Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2019, {tevilka 3, letnik 8 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2019 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka slovenskidom@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Jasmina Dla~i} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 9 Iz svetov 18 Iz pouka DPS 19 Si-T 20 Literarni koti~ek 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Reka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 MePZ: ponedeljek 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 ali po dogovoru Folklorna skupina: sreda 19.00 21.00 Planinska skupina: torek 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek ob 18.00 Glasbena skupina: torek 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek 16.00 20.00 Mladinska skupina: sobota popoldan, po dogovoru Likovna skupina: po dogovoru Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 S opotja tokrat spremljajo dogodke ob izteku prejšnje in za~etku te kulturne sezone. V krovni organizaci­ji, društvih in svetih v novem mandatu se je zvrstilo ve~ novosti, pobud in sre~anj, tudi v Sloveniji: predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman se je udeležila sej državnega zbora Republike Slovenije (RS) in opozorila na dolo~ene težave v naših organizacijah, nadaljevala pobude za uvedbo slovenskega jezika v javne šole in soorganizirala razstavo Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, ki je potekala v okviru letošnjega sre~anja rojakov z vsega sveta, poimenovanega Dobrodošli doma, v Radovljici. Tam je program obogatil tudi KPD Bazovica z glasbeno skupino. Društvo je gostilo skupino literarnih ustvarjalcev iz Slovenije in hrvaške, pevski zbor društva upokojenih u~iteljev iz Corka na Irskem in tudi letos razstavo likovne skupine Plavo svjetlo, mešani pevski zbor (MePZ) pod vodstvom Zorana Badjuka pa se je znova udeležil pevskega sre~anja v Šentvidu pri Sti~ni. Sopotja beležijo tudi nastope folklorne skupine (FS) KPD Bazovica, sodelujo~e na prireditvi v Buzetu in udeležbo društva na festivalu Porto Etno na Reki. Planinska skupina se je odpravila na ve~ pohodov in izletov ter med drugim sodelovala na slovesnosti v po~astitev spomina na bazoviške junake v Bazovici nad Trstom. ^lani slovenskih manjšinskih svetov v novem mandatu za~enjajo delo, v Matuljih s sre~anjem s predstavniki iz Slovenije in izletom v Idrijo. Slovenijo so obiskali tudi udeleženci dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) z Reke in iz Istre. Literarni koti~ek izpolnjuje poezija neutrudne rojakinje Marije Šenk, rubrika Slovenske informativne to~ke (Si-T) pa dejavnosti Sveta za narodne manjšine Republike hrvaške (Rh), Pal~ave šiše in reške galerije Principij. Žal nas je v septembru nepri~akovano in prezgodaj zapustil podpredsednik SKD Snežnik Tomo Petra~, ki se ga spominjamo v rubriki In memoriam. Sodelavka Dragica Jakseti~ se je tokrat ozrla na ve~ obrazov Balkana, rubrika Sre~anja pa predstavlja svetovalko Upravne enote (UE) Ilirska Bistrica Majdo Udovi~, po prijaznosti in posluhu znano in priljubljeno tudi med rojaki na Reki in širše. Znova vabimo k sodelovanju vse, ki se ukvarjate s prozo, poezijo, fotografijo ali likovno umet­nostjo. Iskreno vabljeni! y Uredništvo Uvodnik OBVESTILO Nova tajnica v KPD Bazovica N a za~etku nove kulturne sezone je tajniško delo prevzela Sandra Grudeni}, ki je z društvom in dosedanjo tajnico Evo Ciglar sodelovala v okviru razli~nih projektov, podrobneje pa smo jo predstavili v prejšnji številki Sopotij. Eva Ciglar po petih letih v KPD Bazovica odhaja na novo delov-no mesto, kot je napovedala, pa ostaja dejavna ~lanica zbora in dramske skupine tudi v prihodnje. Eva Ciglar in Sandra Grudeni}. Foto: Eva Ciglar POPRAVEK V prejšnji številki Sopotij je bilo v rubriki Sre~anja napa~no zapisano ime ravnateljice OŠ Kozala. To je Kim Ani} in ne Bla­ženka Baji}, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za napako se iskreno opravi~ujemo. y Uredništvo Novi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Konec julija se je iztekel mandat dosedanji veleposlanici RS v Rh dr. Smiljani Knez. Dr. Smiljana Knez je za svoje delo na hrvaškem prejela ve~ ~estitk in izre~enih priznanj, uspešno je sodelovala tudi z rojaki, ki pohvalno ocenjujejo predvsem njena prizadevanja za uveljavitev slovenš~ine, zlasti na Reki. Kot pomemben dosežek namre~ poudarjajo uresni~itev ve~ kot dvajsetletne želje – pridobitev lektorata za slovenski jezik na reški filozofski fakulteti, za kar se je dr. Smiljana Knez prizadevno in uspešno zavzela in za kar so ji zelo hvaležni. Dr. Smiljano Knez je po veleposlaniškem mandatu v Zagrebu predsednik RS Borut Pahor s 1. avgustom imenoval za svojo svetovalko za zunanje zadeve. Novi veleposlanik RS v Rh je Vojislav Šuc (1954). Na spletni strani veleposlaništva je zapisano, da je leta 1982 diplomiral na Fakulteti za družbene vede – FDV (do leta 1991 Fakulteta za sociologijo, po­litologijo in novinarstvo – FSPN, op. ur.) Univerze v Ljubljani in je univerzitetni diplomirani politolog, na Ministrstvu za zunanje zadeve RS zaposlen od leta 1991, pred napotitvijo na hrvaško pa je opra­vljal delo veleposlanika v Direktoratu za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo. Ve~ na: www.zagreb.veleposlanistvo.si. 27. maj, INV, Ljubljana Politi~na participacija Slovencev na Hrvaškem, predstavitev IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Dr. Barbara Riman, Marjana Mirkovi} in Vasja Simoni~, foto: Jasmina Dla~i}. N a Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je reška enota te ustanove pripravila razpravo o politi~ni participaciji in aktivnosti pripadnikov slovenske skupnosti na hrvaškem. Razmere in izkušnje so v sodelovanju z Zvezo slo­venskih društev na hrvaškem predstavili predsednik Sveta slo­venske narodne manjšine Primorsko-goranske županije (PGŽ) Vasja Simoni~, Marjana Mirkovi}, ki je svet vodila v prvem in drugem mandatu (2004–2007, 2007–2011) ter vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman, ki je tudi predsednica krovne organizacije. Spregovorili so o splošnem položaju Slovencev na hrvaškem, predvsem o neuveljavljenih pravicah, opisali delovanje 30. maj, Mestna hiša, SKD Lipa, Buzet Slovenš~ina v Buzetu S hospitacije, osebni arhiv Eve Ciglar. V okviru hospitacije pri dopolnilnem pouku slovenš~ine v društvu Lipa v Buzetu sta to istrsko mestece obiskala pred­stavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) RS in Zavoda za šolstvo RS, Roman Gruden in Eva Jurman. Ob tej priložnosti ju je sprejel buzetski župan Siniša Žuli}, sre~anja pa so se udeležili tudi predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman, predsednik Slovenskega kulturnega društva (SKD) Lipa Boris Grželj in u~iteljica slovenš~ine v tem društvu Eva Ciglar. Osrednja tema je bilo u~enje slovenš~ine, ki v Buzetu poteka v dveh oblikah, kot dopolnilni pouk, ki ga v SKD Lipa za štirinajst udeležencev pou~uje profesorica razred­manjšinske samouprave na lokalni in žu­panijski ravni ter formalno možnost izvo­litve (slovenskega) poslanca v hrvaški parlament. Slovenci na hrvaškem na ne­davnih manjšinskih volitvah niso izkori­stili vseh možnosti za izvolitev svetov in predstavnikov kot teles manjšinske samo­uprave. Okrogle mize so se udeležili sodelavci INV-ja ter predstavniki Urada Vlade Re-publike Slovenije (RS) za Slovence v za­mejstvu in po svetu, Ministrstva za zu­nanje zadeve RS in Veleposlaništva Re-publike hrvaške (Rh) v RS. O pomembnosti tematike pri~a dejstvo, da je sre~anje trajalo ve~ kot dve uri; obisko­valci so bili zelo zainteresirani in so po predstavitvi sodelovali v zanimivi razpravi. y Barbara Riman nega pouka Eva Ciglar, in kot izbirni predmet na podlagi manjšinske zakono­daje na Osnovni šoli (OŠ) Vazmoslav Gr-žalja, kjer je u~iteljica Andrea Šlosar in ga obiskuje trinajst u~encev. Siniša Žuli} je ob tej priložnosti opozoril na pomen, ki ga ima ta dejavnost v obmejnem okolju, tradicionalno vsestransko povezanem s sosednjo Slovenijo, Roman Gruden se je med drugim zahvalil županu za podporo pri teh prizadevanjih, Barbara Riman pa je izrazila zadovoljstvo, ker so rojaki lepo sprejeti in vpeti v lokalno življenje, imajo možnosti za delovanje in svoje prostore, kjer poteka DPS, pohvalila pa je tudi izjemno sodelovanje z mestnimi oblast-mi. Posebej razveseljivo je še, je poudari-la, da pou~evanje slovenš~ine uspešno poteka v OŠ Vazmoslav Gržalja in da je podana pobuda tudi za uvrstitev slo­venš~ine na srednješolsko raven v Buze­tu. y Marjana Mirkovi} 7. junij, HRT Regionalni center Reka Predstavniki RTV Slovenija pri vodstvu reškega HRT centra E kipa Radiotelevizije (RTV) Slovenija je tudi letos uspešno sodelovala v medijski regati hrvaške radiotelevizije (hRT) na Reki. Ob tej priložnosti je na pobudo RTV Slovenija pri vod­stvu Regionalnega centra (RC) hRT na Reki potekalo sre~anje o možnostih sodelovanja v ~asu dogodka Evropska prestolnica kulture, Reka 2020, pa tudi o možnostih trajnejšega sodelova­nja. Kot je v predlogu med drugim zapisal generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, gre predvsem za dogodke z obmo~ja Reke in Kvarnerja, ki so zanimivi tudi za slovensko in itali­jansko manjšino, RTV Slovenija pa bi v izmenjavo ponudila vsebine, zanimive tudi za pripadnike italijanske skupnosti iz RC Koper - Capodistria. Pogovora v reškem RC hRT so se udeležili Irena hrvatin, ki opravlja dolžnosti vodje, in urednik Radia Reka Alen ^emelji} ter z RTV Slovenija generalni direktor Igor Ka­dunc, predstavnika RC Koper -Capodis­tria, Antonio Rocco in Mojca Petri~ Bužan ter Aleš Smrekar z Radia Slovenija. Nav-zo~i sta bili tudi predsednica Zveze slo­venskih društev na hrvaškem Barbara Riman in urednica Sopotij kot ~lanica Ko­misije Programskega sveta RTV Slovenija za Slovence v sosednjih državah. 11. junij, MSU, Zagreb Dan državnosti RS V eleposlaništvo RS v Rh je sprejem ob letošnjem dnevu državnosti pripravi-lo v Muzeju sodobne umetnosti (MSU), in sicer v sodelovanju z društvom Slovenski dom in Svetom slovenske narodne manj­šine Mesta Zagreb. Vabilu na sprejem so se odzvali predstavniki diplomatskega zbora ter kulturnega in javnega življenja, slovenski in hrvaški gospodarstveniki ter številni rojaki iz slovenskih društev na hrvaškem, med njimi tudi iz Lovrana, Gorskega Kotarja in Reke, dogodka pa se je udeležila tudi predsednica krovne orga­nizacije Barbara Riman. Kulturni program ob tej priložnosti sta s pevskim nastopom ob glasbeni spremlja-vi Zorana Šonca zapolnila Anja Žabkar in Matic Zakonjšek, na ogled pa je bila tudi zanimiva razstava skupine Laibach. Pogovor o možnostih sodelovanja je izluš~il ve~ predlogov, med drugim na radiu za objavo informacij za turiste tudi v slovenš~ini, redni krajši tedenski pregled dogodkov v slo­venš~ini, prevzet z RTV Slovenija, in vklju~itev mese~nih po­govorov s predstavniki slovenske skupnosti o aktualnih vpr­ašanjih. Za televizijski program pa je Barbara Riman med drugim predlagala sodelovanje med oddajama Dobro jutro, vklju~evanje v živo o aktualnih temah in studijske povezave ter posredovanje sicer maloštevilnih, a zanimivih prispevkov iz oddaje Prizma o dejavnosti rojakov na hrvaškem za objavo v programu RTV Slovenija. y Marjana Mirkovi} Predstavila se je z dokumentarnim gradivom, ki je nastalo v ozadju koncertov avgusta 2015 v Pjongjangu ob 70. obletnici osvoboditve korejskega polotoka, in z deli, ki prinašajo podobe iz vsakodnevnega življenja ljudi iz Severne Koreje. Razstava je bila organizirana v sodelovanju z galerijo Photon iz Ljubljane. Marjana Mirkovi}, www.slovenci-zagreb.hr IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 13. junij, 20. september, DZ RS, Ljubljana Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu B arbara Riman se je udeležila šeste in sedme redne seje Komisije Državne­ga zbora (DZ) RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na dnevnem redu šeste seje, ki je poteka-la 13. junija, je beseda tekla o ~ezmejnem sodelovanju v okviru evropske kohezij­ske politike in podpori mladim Sloven-cem v zamejstvu in po svetu. Glede prve teme je Barbara Riman pove­dala, da so za slovenska društva na hrva­škem ustrezni le manjši projekti, predvsem zaradi deleža finan~nih sredstev, ki jih morajo partnerji vnaprej zagotoviti. Glede druge teme, to je o izvajanju Akcij­skega na~rta sodelovanja in podpore mla-dim Slovencem v zamejstvu in po svetu, se je ozrla na podro~je izobraževanja in pri tem kot zelo pomembno poudarila, da je bolje, ~e u~itelji slovenš~ine izhajajo iz okolja in so vpeti v dejavnost društva. Opozorila je še na pomen pou~evanja slo­venš~ine kot izbirnega predmeta v javnih šolah na hrvaškem ter posebej izpostavila vlogo štipendij in pri tem pristojne pozvala k ve~jemu številu odobrenih prošenj. Sedma redna seja omenjene komisije je potekala 20. septem-bra, na dnevnem redu pa je bila tudi seznanitev s poro~ilom Vlade RS o realizaciji na~rtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence zunaj meja RS v letu 2018. Kot je med drugim zapisa-no v gradivu za sejo, je "najštevil~nejša in najbolje organizirana ter najbolje zaš~itena avtohtona narodna skupnost v Italijanski republiki, najšibkejša in v primerjavi s slovenskimi skupnostmi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem tudi najmanj zaš~itena pa je avtohtona narodna skupnost v Republiki Hrvaški". To dejstvo je na seji izpostavila tudi Barbara Riman in med drugim opozori-la, da brez dolgoro~no na~rtovane pomo~i Slovenije ter vzpo­stavitve ustanov in medijske podpore ni mogo~e pri~akovati krepitve slovenske skupnosti na hrvaškem. y Marjana Mirkovi}, www.dz-rs.si 4. julij–5. oktober, NUK, Ljubljana Dobrodošli doma 2019: Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem, razstava ni predmet. Navzo~e je nagovorila tudi ravnateljica NUK-a Martina Rozman Sa­lobir, razstavo pa je odprl minister, pri­stojen za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef ^esnik, ki je izrazil pod-poro dr. Barbari Riman tudi kot predse­dnici krovne organizacije in med drugim spomnil na svojo željo – odpreti muzej slovenskega izseljenstva. Med obiskoval­ci so bili poleg ~lanov ve~ slovenskih dru­štev iz hrvaške tudi nekdanji minister, Navzo~e sta nagovorila V okviru letošnjega Vseslovenskega sre~anja in sre~anja Do-pristojen za Slovence v zamejstvu in po tudi dr. Barbara Riman brodošli doma ter ob visokem jubileju, devetdesetletnici svetu, akademik Boštjan Žekš, dr. Vera in Darko Šonc, foto: Marjana Mirkovi}. društva Slovenski dom v Zagrebu, je bila v Razstavni dvorani Kržišnik - Buki}, predstavnika Ministr-Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani odprta stva za izobraževanje, znanost in šport razstava Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem, organizira-ter Zavoda RS za šolstvo Roman Gruden na v sodelovanju z INV-jem. Avtorici razstave, vodja reške eno-in Veronika Pirnat ter predstavnik vele­te INV-ja dr. Barbara Riman in vodja Zbirke tiskov Slovencev poslaništva RS v Rh Matjaž Marko. zunaj RS v NUK-u helena Janeži~, sta predstavili dejavnost Program je lepo obogatil glasbeni nastop društev, pogled v zgodovino in nekatere vidne rojake. brata in sestre Eve in Mirona Lon~ari}a z Na odprtju je navzo~e pozdravila direktorica INV-ja dr. Sonja Reke ter klape Dalmar hrvaškega kultur- Novak Lukanovi} in poudarila pomen razstave o manjšini, v nega društva iz Maribora, povezovala pa Sloveniji manj znani, in raziskovanje te teme, s katerim je prva ga je glavna tajnica Slovenske izseljenske za~ela dr. Vera Kržišnik - Buki} z INV-ja, zdaj pa ga nadaljuje matice (SIM) Jasmina Ili~. Razstavo je dr. Barbara Riman. Obiskovalce je nagovoril tudi predsednik spremljal tudi katalog avtorice dr. Barbare Slovenskega doma v Zagrebu Darko Šonc, ki je spomnil na dol-Riman z uvodnim besedilom helene Jane- goletne vezi med narodoma in njuno skupno zgodovino ter na ži~ in izvirno karikaturo Bojana Grlice. jubilej zagrebškega društva, ki je preživelo štiri države in tudi v V okviru razstave so bili organizirani tu­prihodnje ostaja na poti kulture in povezovanja. di vodeni ogledi avtoric in predavanja: O razstavi in slovenski skupnosti na hrvaškem je na kratko dr. Barbara Riman je 5. septembra spre­spregovorila tudi dr. Barbara Riman, ki je izrazila obžalovanje, govorila o Slovencih na hrvaškem, Mar-da ni izobraževalnih in kulturnih ustanov ter medijev, a z za-ko Smole dva tedna pozneje o etnološki dovoljstvom spomnila na prispevek izjemnih rojakov k znan-zbirki Pal~ava šiša iz Plešc na ^ebran­stvenemu, kulturnemu in družbenemu razvoju hrvaške ter skem, dr. Kristina Riman pa predvidoma povedala, da danes deluje petnajst slovenskih društev in da 1. oktobra o manj znanih slovenskih pi-naraš~a število šol, ki imajo na urniku slovenski jezik kot izbir-sateljih na hrvaškem. y Marjana Mirkovi} 4. julij, Državni zbor RS, Ljubljana Vseslovensko sre~anje: dr. Vera Kržišnik - Buki} o Slovencih na Hrvaškem 4. julija je v slovenskem parlamentu potekalo že 18. Vseslovensko sre~anje, na katerem se zbere­jo rojaki z vsega sveta, organizator pa je Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Potekalo je v znamenju obeležitve 200-letnice smrti pesnika, ~asnikarja in jezikoslovca Valentina Vodnika, medtem ko je bila tema izseljevanje mladih in njihovo vra~anje ter temu pri­merno tudi geslo: Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava ..., pa vendar mladi odhajajo. Navzo~e so nagovorili številni govorniki, med njimi podpredsednica Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Karla Urh, predsednik DZ-ja Dejan Židan in minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Jožef ^esnik. Med govorci predstavnikov iz hrvaške tokrat ni bilo, je pa na problematiko te slovenske skupnosti opozorila, kot že mnogokrat do zdaj, njena prva raziskovalka z vrsto objavljenih znanstvenih del dr. Vera Kržišnik - Buki}. Spomnila je na pomemben projekt INV-ja, poimenovan Mladi v slovenskem zamejstvu, družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi (2013–2016), in poudarila, da se tudi ti glede odhajanja zelo podobno obnašajo kot mladi v Sloveniji, ter opozorila na zna~ilnosti Madžarske in hrvaške: "Dolo~ena zamejstva usihajo, to pa še posebej velja za mlade, ki so vedno v vseh štirih državah manjši­na v manjšini. … Posebej bi želela izpostaviti mnenje dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slo­venskega doma v Zagrebu gospoda Šonca, ki je že pred nekaj leti izrazil zaskrbljenost za prihodnost slovenstva na Hrvaškem in ga je realno že v dogledni perspektivi videti bolj kot dejstvo zgodovine in ne ve~ kot dejstvo žive substance." Dr. Vera Kržišnik - Buki} je povedala, da je v to slovensko skupnost že skoraj trideset let usmerjeno njeno raziskovalno, publicisti~no in pedagoško delo ter je zato dolžna opozoriti na pomembno dejstvo, da lahko vitalnost te skupnosti zagotavljajo le raziskovalci, ki izhajajo iz nje same in so vpeti v njeno dejavnost. Dr. Vera Kržišnik - Buki} je opozorila še na prezrtost slovenskih skupnosti v sosednjih državah in po svetu v slovenskih medijih in šolstvu, na kar so opozorili tudi drugi govorci, ter izrazila obžalovanje, da ogromno uporabne literature, ki zadeva te teme, nekako ne najde uspešne poti v šole in Slovenijo nasploh. y Marjana Mirkovi}, www.dz-rs.si 6. julij, Letno sre~anje rojakov z vsega sveta Dobrodošli doma, Radovljica K ot vodja reške enote INV-ja se je dr. Barbara Riman udeležila tudi osre­dnjega sre~anja v okviru letošnje priredi­tve Dobrodošli doma v Radovljici z bo­gatim športnim, glasbenim in kulturnim programom, omizjem, razstavo in razli~­nimi sre~anji. V baro~ni dvorani radovlji­ške graš~ine je moderirala strokovno konferenco Nagrajenke se predstavijo, ki je potekala s predstavitvami izbranih na­grajenih del XVII. nagradnega nate~aja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska oziroma doktorska dela na temo Sloven- Glasbena skupina cev v zamejstvu in po svetu. Mimo ritma, arhiv Ivana Hareja. Na sre~anju v Radovljici sta sodelovali tudi društvi iz hrvaške: v glasbenem pro- Glasbena skupina Mimo ritma na sre~anju Dobrodošli doma 2019 ^lanica glasbene skupine Mimo ritma in solistka Zdenka Kallan - Verbanac je o nastopu med drugim zapisala: "Napove­dovalka nas je zelo lepo predstavila in z nastopom smo bili tudi sami zadovoljni. Navzo~i so z nami zapeli in zaplesali ter nam navdušeno zaploskali. Kot je bilo slišati pozneje, smo bili menda prava osvežitev za ob~instvo. Spoznali smo ve­liko ljudi in z mnogimi navezali stike, dobili pa tudi vabila za gostovanje na Vrhniki ter v BiH in Makedoniji. Na koncu smo vsi nastopajo~i na odru ob spremljavi Jazz orkestra iz Kaknja objeti zapeli znano pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. V še son~nem dnevu se zadovoljni vozimo proti domu in si tiho prepevamo pesem Siva pot Aleksandra Mežka… Skoraj raj si ti, Gorenjska, sive gore in zelene reke..." 7. avgust, Studio ob 17.00 Zakon o medijih, javna razprava o predlogu novele S lovenci na hrvaškem so v Sloveniji škem Barbara Riman je zato posegla v razpravo in v oddaji še vedno pogosto prezrti, med najno-Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija 1, namenjeni predlogu no-vejšimi primeri je predlog novele Zakona vele, 7. avgusta v svoji izjavi povedala, da se "pogosto dogaja, o medijih, ki naj bi posodobila medijsko da Slovenci v Sloveniji kar pozabijo, da Slovenci na Hrvaškem zakonodajo. V javni razpravi je bil od 28. obstajajo". Tudi Zakon o medijih, ki je nastal leta 2001 in bil junija do 31. avgusta, 4. ~len, ki govori o spremenjen leta 2006, dokazuje to trditev. V 4. ~lenu še vedno javnem interesu, pa ne omenja slovenske piše, "da javni interes obsega pravice državljanov oz. državljank narodne manjšine na hrvaškem. Predse-RS, Slovencev po svetu, pripadnikov oz. pripadnic slovenskih na­dnica Zveze slovenskih društev na hrva-rodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM madžarske narodne skupnosti v RS ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveš~anja in obveš~enosti". V oddaji sodelujo~a državna sekretarka z Ministrstva za kulturo Tanja Kerševan Smokvina se je ob tem opravi~ila in napovedala, da bo "spodrsljaj primerno popravljen" (https://radioprvi.rtvslo.si/2019/07/ studio-ob-17-00-69/, 45.54 min.). Na omenjeno prezrtost je med drugimi javno, v rubriki Pisma bralcev v dnevniku Delo, 20. avgusta opozorila tudi dr. Vera Kržišnik -Buki}. Ocenjuje, da gre za nezaslišano površnost in se sprašuje, "kako je bilo sploh mogo~e, da Ministrstvo za kulturo v svoj dolgo pripravljajo~i se predlog sprememb zakona iz leta 2016, pri nastajanju in oblikovanju katerih je sodelovalo celo sedem zunanjih strokovnjakov in ki je od konca junija v dvomese~ni javni obravnavi, med slovenske zamejce ni uvrstilo Slovencev na Hrvaškem?!" y Marjana Mirkovi} 2. september, RTV Slovenija, Val 202 Ime tedna N a radijskem programu RTV Slovenija Val 202 vsak ponedeljek izberejo ime tedna, nekoga, ki je v minu­ lem tednu naredil korak dlje, stopil iz povpre~ja, dosegel ve~. Med predlaganimi je bila 2. septembra tudi predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman, ki sicer ni postala ime tedna, a predlog pri~a o tem, da je njen trud prepoznan tudi v Sloveniji in da se vedenje o skupnosti, ki jo zastopa, krepi. Ime tedna je s 122 (46 %) glasovi postal mladi slovenski kolesar Tadej Poga~ar, ki je na dirki po Španiji dosegel prvo etapno zmago na eni izmed treh najpomembnejših dirk sveta. Barbara Riman je prejela le malo manj glasov, 115 (43 %), tretje mesto pa je z 29 glasovi (11 %) zasedel Matjaž Poga~nik, predsednik ^ebelarskega društva Antona Janše na Breznici, zibelki ~ebelarstva, ki praznuje 100. obletnico delovanja. y Marjana Mirkovi} 12. september, Otroška knjižnica, Zagreb Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih pa svojega obmo~ja. To je postavilo pod vprašaj tudi status slovenskega jezika, ki bi po mnenju odbora poleg istrsko-romun­skega prav tako spadal v ta okvir. Odbor je vztrajal in prepri~al hrvaško, ki je napo-sled morala sprejeti dejstvo, da je sloven-š~ina v tradicionalni uporabi na dolo~enih obmo~jih, kjer se je vedno govorila (tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji). hrvaška je pred leti napovedala umik re-zervacije za slovenski jezik, a tega še ve- Odbor strokovnjakov Odbor strokovnjakov Sveta Evrope (SE) za Evropsko listino dno ni storila. To bi okrepilo položaj slo-ELRMJ (desno) s o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ), ki ga vodi venš~ine, ker med drugim tudi izobra­ predstavniki slovenskih organizacij, foto: dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crni} Groti}, se je med ževanje v manjšinskih jezikih na hr-Marjana Mirkovi}. obiskom v Zagrebu sešel tudi s skupino predstavnikov sloven-vaškem poteka na podlagi ELRMJ. Kot je v skih organizacij na hrvaškem. S položajem slovenš~ine in po-pogovoru za oddajo Soto~ja za Radio Slo­budami za u~enje in ohranjanje jezika so ~lane omenjenega venija 1 pozneje med drugim poudarila odbora seznanili predsednica Zveze slovenskih društev Barba-dr. Vesna Crni} Groti}, "slovenski jezik je v ra Riman, u~iteljici Vida Srdo~ in Andrea Šlosar, podpredsedni-Republiki Hrvaški tradicionalen, za naš ca SKD Nagelj iz Varaždina Barbara Antoli} Vupora, predsednik odbor je to dejstvo in takšno je naše sta­Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec in liš~e, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, tajnica slovenskega manjšinskega sveta v Zagrebu Agata Kli-toda za nas je to potrjeno" (https://4d. nar Medakovi}. rtvslo.si/arhiv/sotocja/174639742). Sicer Namen ELRMJ je varstvo in spodbujanje uporabe manjšinskih pa je odbor v svojem zadnjem poro~ilu jezikov v Evropi kot sestavnega dela evropske kulturne dediš~ine, priporo~al hrvaški spodbujanje izobraže­njeno spoštovanje pa spremlja Odbor strokovnjakov SE, do letos vanja in oddaj v manjšinskih jezikih. v triletnih obdobjih, odslej na pet let. hrvaška je ob podpisu EL-Barbara Riman je aktualne razmere gle-RMJ med jezike, ki jim priznava posebno varstvo po tej listini, de slovenš~ine, števila govorcev in obmo­uvrstila sedem jezikov (srbski, italijanski, madžarski, ~eški, slo-~ij, kjer se slovenš~ina govori na hrvaš­vaški, ukrajinski in rusinski jezik), hkrati pa tudi izrabila mo-kem, sogovornikom pozneje podrobneje žnost rezervacije in iz varstva po ELRMJ izlo~ila tako imenovane predstavila tudi v pisni obliki in z novimi neteritorialne jezike, ki so sicer v tradicionalni uporabi, nimajo dokazili. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA Sre~anje slovenskih društev iz Istre 25. maj, Slovenski dom KPD Bazovica Zgodbarnica Eva in Miron Lon~ari}, foto: Marjana Mirkovi} Z animiv in dobro obiskan kulturni ve~er je bil organiziran v sodelovanju s kopr­sko in kozinsko knjižnico ter literarnimi ustvarjalci iz Slovenije, Reke in Zadra. Vodja službe za obmo~ne naloge v Osre­dnji knjižnici Sre~ka Vilharja v Kopru Lu-ana Malec je v društvu predstavila e-gra-diva in podelila geslo za dostop, obis-kovalci so spoznali Zgodbarnico, študij-ski krožek Kosovelove knjižnice Sežana, 25. maj, U~ka ^ lani slovenskih društev iz Istre smo se letos zbrali na U~ki. Sre~anje, po mne­nju številnih obiskovalcev zelo uspešno, pa še vreme za spremembo ni nagajalo, je organiziral SKD Snežnik iz Lovrana. Vabilu so se odzvala društva SKD Ajda iz Umaga, SKD Oljka iz Pore~a, SKD Lipa iz Buzeta in SKD Istra iz Pulja, naše vrste pa so okrepili še rojaki iz Matuljev, tako da je bilo skupno ve~ kot 80 udeležencev. Na poteh po U~ki se nih~e ni izgubil, niti ponesre~il, ~eprav so nekateri precenili svoje fizi~ne zmogljivosti. Kuhalo se je pet razli~nih jedi: SKD Oljka in SKD Istra sta kuhala bogra~, SKD Snežnik se je odlo~il za golaž, SKD Ajda za ri~et in SKD Lipa za kislo zelje z mesom. Jeda~e je bilo veliko, a smo vseeno vse pojedli, saj gor-ski zrak spodbuja tek. Strokovna komisi­ 31. maj–25. julij, Brioni Ple~nik na Brionih V eleposlaništvo RS v Rh je od leta 2017, Ple~nikovega leta, posve~enega zna­menitemu arhitektu, intenzivno promovi­ralo Ple~nikovo dediš~ino. V ta namen je bila prirejena in v hrvaški jezik prevedena razstava Ple~nik na Brionih. Razstava je nastala v sodelovanju Ple~nikove hiše in Rokopisnega oddelka NUK-a, ki je pridobil enote Kozina, ki združuje literarne ustvarjalce s tega obmo~ja. Ve~er sta s svojimi zgodbami lepo popestrila pisateljica Andreja Malta iz SKD Lipa Zadar (v zadnjem ~asu z dunajskim naslo­vom), ki smo jo v društvu že spoznali, ter ve~krat nagrajen in prevajan reški literat in novinar Zoran Krušvar, vsestransko dejaven v kulturi. Z glasbenim nastopom na violi in violon~elu pa sta program, ki ga je povezovala tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, posebej obogatila še mlada ~lana društva, brat in sestra, Eva in Miron Lon~ari}. Študijski krožek Zgodbarnica, ki deluje pod okriljem kozinske knjižnice, vodi Patricija Dodi~, dobro znana tudi obiskovalcem Slovenskega doma na Reki v okviru dolgoletnega sodelovanja s kulturniki z Bistriškega. Predstavila je zanimiv projekt, v ka­terem kot mentorica na mese~nih sre~anjih povezuje pripove­dovalce zgodb, nekatere tudi zapišejo. Ve~ino zgodb ob koncu študijskega leta uredi v zborniku, izbor pa predstavijo tudi širši javnosti. Tokrat je ve~ ustvarjalcev na Reki interpretiralo del svoje besedne ustvarjalnosti in zanjo poleg navdušenega plo­skanja tudi med poznejšim druženjem prejelo ve~ ~estitk in po­hval, kar pri~a o tem, da je bil literarni ve~er zadetek v polno in obeta sre~anja na Reki tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} ja je po pokušini skuhanih jedi ocenila, da so vse zelo dobre, je pa bil le za kan~ek boljši bogra~, ki ga je skuhala Maja, mlada ~lanica poreškega društva Oljka. Tudi nadaljnje druženje ob glasbi Tria Lipa iz Buzeta je bilo prijetno in veselo. Prisr~na zahvala za še eno naše uspešno sre~anje pa velja vsem, ki so se zbrali, in vsem, ki so ga poma­gali pripraviti in izpeljati. y Vasja Simoni~ dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše. Ta razkriva do zdaj jav­nosti neznane izvirne na~rte paviljona in fotografije Ple~nikovih obiskov Brionov, med katerimi so tudi zadnji Ple~nikovi portreti, posneti jeseni 1956. Posebno dragoceno je tudi osebno pri~evanje dr. Lojzeta Gostiše o okoliš~inah za izvedbo tega projekta, ki predstavlja simboli~ni Ple~nikov testament. Po prvi postavitvi razstave na hrvaškem, v hrvaškem muzeju arhitekture v Zagrebu, je bila razstava na ogled tudi v Varaždi­nu, Osijeku, Karlovcu in Splitu, zaklju~ek gostovanja na hrvaš­kem pa je veleposlaništvo organiziralo na Brionih, v cerkvi sv. Roka. Za ogled je bil odprt tudi Ple~nikov vrtni paviljon na Ve­likem Brionu, ki velja za najimenitnejšo Ple~nikovo zapuš~ino na hrvaškem in je sicer nedostopen za javnost. Ple~nik ga je zasnoval leta 1955, na prošnjo slovenske zveze borcev, saj so ga nameravali podariti Titu. Gradnja brionskega paviljona spa-da med zadnja Ple~nikova dela in v dolo~enem pogledu poose­blja njegove celotne umetniške ideale. V okviru razstave na Brionih je potekal tudi arhitekturni simpozij z naslovom Jože Ple~nik, slovenski in evropski arhitekt. Dogodka se je udeležilo okrog dvesto strokovnjakov, ljubiteljev arhitekture in umetnostne zgodovine iz Slovenije in hrvaške, med njimi tudi ~lani slovenskih organizacij na hrvaškem. y Povzeto po zapisu ministra svetovalca veleposlaništva RS v RH mag. Matjaža Marka 8. junij, Slovenski dom KPD Bazovica MePZ RTAI, Cork Nastop gostov navdušil, foto: Marjana Mirkovi}. I z oddaljenega mesta Cork, ki leži na severozahodu Irske, je k nam prišel mešani pevski zbor RTAI oziroma "Retired Tea­chers' Association of Ireland", kar v prevodu pomeni zbor orga­nizacije upokojenih u~iteljev Irske. Ustanovljen je bil leta 2013 in v njem prepeva 32 ~lanov, ki so svoj poklic opravljali kot osnovnošolski u~itelji. Uživajo v skupnem petju in potovanjih. Nastopali so na lokalnih in dobrodelnih zborovskih koncertih, pa tudi mašah in raznih bogoslužjih. Prav tak so se predstavili v mednarodnem televizijskem programu s premiero dveh del, katerih skladateljica je njihova zborovodja Mary G. O’Brien, 9. junij, Sv. Duh pri Buzetu Z besedo in mužiko poli Sv. Duha Takšni nastopi vedno zaželeni. Foto: Jasmina Dla~i} N aša folklorna skupina (FS) se je z veseljem odzvala vabilu SKD Lipa iz Buzeta in tako s svojim nastopom obogatila zanimivo kulturno manifestacijo z naslovom Z besedo in mužiko poli Sv. Duha. Organizator jo imenuje kot "sre~anje kulturnih društev in pesnikov kajkavskega dialekta z obeh strani meje". V Sv. Duhu, zaselku pri Buzetu, je v vaški cerkvi na binkoštno nedeljsko jutro potekala maša v slovenskem jeziku, po njej pa se je sre~anje ob 13. uri nadaljevalo s kulturnim programom. Poleg cerkve je stal improviziran nadkrit oder, pod ogromno staro lipo Ple~nikov paviljon na Brionih, arhiv SKD Ajda. profesorica v srednji šoli v Corku in preda­vateljica na tamkajšnji univerzi, diplomo iz zborovskega dirigiranja pa je pridobila na Inštitutu Kodaly, ki je del glasbene akademije Franza Liszta v Kecskemetu na Madžarskem. Tokrat je zbor obiskal hr-vaško in otok Krk, želja, da bi se sre~ali z zborom, pa jih je pripeljala na Reko in po­vezala s KPD Bazovica. V uvodu je goste pozdravil doma~i meša­ni pevski zbor pod vodstvom Zorana Ba-djuka, v nadaljevanju programa pa so nam gostje pripravili zanimiv repertoar irskih tradicionalnih duhovnih napevov, ve~ prirejenih svetovno znanih kompozicij, med njihovimi izvedbami se je našla tudi kakšna ~rnska duhovna, na pianinu pa je zbor spremljala Antoinette Baker. y Eva Ciglar pa gledališ~e v senci. Predstavili so se me-šana pevska zbora Vinograd iz Vrtovina in Šempas iz Šempasa, pesniki z obmo~ja Bu-zeta, glasbeniki Trio Lipa in mlada, nadar­jena harmonikarka Vannesa Jakac, prav tako iz Buzeta. Naša FS je najprej zaplesala istrski balun, zatem pa v prelepih in boga­tih nošah še splet gorenjskih plesov. Naš nastop so obogatili glasbeniki na harmoni­ki, bajsu in bugariji. Po programu sta sledila druženje in okre­pitev z bogato pogostitvijo, seveda na pro-stem, pod staro lipo. Vse je spominjalo na domovino – slovenska pesem, beseda, no-ša itd. V prijetni senci smo zapeli, nekateri tudi zaplesali in se v dobrem razpoloženju poslovili z željo, da bi še imeli takšne na­stope. y Slavica Vukovi} Ba~i} 14. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Bogastvo je v razli~nosti, likovna razstava IZ DRU[TVA 50. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sti~ni 15.– 22. junij, Galerija Principij, Reka Reka in Re~ani, razstava Istog Žorž, foto: Marjana Mirkovi}. 15.–16. junij, Šentvid pri Sti~ni M ešani pevski zbor (MePZ) našega društva se že dolgo vrsto let udele­žuje osrednje prireditve zborovskega petja v Sloveniji. Letos je bilo še posebej slove­sno, saj je Tabor slovenskih pevskih zbo­rov praznoval ~astitljivo 50. obletnico. Na sobotni ve~er pred osrednjo prireditvi­jo so se v avli OŠ Ferda Vesela predstavi­li slovenski pevski zbori iz sosednjih držav, med njimi tudi naš. Skupaj je na­stopilo štirinajst pevskih zborov in sku-pin iz zamejstva. Za ta nastop se zmeraj posebej skrbno pripravimo, saj želimo kar ~im bolje predstaviti svoje delo in do-sežke. Zapeli smo tri skladbe: V tihi no~i Jožeta Leskovarja, Lastovki v slovo s so-listko Marcello Vu~kovi} in znano popev­ko Del tebe, v kateri je solo zapela Sonja Ogrinc. Ob~instvo je nastop navdušeno sprejelo in nagradilo s ploskanjem. Po obsežnem programu je sledil slovesni ognjemet, nato pa smo se vsi pevci zbrali v šolski telovadnici, kjer smo se ob zvokih god-be poveselili in okrep~ali, sre~ali znance iz drugih zamejskih društev ter se dogovorili tudi za kakšno skupno akcijo. Nedeljsko jutro je rezervirano za generalko z dirigentom Igorjem Švaro, ki je vsaki~ posebno doživetje, saj maestro suvereno ob-vladuje veliko množico pevcev, vedno pa navduši s svojim smi­slom za humor, ki nas spodbudi, da damo vse od sebe na na­ V okviru ve~letnega sodelovanja je v KPD Bazovica svojo de­javnost že enajsto leto zapored predstavila likovna skupina Društva železni~arjev slikarjev, ustanovljena pred ve~ kot dvaj­setimi leti, ki jo sestavljajo zaposleni in upokojenci hrvaških železnic. Delujejo v razli~nih krajih hrvaške, od Zagreba z oko­lico, Siska, Koprivnice, Varaždina, Osijeka, Knina in Splita do Reke. Za seboj imajo ve~ kot petdeset skupnih razstav na hrva­škem in tudi v ve~ evropskih državah (Franciji, Italiji, Nem~iji in Belgiji ter na ^eškem in Madžarskem). Tokratno razstavo so imenovali Bogastvo je v razli~nosti. Sodelujo~e je predstavil koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, o ustvarjalnosti avtorjev pa je poleg mentorice Ive Mušanovi} spregovoril tudi Josip Mušanovi}, prejšnji ve~letni vodja. y Marjana Mirkovi} O b dnevu Mesta Reka, sv. Vidu in v lu~i priprav na za~etek leta 2020, ko bo Reka evropska prestolnica kulture (EPK), sta reški župan Vojko Obersnel in vodja galerije Borislav Boži} odprla razstavo Reka in Re~ani. Razstava je nastala na podlagi delavnice Fotografski zajtrk, ki jo je teden dni pred tem v organizaciji Fotokluba Rijeka vodil njegov predsednik Borislav Boži}, sodelovalo pa je dvajset av-torjev z Reke, Kastva in Sežane. Za razstavo so prispevali sku­pno oseminšestdeset formalno in izrazno razli~nih fotografij, na katerih so predstavili svoj pogled na Reko in Re~ane ter na mesto kot prihodnjo EPK. Med sodelujo~imi fotografi so bili tu­di Simon Rebula iz Sežane ter ~lana KPD Bazovica Dragan Kar-lo Došen in Istog Žorž. y Marjana Mirkovi} stopu. Letos se je na prireditvi pod geslom Pa se sliš’ – naj se sliš’ zbralo okoli 120 zborov z 2000 pevci. Po okrep~ilu smo se v povorki odpravili nazaj na prizoriš~e osrednje prireditve tabora. Slavje ob 50. obletnici je z nagovorom po~astil predsednik RS Borut Pahor. V bogatem programu so poleg moških, ženskih in mešanih pevskih zborov nastopili tudi godbeniki Policijskega orkestra, folkloristi, pev-ski zbori osnovnih šol in solisti. Vsem je odleglo, ko so televizijske kamere ugasnile in je ostal za nami še en uspešen množi~ni pevski dogodek, na katerega se vsako leto jeseni pripravljamo. Utrujeni od vro~ine smo se podali na kosilo, od tam pa domov v upanju, da bo Tabor slovenskih pevskih zborov obstal in se ga tudi naslednje leto udeležimo. y Zvonimir Stipeti} 17. junij, RTV Slovenija, Ljubljana Komisija Programskega sveta (PS) za Slovence v sosednjih državah 28.–29. junij, Prezid Sre~anje MAJ S lovenske zamejske gospodarske organizacije v svojem delu posebno pozornost namenjajo mladim iz svoje skupnosti. V okviru medsebojnega sodelovanja je bil lani vzpostavljen pro­gram Mreža Alpe – Jadran (MAJ), in sicer z namenom ustvariti okolje, ki bi mladim omogo~alo medsebojno spoznavanje, dru­ženje, usvajanje veš~in in ustvarjanje vizij razvojnih zmogljivo­sti regije. Na seji tudi ve~ urednikov RTV Slovenija, foto: Marjana Mirkovi}. N a dnevnem redu junijske seje so bila med drugim Program­ska izhodiš~a za leto 2020 in izobraževanje novinarjev slo­venskih medijev iz sosednjih držav. Med drugim je napovedana daljša tematska oddaja tipa Omizje, kjer bi prostor našla tudi ta tematika, in kot je še re~eno, je treba zagotoviti enakovredno poro~anje z vseh podro~ij in vseh sloven-skih skupnosti v sosednjih državah z dolo~enim dopisnikom, ki bo tematiko spremljal kontinuirano, generalni direktor Igor Ka­dunc pa je zagotovil, da bo javna RTV kljub težavam vseh vrst zagotovila primerno pokrivanje dogajanj med Slovenci v sosednjih državah. Na podlagi sklepa, da bodo ~lani komisije do 1. julija posredovali predloge za spre­mljanje dejavnosti in dogodkov v letu 2020, je ~lanica iz hrvaške med njimi izpo­stavila parlamentarne volitve, projekt Re­ka, EPK 2020 in desetletnico pouka slo­venš~ine kot izbirnega predmeta na OŠ Pe} ine na Reki. Ve~ina drugih predlogov je v glavnem ostala enakih kot za letos, deni-mo za pogostejše poro~anje o življenju in delovanju slovenske skupnosti, poseben angažma regionalnih centrov v Kopru (za Istro, Kvarner in Gorski Kotar) in Mariboru (za Medžimursko in Varaždinsko županijo ter Slavonijo), redno poro~anje na spletni strani MMC in portalu o Slovencih v sosed­njih državah ter za ve~ sodelovanja s hRT­jem. y Marjana Mirkovi} žarskem in nato v Prezidu na hrvaškem. Tretji~ se bomo zbrali 4. in 5. oktobra na tromeji Italija (Trbiž)–Slovenija (Kranjska Gora)–Avstrija (Bistrica na Zili). Ob pod-pori Urada Vlade RS za Slovence v zamej­stvu in po svetu ter v sodelovanju s SKD Gorski Kotar so dogodek organizirali Slo­venska gospodarska zveza (SGZ) iz Celov-ca, Slovensko deželno gospodarsko zdru­ženje (SDGZ) iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina (RASK) iz Monoštra in Društvo za razvoj civilne družbe EU Korak z Reke. V Prezidu so gostitelji spregovorili o zgo­dovini tega obmo~ja, v poznejšem izobra­ževalnem delu oziroma interaktivni delavnici o javnem nastopanju in komu­niciranju pa so strokovnjaki udeležence seznanili z zlatimi pravili dobre komuni­kacije. Na sre~anju je bilo zagotovo najpo­membnejše sklepanje novih prijateljstev med mladimi iz vseh petih sodelujo~ih dr­žav. y Natali Iskra 29. junij, Slovenski dom KPD Bazovica IZ DRU[TVA Zaklju~ek sezone V sako leto skušamo ohraniti staro na­vado, da se ob zaklju~ku sezone in pred odhodom na dopuste aktivni ~lani zberemo na vrtu društva, kjer pripravimo kulturno-zabavni ve~er, ki je namenjen temu, da se med seboj bolje spoznamo ter se ob plesu in glasbi družimo in pove­žemo, saj le tako lahko v prihodnosti so-delujemo in kujemo nove na~rte. Po uvodnih besedah predsednika KPD Bazovica Zvonimirja Stipeti}a je nastopil naš MePZ z dirigentom Zoranom Badju­kom, za posko~ni tempo pa je poskrbela društvena skupina Mimo ritma, za kate­ro je tale nastop pomenil generalno vajo pred njihovim prvim gostovanjem na pri-reditvi Dobrodošli doma 2019 v Radovljici. Na koncu smo se vsi zavrteli ob melodijah znanega reškega glasbenika Duleta, ki nas je pozno v ve~er zabaval s svojo skupino Bonaca. y Eva Ciglar 1.–5. in 8.–12. julij, Slovenski dom KPD Bazovica Poletje v Bazovici Že tretje leto zapored sta bila s po­mo~jo slovenskih organizacij na Re-ki uspešno izpeljana poletna petdnevna cikla športno-ustvarjalnega programa Poletje v Bazovici, namenjena najmlajšim ~lanom. Projekt poteka že od leta 2017, ko se je vse za~elo s skromnim enim ted­nom. Letos je bilo v prvem tednu štiri­najst otrok, v drugem pa kar devetnajst. Otroci so bili stari 5,5–11 let. Tudi tokrat je bil program organiziran te­matsko, od športnega in kulturnega dne do dneva za zdravje in zdravo prehrano ter za dobrodelnost. Veliko je bilo govora o dobrodelnosti, zato sta bila dva obiska prav na to temo: društvo Ta~ke poma­ga~ke – slovensko društvo za terapijo s pomo~jo psov in društvo Rde~i noski (Cr­veni nosovi) z Reke, ki delujejo kot klovni ter s pozitivno energijo in veseljem razve­seljujejo otroke v bolnišnicah in starejše v domovih za ostarele. Tretji obisk pa je bil iz Osrednje knjižnice Sre~ka Vilharja iz Kopra in so nam prišli predstavit Pravlji~ne ustvarjalnice LegoZgodbe. V prvem tednu je bila v veliko pomo~ pro-stovoljka Sara Tomažin iz Ljubljane, ki je bila z nami že lansko poletje. V drugem tednu sta bili prisotni študentki Lea in Matea z Reke. Program je oba tedna potekal dvojezi~no. Trudili smo se nau~iti otroke ~im ve~ slo­venskih besed, predvsem pa ponoviti nau~eno od lanskega leta in to znanje po­globiti. To smo po~eli prek raznih iger in s pomo~jo izdelovanja plakatov na razne teme. Po kosilu sta sledila po~itek in ogled filmov v slovenš~ini. Otroci so poslušali pravljice za sproš~anje, ob njih pa so najmlajši malo zaprli utrujene o~i. U~ili so se mnogih pesmic in rajalnih igric ter se ob njih dobro zabavali. Obe skupini sta za konec druženja pripravili manjšo prireditev za starše, stare starše, brate in sestre. Predstavili so se v slo­venš~ini, in sicer z lutkovno igro Ma~ka in miši, za katero so sami izdelali miške. y Sandra Grudeni} 7. julij, Slovenski dom KPD Bazovica Likovna skupina obogatila vrt N a vrtu Slovenskega doma so se poleti naselile in ga obleta-vale "nekakšne pti~ke, ki ni~ ne jedo in jih ni ravno slišati", je na spletni strani društva zapisala tajnica Eva Ciglar, "pa tako zelo "prave" so". Ve~ fotografij je razkrilo utrinke prvih izdelkov spretnih rok ustvarjalk likovne skupine, deležnih pohval obi-skovalcev. ^lanice, katerih mentorica je Tihana Karlovi}, se sre~ujejo ob ~etrtkih in k sodelovanju vabijo vse zainteresirane. Tihana Karlovi} (1985) je diplomirala iz teologije in filozofije na reškem oddelku Katoliške bogoslovne fakultete v Zagrebu (2010), leto pozneje pa tudi iz likovne pedagogike na Akademi­ji za uporabne umetnosti na Reki, podiplomski študij pa je kon~ala leta 2014 na Akademiji za likovne umetnosti v Vrocla­vu na Poljskem. Delala je kot asistentka na omenjeni reški aka-demiji, za svoje ustvarjanje prejela ve~ nagrad in priznanj, za seboj ima deset samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na številnih skupinskih predstavitvah. Živi in dela na Reki in v Lokvah, likovno skupino v KPD Bazovica vodi od lani. y Marjana Mirkovi} 17. julij, Tivoli, Ljubljana Vse lepote Parka Tivoli Ljubljano krasijo parki Kot majhni otroci se veselimo našega vsakoletnega obiska in spomeniki, arhiv Ljubljane, mesta bogate zgodovine in kulture, ki nas ~aka skupine. odprtih rok in polno vedno novih spoznanj. Tokrat smo si najprej ogledale najve~ji mestni park, znameniti Tivoli, enako ~udovit v vsakem letnem ~asu. Vanj pridemo iz samega središ~a mesta. Na sprehajališ~u, ki je dobilo ime po slovenskem impresio­nisti~nem slikarju Rihardu Jakopi~u, smo si ogledale razstavo fotografij zani­mivih stavb stare Ljubljane. Sprehajališ~e, ki ga je zasnoval svetovno znani arhitekt Jože Ple~nik, nas je pripeljalo do dvorca Tivoli, ogledale pa smo si tudi Cekinov grad in se fotografirale v znani viteški sobi. V son~nem dopoldnevu nas je pot peljala proti ribniku. Na travniku ob njem so posedali ljudje in sproš~eno uživali v branju na prostem, v Knjižnici pod kro­šnjami. Vsepovsod so nas obkrožale vr­tnice, 160 razli~nih vrst, med njimi pre­lepa Prešernova vrtnica. V rastlinjaku smo si ogledale razli~ne tropske rastline in nato nadaljevale pot proti NUK-u, kjer smo si ogledale razstavo Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem. Del te razstave je tudi KPD Bazovica z vsemi skupinami – seveda smo bile ponosne, da tudi z na­šo. Imele smo sre~o, da smo zatem lahko vstopile še v najsvetlejši in najmogo~nejši prostor knjižnice, Veliko ~italnico, v prvi vrsti namenjeno študentom in razisko­valcem, vstop vanjo pa je sicer omejen. Zadovoljne in izpolnjene z novimi spo­znanji smo se odpravile proti domu. Na-svidenje Ljubljana … do naslednji~! y Skupina za raziskovanje slovenskega kul­turnega izro~ila (SRSKI) 6.–8. september, Reka, EPK 2020 Porto Etno, festival glasbe in kulinarike IZ DRU[TVA V okviru projekta Reka, EPK 2020 je potekala prireditev Porto Etno, festi­val svetovne glasbe in kulinarike, ki se je tokrat, že tretje leto, razširila na ve~ lo-kacij in ima poleg glasbenega in kulina­ri~nega tudi folklorni, cirkuški in otroški program, namenjen širši javnosti: vonji in okusi ter pesmi in napevi Istre in Kvar­nerja so se prepletali s tistimi iz vsega sveta ter ustvarjali vsestransko živahen utrip ve~kulturnega in odprtega mesta. Ve~ kot sto udeležencev iz dvajsetih sve­tovnih kuhinj je s številnimi izobraževal­nimi programi vtisnilo festivalu Porto Etno poseben pe~at, ki na najboljši možen na~in pooseblja Reko, luko razli~nosti, kot se glasi njeno geslo za EPK 2020. V programu festivala smo sodelovale tudi ~lanice skupine SRSKI iz KPD Bazovica. Ob naši izvirno okrašeni stojnici smo se predstavile v gorenjski narodni noši. Šte­vilni obiskovalci so pokusili in pohvalili gorenjsko zaseko na doma~em kruhu, ri~­et na babi~in na~in, fižolovo enolon~nico ter za sladico orehovo in pehtranovo poti-co, kvašen sadni kruh in jabol~ni zavitek. V slabih treh urah je vsega zmanjkalo, kar pri~a o tem, da je bilo vse odli~no in sku­hano z ljubeznijo. Pri nas je postal tudi reški župan Vojko Obersnel, naše gore list, ki je pokusil fižolovo enolon~nico in se pohvalil, da je tako dobro enolon~nico jedel samo še pri svoji babici. Naša bogata noša je pritegnila tudi pozornost številnih novinarjev in fotografov ter ekipe TV Ri kanal. Da je vse teklo "kot po maslu", se posebej zahvaljuje-mo Lucijanu Verbancu, ~lanu planinske skupine (PS) KPD Ba-zovica, ki nam je vsaki~ v pomo~. Ozra~je je bilo resni~no živahno, svetovljansko, poleg naše stojnice so bili na eni strani Rusini, na drugi predstavniki srbske manjšine, za nami kuhi­nja z Madagaskarja. To nas je spomnilo na velikega slovenske­ga pesnika Franceta Prešerna in njegove vizionarske verze iz sedme kitice Zdravljice, tudi slovenske himne: Živé naj vsi naródi, ki hrepené do~akat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! y Zdenka Kallan Verbanac 12. september, Slovenski dom KPD Bazovica ^ujte gore in bregovi, razstava fotografij F otografska skupina KPD Bazovica je v goste znova povabila ~lane Foto kluba Sušec iz Ilirske Bistrice, s katerimi jo veže ve~letno sodelovanje. Že tradicio­nalno je septembrska razstava organizi­rana tudi v po~astitev praznika, 15. septembra, ko Slovenija praznuje dan vr­nitve Primorske k mati~ni domovini. Gostje so se tokrat predstavili z razstavo, ki so jo naslovili ^ujte gore in bregovi. Po besedah Stojana Speti~a so jo posvetili praznovanju 150. obletnice Tabora na Kalcu, ki je 9. maja leta 1869 potekal v bližini graš~ine Kalec. Na taboru so govo­rili o takratnih gospodarskih temah in zahtevi po zedinjeni Sloveniji. Za temo razstave so tako izbrali markantni stolp nekdanje graš~ine Kalec. Veliko presene~enje ve~era je bil s svojim IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 1. junij, S PD RTV Ljubljana na Soriško planino N aše sodelovanje s planinskim društvom (PD) RTV Ljubljana traja že dolgo, skoraj petnajst let. Sre~anja so vsakoletna, tudi skupnih izletov je bilo veliko. Letos so planinci iz Ljubljane sodelovali s polnim avtobusom na tradicionalnem pohodu po Kr-ku, mi pa smo vrnili obisk na izletu na vrhove nad Soriško pla­nino. Lep son~en dan, visoke gore v daljavi še vedno pod obilico snega, a zeleni travniki na Soriški planini, polni pomladanskega cvetja. Vrhovi Možic, Lajnar, Slatnik, Dravh in Šavnik, visoki okrog 1600 metrov, so lahko dostopni, a zaradi osamele lege izredni razgledniki. Pod njimi proti jugu ležijo Baška grapa, Po-rezen, primorski vrhovi in Snežnik. V daljavi se je bolj slutila kot videla naša U~ka, proti severu in zahodu pa Julijske in Kamniške Alpe ter seveda v nebo vzpenjajo~i se Triglav. Globoko pod njimi je Bohinjsko jezero, le malo stran od Možica pa se vidi isto~asno še Blejsko jezero. Blizu je tudi Ratitovec, eden izmed prihodnjih ciljev v bližini. Ker je tod potekala rapalska meja med prvo Jugo­slavijo in Italijo, so vrhovi prepredeni s številnimi ostanki itali­janskih bunkerjev, vojašnic, kavern in strelskih jaškov. Martin~kanje na soncu, druženje s prijatelji, na~rti za prihodnje skupne pohode in sre~anja… Ni potrebno veliko, da je ~lovek sre~en! No, tokratno druženje se je nadaljevalo še v nižini. Na povratku domov so si Re~ani želeli ogledati še Škofjo Loko, naj­bolj ohranjeno in najlepše srednjeveško mesto v Sloveniji. Pred­sednik PD RTV Veliša Lazovi} se je dobro pripravil in povedel goste po mestu, v katerem se združujeta dve reki, gorski lepotici: 15. junij, Dan slovenskih planinskih doživetij 2019 na Lisci Reški planinci na Lisci, arhiv Milivoja Filipovi}a. L etošnji dan slovenskih planinskih doživetij so pripravili ~lani PD Lisca iz Sevnice. Del PS KPD Bazovica in hkrati tudi PD Snežnik v sestavi Ljiljana ^argonja, Milivoj Filipovi} in Darko Mohar se je v Postojni priklju~il avtobusu, ki ga je za primorske planince organiziral Meddruštveni odbor (MDO) PD Primorske. Na Lisci smo ~lani naše skupine že bili pred nekaj leti in s tega posavskega hriba smo se vrnili polni najlepših vtisov, zadovolj­ni z ogledom prekrasne narave in predvsem z odprtostjo in do-broto doma~inov. Letošnji obisk ni spremenil prvotnega mnenja, narava je še naprej enkratna, prisr~nost doma~inov pa tudi še kar traja. Seveda je bila tudi družba primorskih planincev, v kateri smo potovali, tako kot vedno vesela. Po prihodu je ve~ina na Lisco S sprehoda po Škofji Loki, foto: Darko Mohar Selška in Poljanska Sora. Prelepa arhitek­tura in številne zgodbe o življenju v teh krajih so o~arale goste. hvala Veliši, Ma-tjažu, Liljani in vsem pridnim ~lanom PD RTV za gostoljubje in ves trud ob izpeljavi izleta, ki bo reškim planincem še dolgo ostal v lepem spominu. krenila kar iz Sevnice, pri ~emer je bilo ho-je za nekaj ve~ kot tri ure. Nekateri smo se predvsem zaradi vro~ine raje odlo~ili za ogled nove u~ne poti po planoti in travni­kih na vrhu Lisce. In nismo zgrešili, saj so doma~ini poskrbeli za dva vodi~a – nara­voslovca, ki sta imela veliko tega za pove­dati in pokazati. Okrog ko~e je bila na ogled še akcija reševanja, otroci so se lah­ko udeležili številnih ustvarjalnih delav­nic, lahko se je plezalo na umetni steni, ve~ kot petdeset praporš~akov pa je s svo­jim mimohodom pripravilo pravi spekta­kel. Za nas iz KPD Bazovica je bilo sode­lovanje kar pomembno, saj so sre~anja s ~lani predsedstva Planinske zveze Slove­nije (PZS) zelo pomembna za uspešno po­slanstvo skupine. Za primorske planince se je dan kon~al takoj po osrednji prireditvi, na kateri je med drugimi spregovoril tudi novi pred­sednik PZS Jože Rovan. Morali smo na pot proti domu, da bi zadovoljili tudi pravila avtobusnega prevoza. Kje se sre~amo na­slednje leto, se še ne ve, vendar se bomo z veseljem udeležili novega dneva sloven-skih planinskih doživetij. 23.–25. avgust, Vrši~ in Mokrine IZ DRU[TVA Izza gozda se prikaže Ajdova deklica, foto: Darko Mohar. Z a prvi izlet v jesenskem delu sezone je bil izbran vzpon na ve~ kot 2000 metrov visok Konjski špik nad Mokrina-mi (Nassfeld) na meji Avstrije in Italije. Preno~evanje je bilo dogovorjeno v Ton-kini ko~i na Vrši~u. Žal vremenska napo­ved in nevihte niso omogo~ili vzpona na zastavljeni cilj, so pa planici le obiskali Mokrine in gore nad tem zelo znanim av-strijskim smu~iš~em. Sprehod po zgodo­vinski poti jih je seznanil s številnimi 8. september, 39. spominski pohod po poteh bazoviških junakov V eljalo se je spet spomniti prvih žrtev fašizma. ^lani naše skupine vsa leta od ustanovitve sodelujejo na pohodu, posve~enem štirim mladim žrtvam fašiz-ma, ustreljenih 6. septembra 1930 pri Bazovici nad Trstom. Po teh žrtvah je tu­di naše slovensko društvo na Reki dobilo svoje ime. Sre~anja na pohodih s planin­ci iz cele Primorske so vedno prijetna, prijateljska. Kot da bi prihajali domov. Tako je bilo tudi letos. Zaradi slabe vre­menske napovedi se je zbralo nekaj manj planincev, tudi trasa pohoda je bila ne­koliko skrajšana. Na koncu je vreme pla­nincem le prizaneslo, deževati je za~elo šele na poti proti domu. Na proslavi na gmajni je bilo izre~enih veliko miroljubnih besed, besed, ki iš~ejo mir, sožitje, željo, da se take strahote ni­koli ve~ ne dogodijo. Tudi sre~anje z mi-nistrom RS, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu, Petrom Jožefom zgodovinskimi dogodki, ki so se tod zvrstili. Impresiven je bil obisk kapelice in spomenika, ki naj bi po krvavi prvi svetovni vojni prinesla mir in prijateljstvo Italijanom in Avstrijcem. Bivanje v Tonkini ko~i je bilo izredno veselo, oskrbnica nam je kljub stalnemu dežju omogo~ila prijetno bivanje. Vzpon do bli­žnjega Poštarskega doma je lep, po prijetni stari trasi ceste na Vrši~. Nad potjo se dvigujejo visoke, navpi~ne stene Prisanka z lepo vidnim sprednjim oknom in Ajdovo deklico v steni. Okrog pa so visoki Kumleh, Veliki Mavrinc, v daljavi Špik, Škrlatica in druge visoke martuljške gore. Zadnji dan si je vsak zastavil svoje cilje – "ta mladi" so se po hanzovi poti povzpeli na Malo Mojstrovko, starejši so se (neka­teri še enkrat) sprehodili do Poštarskega doma, obiskani pa so bili še dolina Trente in So~a, slap Savica in še marsikaj drugega. Alpam za zdaj na svidenje, a z obljubo ponovnega obiska! ^esnikom, dolgoletnim prijateljem Slovenskega doma na Reki, je bilo zelo prisr~no. Naslednje leto bo 80. obletnica tragi~nega dogodka pri Bazovi­ ci. Prepri~ani smo, da jo bodo s svojo udeležbo po~astili tudi številni ~lani drugih skupin KPD Bazovica z Reke. Na Mokrinah v Avstriji, foto: Darko Mohar. y Besedila: Darko Mohar 12. junij, PGŽ, Reka Ustanovitvena seja slovenskega manjšinskega sveta 17. junij, Mestna hiša, Matulji Svet slovenske narodne manjšine Ob~ine Matulji Foto: 033 22. junij, Idrija, bolnišnica Franja Idrija, o~arljivo mesto Unescove dediš~ine S vet slovenske narodne manjšine Ob~ine Matulji je organizi­ral izlet v Idrijo, prosti sedeži v avtobusu pa so omogo~ili udeležbo tudi rojakom iz okoliških krajev, med njimi Marici Ga-beršnik, ki nam je poslala ta prispevek in se ji zanj najlepše zahvaljujemo, objavljamo ga v skrajšani obliki: "Prva to~ka našega potepanja je bila znamenita partizanska bolnišnica Franja, zgrajena v težko dostopni soteski Pasice, v Pred vhodom v zaledju Cerkna. Delovala je od decembra 1943 do maja 1945 in Antonijev rov, foto: Marica Gaberšnik je nosilka Znaka evropske dediš~ine, saj sodi med neverjetne dvajset~lanski svet bodo v obdobju 2019– 2023 sestavljali še Ljudmila Barbali}, Marija Birk, Jasmina Dla~i}, Zarja Dla~i}, Milan Grlica, Ivan harej, Ana hromin, Bo­ris hrvatin, Zdenka Jelov~an, Loredana Jurkovi}, Zdenka Kallan -Verbanac, Da­mijan Malnar, Zoran Ožbolt, Edvard Pri­moži}, Ljubica Pugelj, Boris Rejec, Barbara Riman, Kristina Riman, Alenka Sim~i}, Alenka Stani}, Marta Vitaz, Milena Zub~i} in Slavko Žagar. y Marjana Mirkovi} Mario ]ikovi}. Za novega predsednika sveta je bil znova izvoljen Robert Bav~ar, ki je to telo vodil tudi v prejšnjem man-datu (2015–2019), za podpredsednico pa Alenka Stani}. Svet slovenske narodne manjšine Ob~ine Matulji šteje deset ~la­nov: šest jih je za~elo svoj drugi mandat, poleg obeh vodilnih ~lanov so to še Apo­lonija Kinkela, Liljana Ruži}, Alenka Sim~i} in Milena Zub~i}, štirje ~lani pa so bili v svet izvoljeni prvi~ – Sandra Grude­ni}, Natali Iskra, Andrea Šlosar in Vladi­mir Vrh. y Povzeto po zapisu Natali Iskra primere humanosti v najtežjih vojnih raz­merah. V njej se je zdravilo okrog 900 ra­njencev razli~nih narodnosti. Pot smo na­daljevali v Idrijo, mesto živega srebra, ki je s svojo preteklostjo in sedanjo skrbjo za ohranitev kulturne in tehniške dediš~ine uvrš~eno na prestižni Unescov seznam svetovne dediš~ine. Potem ko so po 500 letih zaprli rudnik živega srebra, so del ro­vov namenili turisti~nim ogledom, mi smo si ogledali Antonijev rov, se sprehodili po starem mestnem jedru in novo urejenem Mestnem trgu, se ustavili pred cerkvijo sv. Trojice z najstarejšimi temelji v mestu in zgrajeno na kraju, kjer je kmet v svojem škafu odkril samorodno živosrebrno rudo. Nekaj korakov dalje je mogo~no poslopje prve slovenske realke, tu je idrijski grad Gewerkenegg, rudarska upravna stavba in skladiš~e za rudo, danes mestni muzej. Mesto ob Idrijci hrani še veliko znamenito­sti: idrijsko ~ipko, ostanke tehniške dediš­~ine in naravne lepote." 1. junij, Spoznajmo Slovenijo 2019 Izlet na Gorenjsko U ~iteljica Vida Srdo~ je ob koncu šolskega leta organizirala zanimiv izlet za u~ence slovenskega jezika z Re-ke in iz Istre. Na prvi dan junija smo ob son~nem vre-menu prispeli z avtobusom v Radovlji-co. Obiskali smo ^ebelarski muzej v baro~ni graš~ini, odprt leta 1959. V njem je na ogled nekaj manj kot 250 poslika­nih panjskih kon~nic, najstarejša z let-nico 1758. Navdušil nas je opazovalni panj z živimi ~ebelami, kranjskimi siv­kami. Panj je povezan s prozornim pre­dorom skozi okno v naravo. ^ebelice zato lahko svobodno živijo in delajo. Slovensko ~ebelarstvo ima ve~stoletno IZ POUKA DPS svetovno znano tradicijo. Rojstni dan pomembnega slovenskega ~ebelarja Antona Janše, 20. maj, je bil leta 2017 razglašen za svetovni dan ~ebel. ^ebelarski muzej je edinstven v Sloveniji in evropskem prostoru. Po kosilu smo pot nadaljevali po prelepi zeleni pokrajini, obda­ni s še vedno zasneženimi gorami. V Vrbi smo obiskali lepo urejeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna. Šli smo tudi v Kranj. Tam je Prešeren preživel svoja zadnja leta, zadovoljen, da mu je uspelo uresni~iti željo po samostojni advokaturi. Ogle-dali smo si prostor, kjer je živel in delal. Posebnost te stavbe je vitrina v njenem središ~u: na eni od sten je v razli~nih jezikih in pisavah besedilo slovenske himne, sedme kitice Prešernove Zdravljice. Zadovoljni, ker smo spoznali del~ek Slovenije in se še nekaj nau~ili, smo se zve~er vrnili domov. y Ana hromin Z u~iteljico Vido (desno) vedno zanimivo, arhiv SKD Ajda. IN MEMORIAM Tomo Petra~ Vse, ki smo ga poznali, je pretresla žalostna novica, da je 20. septembra 2019 v 72. letu starosti umrl Tomo Petra~, dolgoletni ~lan in podpredsednik SKD Snežnik iz Lovrana. Tomo Petra~ se je rodil na valentinovo leta 1948 v kraju Donja Rijeka pri Križevcih, kjer je preživel otroštvo, srednjo šolo pa je obiskoval v Mariboru. Zaposlil se je v gradbeništvu. Med številnimi potovanji doma in na tujem ga je pred slabimi petde­setimi leti pot pripeljala v Lovran, kjer se je poro~il in ustvaril dom s soprogo Tonko ter se skupaj z njo prizadevno vklju~il v dejavnost slovenske skupnosti. Na pokopališ~u Lovran so se od njega poslovili sorodniki in prijatelji ter ~lani dru­štva s slovensko pesmijo, ki jo je imel tako rad, in besedami v slovo, ki jih je izrekel predsednik SKD Snežnik Vasja Simoni~. Med drugim je dejal, da je Tomo Petra~ delo zavzeto nadaljeval še po ženini smrti in bil tudi podpredsednik društva: "Slo­vensko pesem in kulturo si vzljubil prek žene Tonke, klene Slovenke, in zlasti pesmi poznal bolje kot marsikateri naš rojak v društvu. Bil si vedno pripravljen na pomo~ in sodelovanje, miren in tih, vselej v ozadju, a nepogrešljiv v našem društvu, ki ti je po upokojitvi postalo drugi dom v pravem pomenu besede. Ostal nam boš v nepozabnem in toplem spominu." 5. junij, Opatija, Mediji in narodne manjšine v RH V organizaciji Urada Vlade Rh za ~lovekove pravice in pravi­ce narodnih manjšin ter Sveta za narodne manjšine Rh je v Opatiji potekal seminar Mediji in narodne manjšine v RH. Udeleženci so med drugim poudarili vlogo medijev za položaj narodnih manjšin ter razvoj kulture dialoga in napredek na podro~ju ~lovekovih pravic nasploh. Najve~ja težava je hRT, ker še zdale~ ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe, podpisane z vlado Rh za obdobje 2018–2022, predvsem kar zadeva delež programskih vsebin, namenjenih narodnim manjšinam. Lani Alen Tahiri in Aleksandar Tolnauer, foto: Marjana Mirkovi}. 27. junij, Zagreb, seja T udi na seji Sveta za narodne manjšine Rh so opozorili na nespoštovanje pogodbe med vlado Rh in hRT-jem, med drugim pa so tudi uskladili in objavili besedilo Sporo~ila o naraš~anju ozra~ja nestrpno­sti v družbi, sovražnega govora, nasilja in etnocentrizma. Sporo~ilo poziva politi~no, kulturno in celotno javnost na hrvaškem, naj se skupaj najostreje zoperstavi nacionalni, verski, spolni, starostni in rasni dis-kriminaciji, da bi ustvarili možnosti za uresni~evanje enakopravnosti vseh državljanov kot najvišje vredno­ te ustavnega sistema Rh. y Marjana Mirkovi} 10.–17. avgust, Etnološka zbirka rodbine ^op Pal~ava šiša, Plešce V odja dejavnosti v okviru te zbirke Marko Smole je znova pripravil zanimiv program poletne enotedenske etnološke delavnice. Mladi udeleženci so na terenu raziskovali in odkri­vali nova spoznanja v stavbni arhitekturi ter se v druženju z doma~ini seznanjali z nare~jem in tradicionalnimi obi~aji, kra­jevno zgodovino ter novostmi v založništvu in filmski produk­ciji. Program je vseboval uvodno predavanje Marka Smoleta o starih Slovanih, spoznavanje izdelave cvetja iz papirja, kjer je o tem delu slovenskega ljudskega izro~ila spregovorila kustosi­nja Živa Ogorelec iz Pokrajinskega muzeja Ko~evje, predstavi­ Pal~ava šiša povezuje vse generacije, foto: Marjana Mirkovi}. ta ni presegal 1,6 %, dejansko pa je od­stotek še nižji, je opozoril dr. Nikola Ba-keta z Inštituta za družboslovno razis­kovanje, ker so v ta sklop nekompetentno vštete tudi druge, neprimerne teme. Do-datna težava so škandalozne vsebine v javnem televizijskem programu, ki jim hRT daje prostor, kot so promocija zgo­dovinskega revizionizma ter skrajno des­ni~arska in proustaška stališ~a, kar je nedopustno. Opozorili so še na nestrp­nost in odkrit sovražni govor, zlasti na spletu, pri ~emer se je dr. Antonija Petri­~usi} z zagrebške pravne fakultete ozrla na restriktivno zakonodajo, zaradi kate-re se sovražni govor ne sankcionira. No-vost na seminarju pa je predstavljal rav­natelj hRT-ja Kazimir Ba~i}, ki se je kot prva oseba na tej dolžnosti udeležil semi-narja in med drugim napovedal, da se bo zavzel za kadrovsko okrepitev uredništva TV-oddaje Prizma in tudi programskih vsebin za manjšine. y Marjana Mirkovi} tev knjige o skrivnostih Kolpe avtorja Emila Crnkovi}a iz Broda Moravic in et-nografskega filma o potomcih Ko~evarjev s Kozjega Vrha avtorja Rasima Karali}a iz Delnic ter pekovsko delavnico, Dejan Troha iz Prezida je govoril o cerkveni ar­hitekturi na ^abranskem, Simona Kav~i~ je uprizorila predstavo Hudi~ žene polhe past, pripovedni ve~er, posve~en spomi-nu na Bojana Pajni~a, pa je sklenil etno­loški teden, ki sta mu dan pozneje sledila še tradicionalno romanje na Sveto Goro in pleški sejem. Dogodek je bil organiziran v okviru sku-pine za ljubitelje etnologije pri Sloven-skem etnološkem društvu in v sodelova­nju s Pokrajinskim muzejem Ko~evje, Po-morskim in zgodovinskim muzejem hr-vaškega primorja z Reke, društvom Osil­niška dolina, podružnico Matice hrvaške iz ^abra in SKD Gorski Kotar. y Marjana Mirkovi} 12.–30. september, Zadnji pri~evalci v galeriji Principij na Reki F otografsko-dokumentarna razstava Zadnji pri~evalci, ki jo je v okviru programske usmeritve Doba mo~i v sklo­pu projekta Reka, EPK 2020 organiziral Center za soo~anje s preteklostjo Docu­menta, prinaša pri~evanja in spomine internirancev italijanskih fašisti~nih ta­boriš~, med drugim enega izmed najhuj­ših, Kamporja na otoku Rabu. Na stotine je krajev internacije, danes že pozablje­nih. Pomembno in pretresljivo gradivo so zbrale avtorice fotografinja Manca Juvan, zgodovinarka dr. Urška Strle ter novinar­ka in raziskovalka Saša Petejan. Slednja je tudi spregovorila na odprtju in vod­stvu po razstavi 28. septembra ter med drugim poudarila, da "žrtve ne govorijo, mi govorimo o žrtvah namesto njih, zato so spomini pomembni. Nih~e ni govoril o teh, ki so izgubili vse in breme sedemde­set let nosili v sebi." Dokumentirano šte­vilo žrtev na Kamporju je 1490, dejansko pa je veliko ve~je, ve~ tiso~, je na odprtju razstave povedal preživeli taboriš~nik iz Slovenije herman Janež, najzaslužnejši za podatke o tem taboriš~u. O pomenu spoznavanja zgodovine in fašisti~nega nasilja, kulture spomina in ozaveš~anja mlade generacije so spregovorili tudi Andrea Rokni} Bezani} z reške filozofske fakultete, vodja Documente Vesna Teršeli~ in Dinko Tamarut iz županijske organizacije Zveze borcev. So~asno je bila odprta tudi razstava Tkanine odpora – glasovi žensk, in sicer z deli iz mednarodne zbirke Tkanine sporov, predvsem z obmo~ij vojnih spopadov. Organizator je po odprtju pozval tudi k akciji za pomo~ brez­domcem. y Marjana Mirkovi} Moja dežela Vozim se z vlakom v mojo deželo. Dušni je dan, ne izgleda veselo. Tudi vreme je zelo otožno, Dežuje in vse je vlažno. Sama sedim v kupeju, skozi okno gledam ven. Razmišljam, kaj se je spremenilo, odkar sem prišla sem. Takrat je na tej progi veliko vlakov vozilo, zelo pogosto se je iz kraja v kraj hodilo. Sedaj v to deželo podnevi vozi samo en vlak, za katerega celo ne ve vsak. Rada grem v svoj rojstni kraj, pa tudi rada se vrnem nazaj. Leta bežijo, spomini ne, oni so ve~ni. Mislim, da smo v~asih bili bolj sre~ni. Naša otroška leta so bila druga~na, kot jih imajo sedaj, ~e bi lahko, bi se vrnila v tiste ~ase nazaj. y Marija Šenk, december 2018 Saša Petejan, Vesna Teršeli~, Andrea Rokni} Bezani} in Dinko Tamarut, foto: Marjana Mirkovi}. Foto: Jasmina Dla~i} Balkan z ve~ obrazi P ozdravljeni! Konec poletja sem prežive-la lep ve~er v vaših društvenih prosto­rih na Brajdici. Makedonski, se opravi-~ujem, severnomakedonski pevski zbor, nje­govi pevci in glasbeniki ter seveda dirigentka so pripravili, verjamem, za vse v dvorani pri­jetno presene~enje. Res lep zaklju~ek mojega poletja, balkansko obarvanega! Zakaj je bilo moje poletje balkansko? Joj, ta­ ko lepo balkansko! Od doma ob hrvaški obali v ^rno goro, Srbijo, Bosno in hercego- vino ter nazaj v hrvaško in domov. V štiri­ najstih dneh skozi štiri države, ~e odštejem domovino. V torbi štiri denarnice, za evre, ku­ne, dinarje in marke. Velik zemljevid v avtu , ker majhen ne more bi-ti, ~e naj zajame ta Bal­kan, zelena karta in velika želja, da bi ~as tekel zelo po~asi. O hr-vaški obali, ko govori-mo o naravnih lepotah, ne gre izgubljati besed. Neštetokrat sem že vi-dela tisti prizor nad Ja­dranovim in Dramljem: kamnita golota južnega Dragica Jakseti~ Krka in sosednjih oto~kov na modrem zrca­lu morja. Vsakokrat, ko zagledam ta veli~astni prizor, sem o~arana, kot bi to ka­menje in to vodo videla prvi~. In potem na jug! Mimo obalnih mest in tam-kajšnje gne~e. Postanek v Stonu, kjer na za~etku julija vse še drema in smo v kraju skoraj edini turisti. Zdrvimo mimo Dubrov­nika, letos ponovno v Kupare, pogledat tisto biserno morje in ali se še vedno nih~e ni do-taknil tistih neverjetnih ruševin pala~ raz­li~nih ~asov in družbenih sistemov. Verjetno že avstrijskega letoviš~a, ki ga še vedno, ~eprav propadajo~ega, krasi drevored palm. Okorg tega raja je nekdanji jugoslovanski arhitekturni betonski paradiž, vojaško leto-viš~e, ki je svojo nekdanjo slavo visoko pla-~alo v zadnji vojni. Sokolgrad v Konavljah pa tam, ves kamnit, bel in lep, stoji že stole-tja in kljubuje vsem sistemom. Obti~imo na meji s ^rno goro, se pražimo na soncu in so~ustvujemo z motoristom pred nami. Vsi vozniki mu dajejo prednost, da nam pred o~mi ne omedli, a ga hrvaški ob-mejni policist neusmiljeno vrne nazaj v vr­sto. Da se ve, kdo je tu šef. Ve se, kdo je tu šef, tudi potem, ko je motorist že odrešen muk, mi pa se še naprej ~udimo, ~emu pred nami policist pol ure mrcvari fanta in dekle v avtu s kranjsko registracijo. Nemo~ni ~akamo, ni izbire. Kon~no pospravimo denarnico s kunami, poiš~emo denarnico z evri. Z o~mi iš~emo Kotor, a kam je šel? Ni ga. Pa je, le da ga za­kriva plavajo~e mesto, križarka, ki zaseda pol zaliva. Komaj naj-demo prosto mizo. Pogovor z natakarjem. Ni od tu, iz notranjosti je. Vsi tu so iz notranjosti, pove. ^utimo, da na nas gleda, kot da smo iz obljubljene dežele. Ah! Ni besed, a upam, da razume govo­rico mojih o~i: "Nikar ne rini k nam v polsuženjstvo za minimalno pla~o." Zbežimo iz Kotorja, preplavljenega s turisti s križarke. Kmalu ob~udujemo druga~no obalo, obalo klifov, padajo~ih v morje. Ah, kako lepo! Nov svet. Za~enja se dopust! Cene padajo, prijaznost turisti~nih delavcev raste. Sobodajalec, izvemo, je bil vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v junijski vojni v Slove­niji. V Pivki je nalagal kramo iz kasarn na vagone... Drugo jutro z morja proti severu. Nikoli ne pozabim divjega ka­njona Mora~e, veli~astnih sten na obeh straneh in vanje izlu­knjanih predorov ali vsajenih viaduktov proge Bar-Beograd! V Sloveniji že desetletje mendramo in ne zmoremo zgraditi borih 24 kilometrov proge iz Diva~e v Koper, že dve leti se pripravlja-mo na graditev druge cevi predora skozi Karavanke, pa se ne moremo zmeniti niti tega, kdo ga bo gradil. Kitajcev no~emo, Turkov se branimo, med sabo bi se ... Gledam v stene nad kanjo­nom, v katere so pred sedemdesetimi leti rinili z navadnimi lopa­tami, krampi in samokolnicami, luknjali predore in vpenjali mostove za tire med Barom in Beogradom, in ne morem verjeti! ^rna gora me povsem o~ara. Kamorkoli prispemo, povsod nas zasujejo s turisti~nimi informacijami, prospekti, zemljevidi, prijaznostjo, pristnostjo, krasno hrano, zgodbami in tudi šala-mi na svoj ra~un. Spotoma si ogledujemo spomenike in ostala obeležja narodnoosvobodilnega boja (NOB). Vidi se, da ni de­narja za obnovo, a povsod je pokošeno, urejeno, tudi petero­krake zvezde so še vedno rde~e. Enako je tudi v Užicu, ~eprav Tita ni ve~ sredi trga, temve~ je zdaj na muzejskem dvoriš~u. Vsakih 50 kilometrov sre~amo koga, ki je služil vojaš~ino v Ilirski Bistrici ali Pivki, imamo ob~utek, da so res vsi iskreno veseli, ko slišijo, od kod prihajamo. ^ez Drino v neznane kraje do Sarajeva, ki ni ve~ Sarajevo, ob Neretvi do Jablanice in nato gor, na prostrano, zra~no, krasno Blidinje. Potem pa spet poiš~emo denarnico s kunami in nazaj v lepo našo. Tam nekje, kjer se za~ne Buško jezero, na hrvaški strani, si v obcestni gostilni spet zaželimo finih ~evap~i~ev in vsega, kar spada zraven. Ko vprašam za kajmak, mi možakar zabrusi: "Ako ho}eš kajmak, vrati se tamo gore!" Da ne tvegam mednacionalnega spora požrem vprašanje, ~emu "tu dole" na jedilniku ponuja "}evape". Najraje bi se res obrnila. Potolažim se v obmorskem mestecu, kjer vsi jamrajo, kako je sezona slaba, in komaj najdemo sobo s kuhinjo, ki stane manj kot sto evrov. Zjutraj si kupim Jutarnji list in berem reportažo hrvaškega novinarja, ki vabi svoje rojake, tudi upokojence, na poceni po~itnice na ~rnogorsko obalo, kjer se na primer ne zgo­di, da ti na mizo ne bi prinesli ra~una. Svetuje jim celo, naj gredo na dopust v herceg Novi in se od tam odpravijo na ogled Dubrovnika. Ta pa res ni neumna! y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com P o osamosvojitvi Slovenije in hr- Majda Udovi~: vaške so si tudi številni rojaki na Reki morali na novo urejati osebne Vsako državljanstvo je zgodba zase dokumente. Veliko bliže kot Velepo- SRE^ANJA slaništvo RS v Rh v Zagrebu je pristoj­ni urad v Ilirski Bistrici in po bese­dah mnogih je ta upravna enota (UE) zaradi prijaznosti zaposlenih prijetno presene~enje, k zadovoljstvu strank pa mo~no prispeva tudi svetovalka Majda Udovi~. Ve~kratne pohvale za njen posluh pri reševanju razli~nih težav reških rojakov in njena na~rt­ovana upokojitev ob koncu tega leta so botrovale predstavitvi v tokratni rubriki Sre~anja. Pogovor je bil pri­ložnost, da tudi bralcem Sopotij poja­sni dolo~ena vprašanja o pridobitvi državljanstva RS. "Doma sem iz Jelšan, vasice blizu meje. Reka nam je od nekdaj doma~a in že mnoga leta tudi pomembno na­kupovalno središ~e, mnogim, med njimi tudi mojemu o~etu, je nudila zaposlitev, zato tudi bolje poznam to problematiko. Z njo se ukvarjam sko­raj dvajset let, in ko sem z dav~ne uprave prešla na to podro~je, sem se morala vživeti v povsem novo vsebi­no dela. Ob mojem prihodu še nismo vodili postopkov sprejemanja v dr­žavljanstvo, smo pa imeli kar precej ugotovitvenih odlo~b. Še vedno je do­sti ugotovitvenih odlo~b o državljan­stvu po rodu staršev. Osebe, rojene pred osamosvojitvijo RS, se štejejo po zakonu za državljane RS, ~e so po predpisih, ki so urejali državljanstvo RS, to je pred 25. 6. 1991, imele slo­vensko državljanstvo in državljan­stvo tedanje Socialisti~ne federativne republike Jugoslavije (SFRJ). S to do­lo~bo je RS izrecno vzpostavila prav­no kontinuiteto do bivše jugoslovan­ske države glede vprašanj držav­ljanstva. V praksi to pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo upoštevati tiste predpise o državljanstvu, ki so velja­li na današnjem obmo~ju RS v ~asu rojstva osebe in do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. V pri­merih, ko se ugotovi, da je oseba, upoštevajo~ vso dosedanjo zakonoda­jo, državljanka RS, se šteje, da je dr­žavljanka od rojstva. Poleg navedenih ugotovitvenih odlo~b pa zakon omo­go~a tako imenovane "priglasitve v državljanstvo RS" do dopolnjenega šestintridesetega leta starosti, in si­cer je pravna podlaga za to državljanstvo RS enega izmed staršev ob rojstvu otroka (in tega državljan­stva do danes ni izgubil), ne glede na kraj prebivališ~a. Do dopolnjenega šestintridesetega leta se lahko z izja­vo opredeli tudi v RS rojena oseba, starejša od ose­mnajst let, ~e je bil eden izmed staršev ob njenem rojstvu državljan RS, vendar so se starši kasneje spo­razumeli za državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ. Zadnja leta beležimo iz Hrvaške veliko takih vlog za priglasitev otrok v slovensko državljanstvo, poleg tega pa je tudi veliko zanimanja za ugotovitev državljanstva po rodu s strani oseb, rojenih v obdobju od leta 1950 do leta 1970 ali še kasneje." Na to, da rojaki na Reki pogosto pohvalijo njen prija­zen pristop, enostavno odvrne: "Skušam se vživeti v vlogo stranke, da lahko pomagam. Po drugi strani pa, ~e stranki nekaj pripada in vem, da je tako, ji tudi pomagam, da do tega pride, a vsak primer je zgodba zase. Denimo vloge po 13. ~lenu ZD RS, ki jih rešuje Ministrstvo za notranje zadeve RS, sprejemamo naj­ve~krat osebno, priporo~a se morebitna dopolnitev, mi pa iz naših evidenc potegnemo vsa dokazila o držav­ljanstvu, da postopek lahko ste~e. Ta 13. ~len ZD omogo~a pridobitev državljanstva osebi, ki je potomec slovenskega rodu do drugega kole­na v ravni vrsti, torej do starih staršev, izkazati pa mora ve~letno osebno aktivno vez z RS in vsaj pe­tletno delovanje v slovenski organi­zaciji. V zadnjem ~asu pa imamo vse ve~ vlog za sprejem v državljan­stvo RS na podlagi redne naturali­zacije – na primer desetletno bivanje v Sloveniji, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo vloge, ~e imajo urejen status tujca in iz­polnjujejo še druge v zakonu do­lo~ene pogoje (izpit iz slovenskega jezika, zagotovljena gmotna sred­stva, da niso v kazenskem postop­ku, odpust iz dosedanjega držav­ljanstva itd.). Za državljanstvo RS lahko zaprosijo tudi polnoletne ose­be, ~e so tri leta poro~ene s sloven­skim državljanom in eno leto ne­prekinjeno prebivajo v Sloveniji, pa tudi osebe, ki so slovenski izseljen­ci in njihovi potomci do ~etrtega kolena, ki dejansko živijo v Slo­veniji eno leto pred vložitvijo vloge in imajo urejen status tujca. Drži pa, da so se pogoji za sprejem pre­cej zaostrili." Sogovornica še do-daja, da imajo možnosti za pridobi­tev državljanstva tudi študenti po zaklju~enem visokošolskem študiju in sedemletnem bivanju v Sloveniji, od tega neprekinjeno eno leto pred vložitvijo vloge, ter ~e imajo urejen status tujca. Obiskovalci iz hrvaške prihajajo na UE tudi zaradi podatkov iz rojs­tnih in mrliških knjig, nujnih pri urejanju osebnega statusa, dedo­vanja in postopkov na sodiš~u ali geodetski upravi. Majda Udovi~ je z rojaki povezana tudi na Reki. Pogosto obiskuje kul­turne prireditve v reškem gledališ~u in tudi v KPD Bazovica, sre~uje pa se tudi s ~lani planinske skupine društva, najraje na pohodu na oto­ku Krku. Ob tem dodaja: "^e me bo Bazovica potrebovala, bom rada po­magala s svojim znanjem in izkuš­njami!" y Marjana Mirkovi} Foto: Darko Mohar