TRUOJNI ODGOVOR.
Pohorska narodna pripovedka. — Zapisal L. Vrhovski.
Nu bart je biu 'ni bčgi paur, kakošnih je še zej dosti po svieti. Sremok je biu doužen na vsieh krojih, tudi štibro ni do-fulgav plačiivat. Nu bart nu jutru pride h' jemu gršinski birič, ga fadrat za štibro. Pavra pa glih tej dama ni bolo, tudi go-spodenje kar, nu pa te vječi čjire. Samo 'ni sremački puob je biu dama. Tistiga bara birič: „Ke pa su ača?" „Ača su nesli v mlin za ti 16nski kruh." „Ke pa sumčti?" „M6ti dielaju v lesu josnu, dama pa lopu." „Ke pa je sestra?" „Tista pa je tam v uni koči, ku 'mo joak za ti Ionski smieh." Birič ne bara nič več, gre duomo, 'nu pa vse gu-spuodu povie.
Guspuod, v&s ževčen, čie tistiga sre-moka videt, nu pa da mu tiste bisiede vse razloži. Pošle pdjga.   Ka srem6k pride, ga
nerpre bara: „K6 su ača nesli v mlin za ti Ionski kruh?" „Nič druga tistu ne pomieni, ku da Ioni smu mo'li na pusodu vzet krušnu, letus bumu ju še le varnili, ku smu zmlotili. Tistu su nesli v mlin." „Ka pa tej m6ti, da dielaju v lesu jdsnu, dama pa lopu?" „Nu metleje su šli dubivlat v lies, ke su tiste veje zriedili, je bol josnu, ku boju pa dama pomietali, bude pa lopu po tlieh." „Ka' pa tej sestra, ku se joače za ti Ionski smieh?" „Tak je lejte bolo. Loni je mjela zmirum svote, se je smejola nu — nor'la, letus pa je astola sdma z 'nem mdlim utrakum. Nima včosi kaj jest, tej se pa lahku joače."
Ku je guspuod vse tito slišau, je šinkau tistemu pauru vsu štibru, puobu pa je dau še ni zlat nauarh.
'^^^^^^f^Zz^'
SOLDINOVI PIJANCI.
Pesem Jurija Vodovnika. —Zapisal L. Vr h o vsk i. !)
Ste culi moji znanci, kaj v Skomri se godi ? Soldinovi pijanci so stradali kak psi.
Ni b'lo mesa, ni b'lo kruha, ni b'lo že več klobas, da je lačnega trebuha 'jim že vstajal slednji las.
O polnoči je bilo, zakuril je oštir. Grenko se je kadilo, se kuhal je krompir
Devet oseb je bilo, ko jih pokliče jest. Pa kaj se je storilo . krompirjev samo šest.
V oblicah so ga jedli, so stali vsi pred njim. Pa vsi so že dol sedli, da b' siti b'li za njim.
0 To popevko sem slišal še kot majhen dečko. Izpričuje mi, da je rajni Jurij kot tkavec večkrat zašel po delu na severno stran Pohorja. Tudi sem slišal, kako so se stari ljudje pogosto o njem menili. Tudi svatoval je tukaj. To ve povedati ženkica, sedaj že čez 85 let stara.                                    Pis.