Poiitični ogied. Avstrijske dežele. V ponedeljek je bilo pri svitljem cesarja v avdijenci predsedništvo drž. zbora dr. Smolka, baron Cblumecky in dr. Katbrein. Cesar jim je rekel, da želi; naj se v drž. zboru sklepa o rečeh, ki so naštete v prestoluem govoru, tedaj v prvi vrsti o gospodarskih reččb. Tako v celem utegne ae pač to izgoditi, toda težko, če se gospoda vea čaa zdrži političnib stvari in nam se dozdeva, da to tudi ni mogoče. Do zdaj so bile že štiri aeje, pa vse skorej brez pomena iu 8 kraja pač tudi ni mogoče drugače. Volitve v razne odseke so se izvršile gladko, prav tako, kakor ao se poprej v klubib dogovorili gledč na nje. V devetih odsekib so tudi slov. poslanci, med njimi je g. Miba Vošnjak in sicer v obrtnem odseku. — Stajaraka c kr. kmetijaka družba razpisuje službo učitelja za mlekarstvo, toda le v nemškib Hatib in tudi ne tirja od njega, da zna slovenski. Po takem pa ga naj tudi plaiuje le iz nemškega denarja, ne pa iz denarja svojih slov. udov in pa iz državne podpore! — Na Koroško pride za avskultanta pri c. br. okr. sodnijah naš rojak, g. J. Kotnik, domu iz Velenja. To je sicer dobro, toda treba bi bilo tudi siov. sodnikov v višjih službah, y te pa silijo vselej le nemško gospodo. — V Ljubljani 80 zmagali pri dopolnilnib volitvah v mestni zastop možje ,,Slov. društva", toda kakor je podoba, ,,z vso silo". No, to sicer nič ne dene, ali želeti je, da preneba sedaj tisto nespodobno ščuvanje, katerega je doslej bilo vse meato polno. — Župani ajdovskega okraja na Goriškem so se bili dne 12. aprila zbrali na Goričici ter so sklenili prositi visoko vlado, da se zniža zemljiški dayek, ker so se bila zemljišča vcenila previsoko.Žal, da je tudi pri nas tako. — V Trstu noče gospoda na c. kr. pošti znati slovenaki ter se ji izgodi včasib, da pošlje slov. pisma n. pr. namesto v Gorico, kje kam na Hrvaško. Tu bode pač treba pritožbe do c. kr. ministerstva na Dunaji. — Na Hrvaškem čuti se vsako leto več potresov in meni se, da bodo 8 čaaom še močneji, kakor doslej in torej nevarni. — Vogerskem drž. zboru se vrši posvetovanje o načrtu postave, po kateri se na novo vredijo sodnije. Doslej se ni bilo vselej zanesti na nje in je večkrat trpe!a pravica naaproti krivici. Naj postane naprej v tem oziru bolje! Vunanje države. Naša avitla cesarica biva sedaj v Rimu in pravi se, da obišče, če tudi le na tihem, sv. očeta Leona XIII. — Višji mojater italijanskib franoasonov je nek jud Lemmi in sedaj se je izvedelo, da ao ga bili pred leti obsodili v ječo za voljo tatvine, pa jim je možic zbežal. Lepo društvo je torej to, ki ima na čehi tatii. — V Cerdi blizo Palerme je 2000 kmetov ugovarjalo zoper novi davek, ki ga tam plačuje vsaka rodbina ne glede na to, ali glešta kaj ali se živi le od avojib rok t. j. od dela. Vdrli so v ječo ter iztrgali iz nje tovariše, ki jih je bila gosposka zaprla. Oj lepa Italija! — Na Francoskem poviša se colnina t. j. davek na blago, ki prihaja iz drugib dežel, za precejšnjo vsoto. To pride pač prav drž. kasi, ne pa tako trgovcem, zato so zadnji zoper vsako povišanje tega davka. — V a ngleškem drž. zboru sklepa se poatava, ki meri na to, da si iraki krnetje nakupijo zcmIjišta, ki jih imajo doslej le v najemu ali nv štanta". To je že tedaj vendar le nekaj za uboge, tlačene Irce. — Knez Bismarck ni dobil pri volitvi za drž. zbor v Berolinu večine in treba je ožje volitve in pri tej brž ko ne zmaga knez. — Po Nemškem je počil glaa, da je vojska z Rusi že tako, kakor gotova, nemška vlada pa pravi sedaj, da ni na taki govorici uič resnice. Dobro, če je ni! — Na dvoru ruskega carja se nekaj plete, toda ne zna se prav, kaj, le toliko je gotovo, da dela caru lastna rodovina preglavico. Veliki knez Mihael mora z doma na 5 let in njegova mati Feodorovna je umrla prav na naglem. — Rumunski kralj Karol je praznoval 251etnico svoje vlade; na prestol v Bukreštu je priael po spletkab kneza Bismarcka in še ima aedaj nasprotnikov v deželi. — Prejanji srbski kralj, znani Milan je že odšel iz Belega Grada in misli se naseliti v Parizu. No, on ljubi živIjenje, kakor je v tem mestu, toda težko, čo mu bode za to dovolj cvenka! — Na otoku Krf, ki je del grške države, so nastali nemiri in sicer zoper jude, ker jib imajo na sumu, da so nmorili mlado kršč. dekle. Le-to so v resiiici našli mrtvo v tistem delu mesta, kjer prebiva najvee judoy. — Razpora med Menelikom, abisinakim cesarjem v Afriki in laško vlado še ni konec in Menelik se brani podpisati pogodbo, kakor mu jo Italija ponuja. — Harriaon, predaednik republike zedinjenib držav v severni Ameriki, dela na to, da odpravi s oasom iz cele Amerike tuje t. j. trgovce iz Evrope ter pravi, da jih Ameriki ni treba, ker ima blaga dovolje doma, v Evropo pa ga pošljejo lebko domači trgovci. To je aicer velika misel, toda najbrž ostane le pri misli, kajti trgovina bodi svoja pota ter ne vpraša veliko, kaj da kdo o njej misli, ampak kaj ji ,,več neae". Smešnica 17. rČlovek", zatrjuje krčmarica trgovcu iz meata, ,,človek ae pač moti v r-aaib. Zmerom aem vas sodila po vašem uosu za juda pa hvala Bogu, da niste". — ,,Saj rea", odvrne jej trgovec, ,,re8 ae moti človek lehko. Jaz sem bil doslej zmirom mialil, da dolgi lasje niso znamenje kratke pameti ženake".