirniku in prestavi protokolirajo v stenografskem zapisniku. Dunaj, 17. julija. Devetčlanski odbor nemških strank ic sklenil v zbornici predlagati, da bodi poslovni jezik parlamenta nemški. Nemške stranke bodo glede na to vprašanje stopile v dotiko s krščanskimi socialci, da jih pridobijo za ta predlog. Proračunski odsek. Dunaj, 17. julija. Proračunski odsek je sprejel vladni predlog, da naj se izkuie sto-kronski zlati in petkronski denar. Finančni minister dr. Koryto\vski jc izjavil, da sc namerava najprej izkovati 10.000 kosov sto-kronskega denarja v zlatu. Pri tej priliki sovsi govorniki ostro nastopali proti stališču Ogrske v bančnem vprašanju. Ogri sc hočejo ločiti, obenem pa vleči dobiček od skupnosti avstro-ogrske banke. Baron Morsey poživlja vlado, naj se pripravi tudi za ločitev banke, da požene Ogre v kozji rog, ker se ravno v bančnem vprašanju ločitve najbolj boje. Korytow-ski sc o tej točki ni hotel izjaviti, ker spada v kompleks nagodbenih pogajanj. Proračun, Dunaj, 17. julija. Proračunski odsek jc izgotovil poročilo o proračunskem provizo-riju in ga med poslance razdelil. Prosi, da se provizorij sprejme, obenem pa predlaga, naj se sprejme več resolucij. Najvažnejši resoluciji sta ti-le: Revidirajo naj se poštne in telefonske naredbe ter zahteva podržavljenje severozahodne Kašov-oderbcrške železnice in južnosevernonemške zvezne železnice. Konferenca načelnikov. Dunaj, 17. julija. V konferenci klubovih načelnikov sc je sklenilo izročiti brambenemu odseku brez prvega branja predlog Stapin-skega glede na odpravo prisilne nadaljne vojaške službe tistih novincev, ki sc pravočasno ne oglasijo pri novačenju. Glede na predlog Chiarijev, naj se pomnožijo podpredsedniška mesta, se ni prišle do nobenega definitivnega sklepa, ker je Kramar zahteval, naj se ob enem s tem predlogom dene na dnevni red tudi protokolacija nenemških govorov. Glede na drugo branje proračunskega provizorija se sklene, da govori 30 govornikov. Debata se bo vršila v četrtek, petek in soboto, morebiti še v ponedeljek. Torek je na vsak način zadnja seja in definitivna volitev predsedstva. Ne ve se pa, ali bo državni zbor odgoden ali pa bo predsednik le razglasil, da se prihodnja seja naznani pismeno. Praga, 17. julija. »Narodni Listy« poročajo, da se državni zbor ne bo odgodil in bodo torej poslanci vlekli tekom počitnic sveje dijete. Prva seja v prihodnjem zasedanju bo 8. oktobra. DEŽELNI ZBORI. Praga, 17. julija. Deželni zbori se bodo sklicali 10. septembra. KRŠČANSKI DELAVSKI VODITELJI. Dunaj, 17. julija. Krščanski delavski voditelji v parlamentu nameravajo ustanoviti svobodno parlamentarno zvezo, da bodo v socialnopolitiških zadevah nastopali skupno. AERENTHAL-TITTONI. Dunaj, 17. avgusta. Tittoni bo obiskal Aerenthala 15. avgusta na Semmeringu. Dne 17. avgusta bo Tittonija sprejel cesar v Išlu. TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO. Dunaj, 17. julija. Baron Beck se ie raz-govarjal s srbskim finančnim ministrom Paču, ki biva na Dunaju, o trgovinski pogodbi. Bel-gradski poročevalec »N. W. Tagbl,« poroča, da se je sklenilo sledeče: Uvoz živih prašičev iz Srbije v Avstrijo se ne dovoli, pač pa uvoz svinjskega mesa do 30 milijonov kil na leto. Kar se tiče uvoza klavne živine, se določi gotovo število. Dovoli se prevoz živine skozi Avstrijo. Srbiji se dovoli tudi znižana diferencialna carina na perutnino, iajca in slive. HRVAŠKO-OGRSKI SPOR. Razpust sabora. Zagreb, 17. julija. »Magyar Hirlap« javlja, da se je v budimpeštanskem ministrskem svetu dala banu Rakodczayu oblast razpustiti hrvaški sabor in razpisati nove volitve, tako, da bodo 10. oktobra v budimpe-štanski zbornici zastopani žc novi poslanci iz Hrvaške. Zagreb, 17. julija. »Magyarorsag« poroča, da ban ne bo še razpustil sabora, ampak da bo izkušal pridobiti si novo »unioni-stično« vladno večino. Drugi pa zopet trdijo, da bodo »Narodne Novine« že danes (18. t. m.) objavile saborski razpust. Budimpešta, 17. julija. Ministrski svet je sklenil povišati uradnikom v Zagrebu stanarinske dohodke. (S tem hočejo pridobiti uradnike za novo vlado in jih pripraviti za »uspešno delovanje« pri novih volitvah.) Ban je ministrom sporočil, da se je na Hrvaškem razburjenje poleglo; baje .ie tudi zahteval, naj se pri vsakem ministrstvu v Budimpešti ustanovi oddelek za hrvaške zadeve. Budimpešta, 17. julija. Iz povsem zanesljive strani se poroča, da se je ban v Budimpešti pogovarjal z zbornim poveljnikom in generalnim nadzornikom čet, grofom Uexkull-Gyllenbandom in ga prosil, naj bi nekaj mažarskih polkov prestavil na Hrvaško. NAGODBA. Negotovost. B u d i m p c š t a. 17. julija. Trgovinski minister Košut izjavlja, da so neresnične vse vesti, ki trdijo, da je nagodba že rešena. Tudi vesti o njeni vsebini so neosnovane. VOJAŠKO VPRAŠANJE. Mažarski poveljevalnl jezik. Budimpešta, 17. julija. Glasilo Košu-tovo »Budapest« piše glede na izjave vojnega ministra Schonaicha o potrebi zvišanja števila vojaških novincev: Dokler vojaška uprava ne bo upoštevala mažarskih zahtev glede na mažarski poveljevalni jezik, se ne bodo razmere prav nič izboljšale. Naj vojni minister potrebno moštvo za nove topove dobi, kakor hoče. Na vsak način ga ne bo dobil od naše delegacije. Aka bo trdovraten, bo — boj ! BOJKOT HRVAŠKIH POSLANCEV. Trgovec Kardhardos jc začel v Budimpešti agitirati, naj nobena gostilna, noben hotel in nobena kavarna hrvaškim poslancem ne postreže niti s hrano in pijačo, niti s stanovanjem. V ta namen bode dal reproducirati slike vseh hrvaških poslancev. Hrvaško časopisje sc izKardhardosa norčuje in ga ironično vprašuje, če hrvaški delegati ne bodo smeli po kavarnah tudi kartati nc. NUNZIO NAŠI. R i m, 17. julija. Razprava pri senatu proti Nasiju se bo vršila 4. novembra. V Trapaniju so Nasiievi volivci sicer razburjeni, do nemirov pa ni prišlo. Trapanski občinski svet je sklenil protestno manifestacijo. V Palermu so Nasija postavili za kandidata za provincialni svet. Nasija je v zaporih zaslišal predsednik senata, Canonico. ANGLEŠKI ČASNIKARJI NA POZNANJ-SKEM. Poznanj, 17. julija. Angleški časnikarji bodo obiskali poljskega voditelja Kos-cielskega na gradu Miloslavu. Vršila se bo veselica na čast Wierzbinskega, ki je te dni izpuščen iz enoletne ječe. Nemci so grozno vznemirjeni. UK6K. V urtlncu. Angleški spisal Edgar AHan Poe. — Poslovenil I. M. (Konec.) Ko sem gledal okoli sebe po prostrani površini tekoče cbenovinc, na kateri smo tako plavali, sem opazil, da naša ladija ni bila edina stvar v objemu vrtinca. Nad nami in pod nami je bilo videti ostanke ladij, velike množine gradbenega lesa in drevesnih debel, ter mnogo manjših stvari, kakor kosi hišnega pohištva, polomljeni zaboji, sodi in dogc. Opisal sem žc nevarno radovednost, ki je stopila na mesto mojega prvega strahu. In ko sem šel bližje in bližje svojemu strašnemu koncu, sc je zdelo, da ta radovednost še bolj narašča. S čudnim zanimanjem sem začel opa->x)vati mnogobrojne stvari, ki so plavale z nami vred. Moral sem biti blazen, kajti iskal sem celo zabave v presojevanju hitrosti njihovega padanja proti megli spodaj.. Ta jelka, sem pri neki priliki dejal sam pri sebi, bode gotovo prihodnja stvar, ki naredi strašni skok in izgine — in potem sem bil razočaran, ko sem videl, da jo je neka razbita holandska trgovska ladija prehitela in preje planila navzdol. Na vsezadnje, ko sem večkrat tako ugibal in se v vseh slučajih zmotil, je to dejstvo dejstvo, da sem se redno vedno zmotil — vzbudilo v meni celo vrsto misli, ki so zopet pretresale moje ude in povzročile, da jc začelo moje srce še enkrat hitreje utripati. Ni bila nova groza, ki je tako vplivala na me, temveč svitanje še bolj vznemirljivega upanja. To upanje se je pojavilo deloma vsled spomina in deloma vsled sedanjega opazovanja. Spomnil sem se velike različnosti plavajočih stvari, ki so bile raztresene ob lofod-skem obrežji, potem ko jih je Moskoestom pogoltnil in zopet vrgel iz sebe. Dalcko ogromna večina teh stvari je bila zelo nenavadno razbita — tako poškodovana in obtol-čena, da so izgledale, kakor da bi bile na-bodene s trskami toda nato sem se jasno spomnil, da jih je bilo nekaj med njimi, ki niso bile prav nič poškodovane. Sedaj si nisem mogel tolmačiti te razlike drugače kakor da sem mislil, da so bile poškodovane stvari edine, ki so bile popolnoma pogoltnene — in da so ostale prišle v vrtinec v tako poznem času pritoka, ali so iz kakega vzroka tako počasi padale navzdol, da niso dospele do dna, ko se je zopet povrnil pritok ali odtok, kakor jc žc naneslo. Spoznal sem, da bi bilo mogoče, v enem ali drugem slučaju, da jih vrže vrtinec zopet na površino oceana, nc da bi jih doletela osoda onih, ki jih je potegnil v sebe bolj zgodaj ali jih je potegnil bolj hitro. Naredil sem torej tri važna opazovanja. Prvo ic bilo. da je splošnem zakonu tem hitrejši padec čim večji jc predmet; drugo, da je bilo med dvema telesoma iste velikosti, eno okroglo, drugo kakoršnekoli oblike, okroglo telo bolj hitro v padanju; tretje, tla je bil med dvema telesoma iste velikosti eno valjasto, drugo katerekoli oblike, valj boli počasi pogoltnjen. Po moji rešitvi sem o tej stvari večkrat govoril z nekim starim učiteljem našega okraja, in od njega sem se naučil besede kakor so valj, kroglja. On mi je razlagal — akoravno sem razlago že pozabil — kako je bilo to, kar sem videl, v resnici naravna poslcdica oblik plavajočih stvari, ter mi je pokazal, kako se je zgodilo, da sc je v vrtincu plavakič val bolj upiral njegovi vsesalni moči ter ga je z večjo težavo vlekel vrtinec v se, kakor enako veliko telo katerekoli oblike. Ena čudna okolnost je bila, ki je v veliki meri podkrepila ta opazovanja ter mi vzbujala željo, da bi jih izkoristil, in to jc bilo, da smo pri vsakem zavrtu srečali nekaj kakor sod ali drog ali jamboro kake ladje, medtem ko je bilo mnogo teh stvari, ki so se nahajale v isti večini kakor mi, ko sem prvikrat odprl svoje oči na čudeže vrtinca, sedaj visoko gori nad nami in se je zdelo, da so se le malo premaknile od svojega prvotnega položaja. Sedaj se nisem obotavljal storiti, kar jc bilo treba. Sklenil sem dobro se privezati k sodu za vodo, katerega sem sc sedaj oprijemal, odvezati ga ter z njim vred skočiti v vodo. Z raznimi znamenji sem vzbudil pozornost svojega brata, kazal na plavajoče sode, ki so nam prišli blizu, in storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi mu pojasnil, kaj sem nameraval storiti. Mislil sem iiavzsczadnjc, da je razumel moja znamenja, toda ali jc bilo temu tako ali ne, obupno je zmajal z glavo ter se branil premakniti od svojega mesta pri kolcu. Nemogoče jc bilo priti do njega, sila ni dopuščala nobenega odlašanja, in tako sem ga po hudem boju prepustil njegovi osodi, privezal samega sebe k sodu s pomočjo vrvi ter sc vrgel z njim vred v morje, ne da bi se samo šc en trenutek pomišljal. »Posledica tega je bila popolnoma taka, kakor sem mislil, da bode. Ker sem sedaj jaz sam, ki vam pripovedujem to zgodbo — kakor vidite, sem sc v resnici rešil — in ker vam je žc znan način, kako sem izvršil to rešitev iu si morate zaradi tega sami predstavljati vse, kar vam imam šc povedati, hočem svojo pripovest hitro zaključiti. Utegnilo je biti eno uro ali tako nekako potem, ko sem zapustil ladijo, ko se je pomaknila že daleč pod mene dalje m se navsezadnje tri ali štirikrat hitro zaporedoma divje zavrtela ter z mojim dragim bratom vred skočila naenkrat in za vselej v kaos pen spodaj. Sod, h kateremu sem bil privezan, se je pogreznil zelo malo dalj kakor za pol pota med dnom vrtinca in onim mestom, kjer sem skočil raz krova, ko se je zgodila naenkrat velika sprememba v zunanjosti vrtinca. Strmina sten ogromnega lijaka je postajala vsak trenotek manj in manj strma. Vrtenje vrtinca je postajalo polagoma vedno manj silno. Počasi je izginila mavrica in megla in dno vrtinca se je zdelo, kakor da se počasi vzdiguje. Nebo je bilo jasno, vetrovi so ponehali in polna luna je v vsem svojem svitu zahajala na zapadu, ko sem se znašel na površju oceana v polnem vidu lofodskega obrežja in nad onim mestom, kjer se je bil nahajal vrtinec Moskocstronia. Bil je čas mirne vode — toda morje je šc vedno gnalo kakor gore visoke valove zaradi orkana. Mene je neslo hitro v preliv Stronia in v nekoliko minutah me jc gnalo ob obrežju doli proti loviščem ribičev. Fden izmed čolnov me je vjel vsega izmučenega vsled naporov in (sedaj, ko ic nevarnost minula) nemega vsled spomina na njeno grozoto. Oni, ki so me potegnili v čoln. so bili moji stari vsakdanji tovariši, toda spoznali me niso, kakor da bi bil prišel iz dežele duhov. Moji lasje, ki so bili dan prej šc čisto črni, so bili tako beli, kakor jih vidite sedaj. Pravijo, da sc je ves izraz mojega obraza izpremenil. Pripovedoval sem jim svojo zgodbo - vendar je niso verjeli. Sedaj jo pripovedujem vam in skoro nc morem upati, da ji bodete bolj verovali, kakor veseli lofodski ribiči.« RUSIJA. Črne stotnije. Odesa, 17. julija. Črne stotnije ustavljajo na cesti vse ljudi, ki se jim zdijo liberalnega ali proticarskega mišljenja in jih prete-pavajo. Ranili so že JO »nepravoslavnih« ljudi. Nekega Rusa, ki ni hotel povedati, katerega veroizpovedanja je, so ubili. Atentat na železniškega ministra. Peterburg, 17. julija. V Elizabet-gradu se je baje izvršil atentat proti železniškem ministru, ki je bil na inšpekcijskem potovanju. Železniški delavci so na progo položili železni drog, da bi vlak vstavili, kar se jim pa ni posrečilo. Volitve v dumo. Peterburg, 17. julija. Volivno gibanje še ni bilo nikdar tako živahno kot za tretjo dumo. Novi volivni zakon, ki omogoča, da se izid volitev da z neko gotovostjo že naprej videti, daje najlepše upanje, da bodo v tretjo dumo prišli zmernejši, a tudi delavnejši in inteligentnejši elementi. Po novem volivnem zakonu je število poslancev obmejnih pokrajin znižano od 112 na 40, dočim gubernije evropske Rusije volijo kot preje 384 poslancev. Po starem volivnem redu so obstajale štiri kurije volivcev: kmečka, veleposestniška, mestna in delavska; te ostanejo tudi še nadalje. Toda dočim so preje kmetje v svoji kuriji volili sami zase, v ostalih pa vse kurije skupno, bodo tudi v kmečki kuriji sedaj volili volivci vseh kurij kmečkega zastopnika. Preje so kmetje volili navadno kričače, socialistc; sedaj pa, ko bodo v njihovi kuriji nastopili tudi inteligentnejši volivci, bodo ti odločevali, in zato je upanje, da pridejo v novo zbornico zmernejši elementi, upravičeno. SRBIJA. Bel g rad, 17. julija. Ministrski predsednik Pašič je izjavil, da je v Srbiji nezadovoljnih le nekaj polkovnikov, katerim kralj ob priliki svojega godu ni podelil reda sv. Save in ki so zato prosili za vpokojenje. Med mlajšimi častniki ni nobenega upornega gibanja. Ministrske krize ni. Trgovinska pogajanja z Avstrijo so povoljna. NOVI VOLIVNI ZAKON V RUSIJI. Število poljskih poslancev. Peterburg, 17. julija. »Novoje Vrem-ja« objavlja nasproti glasovom v inozemstvu, da bo v tretji dumi manj Poljakov kot v drugi, da bo v tretji dumi vsegaskup najmanj 60 poljskih poslancev, vseh katoličanov pa 70, torej skoro dvanajst več kakor v drugi. Italijanski JerloR Holmes. (Napoljska kamora. — Smrtnonevarna ekspe-dicija načelnika policije. — Zaroka z morilčevo sestro. — Boj proti glavarju. Poročali smo že v včerajšnji številki, govoreč o sodnijskih škandalih v Italiji, da je oblast končno vendar dobila v roke poglavarja glasovite napoljske kamore Enrica Al-fano, ali kot ga imenuje ljudstvo Enricone. Tedaj smo poročali suho dejstvo, danes pa občinstvu lahko pokažemo trnjevo pot, ki je peljala do glasovitega načelnika napoljskih roparjev. Čita se to kakor povest znanega Šerloka Holmesa, ki bi se gotovo prav nič ne sramoval tega nad vse premeteno in zvito izvršenega dela. Kakor znano, je bilo napoljsko prebivalstvo zelo razburjeno, ko so dobili neko jutro umorjena zakonska Cuocolo, znana oderuha. Policija in orožništvo je bilo na nogah. Toda ker je policija napoljska nezanesljiva — saj je s člani l^amore pri raznih ubojih in umorih bila v zvezi — zato so tembolj napeli svoje moči karabinieri, da pridejo v gnezdo predrznih morilcev in spravijo celo zalego pod ključ. Trud njihov ni bil zastonj: Enrico Alfano je bil prijet, ko je hotel — pobegnivši s pomočjo policije — v New Yorku stopiti na suho, in je v Napolju pod ključem, ž njim vred pa tudi večina njegovih tovarišev. Največ zaslug pa ima pri tem maršal napoljskih karabinierov Capezzuto. Da pride v družbo kamoristov, seznanil se je s sestro člana kamore in morilca Gen-nara Abatemaggio ter se — seveda nepoznan — ž njo zaročil. Glavni namen seveda mu je bil, da dobi Gennara v svoje mreže in iz njega izvleče vse tajnosti glede kamore. kajti bil je prepričan, da se bode razbila vsa kamora, ako se posreči pojasniti le umor Cuocolov. Lokavi maršal sc ni motil. Vsak večer je redno zahajal v to čedno družbo in si kmalu kot Gennarov svak pridobil velik ugled, zlasti ko se je pri nekem pretepu v gostilni tako hrabro držal, da je bil sam na več krajih težko ranjen. Toda vse, kar je Capezzuto, tvegajoč svoje življenje, izvedel od svojih »tovarišev«. nikakor ni zadoščalo sodišču, da bi s silo nastopilo proti kamori. Zahtevalo je konkretnih dokazov. Capezzutu ni preostajalo drugega, nego poseči po poslednjem sredstvu. Nekega dne je razodel svojemu bodočemu »svaku«, da je karabinierski maršal Capezzuto. Gennaru se je zdelo, da ga je zadela strela z neba, onesvestil se je. Razkritje je delovalo na njegove krepke živce in neupogljivega duha tako silno, da ga je imel odslej Capezzuto popolnoma v svoji oblasti. Obljubil mu je, da ga nc zadene nikaka kazen, če mu more pomagati, da dobi neovržne dokaze za krivdo svojih tovarišev. Gennaro je kot brez lastne volje vse obljubil. Še isti večer so se sešit napoljski rokovnjači, seveda tudi Gennaro in Capezzuto. Ker so bili kaino-risti radi njegovega oblastnega vedenja, lakomnosti in poniževanja z Enricom nezadovoljni, sta zarotnika to spretno izkoristila v svoje namene. Gennaro je prijateljem pripo- vedoval, da ima njegov »svak« poravnati z Enricom neko zasebno zadevo in da je pripravljen vse, ki so na Enrica razjarjeni, maščevati. Na vsak način treba Enrica izročiti policiji. Rokovnjači so šli na Gennarove lima-niee, kmalu so bili vsi na njegovi strani ter Capezzutu, brezpogojno mu zaupajoč, navedli zoper Enrica celo kopo obteževalnili činov, obenem pa tudi zoper — same sebe ter dokazali večalimanj, da so bili udeleženi pri umoru Cuocolov. Pri vseh teh »preiskavaih« so bili vedno navzoči tudi štirje karabinieri, seveda »popolni« kamoristi, da je bilo nemogoče zločincem utajiti svoje izjave. Karabinieri so se medtem vestno pripravljali na zadnjo točko, ujetje. Ko je Capezzuto smatral, da je prišel pravi trenutek, dal je znamenje in od vseh strani so vdrli orožniki v »bettolo« ter imeli namah jedro vse bande v rokah. Eri-cone je sicer medtem bil od neke strani — po zatrdilu nekaterih verodostojnih prič, po policiji — opozorjen in jo popihal v Ameriko, a zastonj, kajti na Ellis Islandu so ga prijele ameriške oblasti in poslale v njecovo domovino. Sodne obravnave se kmalu začno in tedaj bode skoro gotovo osvetljen še marsikateri temen kot napoljske družbe in italijanskih oblasti. Dnevne novice. + Doba kislih kumar ie pri uredništvu »Slovenskega Naroda«. Zato često prilete v uredništvo »Naroda« tako kot z občnih zborov »Narodne tiskarne« pušice, da je »Slovenec« celo v dobi kislih kumar bolj zanimiv kot »Narod«. Da bi napolnili »Narodove« prazne prostore, so napravili sedaj pri »Narodu« očividno za naročnike jako koristno, duhovito žurnalistiško iznajdbo — napisali so 290 vrstic klobasarij samo iz tega, ker je u. pr. v »Slovencu« v poročilu o sokolskem zletu bila enkrat namestil dr. Lampue, tiskovna pomota dr. Lampuet, ker je bil dr. Groš enkrat tiskan dr. Gros in druge malenkosti, katerih v »Narodu« srečaš vsak hip. Tako kot »Narod«, mi res nismo bili informirani o sokolski slavnosti — »Narod« je tudi to pot capljal s svojim poročilom za »Slovencem«. Namestu, da bi tedaj »Narod« konkuriral s »Slovencem«, se sedaj jezi na »Slovenca«! Ubogi »Narodovi« naročniki, ki morajo v dobi kislih kumar požirati 290 vrstic take jeze! »Narodove« informacije o sokolskem zletu niso segale niti tako daleč, da bi bil poizvedel o poklonstvu francoske deputacije praškemu nadškofu in še sedaj o tem ničesar ne ve, dasi so o tem poročali poleg čeških, tudi dunajski listi. Z »Narodom« se o informacijah ne bomo prepirali, tudi ne o tem, da smo pred časom priobčili imenovanje dr. Bezjaka. Slabših informacij ima »Narod« vsak dan v svojih predalih, kjer se zbirajo naravnost celi kupi direktnih laži o raznih osebah. Prepričani smo, da tudi poročilo o dr. Bezjaku ni bilo tako silno napačrio, kot je bilo n. pr. poročilo »N. Er. Presse« o trozvezi ali »Narodova« zatrdila, da so »Stra-hovalci dveh kron« Malovrhovo izvirno delo. Ako želi uredništvo »Slovenskega Naroda«, da navedemo cele pole pozitivnih neumnosti iz »Naroda«, pošljemo te pole upravnemu odboru »Narodne tiskarne«, svojih naročnikov pa s tem ne bomo nadlegovali, ker imamo za »Slovenčeve« naročnike tudi v dobi kislih kumar bolj zanimivega gradiva. + Angleški časnikarji o Slovencih. O svojem bivanju v naši deželi so priobčili angleški časnikarji jako laskava poročila za Slovence. Hvalijo Slovence kot dobro, odkritosrčno ljudstvo. Posebno hvalijo slovensko glasbo kot nekaj najlepšega v evropski glasbi. Jezik slovenski se jim zdi čudovito tajinstven, poln žalovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih nepopisno očarale ter te krasote obširno popisujejo angleškemu občinstvu. + Iz deželnega šolskega sveta. Za učiteljici v Št. Jerneju sta imenovani gdčni. Roza-lija Tavčar in Plemeljč. Za Smlednik je imenovan za učitelja g. Ciuha Eranc, za učitelja v Vel. Laščah je imenovan g. Fink, gdčna. Arh pride v Podkraj. + V Mengšu jc predaval v nedeljo dr. Lampc o zadružništvu. G. Merkun jc govoril o tehničnem napredku v kmetijstvu. Gosp. tehnik Lach-Szymanski je potem v poljskem jeziku popisoval nastajajočo krščansko demokratično organizacijo v kraljestvu Poljskem. Prej je bilo nemogoče kaj delati, ker je vlada vsako gibanje zatirala. Po ruskojaponski vojski je dobilo ljudstvo več svobode. Pred petimi leti je bil v Ljubljani nadškof Teodoro-\vicz, ki si je ogledal organizacijo katoliških Slovencev in se poučil o tukajšnjih razmerah. On je zdai duša krščanskodemokratičnega gibanja v Poljakih. Mnogo mladih navdušenih ljudi se je posvetilo ljudskemu delu. \ ker so le bolj teoretiki, zato jim je drago, da morejo videti, kako se izvršuje misel ljudske organizacije pri Slovencih, ki so Poljakom po veri, po značaju in po kulturnih prilikah jako sorodni. O. Lach-Szymanski je sklenil svoje besede z željo, da bi slovensko zadružništvo krepko prospevalo. Nato smo si ogledali lepe prostore slamnikarskc zadruge, ki se je ravnokar osnovala. Člani in članice izobraževalnega društva pa so dragemu gostu iz kraljestva Poljskega na čast udarili nekaj krepkih pesmi na tamburice. — G. Lach-Szymanski se je že dobro privadil slovenščine. V svojih prostih urah, kakor čujemo, prevaja Prešerna in Gregorčiča na poljski jezik. + Za »Kmečke zveze«. Katol. tiskarna pripravlja lične pristopnice za člane »Kmečkih zvez«. Istotako bo v kratkem oskrbela vse potrebne obrazce za pristop k zvezi, da se tako olajša delo pri ustanovitvi in poslovanju. Ze danes opozarjamo, da oglasih že sedaj sprejema Katoliška tiskarna, ker le pri naprej določenemu nalogu bo tiskarni mogoče po-streči cenjenim društvenikom z nizko ceno. Dobe se tudi že tiskana pravila za »Kmečke zveze«. + Sto milijonov za starostno zavarovanje. O stališču socialnih demokratov glede na predlog dr. Luegerja, naj vlada določi v spomin cesarjevega vladarskega jubileja 100 milijonov za starostno zavarovanje, se poroča, da je za predlog glasovalo tudi nekaj nemških socialnih demokratov, med njimi Schuh-maier. Resel ni glasoval, češki in poljski socialni demokrati so vsi zapustili zbornico. Dr. Lueger je glede na svoj predlog izjavil, da bo vlada 100 milijonov kron za starostno zavarovanje založila v državnih vrednostnih papirjih. + Nadvojvoda Leopold Salvator v Gorici. Gorica, 17. julija. Nocoj, točno ob 6. uri 33 min. se je pripeljal z brzovlakom v Gorico nadvojvoda Leopold Salvator. Na državnem kolodvoru so ga sprejeli in pozdravili brigadir Seibt, poveljnik posadke Chaloupka, okrajni komisar baron Baum, podžupan goriški Jurij Bombič in postajenačelnik Wieser. Nadvojvoda se je potem odpeljal v spremstvu svojega adjutanta v hotel »Šiidbahn«, kjer je loži-ral. Ob 8. uri zvečer je bil dine, pri katerem je igrala vojaška godba. Raz nekaterih hiš so visele črno-rumene zastave. + Deputacija dalmatinskih posestnikov ladij In ladjedelcev je bila včeraj pod vodstvom poslanca Biankir.ija pri trgovinskem in finančnem ministru glede na koncesije, ki jih namerava vlada dovoliti malim parobrodnirn družbam, ki oskrbujejo promet med Trstom in Dalmacijo. Vlada je pri tej priliki izjavila, da je vprašanje uredila čisto po željah Dalma-tincev. + »Avvenire«, krščansko-socialno glasilo puljskega prošta Zancttija, jc prenehal izhajati. Zgodovina pehanja, nehanja in prenehanja tega lista je jako zanimiva, žal, da se je večinoma vse izvršilo za kulisami. Neposredni povod je ta, da je don Zanetti pri zadnjih občinskih volitvah glasoval proti laški iriden-tovski kamori za hrvaško-gospodarsko stranko — ne zato, ker je morda; za Hrvate vnet, ampak, ker jc pošten človek. Drugi del pulj-ske duhovščine je glasoval za kamoro in jc 10 glasov teh italijanskih duhovnikov iz mesta in okolicc v drugem razredu celo odločilo za zmago kamore. Ker pa škof Elapp na vso moč nasprotuje krščansko-sccialnemu gibanju, se mu je Zanetti, s katerim že od nekdaj nista bila posebna prijatelja, ob priliki puljskih občinskih volitev zelo zameril. Konec vsega je, da je »Avvenire« prenehal izhajati. + Dva podmorska čolna za našo mornarico bo izgotovila tovarna za torpede White-head na Reki.- — Umrl je zagrebški vseučiliški proiesor dr. Josip Pliverič. — Liberalni olikanci so si spletli nov venec slave. Prošli teden od četrtka na petek ponoči so šli pred župnišče v Trnovem na Notranjskem, kjer so prevrnili gospodu dekanu oleandre, hoteč jih izruvati iz posod, omajali so vežna vrata in na steno župnišča z velikimi črkami napisali sledeče: »Strejla ga nej udari. Lump, tehent je lump, lump!« Mi dobro vemo, da ni tega prav nič kriv mali dohtorček Žerjav in tudi Andrežev Lojze iz Bistrice ne; ali čudno se nam pa zdi, da se je od znane pravde proti gospodu dekanu to zgodilo. Preje pa je bil mir pred župniščem vedno. No, liberalci v reški dolini, lahko ste ponosni na take junaške čine, katere ves pametni svet najstrožje obsoja. Le tako naprej, tem preje si bodete svilnato vrv ovili okrog vratu, katero bodemo že krepko pomagali mi zadrgniti. Radovedni pa smo, kaj se bode ukrenilo od strani merodajnih činiteljev proti takim pobalinom liberalne surovosti. — Dunaj pod vodo. Vsled silnega dežja, kr se je 17. julija zopet vlil nad Dunajem, so bili mestni deli Ottakring, Hernals in Alser-grund pod vodo. Voda je udrla v stanovanja, da so morali ognjegasci posredovati na mnogih krajih. Na Gersthofer cesti je udrla voda v otročjo najdenišnico, da so bili vsi otroci z osobjem zavoda deložirani. V Hernalsu se ie v Lacknerjevi ulici podrla neka hiša. Danes smo dobili poročila z Dunaja, da se je včeraj utrgal oblak nad Dunajem in da je posebno veliko škodo napravil naliv v zahodnih dunajskih okrajih. Iz mnogo hiš so bili prebivalci deložirani. Dve osebi sta tudi utonili. — Nemški šulferajn je izvolil za načelnika vseučiliškega profesorja dr. Gustava Grossa, njegov namestnik je nadzornik Južne železnice dr. Eranc Bauer. — Popolni nedeljski počitek je uveden tudi v odvetniških pisarnah v Novem mestu. — Smrt. Umrla je dne 16. t. m. popoldne v Novem mestu gospa Roza Poli pl. Fohrenau rojena Jcntner, soproga c. in kr. podpolkovnika. Ranjka gospa jc bila v vsakem oziru zares plemenita in obče spoštovana in velika dobrotnica revežev. N. v m. p.! — Toča. Učenci deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu so pod vodstvom gg. Riharda Dolenca in Buhoslava Skalicke-ga, c. kr. vinarskega komisarja napravili izlet v od toče poškodovane vinograde, da si ogledajo od toče poškodovane vinograde in da se praktično pouče, kako je treba delati v takih vinogradih, da se vsaj reši, kar se da rešiti. Tega podučljivega in jako koristnega izleta se jc udeležilo tudi veliko vinogradnikov. Prav tako. Vodstvu grmske šole in g. vinarskemu nadzorniku so bili vsi za poduk in dobre svete prav hvaležni. — Nov most. C. kr. cestni erar zida v Bršljinu pri Novem mestu nov most čez Br-šljinski potok. Stari most je žc podrt in za silo se jc postavil močan lesen most, tako da je šla včeraj artiljerija brez skrbi čez. Odpravil se bo ob enem tudi bršljinski klanec, Jako potrebno je tudi, da bi cestni erar državno cesto korigiral pri hiši g. Ludovika Ilovskega iu kanalizacijo pred poslopjem starega okrožnega sodišča in hišo g. dr. Schegula omogočil. Prvo se je že nameravalo, znabiti se bo zgodilo, kadar bo kaka velika nesreča; drugo bi moral strogo zahtevati c. kr. sanitetni svet. — Odpust za šest mesecev je moral zavoljo hude bolezni vzeti g. c. kr. nadsvetnik Ludovik Golija. — Člani slovenskega gledališča gostujejo 20. julija v dvorani »Pri stari pošti« (gospoda Ign. Majcena) v Mokronogu v veseloigri »Na letovišču«. Gostujejo prve moči naše bivše drame gospa in gospod Taborski, gospod Vcrovšek, gospod in gospa Danilova, g. Nučič, gdčna. Noskova itd. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. Občinstvo naj se zavzame za vrle igralce in naj napolni dvorano. Opozarjamo posebej, da se gospod Verovšek s temi gostovanji poslavlja od naše dežele. — Kandidatura v Petrinji. Pri bodočih volitvah bode v Petrinji kandidiral dr. Mile Starčevič. — Ribji lov v Dalmaciji in Istri. Leta 1905 do 1906 jc bilo vjetih v Dalmaciji in Istri 9797 tisoč kil rib, vrednih 6,514.000 K, za 50.000 kil več, nego prejšnje leto. Glavni lov je bil na sardele, ki so bile vredne 1,176.000 K. Največ rib se je vlovilo v Trstu, namreč za 2,653.000 K, potem v Spljetu za 586.000 K, zatem v Rovignu za 530.000 K in v Dubrovniku za 395.000 K. Ko bi bil lov urejen po znanstvenih modernih načelih, bil bi gotovo desetkrat bogatejši, ker se nobena obala na svetu ne odlikuje po toliki množini in raznovrstnosti rib, kot ravno istrsko-dalmatinska s svojimi 1100 otoki in otočiči. — Z železnico je dirkal s kolesom na praznik sv. Petra in Pavla Ante Ružič iz Spljeta, in sicer od Sarajeva do Alipašinega mosta. Ružič je res prišel prvi na cilj in dobil stavo 500 kron. Na cilju so ga čakali zdravniki, da mu pomagajo, ako bi bilo treba, a Ružič ni potreboval njihove pomoči. — Pristaniška dela v Trstu hitro napredujejo. Zgradilo se bo novo železniško in carinsko skladišče ter se bo veliki promet z angl. premogom, ki v svobodni Inki zavzema preveč prostora, prestavil na pristanišče št. V. Tako bo na razpolago več prostora za izkrcevanje drugega blaga. — Glede pozakonjenja nezakonskih otrok vsled zakona starišev je ministrstvo za notranje stvari izdalo naredbo, ki določa, da ie dovolj, ako se politiške oblasti v svrho poizvedb ravnajo po cerkvenih in lokalnih matrikah, da ne bo za stariše sitno izpovedati gotove stvari pred politiško oblastjo. — Za podržavljenje policije v Pulju se je pojavila močna akcija. Policija v Pulju je za časa občinskih volitev civilno preoblečena agitirala za kamoro, podpisovala glasovnice itd. Sedaj ta policija mirno gleda, kako Lahi ob belem dnevu napadajo in klofutajo Hrvate po cesti. — Štrajkati hočejo nekateri policaji v Pulju, ker niso zadovoljni s poveljnikom policije g. Hassekom. Civilno preoblečeni se shajajo v gostilni Monvidal in se organizujejo. Najbrž bo to gibanje imelo prej ali slej žalostni konec. — Kamniška podružnica »Slovenskega planinskega društva« napravi v nedeljo, dne 21. julija skupno z gornjegradsko podružnico izlet na Menino planino k gornjegradski koči. ter vabi vse prijatelje naših krasnih planin, da se tega izleta udeleže. — Odhod iz Samnika v nedeljo zjutraj ob 3. z vozovi do Tuhinja, od tam naprej peš 3 ure do koče. Za pijačo je preskrbljeno, jedila si mora prinesti vsak seboj. Policaji na konjih bodo odslej po tržaški okolici redno patrulirali in tako pomagali orožnikom. — Proizvajanje ogrske moke. Radi nad-produkcije in slabe letine so sklenili budini-peštanski mlini, da svojo produkcijo zmanjšajo in sicer za eno leto, počenši s prvim avgustom, na ta način, da se bode delalo na teden pet mesto šest dni Na ta način se zniža produkcija na teden za 3000 meterskih stotov ali 12.000 meterskih centov na mesec. Tudi veliki pokrajinski mlini nameravajo radi slabe letine zmanjšati svoj promet. — Strašna toča je padala 9. t. m. celih 10 minut v Zupi na Hrvaškem ter uničila vse pridelke, zlasti tobak, na katerega so nekateri vzeli že predujem. Škoda znaša čaz 200.000 kron. Mnogi so, videč nesrečo, zboleli in morali ostati v postelji. — Proti Drohobeckemu, uniatskemu škofu v Križcvcu, se je začelo gibanje tudi med njegovo duhovščino, ki ga naziva izdajico. Nekateri se mislijo pridružiti družabnemu bojkotu Drohobeckega. — Škof dr. Voršak se je iz Djakova podal na počitnice v Rogatec, kjer ostane tri tedne. — Viharno vreme po Hrvaškem. V Kova-čici je med nalivom srcla udarila v gospodarsko poslopje Kalcniča ter 11111 vse uničila. — V istem selit je strela ubila Steva Novakoviča, žena njegova se je samo onesvestila. — Vsled neopreznosti je prišel ob nogo v Osjeku sluga Borbaš. Ko je bil voz konjske železnice v polnem diru, hotel je skočiti Borbaš vanj. Stopnice so bile od dežja spolzke; Borbaču je izpodrsnilo, da je padel pod voz ter mu je zadnje kolo zlomilo levo nogo, katero so mu morali odžagati. — Spomenik hrvaškim junakom. 21. in 22. maja 1909 bode preteklo sto let, kar so hrvaški Graničari slavno padli v bitki pri Bilaju pri Gospiču proti francoski premoči pod Marmontom. Poveljnik 36. pehotne divizije je sprožil misel, naj se padlim junakom postavi skromen spomenik v obliki križa, kapelice ali kakorkoli že in začel zbirati v ta namen v vojaških krogih doneske. — Iz Trzina. Pred letom se je ustanovilo za našo vas in okolico prepotrebno gasilno društvo, ki je bilo v tem kratkem času kaj delavno. Lansko leto si je nabavilo pri tvrdki A. R. Smekal močno brizgalno najnovejše konstrukcije, dne 14. julija pa je imelo že bla-goslovljenje svojega gasilnega doma, ki je kaj lično in za ta namen pripravno poslopje. Zidarsko delo je izvršil tukajšnji zidarski mojster Mat. Hočevar, tesai ska dela Pr. Dimic, mizarska dela Jos. Kralj in Prid. Narobe, ključavničarska pa Fr. Končan iz Domžal. — Slavnost vršila sc je po sledečem sporedu: Ob J/4 na 3. uro je bil prejem društev, in sicer so nas s svojo navzočnostjo počastila sledeča društva: iz Kamnika, Komende, Mengša, Lu-kovice, Moravč, Doba, Domžal, Stoba, Ježi-ce, Tacna in Vižmarjev, skupaj 280 mož. Za sprejem so bili na treh krajih postavljeni slavoloki, dekleta v narodni noši pa so došlc goste okrasila s vežimi šopki. Točno ob pol 4. uri je izvršil blagoslovljenje gasilnega doma iz prijaznosti tukajšnji č. g. J. Preša, župnik v pokoju, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. Nato je govoril slavnostni govor nadzornik ognjegasnih društev našega okraja trgovec g. Fajdiga. Zatem o društva ob zvokih mengeške in domžalske godbe defilirala in odkorakala skoz z narodnimi trobojnicami okrašeno vas na veselični prostor, na vrt g. K- Strmoleta. Tu se je vnela prav živahna zabava. Godbi sta tekmovali med seboj, med odmori pa se je razlegalo vbrano petje mo-ravških ognjegascev. Ljudstvo je zasedlo zadnji prostorček, domačini, bližnji sosedje, pa tudi Kamnik in Ljubljana sta nam poslala lepo število gostov. Le ognjegasca iz Ljubljane nismo nobenega videli. — Dekleta v narodni noši pa so pridno razpečavala srečke za srečolov. Zadovoljni so bil vsi, gostje, gostilničar, posebno pa društveni blagajničar, dasi nam je dopoldansko vreme pretilo pokvariti vse. Mlademu društvu pa kličemo: Čvrsto naprej, bližnjemu v pomoč, narodu v čast! — O umoru drugega kočijaža v Trstu se še poroča: Razudbi umorjenega kočijaža Mo-goroviča je prisostvoval tudi očesni špccialist dr. Oblatil in sicer na izrečiio željo policijskega ravnatelja viteza Manussija. Mislili so namreč, da bodo v očeh umorjenčevih vsled nekega kemiško-fiziološkega procesa, ki se po mnenju nekaterih izvrši v očeh umorjenčevih, našli v njih kake sledove o načinu umora; preiskava je seveda bila brezuspešna. Mogorovič je bil trikrat ustreljen, ena kro-glja je obtičala v podaljšanem hrbteničnem mozgu, druga je vdrla za levim očesom v možgane, tretja je pod levim očesom šla skozi levo lice vun. Vsi trije streli so se oddali čisto od blizu, tako da je koža bila celo prismojena. Izkazalo se je, da so patrone bile iste vrste, kakor one, s katerimi je bil ustreljen Praznik — 9 mm kalibra in iste oblike. To zelo upra-vičuje sum, da je morilec bil isti. — Mrlič je bil pokrit z venci; ob 5. uri popoludne predvčerajšnjim se je vršil pogreb ob velikanski udeležbi, vozov je bilo 120. Truplo Prazni-kovo so včeraj izkopali in ga položili v groV, kjer leži Mogorovič, da bosta žrtvi skupaj počivali. — Zavratni umori kočijažev v Trstu. V Trstu so aretirali dve osebi, ki sta posebno sumljivi umora. Eden aretiranec je ponujal na prodaj verižico umorjenega Mohoroviča. — Umor zaradi pesmi. Na Reki je neki Lazar Stulič na cesti čakal na Antona Karuza, s katerim sta se v neki gostilni sprla, ker je Karuz pel italijanske pesmi. Stulič je Karuza, ki je prišel mimo, zahrbtno zabodel. Karuz je kmalu izdihnil, morilca so prijeli. — Učiteljica se vrgla pod vlak. V Koprivnici na Hrvaškem se je vrgla pod vlak učiteljica Zora Malih. Vlak jo je popolnoma raztrgal. Vzrok samoumora je bil, ker je učiteljica dobila popravek iz nekega predmeta in si je to vzela silno k srcu. -- Na Sv. Gori pri Litiji bode imel prvo sveto mašo naš domačin č. g. P. Hugo Bren iz reda sv. Frančiška dne 21. julija. Bogoslovne študije je dovršil v Gorici. Radostnega srca pričakujemo slavnostnega dneva, kajti dokaj let je minilo, kar se ni vršila enaka slovesnost v naši preprijazni svetogorski župni cerkvi. — Eksportno akademijo na Dunaju je letos z izvrstnim uspehom absolviral kranjski Slovenec g. Melhijor Tomec. — Rihemberk Simonu Gregorčiču. V občinsko hišo v Rihemberku, kjer je Simon Gregorčič dolgo časa služboval, bode dal obč. odbor rihemberški vzidati spominsko ploščo. Slavnostno razkritje se bo vršilo 25. avgusta. — O bolezni v Postojni je neki dunajski izvedenec konstatiral, da ni legar. Objava. Letos se bo potrebovalo mnogo tujih zidarjev in drugih zidarskih in stavbnih delavcev. Stavbna doba traja od začetka meseca marca pa do konca meseca novembra. Zidarji imajo po 0 50 do 0 60, zidarski delavci po 0'38 do 0"48, mladoletni delavci pa po 0 28 do 037-frankov na uro. (Frank je nekako enak naši kroni.) Odpovedi v Švici ne poznajo. Plača se odmeri prvi plačilni dan od ure pravega dela in po delavskih uspehih. Vsakih štirinajst dni je plačilni dan, izplačuje se po končanem dnevnem delu. Predujemi se ne dovoljujejo. Zato jc nujno potrebno, da ima vsak delavec toliko gotovine pri sebi, da se lahko vsaj štirinajst dni preživi, ker sicer lahko zabrede v dolgove, katere je potem tež-„ ko plačati. Tudi je postava, da mora biti vsak delavec zavarovan proti nezgodam. Navadni delavni čas je poleti deset ur, pozimi pa, dokler se vidi, toda ne inanj kot osem ur na dan. Za delo ob nedeljah in ponoči, kakor tudi za delo čez enajst ur na dan se dovoljuje pet-odstotni priboljšek; ravno tako tudi za delo pri katerem morajo delavci stati v vodi. Da se delavec izogne neprijetnostim pri švicarskih oblastvih, je umestno, da imajo s seboj potne liste za Švico. — Čudna in nevarna igrača. Pfisterer, trgovec iz Bočna, se je povrnil iz Egipta vozeč seboj kačo, o katerej je mislil, da je nestrupena, ter se nastanil v Trstu v hotelu »pri zlatem jagnjetu«. Med potjo je kačo dresiral in sedaj kazal pred hotelom, česa se je njegova »učenka« privadila. Toda Pfisterer naj-brže ni imel potrebnih lastnosti za kačjega učitelja, zato jc kačo gotovo ujezil, kajti hipoma se je spela in ga ugriznila v prst. Trgovec se ni zmenil dosti za to, prepričan, da je kača nestrupena. Toda kmalu je začela roka otekati, napadla ga je omotica, tako da ga je zdravnik takoj dal odpeljati v bolnišnico, kjer je nesrečni trgovec vkljub vsem naporom zdravnikov še isti dan umrl. Jeseniške novice. j Jeseniški liberalci so vložili rekurz na ministrstvo, ker je deželna vlada razveljavila občinsko volitev prvega razreda in končno popravila postavno izid te volitve. V pritožbi zdihujejo in vpijejo naši liberalci, kako velikansko krivico jim je s tem napravila vlada. Zahtevajo celo novo občinsko volitev za vse tri razrede. Ker se liberalcem ni ljubilo delovati v občini, naj izgube še vsi lansko leto postavno voljeni odborniki mandate. Radovedni smo, po katerem zakonu nameravajo potem naši liberalci občinski red upravljati. Pričakujemo, da bode ministrstvo kmalu tudi ta rekurz rešilo, ako ne, naj nam pa pošlje vladnega komisarja. Podpisali so pritožbo vsi jeseniški pristni liberalci posestniki z dr. Kogojem. Schreyem in učiteljem Guštinom vred. Cerkveni letopis. Zlata maša svetega očeta. Prihodnje leto bo pel sveti oče svojo zlato mašo. Hrvatje so že osnovali slavnostni odbor s sedežem v Zagrebu. Bivši častnik duhovnik. V Inomostu je bil te dni posvečen v mašnika 33 let stari bivši dragonski nadporočnik Arbogast grof Attems Petzenstein. Štajerske novice. š Zadovoljni dr. Ploj. Dr. Ploj je poslal listom poročila, da se mu je v Ormožu izrekla zaupnica. Na kak način, — smo poročali v »Slovencu«. Dr. Ploj se mora čutiti silno negotovega, ker jc zadovoljen že z zaupnico ormoške »Sloge«, v katere odboru »Kmečka zveza« nima večine. Ako bi Ploj razumel, kaj mora v takem slučaju storiti mož, vprašal bi vse volivce s tem, da bi se podvrgel novi vo-litvi. A tega možak Ploj ne stori, ker ve, da bi volivci z njegovim moštvom neusmiljeno obračunali. š Zaslužni možje, ki zaslužijo odlikovanje. Iz Cirkovc pri Pragarskem se nam piše: Dovolite gosp. urednik nekaj prostora v vašem cenjenem listu. Mnogo je že bilo citati o požaru, škodi, potem o požarnih brambah v Mihovcah in Dragonji vesi, pa nihče se ni spomnil treh zaslužnih mož, kateri so še večjo škodo preprečili. Zato si štejemo v dolžnost, da tudi to malo pojasnimo. Ti trije zaslužni možje so g. stražinojstri iz Pragerskega, Cirkovc in Ptujske gore. G. Roje iz Pragerskega je bil v službi v Podovi. Ko je zagledal požar, najel si je takoj voz in se pripeljal v Dragonjo vas.vedoč za zmešnjavo, ki vlada ob takih slučajih. In glej, kakšen jc bil položaj: vse je vpilo, delalo pa skoro nič. Njegovemu pametnemu, dobro premišljenemu nastopu se je zahvaliti, da je rešil skoro polovico vasi. Požarne brambe so, kar je bilo čitati že iz drugih časnikov, delale bolj prepir, kakor pa gasile. V Mihovcah sta delovala gg. Plese in Planine. Z lastno nevarnostjo življenja je rešil g. Plevec fanta, ki bi bil gotovo zgorel. Pri tem je dobil hude opekline na rokah. Res žrtev svojega poklica. G. Planine pa jc pri tem delu toliko trpel, da je sedaj v bolnišnici. Zares, ti trije gospodi so veliko pripomogli in žrtvovali vse svoje moči, da se je marsikaj rešilo in da ni bilo tudi človeških žrtev. Zato pa priporočamo te tri zaslužne može slavn. c. kr. okrajnemu glavrstvu, da stori, kar je običajno v takih zadevah. š Ker je obklal svojo ljubimko Jožefino Rupnik, ki ni marala več zanj, so prisodili v Celju Petru Travnarju štirimesečno težko ječo. š Ne da bi dal predpisana znamenja, je zažgal trboveljski rudar Anton Cater dina-mitno patrono. Ranjena sta bila zato rudarja Omahne in Grabnič. Caterju so prisodili zato tedenski strogi zapor. š Roparski napad. V celjski okolici je napadel 16. t. m. neki 201etni lopov raznašalca kruha peka Achleitnerja, ga udaril s kamnom po glavi in mu hotel iztrgati denarnico in uro. Vnel se je boj. Došli ljudje so prepodili roparja. š Po neprevidnosti je ustrelil 261etni trgovski sotrudnik Fais Anton sedemletno hčerko gostilničarja Vrhovarja v Pristovi. Faisa so zaprli, ker so se bali. da se usmrti š Novi slovenjebistriški kolodvor je zdaj dokončan. Tožijo, da nikakor ne odgovarja razmeram, ker je vse premajhno. š Premeščen je iz Maribora v Gradec višji poštni kontrolor Jožef Dolžan. š Odnesel je rudarju Francu Hribarju v Trbovljah, pri katerem je stanoval, rudar Giuseppe Manfredo 72 K 85 h in pobegnil. Manfredu sa zato prisodili v Celju šestteden-ski strogi zapor. Ljubljanske novice. Ij Gospodu prelatu Rozmanu se je zdravje obrnilo na bolje. Zdravnik mu je dovolil, da sme dve uri na dan vstati, vendar obiskov ne sme še sprejemati. Ij Imenovanje. Poštni oficial Vekoslav Gregorič v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za poštni urad Pulj I. Ij Poročil se je danes notarski kandidat gospod dr. Josip KrevI z gdčno. Marto Reich, hčerko ravnatelja deželnega plačilnega urada. Ij C. kr. deželni šolski svet je sklenil protest na ministrstvo proti imenovanju profesorja Rothauga. Liberalni člani c. kr. deželnega šolskega sveta se danes v Ljubljani s tem ponašajo, da bi zakriti očitke zaraid svojega ravnanja v Proftovi aferi. Ij Novi maši. Prihodnjo nedeljo bo pel v tukajšnji frančiškanski cerkvi novo mašo P. Henrik Damiš, drugo nedeljo pa bo pel v isti cerkvi novo mašo g. Edvard Šimnic. Ij Umrl je danes opoludne na zastruplje-nju krvi vsled rane na nogi dijak VI. realčne-ga razreda g. Ludovik Rovšek. Znan je bil v dijaških krogih kot marljiv dijak in obče priljubljen. Bodi mu žemljica lahka! Ij Župnik Vrhovnik je poslal nazaj diplomo čast. članstva pevskega društva »Ljubljane«. S tem je najbolj osvetlil — sebe. li Obravnava proti Ernestu Chamu in tovarišem v zadevi znanih izgredov in v zadevi volivnega zakona se bo vršila dne 25. julija ob 4. uri popoldne pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Ij Na narodno gledališče v Pragi je angažirana bivša članica slovenskega gledališča gdčna. Noskova. Ij Utonil je danes dopoldne na vojaškem kopališču prostak tukajšnjega sanitetnega oddelka Friderik Konrad. Ko so ga potegnili iz vode, ga niso mogli več oživiti. Truplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico. Ij Ženin zbežal. Neki zidarski pomočnik se je bil seznanil v Šiški z neko delavko, s katero se je imel te dni poročiti. Na dan poroke je pa ženin rekel nevesti, da ima še nekaj opraviti, nakar je tudi odšel. Nevesta in priče so zidarja čakali, toda ta se ni več vrnil. Zbal se je poroke in neznano kam-odšel. li Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjim se jc peljal na kolesu 131etni Fortunat Pontello čez Marijin trg, kjer je zadel v trgovčevo vdovo Marijo Slitscherjevo in jo na roki in nogi lahko telesno poškodoval. Ij Etbin Kristan poučuje sedaj v šoli »Dramatičnega društva« deklamacijo. Ij Umrla je v hiralnici Margareta Zupančič. — Umrli sta Marija Rodej in na Rade-ckega cesti je umrla gostija Doroteja Konic, stara 78 let. Ij Na ledenicah so tatvine skoro vsakdanje. Ce bi bili ledeničarji, (pazniki, ključarji ledu), kar bi bilo umestno, še tedaj bi se težko popolnoma kontroliralo. Prosi se in opozarja občinstvo, trgovine in gostilničarje, da pod nikakoršnimi pretvezami ne kupujejo drugače kot v mesnici oziroma v drevoredu, sicer bodo imeli sitnosti, ker so tatovom mesa že na sledu. Ij Nasilen berač. Včeraj je prosjačil po mestu že predkaznovani 351etni Franc Ker-inavner, rodom iz Vnanjih goric in kjer ni dobil daru radovoljno, ga je hotel imeti s silo. Ko se mu je očitalo, da je mlad in da lahko dela, se je Kermavner odrezal: »Bik naj dela, k' je močan, jaz se pa lahko preživim z beračenjem.« Kermavnerja so dejali pod ključ. Ij Umrla sta: Ana Lavrič, šivilja, 27 let, Cesta na Kodeljevo št. 1 iu Franc Lavtar, gostač, 56 let. Razne stvari. Japonci v Budimpešti. V Budimpešti se že dalje časa mudi pet japonskih časnikov, da prouče ogrsko konjerejo in nakupijo konj za armado. Ker je med njimi tudi neki star general, ki je zelo podoben Kurokiju, se ie po mestu takoj raznesla vest, da je Madjarc počastil s svojim obiskom slavni zmagalec pri Liaut-čangu. — Železniški minister dr. Derschatta potuje iK) Češkem. V Plznu je prisostvoval bla-goslovljenju novega kolodvora. — Poročila o naraslih vodah. Dne 16. t. mes. je prestopila Donava bregove pri KIo-sterneuburgu. Oblak se je utrgal 16. t. m. popoldne in je napravil v Badnu, Voslauu, Ra-daunu do Št. Hipolita veliko škode. V Greinu so morali prebivalci zapustiti mnogo hiš. V opavski okolici se je podrl neki most in neka hiša. Tudi iz Berolina dohajajo poročila o škodi, ki jo je provzročila narasla voda. Dinglingerjeva tvornica ima škode 10.000 m., pri papirnici »Weltende« je pa podplavila voda poslopja in odnesla vrte. Vojaški zrakoplov, ki sc da dobro voditi, so te dni poizkusili v Berolinu. Zrakoplov je manevriral v višini 1500 metrov s hitrostjo 50 kilometrov v uri. Na gondoli ima prostora šest oseb in nekaj strojnih pušk. Kuga v Indiji. Državni tajnik za Indijo MorIey je 16. t. m. v zbornici povedal, da je v prvih šestih mesecih leta 1907 v celi Indiji za kugo umrlo 1,060.067 ljudi. Nevesto ustrelil. Po nesreči jc ustrelil v okavski okolici neki neprevidni kovaški pomočnik svojo nevesto Frommel. Nameril je na njo s samokresom, misleč, da ni nabit. A samokres je bil nabit in kroglja je usmrtila nevesto. Na zastrupljenih klobasah je obolelo v Frankobrodu v bolnišnici 26 sestra. V reko Ino je vrgel italijanski godbenik Veronesi godbenika Bettija. Bctti iu Veronesi sta se sprla in stepla v Inotnostu. Bila sta ustanovitelja in lastnika plcsalne godbenc družbe. Bettijevega trupla še niso našli. Iz strahu pred dvobojem se jc usmrtil v Debrecinu debrecinski mestni uradnik Kolo-man Gyory. REFERAT O VOLITVAH BULICA IN BJE-LODANOVlCA. Zaderski »Narodni List« je doznal, da bo referat o verifikaciji volitev, poslancev Buliča in Bjelodanoviča poverjen poslancu dr. O. Rybaru._ Telefonska in brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. julija. Pričetkom današnje seje je odgovarjal ministrski predsednik Beck na interpelacijo poslancev Periča in Ivčeviča v zadevi vpliva Hrvaške na nagodbeno vprašanje, da postava pozna kot ustavne zastopnike le dežele zastopane v državnem zboru in dežele krone sv. Štefana, ne pa samo hrvaškega deželnega zbora. Z ozirom na interpelacijo o izjavi ogrskega ministrskega predsednika VVeckerla o pravnem stališču Ogrske napram Bosni, odgovarja ministrski predsednik, da je merodajna le berolinska konvencija med Avstroogrsko in Turčijo. Sicer pa se je prepričal, da VVeckerle ni hotel dvomiti o pravicah Avstrije. (Dobro klici.) Zbornica razpravlja o drugem branju proračunskega pro-vizorija. AERENTHAL V ISCHLU. I s c h 1, 18. iulija. Cesar je sprejel danes v daljši avdijenci barona Aerenthala, ki mu je prišel poročat o svojem sestanku s Tittonijem. SLOVENSKO UČITELJIŠČE V GORICI. Gorica, 18. julija. Novo slovensko moško učiteljišče v Gorici se bo zgradilo na prostoru med gimnazijo in ženskim učiteljiščem. Vlada se na pritožbe in proteste Italijanov ne ozira. VARNOSTNE ODREDBE V TRSTU. Trst, 18. julija. Policija o svojih poizvedbah glede na morilca obeh kočijažev ničesar ne objavlja, najbrž morilca še nI zasledila. Včeraj je zaprla zopet 27 oseb, katere je zasledila v starem mestu, koder je preiskala vse gostilne, stanovanja in tolerančne hiše, kar bi seveda bila morala že zdavna storiti. Našli so mnogo oseb, ki so imele pri sebi orodje za vlom in mnogo izgnancev iz laškega kraljestva. Kočijaža Florijana Ku-čer so predvčerajšnjim trije neznanci oklo-futali, ker jih ni ob 11. uri ponoči hotel peljati v okolico, kakor so zahtevali. VARNOST V TRSTU. Trst, 18. julija. Včeraj je bil delavec težak Ferdinand Zapettini v Trstu na ulici delF Istria zahrbtno smrtnonevarno zaboden tako, da ie malo upanja, da bi okreval. Trst, 18. julija. Na ulici delPlstria je neki težak, Jožef Sosou, z nožem ranil žensko Ano Franchini, ki je živela z njim skupaj. Rana je nevarna. DR. FAIDUTTI. Trst, 18. julija. Govori se, da so vsled tožbe stolnega prošta goriškega, državnega poslanca dr. Faiduttlja, v preiskavi pred goriškim cerkvenim sodiščem štirje profesorji na bogoslovskem učilišču v Gorici. Obtoženci da so razširjali o Faiduttiju gotove neresnične vesti. DEKRET SV. KONGREGACIJE INDEKSA. Rim, 18. julija. »Osservatore Romano« objavlja dekret sv. kongregacije indeksa, kjer se formalno obsodi 65 trditev katoliških modernistov. Obsodbe se večinoma nanašajo na takozvano nedogmatiško krščanstvo. VOJAKI POGNALI VSE MEŠČANE V BEG. Perpignan, 18. julija. Ker so se tukajšnji meščani norčevali in psovali vojake 24. kolonialnega pešpolka, so se vojaki včeraj zbrali — bilo jih je 300 — in z bajoneti ter puškami letali po cestah in podili meščane pred seboj. Pred neko kavarno so se razbili. KORUPCIJA V ITALIJI. — NASI. S i r a k u z a , 18. julija. Tu je množica zahtevala od vojaške godbe, da igra himno Nasijevo. Ker kapelnik tega ni hotel storiti, je množica demonstrirala. M e s s i n a , 18. julija. Dijaki so protestirali proti aretaciji Nasijevi. Odvetniki so v znak protesta izostali od sodnijskih razprav. Genova, 18. julija. Baron Garofalo je nabral nebroj gradiva, ki ga bo dal na razpolago ministru Orlandu in ki dokazuje velikansko korupcijo, ki vlada pri genovskih sodiščih in na magistratu. KOREJSKI KRALJ ODSTAVLJEN. S o u 1, 18. julija. Korejski ministrski predsednik je pozval korejskega kralja, naj odstopi, ker je na mirovno konferenco v Haag poslal odposlanstvo. Pričakovati je, da korejski kralj vsak čas odstopi. »NOVOJE VREMJA« PROTI TROZVEZI. Peterburg, 18. julija. »Novoje Vre-mja«, ki zadnji čas ostro napada Francosko in dvozvezo, napada v članku od 17. t. m. še ostrejše trozvezo. Trozveza koristi le Nemčiji, ki zna zvezatl Avstrijo z Italijo, dasi so interesi teh držav čisto nasprotni. Sedaj pa je podaljšanje trozveze gotova stvar v veselje Nemčiji. ZA DELAVSKA STANOVANJA. Santiago de Chile, 17. julija. Za zgradbo delavskih stanovanj je najela čilen-ska vlada šest milijonov pezet. Delniška družba ^ZDRUŽENIH PIVOVAREli" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pcliljetuc na dem sprejema rc^touratcr „J