Program dela in neposredne naloge i _ organizacije zveze komunistov IMP 5 _ V DUHU PISMA PREDSEDNIKA ZKJ IN IZVRŠNEGA BIROJA PREDSEDSTVA ZKJ j Po pismu predsednika ZK Organizacija ZK z vsebino samoupravne organe in vse ničitev programa. ugoslavije tov. Tita in izvrš- tega programa obvešča druž- zaposlene pri IMP ter jih po- II. Jga biroja predsedstva ZKJ beno-politične organizacije, živa k sodelovanju za ures- i. Člani ZK v temeljnih ž , tudi v našem podjetju aceli resneje razpravljati o 0°nkretnih nalogah in vlogi r8anizacije Zveze komuni-°v v podjetju. Izhodišče "Zprav je bila ocena doseda-Je8a dela organizacije ter °čenje s problemi in naložb11; ki jih bo trebavpod-razreševati. I. sj Organizacija in člani ZK bomo z vso odločnostjo ^zadevali, da bomo pismo ”edsednika ZKJ in izvršba biroja predsedstva ZKJ esničevali v konkretni aksi p0 sprejetem akcij-ža®|Tl programu dela organi- Dr,rtir°gram Je sestavljen na j atagi kritične ocene dose-lt1nJega dela organizacije ZK Razmer v podjetju ter bo hr;,°Va za delo organizacije v ttejjodnjem obdobju. Po po-vajj | Pa ga bomo dopolnjeno ri izvajanju programa g ra biti prisotna polna odurnost in enotnost član-a' Oddelki oziroma orga-nižacije ZK v temeljnih orga- Sekr" ’ sta iri Nah' organizacijah združenega dela (obratih) se morajo se-(Nadaljevanje na 2. str.) ‘-'»v v vviiivijimi \Jiga~ ;3c>jah združenega dela ter st^b^ariat podjetja bodo ir, b° spremljali potek dela krbeli, da se bo program ^a Trgu revolucije je baše podjetje naredilo vse ,nstalacije v inženiringu P delo mora biti usmerjeno 10. Preprečiti je treba in postavljanje pogojev po- amandmajev ter začeti širšo predvsem na mlajše člane dela posameznikom na la- sameznikov. Dodeljevanje in razpravo o pripravljenem stajati vsaj enkrat mesečno, kolektiva in vajence - ne- sten račun v prostorih pod- trošenje kreditov mora biti gradivu. Skupni sestanki vseh članov posredne proizvajalce. Pri jetja in z delovnimi sredstvi podvrženo ostrejši kontroli. 19. Urediti status zap°' ZK na področju Ljubljane tem Pa ne smemo pozabiti podjetja. To velja za umske S pravilnikom je potrebno slovanja delavcev v inozeim bili v razdobju na mlajši, perspektivni kader in za fizične delavce. Za iz- rešiti status centralnega skla- stvu v skladu s predpisi in 5 tehnične inteligence. V per- vajanje tega ukrepa so od- da, kakor tudi upravičenost tem preprečiti, da se s piša; spektivi naj bi imela vsaka govorni vodje posameznih dodeljevanja kreditov za in- njem v javnih občilih kvari , , - ., temeljna organizacija zdru- služb, po potrebi naj bi se dividualno gradnjo tistim, ki ugled podjetja oziroma i?" 2' ženega dela svojo organiza- po sklepu samoupravnih že posedujejo družbeno ali ogniti se tudi morebitnim drugim hujšim posledicam' (Nadaljevanje s 1. str.) pa naj bi tuli v dveh do treh mesecev oziro ma po potrebi. temah idejno-političnega iz- cjj0 £K. To je ena izmed organov ustanovile komisije lastno stanovanje. UUJo^,. - obraževanja bodo na skup- temeljnih nalog sekretaria- za kontrolo in ukrepanje. V bodoče bo treba večja Skrbeti za informiranost 0 tem mogramu *Po po trebuhi ^ v obratih vodij splošnih n y celotnem odjetju sredstva izločati za gradnjo dogajanjih v domovini. P°; „!!!,; v! služb in vseh elanov ZK. • trefca p00striti kontrolo, družbenih stanovanj m ur- vezava z našimi diplomat nad kvaliteto opravljenega' tenzivnejše reševati stano- skimi predstavništvi m klub J presoji pa naj organizirajo idejno-politično izobraževanje tudi organizacije po obratih. Člani ZK pa so dolžni, da sami dvigajo svoj idejno-politični nivo III. 7. Analizirati nost kooperacije in uslug s količini dela ter urediti način nagra- vanjsko vprašanje mlajših 20. Doseči je treba večj jevanja in normiranja. Na- članov kolektiva Pravilnik odgovornost m prizadevanj upraviče- grajevanje naj bo urejeno po spremeniti do koriščenja vseh zaposlenih, predy ^ in kvaliteti vlože- sredstev za leto 1973. pa vodstvenega in vodilneg3 kadra v podjetju. Za doseg0 spremljanjem družbeno- pnvamim sektorjem ter po- nega dela. Rezijski delavci 15. Zaostriti je potrebno t ie , eha un0rabiti vsa političnih dogajanj doma in možnosti večjega so- morajo prav tako prejemati disciplino pri izpolnjevanju ,r°ltJva in možnosti v svetu. Večjo skrb bo treba delovanja med obrati, gibljivi del osebnega do- sprejetih dogovorov, zakoni- V i osebni dohodki posvetiti tudi izobraževanju Zmanjšati obseg poslovanja s hodka, vendar v okviru tega poslovanja ter spoštova- ^ odobreni krediti so javni članov samoupravnih orga- privatnim sektorjem m^ pre- samoupravnega sporazuma. nje obstoječih samoupravnih jn dostonni vsakemu članu nov v podjetju. nehati s takimi naročili, kar J2. z vsemi družbenimi aktov v podjetju. kolektiva na vpogled s pr3' 3. Sekretariati in organi- poSa° vSalati n^vnm sredstvi’ ki.s0 v upravljanju 16 Kontrolirati trošenje vico do tolmačenji izvora in zacije v obratih bodo sprem- ~ sklenjenih kooneracii- Podietia oziroma jih imajo v stroškov za reprezentanco s upravičenosti. liali aktivnost posameznih sk^en^n^1 kooperacij- Upravljanju člani kolektiva, poudarkom na tem, kdo tro- "20 Izboljšati ie treba na- čhnovZKierdo^kuincfugo- ^TTrZt morajo'upravljati ko, naj- Si sredstva in v kakšne na- čuTln SS tavliali navzočnost na S6- + i i ^ ¥ 11 boljši gospodarji. To pa po- mene. rania kolektiva ter infonfl * SSB&E SfSfS takoj poklicati na odgovor- 8. Prenehati je treba s materialnih stroškov, inten- rocjih. Izdelati letni plan oziroma novinarja. nost. precej razširjeno prakso tako zivnejše izkoriščanje delov- proslav m ostalih večjih po- 23. Prepovedati je treba 4. Sklepi, ki jih bomo imenovanega pogodbenega nega časa, čuvanje osnovnih gostitev v podjetju. med delovnim časom v pr°' sprejemali na sestankih, mo- dela, kar predstavlja največ- sredstev, inventarja, orodja, )7. ZK mora imeti svoj stordl podjetja točenje alk0' rajo biti konkretni in jasni z krat le vir dodatnega in ne- materiala itd.) vpliv pri politiki kadrovanja. bo[njb pijač ter čas 0brat°' določitvijo roka, do kdaj upravičenega zaslužka. Taka 13. Poostriti kontrolo l rodlvJ;0rn Je tr?ba ob/a,Z?1SU vanja bifejev omejiti strog0 mora biti sklep izvršen in dela je treba opravljati do- nad racionalnim korišče- na PredPisani čas odm07' kdo ga mora izvršiti Na vsa- sledno v okviru zakonskih njem voznega parka zaseb- 24- Instalacije, kijih/2' kem sestanku je treba pre- določil. Teh del ni mogoče nih in službenih avtomobi- . f j Qr,n5tr,vpnia ^in vaja podjetje za individuahr gledati, kako so bili sklepi opravljati med rednim delov- lov. Daljše vožnje bi bilo sSraSLri? graditelje stanovanjski uresničeni m obravnavati nim časom. možno kombinirati tudi 7 triH ;P hnrhn objektov, ki so zaposleni P tistega, ki sklepa ni izvršil. . t , , . med obrati in na ta način ZaoStntl jer.treba ,b°rb° podjetju in s tem rešujej0 5. Poostriti moramo .f9' ^celoma je treba uki- racionalno izko- P«>ti- samovolji m elemen- ^voj 0sebni stanovanjski Pr°; disciplino članstva ZK ter mtl n7adure rezlJsklh delav- ristiti. om’ ^ proti samouprav- ^ naj ^ brf , c: .. . . . cev. Za izjemne primere v ljanju. V poglavju statuta, ki , .T/vn Z3 doseči večjo organiziranost službah lahko 14. Pregledati in spreme- obravnava vlogo družbeno- ostale na no normalni m odgovornost. odobri opravljanje nadur niti je treba pravilnik o do- političnih organizacij, je tre- P . 6. S posebno odgovor- ODS. To je treba upoštevati deljevanju kreditov za nakup ba opredeliti vpliv ZK pri ->5 Glede na števil^0 nostjo si moramo prizade- že pri sestavljanju letnega ali gradnjo zasebnih stano- kadrovanju, vati za sprejem novih članov plana nadur s predlogom vanj. S pravilnikom je treba 18. Pospešiti v Zvezo komunistov. Naše vodij služb. , stanje zaposlenih pri P ; tre°u jetju in socialne problem0 j IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3600 izvodili. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel preprečiti vsako izsiljevanje delo na realizaciji ustavnih Jnujno da se podjetju organizira socialna služba j/ namesti poklicni socialni Iavec- um- 26. Splošne službe °° Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik^, inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. ^v. uprueiu/ 01 iv tov naj ugotovijo stopnj0 ^ obrazbe nekvaUficiranih polkvalificiranih delav° Najti je treba način, sred® Pomoč za dosego osnov-d falske izobrazbe in za pri-l ,itev ustrezne strokovne ^lifikacije. tr^'- Pri štipendiranju jeni pj^kimi osebnimi dohodki. t v®Zati se s šolami na ne-vitih področjih, predvsem Icipr NOVI IMENOVANJI a dati prednost nadar-llIn otrokom delavcev z Centralni delavski svet je imenoval naslednja nova individualna izvršilna organa: v-* • J . aiviauama izvršilna uigana. kju jc i7JuuiFiumuai. ot)ratp »r-ima P°dj! je SVOje RADA ŠEGULA, dipl. inže- Kot štipendist ZTP Ljublja-28 p^-r0tma,en0tv ’ . nirja elektrotehnike - za di- na se je tam tudi zaposlil. S.P-utimoLŽK ^tmj« .ov»m« Elektrona- ^i^lko^S kjer je delal v oddelku za elektromotorne pogone. Kot specialist na tem področju, je bil tudi asistent pri prof. Dolencu na Elektrofakulteti v Ljubljani. V letu 1962 je sprejel mesto direktorja Tovarne eksplozivno varnih naprav v Zagoiju. Zaradi ureditve družinskih razmer se je 1963 preselil v Maribor in se zaposlil v podjetju Elektroindustrija in splošna montaža kot komercialni direktor. Na tem delovnem mestu je delal do 1970. leta, ko je 1951 se je vpisal na Elektro- kadrovske in splošne službe fakulteto — oddelek za jaki podjetja tok, kjer je 1958 diplomiral. Vj?°8°či kar največjemu šte- pr v ni?u-delavcev> zlasti tistim z cerTm* osebnimi dohodki, nisi6?* letni dopust v počit-klh domovih. jJ^\ Splošne službe pod-a in obratov naj ocenijo DMuJi način koriščenja malic ter najdejo leoC,‘ost izboljšanja ter več-la koriščenja. podražitvah živ- IjenL^ stroškov je treba da se pomaga dedni,61? 2 nizkimi osebnimi °hodki. v POZIV K SODELOVANJU! 5er akcijski program po Rodil Rodil se je 21. 11. 1932 v Ljubljani. Diplomiral je na zasedel mesto v. d. direktor- TSŠ — elektro smer, oddelek ja Tovarne stikalnih naprav, za jaki tok v Ljubljani. Po Delovno razmerje z našim se je 31. avgusta- podjetjem je sklenil 1. 1. jev v Ljubljani. Tuje služboval 18 let. Zaradi izrednih strokovnih in organizacijskih sposobnosti je zasedal vedno odgovornejša delovna mesta. Začel je kot kontrolor, nato je bil več let obratovodja, zatem 5 let šef sektorja kapitalne izgradnje. Naslednji dve leti je bil šef sektorja operativne in tehnološke priprave dela. Pri istem podjetju je bil 1969. leta imenovan na delovno mesto šefa tehničnega sektorja. Na tem delovnem mestu je ostal v do sklenitve delovnega razmerja z našim podjetjem dne 26. 12. 1972. Pred dvema letoma se je vpisal na Višjo šolo za organizacijo dela in absolviral jeseni 1972. Aktivno je sodeloval v raznih organizacijah iri organih v tovarnah, kjer je bil zaposlen, in v občinskem vsebini zajema precej 1930 v Mariboru. Tehnično 1972. tt)Qk? področje ter smatra- srednjo šolo - oddelek ™ v : ’ ^3 ie i7vaiQnip nrnorama laki tok ie končal 1 Q4(. . BOŽIDARJA opravljeni diplomi je služboval eno leto v elektrarni Fala mer*lu pri rekonstrukciji objektov. Novo imenovanima izvr-Nadalje je bil 1 leto zaposlen silnima organoma k rmeno-kot projektant električnih vanJu čestitamo in jima že-instalacij pri ŽTP Ljubljana. lim0 mno8° poslovnih uspe-- - hov na njunih delovnih ni električnih transformator- ™sUh- FRANC lopatic Sredstva za stanovanjsko gradnjo ter stanovanjska posojila tij^su poljSja Koku Ljubljani /za^tcmU je^a- BOŽIDARJA NOVŠAKA, instalacij pri ZTP Ljubljana. ža v celoti, pozivamo vse poslil v vojni industriji. Tuje absolventa višje šole za orga- Zatem se je zaposlil v Tovar- nov sklene, posebno pa še odslužil vojaški rok. V letu nizacijo dela - za direktorja ni električnih transformator- mes kyn°uPravne organe, sindi- > cjjo 0 m mladinsko organiza-jetj^ Vot^stva in službe v pod- SodvV,Se^.VSO °dgOVOr" iZva; vključijo v akcijo za p.311-!.6 programa. Vej 3ni ŽK v podjetju se za- koig?*0- da brez sodelovanja tla U?? a prejetega progra- BteDr> ° mo8°ee realizirati. $ojgilcani pa smo, da bo to Hajjj °vanje uspešno, kar ttjjt P°trjuje razprava in po- ltyn v Programa na seji cen- ^vršn 3 delavskega sveta in yne8a odbora sindikata. his0 prograniu prav gotovo haj kkajeti vsi problemi, ki Skann- . v bodoče reševali s Pot^i močmi in ki jih bo £> rešiti. ’ ')0nlog*am ni enkraten in ga j|aloe dopolnjevali z novimi So8-1**!- V tem pogledu že- V" Pr\čakujemo več so- de]3 in su8estij za bo- ^ moramo obljubo, Nitij? da* tov. Titu v imenu ‘P aktiva Ljubljane taPi v-6??6 v unionski dvo-Pio j lnko Hafner: Ne bo-Oriu, volili, da bi moralo Se enega pisma! EtARIAT ZK „IMP“ Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve obrata CKV Ljubljana obvešča vse Zaposlene v obratu, da bodo v letu 1973 ponovno na razpolago določena sredstva za stanovanjsko izgradnjo ter stanovanjska posojila. Iz tega razloga naprošamo vse interesente, ki smatrajo, da so jim sredstva za rešitev stanovanjskega problema potrebna, da vložijo pismene prošnje splošni službi obrata CKV najkasneje do 1. 3. 1973. Pismene vloge za dodeljevanje posojil morajo biti utemeljene z naslednjimi osnovnimi podatki: navedbo delovnega 1. Ime in priimek prosilca z mesta, na katerem dela. 2. Podatki o članih družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu 3. Podatki o njegovem dosedanjem stanovanju 4. Podatki o posebnih socialnih razmerah (npr. bolezen v družini) 5. Podatki oziroma navedbe, zMcaj prosi za posojilo in koliko lahko prispeva iz lastnih sredstev 6. Podatki iz varčevalne pogodbe (doba varčevanja in znesek mesečnih vplačil). Prošnji je potrebno priložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva komisija za družbeni standard. Prav tako obveščamo vse člane obrata, da sta komisija za družbeni standard in obratni delavski svet kupila dvoje dvosobnih stanovanj pri podjetju SGP »Graditelj “ Kamnik. Stanovanji bosta vseljivi v maju 1973. Prosilci, ki smatrajo, da so upravičeni do dodelitve omenjenih stanovanj, so dolžni vložiti pismene prošnje po zgornjih kriterijih splošni službi obrata najkasneje do 1. 3. 1973. Vse potrebne in dodatne informacije bodo lahko prosilci dobili v splošni službi obrata (telefon 321-043, interno 276). Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve obrata CKV Ljubljana Optimistične napovedi presežene Ob jubilejni proslavi stojev v dobavi repromate- čanemu številu zaposlenih ya v preteklem letu izvoz, ki kov nam pokaže, da je p01*' 25-letnice obstoja podjetja riala iz uvoza, delno pa tudi delavcev, ampak je za 3,4 je znašal skupno 47.249 ti- jetje preseglo letni plan pr°’ smo napovedali, da bo pod- zaradi manjših naročil izdel- odstotka večja, Ta razlika je soč din in predstavlja 8,34 daje za 146.218 tisoč din3*1 jetje doseglo v preteklem kov jakega toka, kot pa je nastala med letom zato, ker odstotka skupne realizacije. za 33%, Uspeh posamez^ letu 550 milijonov din reali- bilo z letnim načrtom pred- je bilo izvršeno število nadur Qd navedene vrednosti iz- obratov pa je na tem p01* zacije, seveda pod pogojem videno in kot je bilo v pre- preseženo v primerjavi s pla- voza odpade na čisti blagov- roč;u razviden iz tabelarne!?3 skrajne intenzivnosti pri teklih letih. niranim za skoraj 75 odstot- nj jzvoz 4.589 tisoč din, pregleda delu vseh zaposlenih v zad- Vrednost izvršenega dela kov. Porabljeni delovni čas ostanek 42.660 tisoč din pa F b za" doseženo realizacijo, pri- predstavlja vrednost izvrše- Poleg izkazanih vrednos*1 merjan s planiranim, je za nih montažnih del v inozem- prodaje v tabeli je bilo 12 posamezne obrate podan v stvu. leta 1971 prenešeno v le10 tabeli. • Dosežena vrednost reali- 1972 neizvršenih del za 'i^e' Primerjava indeksov dose- zacjje v letu 1972, primer- sek 166.784 tisoč din, Prl žene realizacije po vrednosti jana z ietom 1971, pa je za čemer pa niso upoštevaj13 Obrati Vrednos t prodajefv tisoč din J Indeks planirana izvršena CKV Ljubljana 108.635 146.031 134.4 CKV Maribor 34.761 66.207 190-5 CKV Koper 3 1.210 36.120 115.7 EL montaža 73305 118.381 200.8 TEN 59.358 61.967 104.4 Tovarna Trata 51.928 61.061 117.6 Livarna Iv. Gorica 18382 26.750 145.5 Projekt, biro 6.315 14.195 224.8 Skupaj IMP 384/94 530.712 138.0 — — t J U1 1U / ‘ i v v W ALI 1 y 1 , j f U J v t , 14 O v 111V 1 41 111 4/V V* |w e ^ in indeksov porabljenega de- 112.413 tisoč din ali 24,4 sklenjene pogodbe za izval lovnega časa nam takoj odstotka večja. nje del v inozemstvu. Z up pove, da je bila planirana ob- Na osnovi 9-mesečnega števanjem prenesene vre njih dveh mesecih. Dejansko Avtoparka pa je manjša od den, razen za TEN in Avto-pa so bila ta pričakovanja planirane predvsem iz raz- Park, kar je videti iz nasled-presežena, s čimer sta se loga, ker je ta enota pošlo- njeSa pregleda odstotkov, za znova v polni meri izkazali vala vse prvo polletje po ce- kolikor je bila presežena ozi-delovna sposobnost in zavest nah iz leta 1969, ki pa so roma nedosežena planirana naših delavcev. Doseženi bile prenizke. Kljub tej ugo- letna realizacija: uspeh nam je zato lahko v tovitvi, pa je bil fizični ob- — CKV Ljubljana 151,9 ponos in hkrati spodbuda za seg izvršenega dela, merjen - CKV Maribor 118,9 nadaljnje delo v letošnjem po prevoženih ton-kilome- — CKV Koper 125,7 letu, ki naj bi bilo prav tako trih, za 15 % višji od lanske- — Elektromontaža 122,5 plodno kot preteklo. ga pri istem številu zaposle- -TEN ' 85,7 Poslovni uspeh našega nih delavcev. — Tovarna Trata 109,2 dela v preteklem letu bo Za izvršitev planirane — Livarna znan šele konec februarja, realizacije je bila predvidena Ivančna gorica ko bo sestavljen zaključni zaposlitev 2737 delavcev, - Projekt, biro račun, vendar že sedaj lahko dočim je bilo za dejansko — Avtopark trdimo, da bo za podjetje doseženo zaposleno po- — PRS ugoden. To prognozo opi- vprečno 2744 delavcev, kar - Zastopstvo A. L. ramo na nekaj bistvenih ka- predstavlja 0,3-odstotno po- 125,0 134,7 nje del v inozemstvu. Z up'^ ^ ......._6„ števanjem prenesene vre veznost v preteklem letu periodičnega obračuna in se- nosti prodaje iz letaki9711 uspešno izvršena, saj znaša jaj navedenih nekaj po- dosežene v letu 1972 znjo dejanski presežek realizacije za celotno podjetje 23,1 odstotka, z ozirom na vloženo delo, izraženo v urah. Po navedenem kriteriju merjeni uspeh je za vse obrate ugo- 0 brati CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Tovarna Trata Livarna Iv. Gorica Projekt, biro Avtopark PRS Zastopstvo Alfa-Laval Delo v inozemstvu Realizacija v 000 din planirana 96.200 69.575 29.100 88.750 64.700 49.860 21.000 7.115 1.300 1.100 2845 19.040 izvršena 4 50585 153.497 93.337 33.389 113.479 55.312 58.576 24.809 10.295 1.219 1.467 3.368 24.547 5 73.295 tndeV 159.6 137-0 lltf 12H-5 85.9 117.$ 11 Bi ud 93fi 133-1 uti 12& or o' Obrati Efektivne delovne ure Indeks planirane izvršene CKV Ljubljana 1.184.870 1.244.986 105.1 CKV Maribor 649.990 749.503 115.3 CKV Koper 379.84 0 346.738 91.3 Elektromontaža 952.410 993.849 104.4 TEN 728-460 726.673 99.8 Tovarna Trata 584.830 629.317 107.6 Livarna Iv.Gorica 353.340 333.851 94.5 Projektivni biro 157.030 168.707 107.4 Avtopark 27.460 28.565 104.0 PRS 22.920 24.761 108.0 Zastopstvo Alfa-Laval 32.640 32.125 98.4 Delo vinozem.-zahod 404.580 385.403 95.3 Skupaj IMP 5478.370 5664.478 103.4 9 u**,/ Skupaj IM P -"''■--j jV 90 i membnejših kazalnikov za torej celotna vrednost Fj, 123,5 cel° leto 1972 lahko zaklju- daje po sklenjenih pogo° 120^3 čujemo, da bo končni rezul- 697.496 tisoč din. Delo v inozem. zah. 1353 tat poslovanja za preteklo Izvršitev sprejetega P,. zalnikov ki so že znani in večanje. Primerjava izvršenih skupaj IMP 123,1 kt°7"g°u™^ £,? ob*? tudi zadostni za približno efektivnih delovnih ur s pla- oceno uspešnosti gospodar- niranimi pa ni linearna pove- Pomembno postavko v jenja v preteklem letu. Uspešno delo in vloženi napori se odražajo predvsem v doseženi realizaciji, ki je znašala za preteklo leto 573.295 tisoč dinarjev, kar je za 27,2% ali 122.710 tisoč din več, kot pa smo z letnim načrtom predvidevali. Izkazani znesek sicer še ni dokončen, vendar menimo, da do kakšne bistvene spremembe ne bo prišlo. Planirane obveznosti so bile izpolnjene v vseh obratih, razen v TEN in Avtoparku, kar je razvidno iz objavljenega pregleda. Tovarna elektronaprav (TEN) planske naloge ni izpolnila predvsem zaradi za- Za bodoče poslovanje mi pogodbenimi - ^ r_______ podjetja pa je posebne važ- nostmi iz preteklega le y doseženi realizaciji predstav- nosti zasedenost razpoložlji- gotavlja montažnim vih kapacitet z delom, ki se tom delo za 4 mesece, P odraža v izpolnjevanju plana vodnim obratom pa za u prodaje. Pregled teh podat- seča v letošnjem letu, se Od ugotovljene razlike odpade na: — montažno dejavnost — proizvodno dejavnost ->o.-r- -£ — projektiranje 5.900 ^s° ^ Vrednosti neizvršenih pogodbenih obveznosti, ki se P šajo iz leta 1972 v leto 1973, so po obratih naslednje: ^ 24.989 tiso^jn 28.100 tiso® jjii 14.231 128.541 tisoč ^ 38.474 tiso« ^ - CKV Ljubljana - CKV Maribor - CKV Koper - Elektromontaža -TEN - Tovarna Trata - Livarna Ivančna gorica - Projekt, biro £l 6L221 tisoč 22.997 tiso®^ 8.918 tisovi# 6.559 tiso« j* 5.900 tis°C z (Nadaljevanje na & :P\ / d* di» dif d« & & di» di» r.) Občni zbor sindikata . Glede na to, da 5. februarja poteče mandat vodstvu ,ase sindikalne organizacije, je 10 na svoji seji dne 19. ,ecembra sprejel sklep in razpisal nove volitve, ki bodo 9. ebmarja 1973 na občnem zboru. Občni zbor bo v Festivalni dvorani s pričetkom ob ^30 uri. j *zvršni odbor je tudi sklenil, da reorganiziramo našo sin-5alno organizacijo, kije doslej delovala na osnovi občin-IKega načela. Po tem načelu je 10 združeval obrate CKV [Mljana, Elektromontaža, TEN in Skupne službe. Ker že- iKe8a načela. Po tem načelu je 10 združeval obrate CKV liJUbr iemo v prihodnje doseči še večjo aktivnost sindikata v na-^ podjetju in glede na novi statut našega podjetja, v Trv/ern Podlagamo, da postanejo zgoraj navedene enote 0 smo predlagali, naj dobi vsaka od njih tudi status n°vne organizacije sindikata z izvršnim odborom. Kan-a®cijske komisije, ki jih je imenoval 10 na isti seji, so si edlagale za posamezna sindikalna vodstva TOZD na-ednje kandidate: ^ k vršni odbor sindikata CKV Ljubljana: y Nežka Barle — kalkulant V Vlado Bračko - KV monter c. k. ■ Ivan Djuran - KV monter klimatskih naprav j' Marija Dečman — administrativni referent ' lyan Derenda — KV strojni ključavničar skladiščnik ____rv_____ šef montaže klime Prane Oblak — KV ključavničar Matjan Omerzel — KV monter klimatskih naprav Stane Osredkar — vodilni monter vodovodne instalacije Valter Tischer — tehnolog 5' Milan Križaj ' j^anez Kupljenik 8. 9. '0. n. i rsener — rennutog ni odbor: Benčina — KV monter vodovodne instalacije relija — mojster v proizvodnji klimatskih naprav ) Lapuh — KV monter klimatskih naprav i Primc — šef montaže c. k. a Izvršni odbor sindikata Elektromontaže: Anton Brčan — skladiščnik I favel Čanžek - VKV el. inštalater Majda Jurša — administrativni referent I Anton Krevs - VKV el. inštalater Anton Lah - VKV el. inštalater S SLOVESNE SEJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA IMF DNE 10. NOVEMBRA 1972. LETA OB 25-LETNICI NAŠEGA PODJETJA SMO POSLALI POZDRAVNO BRZOJAVKO PREDSEDNIKU REPUBLIKE TITU, V KATERI SMO MU MED DRUGIM ŽELELI ŠE MNOGO ČVRSTEGA ZDRAVJA IN DA BI POD NJEGOVIM VODSTVOM ŠE VRSTO LET USPEŠNO IZPOLNJEVALI VSE NALOGE, KI SO PRED NAMI V PRIHODNOSTI. PREDSEDNIK REPUBLIKE SE NAM JE ZA ČESTITKO ZAHVALIL Z NASLEDNJIM PISMOM: PREDSEDNIK REPUBLIKE Beograd, 8.januara 1973. /era Maselj - referent za delovna razmerja Majda Rejc - projektant y jtane Svetek — referent v pripravi dela 1q' anez Skorja — KV el. inštalater h' *Van Ulanec - KV el. inštalater *^ndi Zakonjšek — VKV el. inštalater ’ j Nadzorni odbor: ' ^ladimir Kikl - VKV el. inštalater Prane , °rko Valenčič 2 p -----... ,vi^ - ,,v, w. n.ciaia.w 3 yranc Podlipec — samostojni kalkulant —.v. v .ucnviv — samostojni referent v pripravi dela Jadimir Vodopivec — VKV el. inštalater 'Zvršni odbor sindikata TEN: ‘Rranc Bolta - VKV ličar y °ris Bernetič — VKV električar Aleksander Kanelopus — vodja proizvodnje nton Lavrič - VKV strugar Andrej Novoselec - KV ključavničar DELOVNA SKUPNOST IMP LJUBLJANA •Titova 37 Srdačno zahvaljujem na pozdravim« ko j e ste mi uputili sa proslave 25-godičnjice rada Industrijsko montažnog podjetja. 6. Anton Oven - mojster 1 7. Inž. Janez Ovsenik — vodja grupe za ind. kooperac. tuj. part. 8. Božena Pahor — tajnica direktorja 9. Marinka Velkavrh — vodja odd. v knjigovodstvu Martin Vidergar — VKV električar ... Marjeta Vodiškar - administrativni referent 12. Jože Šubic — VKV ključavničar 13. Ivan Zoretič — mojster I 14. Franc Zupančič — vodja skladišča oddelka 10. 11 Za izvršni odbor sindikata Skupnih služb: 1. Cilka Brlečič - samostojni referent v knjig. II 2. Franc Ciuha — referent HTV 3. Pavla Godec - samostojni referent v knjig. II 4. Jože Horvat - samostojni referent za uvoz-izvoz 5. Dušan Holzbauer - vodilni projektant II 6. Ivana Košarok — komercialno tehnični referent III 7. Jernej Kralj - VKV orodjar 8. Božena Orehek - samostojni organizator 9. Andrej Povšič - samostojni projektant I 10. Lado Tompa — samostojni kalkulant 11. Alojz Zalar - referent za raziskavo tržišča in konj. 12. Franc Žakelj — projektant IV 13. Ivan Žunec — KV šofer Kandidati za nadzorni odbor: 1. Jože Kržin - vodilni projektant II 2. Rozka Martinšek - korespondent-stenodaktilograf 3. Miran Mihelčič — vodja biroja za organizacijo in me- hanogr. ' ' 4. Majda Seljak - samostojni referent v knjig. II Za izvajanje enotnega programa dela in koordinacijo med posameznimi izvršnimi odbori pa bo imel sindikalni odbor podjetja, v katerem bodo zastopane vse TOZD združenega podjetja IMP, večjo in odgovornejšo nalogo. Vse člane naše sindikalne organizacije vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo ob napovedani uri. MIRO DRAŽUMERIC ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw SAMOUPRAVNI SPORAZUM V JAVNI ORRAVNAVI §f V januarski številki IMP - Glasnika smo napovedali javno obrav- akt sprejet na resnično demokratičen in samoupraven način. Najbrž m g novo o osnutku samoupravnega sporazuma kot temeljnem samouprav- mogoče vnaprej predvideti vseh oblik razpravljanja in pojasnjevanja o H nem aktu v podjetju. Za pripravo tega dokumenta zadolžena komisija osnutku samoupravnega sporazuma, vendar pa v javni obravnavi ne bi M je svoje delo v glavnem zaključila sredi tega meseca, nato pa je o tem smeli izostati sestanki vodstev družbeno-političnih organizacij, orgh' §§ osnutku podal svoje mnenje zbor predstavnikov družbeno-političnih nov upravljanja ter zborov delovnih skupnosti. Za odločitev o ustano-M organizacij, organov upravljanja ter vodstva podjetja in obratov. Ta vitvi temeljne organizacije združenega dela in za sklep o podpisu samo■ | = zbor, ki so ga organizirale družbeno-politične organizacije, je na skoraj upravnega sporazuma je namreč edinole pristojen zbor delovne skup' | g triurnem sestanku, dne 23. januarja, obravnaval predloženi tekst ter nosti, zato bo potrebno vsestransko seznanjanje in razprave že pred | jj podal številne pripombe in predloge. Enotna ocena tega zbora je bila v tem zborom. V primeru, da bodo posamezne delovne skupnosti P°' | g tem, da je treba preloženi osnutek v marsičem dopolniti, predvsem pa dale na osnutek samoupravnega sporazuma predloge za bistvene sprt' | g njegove posamezne določbe konkretizirati. Nekatere formulacije so membe, bo potrebno usklajevanje stališč posameznih delovnih skup' | g bile deloma nejasne, deloma pa tudi nepopolne. Na podlagi te ugoto- nosti. Prav zaradi tega z javno obravnavo ne bi kazalo odlašati do | g vi tv e je bil sprejet sklep, da se pripombe in predlogi vnesejo v tekst še konca predvidenega roka, ampak že takoj v začetku ugotoviti, | g pred javno obravnavo ter da komisija celotno besedilo ponovno for- obstajajo med posameznimi delovnimi skupnostmi različna stališča it} | g mulira v skladu z danimi pripombami. Nadalje je zbor sklenil, da jih po možnosti uskladiti že v teku same obravnave. S tem bi bij | g osnutek samoupravnega sporazuma objavi v februarski številki Glas- dosežen čimbolj enoten pogled na bodočo samoupravno ureditev pod- | g nika, tako da bo vsakemu članu delovne skupnosti IMP dana možnost, jetja, kar bi olajšalo nadaljnje delo pri izgrajevanju sistema samouprav■ | g da sodeluje v javni obravnavi. nih razmerij in izdelavi vseh ostalih normativnih aktov. | g Popolnoma jasno je, da sama objava osnutka samoupravnega spora- Samoupravni sporazum bo začel veljati šele takrat, ko ga bodo v | g zuma še ne predstavlja javne obravnave ter da je v predvidenem roku enakem besedilu sprejeli vsi zbori delovnih skupnosti in bo na ta način | g potrebno storiti še precej več, da bo samoupravni sporazum pred- dosežena popolna skladnost interesov posameznih TOZD in skupnih | g stavljal dejansko voljo vsakega člana delovne skupnosti ter da bo ta interesov podjetja kot celote. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIP.IIIIIIIIIIlilllllllllillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH^ iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii! cev, proizvodnih obratov pa realizacijo, zato mora to^ za 3 mesece. na temu vprašanju p°sve Kljub ugodni situaciji za največjo pozornost. a celotno podjetje pa so v to- Kot je bilo že uv° J njem letu doseči tudi večjo pove, da ima. podjetje žago- varni elektro naprav (TEN) povedano, so navedeni^ prodajo, kar je obratom in t ovij eno delo za približno 4 proizvodne kapacitete ja- datki za točno Pre t uspešnosti gospoarjenp : Optimistične napovedi (Nadaljevanje s 4. str.) ob pogoju, daje plan realiza- podjetju kot celoti tudi cije 100-odstotno izpolnjen, uspelo, saj znaša razlika med Zaradi višje izvršitve letne doseženo realizacijo in vred-realizacije, kot je planirana, nostjo pogodbeno prevzetih pa je treba za izpolnitev pla- del za preteklo leto 172.915 niranih pogojev glede zase- tisoč din (brez del v inozem-denosti kapacitet v letoš- stvu).* Navedeni podatek va<' mesece vnaprej. kega toka z ozirom na vred- uspesuusu guspumjv-j nost pogodbeno prevzetih preteklem letu nepop h Po navedenih podatkih so del premalo zasedene, saj kot predhodno obvesti J kapacitete montažnih obra- znaša prenesena vrednost lavcem pa vendarle le J tov in projektivnega biroja sklenjenih pogodb za naprej pomembni, da jih je o J j zasedene z delom v letu le 6.294 tisoč din, kar pred- v Glasniku. cum 1973 za približno 5 mese- stavlja le 1,5 — mesečno ALEKSANDER R^ Študij o tehnični opremi zgradjj Snov, ki jo mora poznati monter, delovodja, tehnik in inženir, pri svojem delu v panogi instalacij, štejejo med strojno stroko. Po delu pa nas uvrščajo med gradbince. V roke nam je prišla knjiga, ki obravnava študij te stroke v ZRN: le-ta študij se ne razlikuje dosti od onega v NDR, razen da morajo vzhodni Nemci polagati še dodatne izpite iz sociologije in marksizma. Študij tehnične opreme tega obdelajo še gradbeno fi-zgradb (nemško: Haustech- ziko in dmge splošne in nik), tako imenujejo našo spremljajoče predmete, stroko na visokih šolah v Pred vstopom na visoko svetu: obsega sanitarno teh- tehnično ali na inženirsko niko, kanalizacijo, centralno šolo mora imeti kandidat kurjavo, ventilacijo, klimati- maturo (Nemci ji rečejo zacijo, hladilnice, energetske Abitur) in dvoletno usmerje-naprave, toplotne daljno- valnO prakso v stroki, vode, uničevanje smeti, d vi- Imajo dvoje vrst visokih gala; zračne pošte itd. Že šol: s fakultetno stopnjo in samo naštevanje kaže na inženirsko šolo. Prva traja 8 ogromno materijo. Poleg do 10 semestrov, torej z ob- veznim delom najmanj 12 semestrov. Študij „Tehnične opreme zgradb" se pr .viloma predava na vseh strojnih visokih šolah. Najbolj znane so v Berlinu, Darmstadtu, Muenchnu in Stuttgartu. Razen teh imajo še inženirske šole za tehnično opremo zgradb, kjer traja študij le šest semestrov, zahtevajo pa skoraj enake vstopne pogoje. Teh visokih šol je v ZRN osem. Na obeh vrstah šol je treba opraviti diplomo, le da dobijo diplomanti prvih naslov dipl. ing., drugih pa ing. grad. visokih šol. Na vseh šolah pobirajo prilično visoke šolnine in takse za izpite. Leta 1970 so izkazali v ZRN na inženirskih šolah okoli 1000 slušateljev, od katerih letno diplomira oko- trebna li 150 slušateljev. Tehnične srednje šole (Technikerschulen) so podobne naši srednji šoli, vendar so bolj specializirane kot naše. Industrija in in stala6 9^,, firme zaposlujejo Pr jnž61 praktično izobražene p\ nirje (grad.) in tehnik6.^. Xi... 40 .donim tnlinirnC o, študij visoke tehnične-,. nOsti, ki'je seveda tud Lj se odloči le n* Jr Za izobrazbo delovodij skrbijo številne delovodske šole. Učna snov na zadnjih dveh (nižjih) šolah je zelo podobna in predvsem namenjena rutinskemu delu. Tako kažejo njihove učne knjige. število. Tri leta študiju škov in življenja, predst ravno polovico onegU ,(ir porabi dipl. ing. Razvdl $ dija naše stroke v sve uti tudi pri nas moral poV?' jjj* premik v podaljšanje in globlje specializacij6 . jč' letni študij s 3O-um'Podenskim poukom, brez F ^ hodne programirane P ^ J1UUU& piugtainu«*- ; enega do dveh let, je 1 ■ p}' stroko neuporaben u q,\ črt. OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Na podlagi točke 1, odstavka 2 ustavnega amandmaja XXII, ter v smislu 2. člena ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XX do XLI, ter na podlagi sklepov zborov delovnih ljudi sklenejo temeljne organizacije združenega dela naslednji * SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v delovno organizacijo IMP — Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana. I. Predmet sporazuma 1. člen S tem sporazumom je izražena volja delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem tekstu: podpisnice sporazuma) da združijo svoje delo in delovna sredstva v višji obliki združenega dela, v podjetju in da na podlagi določb tega sporazuma zagotavljajo v skladu s širšimi družbenimi interesi svoj ekonomski in družbeni položaj. 2. člen V tem sporazumu podpisnice določajo: — splošne podatke o podjetju — predmet poslovanja — samoupravni položaj TOZD — obseg pravne samostojnosti 10ZD in podjetja v razmerju do tretjih oseb — upravljanje podjetja in združenih sredstev — medsebojne poslovne odnose TOZD — opravljanje skupnih nalog in koordiniranje nalog v podjetju — delitev dohodka — splošne akte TOZD in podjetja — način reševanja sporov — postopek za pristop oziroma izstop iz sporazuma — postopek za spremembo in dopolnitve sporazuma — uveljavitev sporazuma 3. člen Podpisnice sporazuma združujejo v podjetju svoje interese, ki izvirajo iz dolgoročnih razvojnih programov, koncentracije finančnih sredstev, višje ravni strokovnih kadrov, boljše opremljenosti v administrativnem poslovanju, skupnega nastopanja na tržišču, povezovanja v proizvodnem procesu ter optimalnega izkoriščanja sredstev. 4. člen Samoupravni sporazum je temeljni splošni akt, s katerim morajo biti vsklajeni vsi drugi splošni akti TOZD in podjetja. II. Splošni podatki o podjetju 5. člen Firma podjetja se glasi: IMP — industrijsko montažno podjetje Ljubljana. Skrajšana firma se glasi: IMP Ljubljana. Sedež podjetja je v Ljubljani, Titova cesta 37, občina Ljub-ljana-Bežigrad. IMP - industrijsko montažno podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod II. reg. 275. 6. člen Podjetje uporablja svoj žig dolžine 6 cm, širine 2 cm z napisom IMP — industrijsko montažno podjetje, Ljubljana. Ta žig se uporablja za podpisovanje firme poleg podpisa pooblaščene osebe. Posamezni obrati in službe kot organizacijske oblike podjetja uporabljajo žig enake oblike in napis z navedbo številke, razdeljeno po posameznih obratih in službah podjetja. Obrati imajo poleg številke še naziv obrata, predstavništva pa napis: Predstavništvo in ime kraja, kjer ima predstavništvo svoj sedež. Manjši žig (2,5 x 0,9 cm) z napisom: IMP — Ljubljana se uporablja za potrjevanje delovnih in zdravstvenih knjižic.Tudi ti žigi so opremljeni z nazivom obrata in so označeni s številko obrata. »7. člen Blagovna znamka je sestavljena iz stiliziranih karakterističnih črk IMF, ki so med seboj povezane. Blagovna znamka je registrirana pri Upravi za patente pod št. 16328-Z 35/64. 8. člen Temeljne organizacije združenega dela uporabljajo v poslovanju svoje ime na ta način, da finni podjetja dodajo svoje skrajšano ime. III. Predmet poslovanja je: 9. člen — instalacija vodovodnih naprav za vse vrste objektov, — montaža centralnih kurjav za vse vrste objektov na paro in tople vode, — montaža cevovodnega omrežja za vse vrste tlakov, — izdelava in montaža klimatičnih naprav za vse vrste objektov, — izdelava ogrevnih aparatov, sušilnic in tlačnih naprav na zrak, prah, itd., — montaža plinskih instalacij, plinovodov in zračnih vodov s pripadajočimi napravami, — montaža kotlov in parovodov visokega in nizkega 'pritiska, — kleparska dela na raznih objektih, — montaža industrij škili naprav, — toplotne izolacije, — izvrševanje vseh elektroinstalaterskih del za jaki in šibki tok, instalacija regulacijskih in merilnih naprav s področja termodinamike, kontrola in opravljanje tehnoloških procesov v vseh vrstah industrije, avtomatizacije proizvodnih procesov, — ključavničarstvo, — proizvodnja energetskih naprav, opreme in instalacijskega materiala, — proizvodnja in montaža avtomatskih regulacij, — proizvodnja in montaža mavčnih izdelkov, — proizvodnja in montaža dvigal vseh vrst ter transportnih naprav, — proizvodnja elektroopreme za elektro- instalacije jakega in šibkega toka ter strelovodov, izdelava, predelava, popravljanje vsakovrstnih elektrotehničnih naprav, opreme, aparatov in njih sestavnih delov, elementov za avtomatizacijo, transportne tehnike, telekomandnih, visoko frekvenčnih In telekomunikacijskih in elektromedicinskih naprav, — vlivanje industrijskih polizdelkov in izdelkov iz sive litine in drugih barvnih zlitin, — servisna služba za izdelke domače in tuje proizvodnje iz vseh vrst registrirane dejavnosti, — izvajanje gradbenih del, ki so potrdbna za montažna dela (inženiring), — v okviru inženiringa organizacija izgradnje kompletnih objektov z vsemi gradbenimi in montažnimi deli, — projektiranje instalacij toplotne sanitarne, industrijske in hladilne tehnike (centralne kurjave, vodovod, klima naprav), — projektiranje jakotočnih objektov, naprav in instalacij šibkotočnih objektov, naprav in instalacij, — projektiranje avtomatskih regulacij in energetskih naprav za lastno proizvodnjo, — organizacija projektiranja vseh gradbenih instalacijskih in montažnih del, — rekonstrukcija in popravila parno — kotelskih naprav, — zunanje trgovinsko poslovanje je: izvoz in uvoz, izvajanje investicijskih del v tujini, zastopanje tujih firm. IV. Samoupravni položaj TOZD 10. člen Temeljne organizacije združenega dela IMF so samoupravna oblika združenega dela, ki samostojno pridobivajo, ugotavljajo in delijo dohodek in samostojno odločajo o uporabi ter združevanju sredstev. 11. člen Delovne skupnosti so pri odločanju o tem, kateri deli podjetja se konstituirajo kot TOZD, poleg določil ustavnih amandmajev upoštevale predvsem sledeče kriterije: — da je prišlo v poslovanju do takih sprememb, ki otežkočajo izvrševanje postavljenih nalog v okviru obstoječih organizacijskih oblik, — da je TOZD organizacijsko - z vidika delovnih nalog - tehnično - glede na sestav delovnih sredstev in opremljenosti-delovnih mest - kadrovsko - glede na zasedbo delovnih mest - zaokrožena celota, da se rezultat skupnega dela delavcev te orga- nizacije lahko meri, in sicer kot vrednost proizvodnje oziroma storitev na trgu ali kot prispevek k rezultatom drugih temeljnih organizacij združenega dela (v naprej: TOZD), - da je možno v okviru TOZD zagotoviti samostojno odločanje o uporabi sredstev ter oblikovanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, - da je TOZD tako oblikovano sposobna optimalno uresničevati svoj del celotne delovne naloge podjetja ter uspešno zagotavljati svoj razvoj, razvoj drugih TOZD in razvoj podjetja kot celote, - da je sposobna pred drugimi TOZD prevzeti odgovornost glede rentabilnosti, solventnosti in likvidnosti svojega poslovanja, - da s tem, ko postane temeljna organizacija, niso kršene pravice članov kolektiva v drugih organizacijskih oblikah združenega dela, ter interesi in pravice podjetja kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali skupnega dela z združenimi sredstvi. 12. člen Upoštevajoč kriterije iz prejšnjega člena se v Industrijskem Montažnem podjetju ustanovijo sledeče temeljne organizacije združenega dela: - Obrat montaže centralne kurjave, vodovoda, klima naprav v Ljubljani, TOZD ekv Ljubljana, - obrat montaže in projektiranja centralne kurjave, vodovoda, klima naprav in elcktroinstala-cij v Mariboru, TOZD ekv Maribor, - obrat montaže centralne kurjave, vodovoda in klima naprav v Kopru, TOZD ekv Koper - obrat elektromontaže jakega in šibkega toka v Ljubljani, TOZD Elektromontaža Ljubljana - tovarna clektronaprav Ljubljana, TOZD TEN Ljubljana - tovarna regulacijskih armatur in aparatov Trata, TOZD tovarna Trata - livarna Ivančna gorica, TOZD livarna Ivančna gorica - tovarna Idrija, TOZD tovarna Idrija - skupne strokovne službe, TOZD skupne strokovne službe Ljubljana 13. člen Delavci v TOZD izvršujejo svoje samoupravne dolžnosti in pravice: a) neposredno na zboru in z referendumom, b) posredno pa preko voljenih organov upravljanja in izvršilnih organov. 14. člen Podpisnice sporazuma se dogovore, da bodo v statutu in splošnih aktih določile enakovrstne organe upravljanja in izvršilne organe in da bodo njihovo konstituiranje in delovanje uredile po enakih pogojih in kriterijih. 15. člen Pristojnosti, ki jih delavci v TOZD izvršujejo v posameznih oblikah neposrednega ali posrednega upravljanja se dotočijo s stautom in splošnimi akti podpisnic tega sporazuma. V. Obseg pravne samostojnosti TOZD in podjetja 16. člen Temeljne organizacije združenega dela v podjetju 1MP nimajo svojstva pravne osebe ter nasto- pajo v razmerju do tretjih oseb enotno kot podjetje v skladu in na podlagi zakonitih predpisov, določb tega sporazuma, statuta, svojih splošnih ah posamičnih aktov, s katerimi se urejajo njihova medsebojna razmerja. Za obveze napram tretjim osebam jamčijo podpisnice sporazuma solidarno in neomejeno. 17. člen Podpisnice sporazuma nastopajo na tržišču v imenu in na račun podjetja ter samostojno sklepajo pogodbe do naslednjih dogovorjenih zneskov: montažna Prodajne pogodbe Nabavne pogodbe Invcst. pogodbe dejavnost proizvajalna 3,000.000 1,000.000 1,000.000 dejavnost druge 1,000.000 500.000 1,000.000 dejavnosti 3,000.000 500.000 1,000.000 Pogodbe, ki presegajo vrednost iz prejšnjega odstavka, pa podpisuje glavni direktor. VI. Upravljanje podjetja in združenih sredstev 18. člen Podpisnice sporazuma sc dogovorijo, da bodo o naslednjih skupnih interesih odločale v skupnih organih podjetja: - o razvoju dejavnosti podjetja, - o združevanju sredstev za skupno poslovanje - o razporejanju in vračanju združenih sredstev - o upravljanju s stanovanjskimi hišami in stanovanji kot skupno lastnino vseh TOZD - o upravljanju s počitniškimi domovi in drugimi objekti družbenega standarda kot skupno last-' nino vseh TOZD - o ustanavljanju podjetij doma in v tujini - b poslovnem združevanju in statusnem povezovanju podjetja in TOZD - o politiki kadrovanja, izobraževanja in štipendiranja 19. člen Odločanje o prenešenih pristojnostih podpisnice sporazuma poverjajo organom upravljanja in izvršilnim organom podjetja. Organ upravljanja podjetja je delavski svet, njegovi izvršilni organi pa so: a) kolektivni: odbor za gospodarjenje odbor za programiranje in razvoj odbor za delovna razmerja — štipendije in strokovno izobraževanje odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov odbor za varstvo pri delu odbor za družbeni standard in stanovanjska vprašanja odbor za narodno obrambo notranja arbitraža b) individualni izvršilni organ je glavni direktor podjetja 20. člen Za odločanje o interesih, ki zadevajo samo nekatere podpisnice sporazuma, se lahko poleg organov, navedenih v členu 19, ustanovijo še drugi organi upravljanja in izvršilni organi. Način konstituiranja in pristojnosti takih skupnih organov se določijo v sporazumu s prizadetimi TOZD v skladu z naravo skupnih nalog in njihovim trajanjem. 21. člen Delavski svet podjetja je pooblaščen za izvrševanje predvsem sledečih pristojnosti: - sprejema splošne akte podjetja, načrte in programe dela in razvoja podjetja ter ukrepa za njihovo uresničevanje, - sprejema plan podjetja, - sprejema periodične obračune in zaključni račun podjetja, razpravlja o temeljnih vprašanjih posameznih oblik poslovne politike podjetja, - ugotavlja pravilnost delitve dohodka TOZD glede na interne akte podjetja in samoupravne sporazume, ki urejajo to področje, razpravlja in odloča o uporabi in razpolaganju z združenimi sredstvi podjetja, - razpravlja in odloča o investicijah, ki so pomembne za razvoj podjetja kot celote, - odloča o statusnih vprašanjih podjetja in poslovnega združevanja, - odloča o najemu kreditov z odplačilno dobo več kot 1 leto v vrednosti nad milijon dinarjev, - odloča o vlaganju združenih sredstev za skupno poslovanje, o ustanavljanju podjetij doma in v tujini, o drugih oblikah poslovnega sodelovanja s tujino (kooperacije, licenčne pogodbe in podobno), odloča o pristopu podjetja k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, - voli in odpokliče člane kolektivnih izvršilnih organov in imenuje individualnega izvršilnega organa, - razpravlja in odloča o vseh tistih zadevah, ki so po splošnih predpisih, samoupravnem sporazumu in drugih aktih dane v njegovo pristojnost. 22. člen Organi upravljanja in kolektivni izvršilni organi podjetja morajo biti sestavljeni na tak način, daje vsem TOZD zagotovljena enakopravnost, samostojnost in neodvisnost pri odločanju o skupnih zadevah na ravni podjetja. 23. člen Glavni direktor je individualni izvršilni organ podjetja. Glavni direktor predstavlja in zastopa podjetje, skrbi za zakonitost dela organov upravljanja in izvršilnih organov podjetja, skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta, sklepa pogodbe za podjetje v okviru združenih sredstev in za katere ga pooblaščajo TOZD, podpisuje pogodbe, katerih izpolnjevanje zadeva več TOZD, ter podpisuje vse akte in listine, kjer nastopa podjetje kot celota. Za opravljanje navedenih nalog ima glavni direktor pravico, da odredi delovne naloge delavcem v TOZD skupne strokovne službe in je skupaj z de- lavci, zaposlenimi na vodilnih delovnih mestih TOZD skupne strokovne službe, odgovoren za izvrševanje teh nalog. Glavni direktor je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu podjetja. 24. člen Kolektivni izvršilni organi podjetja so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu podjetja, le-ta pa delovnim skupnostim temeljnih organizacij združenega dela. 25. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da se v delavski svet podjetja voli po štiri (pet) članov iz vsake TOZD. Mandatna doba članov delavskega sveta podjetja traja dve leti (tri leta) in so po preteku lahko ponovno izvoljeni. Način konstituiranja, mandatna doba in pristojnosti drugih organov upravljanja in izvršilnih organov so določene v statutu. VII. Medsebojni poslovni odnosi TOZD 26. člen Obveznosti, ki jih ena od podpisnic sporazuma prevzame v razmerju do druge ali do podjetja kot celote (do združenih sredstev), poravnava z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 27. člen Podpisnice sporazuma pri spremembah predmeta poslovanja uveljavljajo načelo obveznega sporazumevanja z drugimi TOZD. 28. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da ob približno enakih nabavnih in prodajnih pogojih v komercijal-nem poslovanju prvenstveno poslujejo z drugimi TOZD. Pri dogovarjanju o medsebojnih komercijalnih razmerjih se podpisnice obvezane upoštevati motiv dolgoročne polne izrabe zmogljivosti vseh kapacitet v podjetju. 29. člen Določena razmerja, ki izvirajo iz skupnega dela podpisnic sporazuma (investicijska dejavnost v tujini, inženirign posli doma in v tujini) se urejajo s posamičnimi, posebej za konkretne posle sklenjenimi sporazumi. VIII. Opravljanje skupnih nalog in kooidiniranje nalog podjetja 30. člen Podpisnice sporazzma se dogovorijo, da bo spodaj navedene naloge, izhajajoče iz skupnih interesov vseh TOZD, zaradi večje smotrnosti v poslovanju, opravljala TOZD skupne strokovne službe: - finančne in kreditne posle tehničnega značaja - računovodske posle glede na podjetje kot celoto izdelava planov, analiz ih ekonomskih elaboratov - pravno zadevo - razvoj dejavnosti podjetja - elektronska obdelava podatkov in informacijski sistem podjetja - komercijalni posli, ki presegajo zneske, določene v členu 17 tega sporazuma ali posle, kjer kot nosilec nastopa več TOZD - raziskava tržišča in razvojnih možnosti - zunanjetrgovinsko poslovanje - izvajanje investicijskih del v tujini - gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji kot skupno lastnino podjetja - gospodarjenje s počitniškimi domovi in drugimi objekti družbenega standarda kot skupno lastnino podjetja - informiranje članov delovne skupnosti in javnosti - izvajanje vseh tistih poslov, za katere je po splošnih predpisih pristojno podjetje kot celota - naloge s področja narodne obrambe in civilne zaščite - naloge s področja HTV - ekonomska propaganda in odnosi z javnostjo - izobraževanje in štipendiranje - izdelava' orodij ter izvajanje orodjarskih storitev - transportna dejavnost 31. člen Podpisnice so sporazumne, da se gospodarjenje s samskimi domovi, stanovanjskimi'hišami in stanovanji izvaja v TOZD skupne strokovne službe, z njimi pa upravlja odbor za stanovanjska vprašanja in družbeni standard. Samski domovi, stanovanjske hiše in stanovanja so skupna last vseh TOZD, razpolagalno pravico pa ima praviloma TOZD, v kateri je zaposlen uporabnik prostorov. Vlaganje v naložbe in določanje cen je vezano na posebne sporazume med vsemi TOZD. 32. člen Sredstva počitniške skupnosti so glede na njihovo dolgoročno vezavo v materijalni obliki skupna last vseli TOZD. Delitev teh sredstev je možna samo v primeru, ko dobijo denarno obliko. Razpolagalna pravica nad uporabo teli sredstev se določi za vsako konkretno naložbo posebej po dogovoru med prizadetimi TOZD. S sredstvi počitniške skupnosti upravlja odbor počitniške skupnosti, ki ga sestavljajo predstavniki vseh TOZD. 33. člen Podpisnice sporazuma uveljavljajo plane podjetja (plan prodaje, plan proizvodnje, plan fakturirane realizacije, plan stroškov. plan dohodka, plan dobička, plan investicij, plan angažiranosti sredstev, itd.) s ciljem za ustvaritev enotne poslovne politike podjetja. Pri izdelavi planov sopodpisnice sporazuma dolžne upoštevati enak vsebinski in metodološki pristop. 34. člen V skladu z značajem in vsebino samoupravnega sporazumevanja plani podjetja niso enostavni seštevek planov TOZD, saj predstavljajo zgolj najpo- membnejšo osnovo za izdelavo planov TOZ.D. Vsebina medsebojne povezanosti gospodarskih in drugih interesov podpisnic sporazuma sc namreč uveljavlja preko vsklajevanega značaja planov podjetja v razmerjih do planov TOZD. 35. člen Podpisnice sporazuma prenašajo pravice izdelave predloga utemeljenih popravkov svojih planov na TOZD skupne strokovne službe, dokončen sprejem popravljenih planov TOZD kot sestavnih delov plana podjetja pa je vezan na vsakokratno soglasje prizadetih TOZD. IX. Delitev dohodka 36. člen Podpisnice so sporazumne, da sc pri pridobivanju, ugotavljanju in delitvi dohodka ravnajo po določilih samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pridobivanje in delitev dohodka posamezne TOZD pa ne sme negativno vplivati na pridobivanje in delitev dohodka ostalih TOZD ne da bi poprej dosegle medsebojni dogovor. 37. člen Podpisnice sporazuma razen TOZD skupnih strokovnih služb (del, ki je financiran s prispevkom ostalih TOZD) delijo dohodek na: - del dohodka za pokrivanje vseh zakonskih obveznosti, neodvisnih od finančnega rezultata poslovanja, - del dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, enotnih za vse TOZD in neodvisnih od finančnega rezultata poslovanja, - del dohodka za pokrivanje zakonskih obveznosti, odvisnih od finančnega rezultata poslovanja (davki, prispevki in obvežna posojila), - ,dcl dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, ki jih sprejemajo posamezne TOZD na neenoten način, - ,del dohodka za pokrivanje bruto obveznosti iz osebni dohodkov članov TOZD, - ,del dohodkov za zadovoljevanje skupnih potreb članov TOZD v obliki sklada skupne porabe, - del dohodka za razširitev materialne osnove dela v obliki rezervnega in poslovnega sklada. 38. člen Podpisnice sc sporazumevajo za 30 %-no združevanje tistega dela dohodka, ki ga razporejajo na: - del dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, ki jih sprejemajo posamezne TOZD na neenoten način, - del dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb članov TOZD v obliki sklada skupne porabe, - del dohodka za razširitev materialne osnove dela v obliki rezervnega in poslovnega sklada. 39. člen Podpisnice so sporazumne, da TOZD skupne strokovne službe ustvarjajo dohodek po dveh poteh: a) del TOZD skupne strokovne službe ustvarja dohodek pretežno s prihodki iz prodaje, b) del TOZD skupne strokovne službe ustvarjajo dohodek na način, ki se določi vsako leto s planom. Za kritje stroškov drugega dela TOZD skupnih strokovnih služb se TOZD sporazumevajo za prispevek, ki ga kot odbitno postavko upoštevajo pri ugotavljanju in delitvi svojega dohodka. Višina prispevka se določi z vsakoletnim planom v skladu z nalogami, ki jih prevzemajo skupne strokovne službe. Stimulacija TOZD skupnih strokovnih služb v obliki osebnih dohodkov temelji na uspešnosti vseh ostalih TOZD. 40. člen Podpisnice ugotavljajo, da TOZD skupne strokovne službe — del, ki praviloma ne ustvarja prihodkov s prodajo, s svojim delovanjem prispeva k učinkovitosti in uspešnosti ostalih TOZD, zato sc del združenih sredstev evidenčno razporedi v korist skupnih strokovnih služb, razporeditev se izvrši po zaključnem računu na osnovi: a) doseženega dohodka vseh tistih TOZD oziroma dela TOZD skupne strokovne službe, ki ustvarjajo dohodek pretežno iz prodaje ter razmerja med povprečnim številom zaposlenih v TOZD skupne strokovne službe, ki opravlja storitve za vse TOZD (uprava I) in povprečnim številom zaposlenih v vseh TOZD. b) doseženega dohodka tistih TOZD oziroma dela TOZD skupne strokovne službe, ki ustvarja dohodek pretežno z lastnimi dohodki iz prodaje, ter razmerja med povprečnim številom zaposlenih v TOZD skupne strokovne službe, ki opravljajo storitve za določene TOZD (uprava II) in povprečnim številom zaposlenih v teh TOZD po sledeči formuli: A A Z2 A2 = Ai x — Zl pri čemer je Ai dohodek v domovini v smislu 37. člena. a) vseh oz. b) posameznih TOZD v obravnavanem obračunskem obdobju. Zi je povprečno število zaposlenih a) vseh oz. b) posameznih TOZD v obravnavanem obračunskem obdobju v domovini. Z2 je povprečno število zaposlenih v TOZD skupnih strokovnih služb (ustreznega dela) v obravnavanem obračunskem obdobju v domovini. A2 je del združenih sredstev, ki se evidenčno razporeja v korist skupnih strokovnih služb v obravnavanem obračunskem obdobju. 41. člen Dohodek investicijske dejavnosti v tujini se deli po naslednjem načelu: 70 % dohodka dobe TOZD projektivne, montažne in proizvodne dejavnosti v razmerju opravljenih ur v tujini, 30% pa zaradi priprave, organizacije, financiranja in kreditiranja del, Biro za izvajanje investicijskih del v tujini TOZD skupr n ih strokovnih služb. 42. člen Podpisnice so sporazumne, da o namembnosti združenih sredstev odloča DSP pri čemer se upoštevajo potrebe financiranja skupnih potreb članov in materialne osnove dela TOZD skupnih strokovnih služb, skladen razvoj podjetja ter ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. 43. člen Podpisnice so sporazumne, da v primeru nezmožnosti pokrivanja vračunanih osebnih dohodkov,- zaradi premajhne uspešnosti glede na določila samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, najkasneje mesec dni po ugotovitvi takega stanja predlože delavskemu svetu podjetja obrazložitev nastalega stanja in interni sanacijski program. 44. člen Morebitne izgube posameznih TOZD se ob zaključku poslovnega leta pokrivajo iz tistega dela tekočega dohodka, ki so ga združile, in to v razmerju do tedaj združenih sredstev. 45. člen Knjigovodstvo podjetja je dolžno voditi po posameznih TOZD analitično evidenco tistega dela dohodka, ki je združen na ravni podjetja, upoštevajoč 38.., 40., 41. in 42. člen sporazuma. Ves do sedaj združeni del dohodka v obliki centralnih skladov po stanju 31. 12. 1972 se evidenčno razdeli v korist posameznih TOZD po principu, navedenem v prejšnjih členih, najkasneje do 31. 12. 1973. 46. člen Podpisnice združujejo svoje pravice in dolžnosti samoupravnega sporazumevanja o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe v pristojnost skupnih organov upravljanja podjetja. 47. člen Podpisnice soglašajo, da so usklajeni kriteriji in merila za delitev osebnih dohodkov jamstvo za enakopravnost delavcev vseh TOZD v odločanju o pogojih dela ter rezultatih dela za oblikovanje osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. 48. člen Podpisnice se strinjajo, da se s ciljem enakopravne udeležbe delavcev pri delitvi osebnih dohodkov uveljavi: — vrednotenje delovnih mest na osnovi analitske ocene z upoštevanjem potrebne stopnje izobrazbe za doseganje normalnega delovnega učinka v pogojih predvidene ravni organizacijskega in izvedbenega procesa, — upoštevanje rezultatov (in delitve osebnih dohodkov) tekočega (in minulega) dela, — stalno izobraževanje in večanje znanja vseh, zlasti pa še mlajših delavcev, — merila, ki vzpodbujajo k višji proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in plačilni zmožnosti, — odvisnosti najvišjih osebnih dohodkov od najnižjih osebnih dohodkov v podjetju kot jamstva potrebne stopnje solidarnosti, socialne varnosti in stabilnosti delavcev v delovni dobi in po njenem preteku. 49. člen Podpisnice namesto sistema internih samoupravnih sporazumov o kriterijih in merilih za delitev osebnih dohodkov uveljavljajo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, katerega predlog je na osnovi široke samoupravne razprave dolžna pripraviti TOZD skupnih strokovnih služb. Pravilnik je sprejet, če ga v enakem tekstu z večino glasov vseh članov sprejmejo delavski sveti TOZD in delavski svet podjetja. X. Splošni akti 50. člen Splošni akti TOZD so statut, skupni pravilniki in pravilniki, ki so specifični za posamezne TOZD. Splošni akti urejajo notranjo organizacijo, upravljanje in druga notranja razmerja posamezne TOZD. Splošni akti ne smejo biti v nasprotju z določbami tega sporazuma. Splošne akte sprejema naj višji organ upravljanja (delavski svet TOZD) na podlagi predhodne obravnave v delovni skupnosti. 51. člen V podjetju kot celoti se sprejemajo splošni akti kot skupni akti vseh TOZD. V splošnih aktih podjetja se urejajo vsa tista vprašanja, ki so pomembna za opravljanje skupnih nalog, delovanja skupnih organov, temeljna ekonomska razmerja, način reševanja sporov med TOZD in drugo. Splošne akte podjetja sprejema delavski svet podjetja z 2/3 večino vseh članov. Skupni splošni akti so: — program dela in razvoja podjetja — pravilnik o knjigovodstvu — pravilnik o delitvi dohodka — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov — pravilnik o delovnih razmerjih — pravilnik o sprejemanju pripravnikov na delo — pravilnik o stanovanjski gradnji in razpolaganju s stanovanji — pravilnik o štipendijah in strokovnem izobraževanju — plan podjetja z vsemi elementi — zaključni račun — pravilnik o požarni varnosti in civilni zaščiti — pravilnik o volilnem imeniku, volitvah in odpoklicu organov upravljanja — pravilnik o varstvu pri delu — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene — pravilnik o poslovni tajnosti — pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah — pravilnik o narodni obrambi. 52. člen Temeljne organizacije združenega dela v sestavu podjetja so sporazumne, da imajo skupno knjigovodstvo po določbah posebnega pravilnika in da bodo za obračun z družbeno skupnostjo in poslovnimi partnerji sestavljale skupen zaključni račun in skupen periodični obračun. S skupnim knjigovodstvom se zagotavljajo za vsako TOZD podatki, ki jih delovni ljudje v TOZD potrebujejo, da bi mogli odločati o upravljanju. Podpisnice so sporazumne, da se način sestavljanja internih obdobnih in sklepnih računov ter njihova vsebina in roki določijo v pravilniku o knjigovodstvu. XI. Način reševanja sporov 53. člen Spore, ki utegnejo nastati iz medsebojnih poslovnih razmerij, kakor tudi spore glede samoupravnega položaja bodo podpisnice tega sporazuma skušale najprej reševati sporazumno. O obliki reševanja medsebojnih sporov odločajo ustrezni organi podpisnic sporazuma. 54. člen V primeru, da med podpisnicami tega sporazuma, ki so v spora glede medsebojnih poslovnih razmerij, ne pride do sporazuma, se reševanje spora prepusti notranji arbitraži. Postopek reševanja sporov pred arbitražo in pravni učinki arbitražnih odločitev so določeni v statutu. 55. člen Spore, ki izvirajo iz samoupravnega položaja podpisnic sporazuma in ki jih ni bilo mogoče rešiti sporazumno, rešuje na zahtevo prizadete TOZD pristojni družbeni organ. XII. Postopek za pristop oz. izstop iz sporazuma 56. člen K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge TOZD, ki se konstituirajo v okviru že obstoječih delov podjetja. V primeru, da pride do pripojitve drugega podjetja ali TOZD k IMP, se morajo s pristopom novih TOZD strinjati vse podpisnice tega sporazuma. 57. člen Odstop od samoupravnega sporazuma je mogoč le v primeru, če je TOZD hkrati sklenila, da se izdvoji iz podjetja. Odstop od samoupravnega sporazuma mora TOZD najaviti do 30. 9. v tekočem letu. Odstop se uveljavi z 31. 12. v naslednjem letu. XIII. Postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma 58. člen Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. 59. člen Za izvajanje tega sporazuma in razvoj oblik in vsebine samoupravnih odnosov skrbi komisija za razvoj samoupravljanja. 60. člen Spremembe ali dopolnitve sporazuma lahko predlaga: a) Zbor delovnih ljudi TOZD b) Delavski svet TOZD c) Kolektivni izvršilni organi podjetja č) Individualni izvršilni organ podjetja d) Družbeno politične organizacije podjetja Predlog sprememb ali dopolnitev se pošlje komisiji za razvoj samoupravljanja, ki predlog proouči ter da v 30-dnevno obravnavo vsem podpisnicam sporazuma. Spremembe ali dopolnitve sporazuma se uvaljavijo samo v primeru, če se z njimi strinjajo vse podpisnice sporazuma. 61. člen Bistvene spremembe ali dopolnitve se lahko predlagajo do 31. 3. v tekočem letu, začnejo pa veljati s 1. 1. v naslednjem letu. XIV. Uveljavitev sporazuma 62. člen Sporazum stopi v veljavo potem, ko ga v enakem besedilu sprejmejo delovne skupnosti vseh TOZD ii) ko delavski svet podjetja ugotovi zakonitost njegovega podpisa. 63. člen Statut in splošni akti morajo biti vsklajeni z določbami tega sporazuma in sprejeti v roku 1 leta po uveljavitvi tega sporazuma. 64. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma prenehajo veljati vse določbe splošnih aktov podjetja in TOZD, ki so v nasprotju z določbami tega sporazuma. Januar 1973 Prebrali smo za vas • Prebrali smo za vas • Prebrali Prof. Škoro iz Sarajeva je sestavil učbenik za predmet ogrevanje in klimatizacije. Knjiga ima 315 strani formata B5 z mnogimi slikami in tabelami med tekstom. Tiskana je v latinici in stane 50.— din. Namenjena je za 4. razred tehnične (srednje) šole. Obravnava snov standardno, kot jo rabijo projektanti, saj so podani številni računski primeri. Naslanja se na domačo proizvodnjo predmetov za ogrevalno tehniko. Dočim je ogrevalni del dosti široko podan, sta klimatizacija in prezračevanje prikazana skopo in premalo za današnje potrebe projektanta pri projektiranju teh naprav. Knjiga bo kljub temu dobro služila vsem, ki iščejo osnovno znanje naše stroke. Knjigo dobite pri Cankarjevi založbi v Nebotičniku. V Hamburgu so podražili kdmunalne službe. S 1. januarjem 1973 se je podražila voda za 50% tako da velja danes 1 kub. meter DM 0,81. Razlog je zbrati kapital za nove investicije. Plin so tudi podražili za 18 %, elektriko za 15 %. Potrebujejo 800 milijonov O.M za nove investicije za zemeljski plin in jedrsko elektrarno. V Muelheimu/Ruhr so zgradili toplotno centralo na vrhu stolpnice, od koder bodo Preskrbovali s toploto 1500 stanovanj. Vgradili bodo 4 kotle po 3,200.000 kcal/h. S tem bodo prihranili izdatek za dimnik. Gorivo je zemeljski plin, ki pri zgorevanju ne °kužuje zraka in okolice. Proizvodnja brezšivnih cevi v ZRN je v letu 1971 padla za 10,9 %. Kljub temu pa ne bo pomanjkanja, kajti uvozili so jih iz EGS kar za 44 % več kot prejšnje leto. Zadnji podatki pravijo, da so leta 1971 dovršili in predali v uporabo 705.000 stanovanj. Za leto 1972 je napovedano, da jih bodo dovršili 965.000. Istočasno trpijo veliko pomanjkanje strokovnih delavcev. Deviza je skrajšati delovni čas na zgradbah, tako da dobijo iz delavnice kolikor mogoče sestavljene komplete — predfabricirane elemente. I l Hitr I I( roča Pozi — pri zunanji temperaturi 17,8 °C — notranja temperatura 21,0 do 23,3 °C — hitrost zraka 0,1 do 0,2 m/sek — vlažnost 40 do 60 % poleti: — pri zunanji temperaturi 32,2 °C — notranja temperatura 22,2 °C Izmena zraka naj znaša 6 do 8-krat na uro. Za nas sorazmerno visoke notranje temperature so pogojene s tem, da so otroci in učiteljstvo oblečeni v učilnicah zelo lahno (boljši uspehi). Poročilo pravi, da so zračne razmere v teh šolah neprimerljive z onimi v starih šolah. Vodna instalacija v stolpnicah je povsod problem. V zelo visokih zgradbah, kjer bi se moralo delati omrežje na več tlačnih področjih, se po sedanjem stanju in praksi deli na le dve zoni: neposredno vezana na vodovod, drugi del napaja tlačna posoda in črpalka. Vsako nadstropje pa dobi tlačni reduktor, ki dobavlja vodo s tlakom 1,0 do 1,5 at. pretlaka. S tem je rešen tudi problem šumov. ki nastaja povsod, kjer je padec tlaka večji kot 2,5 at. Prof. Grandjan, Zuerich, predsednik društva za stanovanjsko ureditev v ZRN, ugotavlja, da so male kuhinje 7 do 8 kvad. metrov neustrezne. Najmanj enkrat dnevno je Slika prikazuje uspešno opravljene instalacije naših monteijev v industrijskem objektu ■ Nov tip ljudskih šol v Ameriki imenujejo °pen space school. Prostorje enoten za več skupin brez vmesnih sten. Na učenca pride 4 5 kvad. metrov tlorisa. Višina prostora je komaj 2,6 do 2,8 m. Okna so izredno majhna, 1,3 % tlorisa. Prostori so popolnoma klimatizirani. Temperatura znaša 23,9 do 24,4 stopinj Celzija, če otroci mirujejo. Kadar se Sibljejo, pa 20,6 do 21,1 stopinja Celzija, bhtrost zraka je 0,1 do 0,15 m/sek. Iowa Center for Research School pripona graditi naprave takole: Pozimi: družina v kuhinji. Po njegovem mnenju naj bi imele vsaj 12 do 15 kvad. metrov tlorisa. Pa smo prišli iz naše stare družinske kuhinje preko laboratorijske kuhinje in kuhinjske niše zopet nazaj na prvobitno misel o organizaciji dmžine in kuhinje! Ali se širijo bakterije v klimatskih napravah? Če izključimo naravno prezračevanje in ga nadomestimo s klimatiziranjem zraka, prinese tak poseg v higienskem smislu tudi svoje nevšečnosti. Slučaj v hamburški bolnici, kjer je nastopila po operacijah epidemična infekcija, so raziskali. Bolezenske klice so prišle v operacijski prostor skozi neustrezen filter. Schicht H. H. poroča o tem v strokovni reviji Sulzer. Primeri množične infekcije, ki jo posredujejo klimatske naprave, so zelo redki. Do sedaj so še vedno mogli odkriti vzroke in jih odstraniti. Ideal za razvoj bakterij, virusov, trosov in gob, je mlačna voda. Zato je vlažilna komora za razvoj bakterij idealno gojišče. Sedaj se ureja ovlaže-vanje s paro. Dokazano je, da se število bakterij po operaciji v prostorih brez klime za mnogokratnik poveča napram onemu, ki so ga našli v prostorih s klimatskimi napravami. Priporoča, da se filter stalno najvestneje kontrolira, kajti bakterije se vedno prilepijo na prah, čeprav ima le premer 1 mikro-milimetra. ATOMIC ENERGV OF CANADA Ltd. se ne udeleži konkursa za sestavo ponudbe za atomsko centralo v našem Krškem, za katero znaša predračun 200 milijonov dolarjev. Prebrali smo za vas • Prebrali smo za vas • Prebrali Dopolnilne volitve v organe upravljanj g V zvezi s pripojitvijo podjetja Simplex k IMF so bile razpisane dopolnilne volitve v obratih v Idriji in v Kopru, ki no bile izvedene dne 19. januarja 1973. Prav tako so tega dne izvedli volitve tudi v livarni Ivančna gorica, ki od 1.1. 1973 posluje kot samostojen obrat. Objavljamo imena novoizvoljenih članov CDS in ODS; CENTRALNI DELAVSKI SVET I. Člani, ki so bili izvoljeni za 3 leta in traja njihov mandat do volitev leta 1976: dobra knjiga @1 najboljši prijatelj 1. Filip Kavčič, Idrija 2. inž. Lucijan Lipušček, Idrija 3. Julijan Carl, CKV Koper 4. Marjan Likar, CKV Koper II. Člani, ki so bili izvoljeni za 1 leto in traja njihov mandat do volitev leta 1974: L Stanislav Brence, Idrija 2. Simeon Oblak, Idrija 3. Janez Cotman, Iv. gorica OBRAT IDRIJA Obratni delavski svet I. Člani, izvoljeni za 3 leta in traja njihov mandat do volitev leta 1976: 1. Filip Kavčič 2. inž. Lucijan Lipušček 3. Angela Božič 4. inž. Jurij Poljanšek 5. Ivan Strel 6. Franc Lampe 7. Vladimir Poljanec 8. Vida Velikajne II. Člani, izvoljeni za 1 leto in traja njihov mandat do volitev leta 1974: 1. Stanislav Brence 2. Simeon Oblak 3. Marjan Gantar 4. Darko Kavčič 5. Edvard Sedej 6. Aleksander Čosler 7. Janez Carli OBRAT CKV KOPER Obratni delavski svet 1. Člani, izvoljeni za 3 leta in traja njihov mandat do 1976: L Julijan Carl 2. Marjan Likar II. Člani, izvoljeni za ( leto in traja njihov ma^3 do 1974. leta: 1. Savo Vučič 2. Ivan Skočir LIVARNA IVANČNA GORICA Obratni delavski svet , L Člani, izvoljeni za • leta in traja njihov ma1^ do 1976. leta: 1. Alojz Potokar 2. Ivan Škoda 3. Marjan Sešek 4. Igor Drugovič 5. Franc Zaletelj 6. Mihael Kular j 11. Člani, izvoljeni za leto in jim traja mandat 1974. leta: 1. Janez Cotman 2. Jože Mravlje 3. Martin Škof 4. Franc Marič 5. Marjan Pušljar 6. Jože Perkovič 7. Jože Novak Albin Planinc :IMP 29,5:1,5 V okviru prireditev ob obliki simultanke in se ga je šenost in znanje Planinca — 25-letnici IMP je sindikalna udeležilo kar 31 članov na- slovenskega Morphyja — sta organizacija podjetja na po- šega delovnega kolektiva iz vse bolj prihajala do veljave budo nekaterih zaslužnih ša- obratov CKV Ljubljana, in po 5 urah igranja so naši hovskih aktivistov — med TEN, Trata in skupnih stro- šahisti ob 29 porazih uspeli njimi velja posebej omeniti kovnih služb. Ta enaintri- iztržiti en sam remi, in sicer dolgoletnega kapetana naše deseterica, v kateri pa ni bilo Anton Zalar, prav tako stan-prve ekipe Franca Dolni- Antona Pelka, Mirana Mi- dardni član naše^ najboljše čarja in pa Rudija Bukovca helčiča, Martina Škofa in ekipe. Čast naših šahistov je — priredila spopad naših de- Franca Dolničarja — članov rešil Venčeslav Mišček-lavcev — šahistov s sloven- naše najboljše ekipe — je ve- Aleks, ki je v zadnji partiji skim šahovskim velemoj- lemojstru nudila močan večera v poziciji z oboje-strom Albinom Planincem, odpor, saj je prvi klonil šele stranskimi možnostmi hi-Spopad je potekal seveda v po treh urah igre. No, izku- treje našel pot zmage. Na odgovor, da le enega, je nejeverno zmajal z glavo in dejal, da je imel težko delo. Udeleženci simultanke, med katerimi sta bili tudi dve predstavnici nežnega spola, in sicer Pavla Godec ter Jožica Laninšek, so s tem dobili lepo priznanje za svoje šahovsko znanje. Po končani simultanki je Albin Planinc vprašal: ,,Koliko remijev sem oddal? “ MIRAN MIHELČIČ Pripravimo se na smučarski dan IMP Ja konec smučarske se- in Predl°*et 8lede, ”8™" 0"ne . namerava sindikalna zaclJe PoslJete na GLASNIK. snfu”iZacija ^P organizirati SO-IMP tudi arski dan, namenjen {jj Vsem svojcem — smu-i\ja em *n ljubiteljem smuča-’ v prvem sorodstvenem kole nu. rtier aPrilu bomo izbrali pri-Pl ren teren, npr. Tamar, pian!Ca, Pokljuka ali Sorška ten a’ Kjer bomo nemo-tev° opravili medobratno kovanje. tiotv*es^oma za ženske in žj[j kfi se bodo lahko udele-žeriga.Sv°j obrat tudi otroci, žlana l^^možje zaposlenega P vs„ r°ge bodo primerne za žmnad 10 let in tudi za tiste °cnimi rokami! figa^.Pieviili bomo po 10 1 Pr' ženskah in l°6en Za vsak obrat po do-ern tekmovanju. P prevredv'bena je organizacija '-'la kZ°v *n tudi za okrep-Do Preskrbljeno. Iti °Ar°bnejše propozicije Itevjj} P^ntacije v naslednji Pred-,1 111 preko sindikalnih p tavnikov po obratih. 0sim°. da svoja mnenja SINDIKALNA ORGANIZACIJA IMP OBJAVLJA RAZPIS izbirnega tekmovanja za zimske ŠIG v veleslalomu in tekih, ki bodo 24. februarja 1973 v Črni na Koroškem z začetkom ob 11. uri: KATEGORIJE ZA VELESLALOM — moški do 33 let (vključno letnik 1940) — moški od 33 do 40 let (letniki od 1932 do 1939) — moški nad 40 let — ženske od 18. leta dalje KATEGORIJE ZA TEKE — moški do 33 let (vključno letnik 1940) — moški nad 33 let (letniki 1939 in starejši) — ženske od 18. leta dalje V primeru slabih snežnih razmer bo tekmovanje drugje, o čemer bodo prijavljeni tekmovalci pravočasno obveščeni. Prijave za izbirne tekme pošljite tov. Kobalu - uprava IMP, Ljubljana, Titova 37, telefon 321-043, interna 205, najkasneje do 15. februarja 1973. V prijavi navedite svoje rojstne podatke in telefonske številke na delovnem mestu. Sindikalna organizacija bo organizirala prevoz za vse prijavljence. Najbolje uvrščeni na izbirnih tekmah bodo zastopali naše podjetje na XI. zimskih ŠIG, ki bodo 8. in 9. marca 1973 v Kranjski gori. O vseh morebitnih spornih vprašanjih bo odločala posebna komisija. Ljubljana, dne 23. januarja 1973 Za sindikalno organizacijo: MIRO DRAZUMERIČ •M s Pelo organov upravljanja in; V decembra preteklega leta so se sestali na sejah odbor člane CDS v obratu Koper, v be Alojza Kosija za podpis jela glede na povečano p0*1' za gospodarjenje, centralni delavski svet in tudi vsi obrat- obratu Idrija in v obratu kreditne pogodbe. tično aktivnost in smatra F ni delavski sveti. , CKV Ljubljana ter volitve v Valentin Mendiževec je v potrebno, da ga obravnavah Poročilo o njihovem delu nismo mogli vključiti v prejš- ODS obrata Idrija in dopol- nadaljnjem poročal, da je vsi organi upravljanja in 0 njo številko „Glasnika“ zaradi pomanjkanja prostora, nilne volitve za ODS obrata delovna skupnost livarne v se upošteva pri nadaljnje^ zato naj v tem sestavku ta izpad nadoknadimo. Poročilo Koper. Ivančni gorici sklenila, da se vodenju gospodarske ^ pa bo obsegalo le najvažnejše zadeve, ki so bile predmet V nadaljnjem je CDS po- livarna v bodoče organizira splošne politike podjetja, razpravljanja, in ustrezne sklepe. skušal poročilo Valentina kot temeljna organizacija Akcijski program, ki o6.- " Mendiževca o investicijskem združenega dela. O tem je že sega v celoti 23 točk, me° ODBOR ZA Mihelčič pojasnil vzroke, za- elaboratu za rekonstrukcijo razpravljal obratni delavski drugim predvideva določen6 GOSPODARJENJE radi katerih ni prišlo do pri- livarne v Ivančni gorici. Eko- svet tovarne Trata, ki je ob spremembe v vodenju stan0' preteklem nomsko utemeljitev je ob- tej priliki postavil pogoj, da vanjske politike v podjetj3: ie na svoii seii med drueim ključitve že v preteklem nomsKo utemeljitev je od- tej priliki postavil pogoj, da vanjske politike v podjejr raznravlial o nrinoiitvi nod- letu> navedel pogoje, pod ka-. razložil Junj Zavec. Na pod- Se s posebno dolgoročno po- Zato je potrebno pregleda ietia Simnlex iz Idriie WMP terimi podjetje IMP soglaša s lagi teh poročil je CDS ugo- godbo zagotovi dobava od- in spremeniti pravilnik o d in o spremembah pravilnika priključitvijo, in nakazal vse lovil, da je izgradnja nove litkov. sive litine za komplet- deljevanju kreditov za nag o normah za montažno de- pozitivne, pa tudi negativne livarne ekonomsko utemelje- ni obstoječi m perspektivni m gradnjo zasebnih stan javnost. strani združevanja. Hvalile ctvuiiumarvv ulvhivij v- —-j- •* r-1- — o-- n, na, ker bodo v izgradnjo v program tovarne Trata. vanj. Večja sredstva se m sESESE FHFEEž SSS5MJT5 s$a 5SES »ris msj^es^ EEn iii liaiS: llili Isti oixr pv/ ivi\ a • vliv v v tvm ^ ^plCX neik°AlSz°Kosi oaTe noročll L 197?3 PriP°ji k podjetju ža' nadaljnjo povečano pro- januarjem poslovati kot sa- lektiva; zato ga je v c«jg niK’ J P 1 P - - tmp i ;„ni;,r.o Pmivvnrina mostojna organizacija zdru- objaviti v ..Glasniku ■ C*7 S $ku tih EaSsg J'........tus temeljne organizacije nj0 n0ve livarne, odobril na- nega reda je CDS obravnaval no vanjske politike v podJe Razvila se je obširna di-dlagi katere je sklep, da se dum,, ki bo &SŠrfS*,'3,; uuudmbmdiinovodške" 'služ- gj. %&?*£*£ &•* »JOTTi! «« '“'Poslovno T* takoj po objavi izida referen- lotno aktivo in pasivo pod- Krumpaka in direktorja fi- organom upi-avtjanja^ vspre- noimpex iz Ljubljane je P plex, skličejo seje obratnih decembra 1972. delavskih svetov, na katerih . :'ede na omenjeni sklep se bodo podrobno obravna- 1° C' )S,razPjsa za 19. januar vala vsa v zvezi s pripojitvijo 1973 dopolnilne volitve za važna vprašanja. Odbor pa se s predloženim elaboratom strinja in predlaga CDS, da v primeru ugodnega izida referenduma sprejme sklep o pripojitvi podjetja Simplex. Miran Mihelčič je nadalje poročal, da je pristojna komisija izdelala predlog za spremembo pravilnika o normah za montažno dejavnost. Pri razpravljanju je bilo-ugotovljeno, da je bil predlog premalo obravnavan in je potrebno, da o njem razpravljajo tudi obratne komisije za norme. Zato je odbor sklenil, da se predlog za spremembo norm v montažni dejavnosti predloži montažnim obratom, kjer naj o njem razpravljajo še obratne komisije za norme in obratni delavski sveti. Izdelava elektromotornih pogonov na Trati nizacije ZK, je pojasnil, daje vilo v podpis novo pogodb • osnovna organizacija predlo- IMP je namreč član tež ženi akcijski program spre- združenja glede na potN- livarne v Ivančni gorici. CV je pogodbo sprejel in 0 bril. . di. V nadaljnjem je glavni rektor Stanko Krumpak P ročal, da je podjetje doseg sporazum s švicarsko firI’ ACS Staefta, da IMP PreV7a me zastopstvo te firm6 jugoslovanskem tržišču 1 njo naveže poslovno sod° vanje na področju avtoifl ke. Avtomatika firme A ^ je na tržišču zelo cenjen3 . je za nadaljnji razvoj klin1^. zacije podjetja nujno p°tr na. d0. Po krajši razpravi b1^ datnih pojasnilih je sprejel sklep, da se Pr . dj-ocjobri in sprejme, glavn'0j. rektor pa pooblasti za P pis ustrezne pogodbe. CENTRALNI DELAVSKI SVET je na seji 22. decembra obravnaval pripojitev montažnega podjetja Simplex. V obširnem poročilu je Miran Komisija za delovna ^g, meija je na podlagi 1 0-nega razpisa in dospela*/^ nudb predlagala CDS, izpraznjeno delovno 111 $ direktorja kadrovske > splošne službe P0^ po sprejme Boža Novšaka- h Ut k k \S Us tu i kolektivnih izvršilnih organov % » 0 1 n D )• d |6 y j. ti r, P y y V ir- 0 y 6 č 3‘ ti 6 lO a- t- v tr y K 3' >6 6 3- li- 3' |0 lO a- >a z o- d- :S in d- 3' 3' iS If li- j' Z' 6' 3' l» ;0 n j» o A__ tnn nrnnmliS-^ L ; • ' / k nj|-* razpravi je CDS skle-spr’i a ^ predlog komisije (L™6 in Božo Novšak z 26. 12. 1972 razpore- kadrovske in splošne e Podjetja. torf3 Plovno mesto direk- <; ■ Rado Šegula, ki je vat’Zel posle direktorja to-S|jJJe TEN, je bil izvoljen za Lj odbora za gospodarjenj Hkrati je bil odobren te»aUP. stanovanja, za kate-, Je prispeval centralni tov, 2/3 sredstev, 1/3 pa >aTEN. (b^ikalni organizaciji je letu ?a Ovajanje programa v ^ ‘972 odobri iz sklada nih „e Porabe pokritje raz-^ roškov, in sicer: Hqv ,Za obdaritev otrok čla-jeluj kolektiva ob novoletni 184.200 din iči,c Za pogostitev upoko-lelt(j V " bivših članov konja a - v okviru praznova- 2o,°ooditnice pod^a “ O stroške udeležbe spQr.v, kolektiva na zimskih ŠS.ojJjb igrah gradbincev - Vv Za stroške proslave ba 2ena-30.000 din. k Medlog Alojza Kosija %p . S odobril povečano VanjJ0 prispevka za stano-'Jp/jv0 izgradnjo po samo-nern sporazumu od 6 %. Osnova za ob- Na objektu Studii in tehnika RTV Ljubljana je naše podjetje izvajalec instalacij: elektrike — jaki in šibki tok, centralnega ogrevanja, klimatizacije in vodovoda s° bruto osebni do- delavski sveti izjavili za priključitev, s tem, da se delavci podjetja Simplex priključijo deloma k obratu CKV Ljubljana in deloma k obratu Koper, proizvodna dejavnost pa ostane v Idriji. Razen tega so posamezni euaario • ,, obratni delavski sveti sprejeli ; da J !He Pa se popbla- še nekatere druge odločitve, em razpravlja m QCj naVajamo le ne- katere važnejše. M Q«ki, loži s^*epu CDS pa se od-tov0rPodPis družbenega do-“ariua za vezavo sredstev pri Predi! Za dobo 25 let po k0uJ?u ljubljanskih občin ^Xhrvime Maribor. Odbor za Si; p°d: r,i P°tem, ko bodo zna-V« vseh ostalih ob-V ier So naši obrati. ^ ^j^oembru So se sestali ^OBRATNI ^ullavski sveti ^edL~nevnem redu je bilo %e 111 vprašanje priklju-S Simplex. Cla- S ^ratnih delavskih sve-rzitiv predočene vse In®> pa tudi negativne I ja6i Dizključitve. Na pod-H^fikazanjh podatkov iz elaborata in raz-Ja so se vsi obratn: Elektromontaža ODS je sprejel predlog komisije za norme, po katerem naj se spremeni prvi odstavek 38. člena pravilnika o normah za montažno dejavnost, tako da se namesto 30 % osvoji 40 % delež presežka za norme na delovnem nalogu v korist vodilnega monterja. Ustrezni delež presežka norme 35 % gre tudi tistim vodilnim monterjem, ki so s svojimi skupinami dani v pomoč na drugo montažo. V pravilnik naj se vnese Osnovni organizaciji sindi- teriala in vseh neuporabnih tudi določba, po kateri naj kata v Mariboru je ODS polizdelkov, komercialni od-bi se norma ure avtomatsko odobril dotacijo v znesku delek pa je zadolžen, da naj-dvignila za tak odstotek, kot 7.000 din, in sicer za keglja- de vse možnosti za odpro-se dvignejo splošni osebni ško sekcijo 5.000 din, za dajo odpisanega materiala, dohodki. Ni pa mogoče indi- smučarsko sekcijo pa 2.000 vidualno povišanje osebnih din. Tovarna elektronaprav dohodkov. ... Pravilnik naj se dopolni še CKV Koper ^ zvezi s POP1^0171 n*Zu" z določbo, s katero se bo rantnega materiala je ODS omogočilo vsem monterjem, Glede na izid glasovanja sklenil, da se uvede 5-odstot-ki delajo več kot mesec dni na referendumu o priključit- na stimulacija za material, ki na režijskih delovnih na- vi podjetja Simplex ODS se odproda po tržni ceni. Za logih, da se jim obračuna odobrava prihod 69 delav- ocenitev je bila imenovana poprečni odstotek presega- cev, ki so se na lastno željo posebna komisija. V zvezi z nja norm v preteklem tri- odločili za obrat CKV osnutkom programa dela in mesečju v okviru obrata, ir Koper. poslovanja za obdobje sicer na njihovo urno postav- Obrat CKV Koper v zvezi 1973—1975 je ODS sklenil, ko. s tem prevzame sorazmeren da se organizirajo širše raz- delež sredstev in virov pod- prave po oddelkih in delav-CKV Ljubljana jetja Simplex. Dokončna de- nicah. ODS pa bo ponovno -r a - nnc litev bo izvršena z zaključ- razpravljal o kratkoročnem Tud1 ODS tega obrata je njm računom za preteklo in srednjeročnem programu, po obširnem razpravljanju o ko bodo dani dodatni pred- spremembi 38. člena pravil- 0DS je nadalje sprejel logi in pripombe. sklep, da se spremeni 38. Sprejel je nadalje predlog plana investicij in investicijskega vzdrževanja, ponovno prata pa se bo o njem razpravljalo, ko bo določena višina raz-ODS je soglasno sprejel položljivih sredstev, plan investicij in plan in ve- Članom delovne skup-sticijskega vzdrževanja za nosti je ODS priporočil, da ODS soglaša s predlagano leto 1973 in 1974. Sprejel je dajo prispevek k stabilizaciji spremembo 38. člena pra- nadalje okvirni finančni plan tovarne v višini enodnevnega vilnika o normah s priporo- za tovarno Trata in livarno v zaskužka, ki naj se obračuna Čilom, da se norme obraču- Ivančni gorici. Odobril je ob izplačilu decembrskih navajo v vseh obratih enako, odpis nekurantnega ma- osebnih dohodkov. nika o normah v montažni dejavnosti sprejel sklep, ki se ^pravilnika o nornah/ glasi: če so na gradbišču 2 v ali 3 vodilni monterji, naj se presežek norm deli po ključu 45 % - 40 % - 35 %. CKV Maribor Srečanje z našimi upokojenci V okviru jubilejnega leta, ob 25. obletnici podjetja, smo se 10. decembra 1972 srečali z našimi upokojenci, bivšimi člani kolektiva. Zbrane goste sta na upravi podjetja pozdravila in jih v kratkem nagovoru seznanila z uspehi in stanjem podjetja glavni direktor Stanko Krumpak in predsednik sindikalne organizacije Miro Dražumerič. Ob tej priložnosti je vsak upokojenec ob izrečeni čestitki dobil simbolično darilo kot zahvalo za delo v podjetju v preteklosti. Goste smo potem odpeljali z avtobusom na ogled dveh tovarn našega podjetja, potem pa smo jih povabili na skupno kosilo v hotel Union. Naši posnetki so s prijetnega obiska naših nekdanjih sodelavcev, ki se je prisrčno končal z željo vseh, da se znova srečamo.