Leto LXXL, št. 179» Ljubljana« 11. avgusta 1938 lznaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — iDseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Sk>venski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. DBEDNKTVO Df UPBAVN1STVO LJUBLJANA, KnsJljeva a«ca stev. * Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uttca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Okoli španskega vprašanja: Poslabšanje ednarodnega položaja Povratek Chamberlaina ta Daladlerja z oddiha — Daladierjeve konference z Bonne tom PARIZ, 11. avg. d. V »Fopulairu« se bavi Leon B 1 u m z razliko, ki obstoja med vladama v Barceloni in Burgosu. D očim temelji po njegovem vsa politika republikanske vlade na prizadevanju, da bi se odstranili tuji prostovoljci iz Španije, doslej vlada v Burgosu še ni odgovorila na angleške predloge, zaradi česar postaja angleška vlada nestrpna. Londonski načrt je podpisal Mussolini v trenutku, ko se je zdela Francova zmaga samo še vprašanje par dni. Bil je prepričan in morda ni bil edini, da bo general Franco zlomil republikanski odpor še pred odgovorom barcelonske vlade in pred prihodom mednarodnih komisij na špansko ozemlje, sedaj pa je postal položaj nekoliko drugačen. Odpor republikancev ni bil zlomljen, nasprotno se je celo posrečila njihova ofen živa. Zato vlada v Burgosu zavlačuje svoj odgovor na angleške predloge in morala Be je pričeti angleškofrancoska akcija, da bi se izvršil primeren pritisk. Kar se tiče Italije, ima Anglija to sredstvo pritiska v odlaganju uveljavljenja angleško-italijan-skega sporazuma, za kar zahteva zadovoljivo ureditev španskega vprašanja Mussolini, ki je pristal na ta pogoj, ker je verjel v skorajšno zmago generala Franca, mu baje sedaj ne pripisuje več istega pcmena. ^ovratek Daladierja v Pariz, kakor tudi Chamberlaina v London oživlja zopet razpravo o raznih vprašanjih mednarodne politike. Komunike zunanj. ministrstva Id je bil objavljen te dni in ki demantira vesti o dozdevni francoski intervenciji v Španiji, je pokazal, kolik pomen pripisujejo debati o državljanski vojni na Pirenejskem polotoku. Dočim je poteklo fe pet tednov, odkar je bil predložen an-frleSki načrt o umiku prostovoljcev obema vojskujočima se strankama, in Francova vlada nanj še vedno ni odgovorila, se v pariški javnosti kažejo znaki nestrpnosti, ki bo mogla imeti za posledico kako diplomatsko akcijo. Pri tem seveda poudarjajo, da nima Francija, pač pa Anglija dolž- nost podvzeti pri vladi generala Franca nove korake, ker je bila pač angleška vlada pooblaščena, da izvrši sklepe odbora za ne vmeša van j e. Kot posebno neumesten smatrajo očitek Franciji, da izvaža v republikansko Španijo žito, ker ta izvoz ni prepovedan z nobeno pogodbeno obveznostjo in ker je izvoz žita iz Francije zaradi presežka letine popolnoma naraven. »Intransigeant«, ki se je vedno zavzemal za razširjenje od-nošajev med Parizom in Rimom, piše, da se je vsa kampanja pričela samo zaradi tega, da bi se napravila javnosti v Italiji razumljiva počasnost Francovih operacij s trditvijo, da bi že davno zmagal, če bi ne podpirala republikancev Francija. Ta argument pa ni posebno spreten, meni omenjeni list, ker bi dokazoval, da so Francozi spoštovanja vreden nasprotnik, če se jim posreči z nekaj dobavljenimi strojnicami in kakimi 8000 prostovoljci preprečiti že davno napovedano zmago ali pa jo vsaj zavleči. V ostalem je ta argument napačna, kajti italijanska vlada ve, da objavlja komunistična »Humanite« vsak dan ostre napade proti strogi zatvoritvi meje na Pirenejih. Konference v Parizu in Londonu PARIZ, 11. avg. w. Dejstvo, da sta angleški min. predsednik Chamberlain in min. predsednik Daladier istočasno prekinila svoj oddih, tolmačijo pariški tisk kot znamenje, da se je mednarodni položaj poslabšal. Daladier je moral po svojem povratku v torek opraviti veliko delo. Razpravljal je z zunanjim ministrom Bon-netom o mednarodnem položaju, nato s finančnim ministrom Marchandeauom o oslabitvi franka na mednarodnem trgu, z ministrom za delo Ramadierom o stavki pristaniških delavcev v Marseillu in končno z zastopniki vojnega ministrstva. Včeraj je obiskal ministrskega predsednika zunanji minister Bonnet in ga informiral o trenutnem stanju rusko-japonske napetosti, pri čemer sta oba izčrpno proučila morebitne posledice za Francijo. Daladier je nato sprejel še bivšega mornariškega ministra Pietrija. Ko se je Bonnet vrnil na Quai d' Orsay, ga je obiskal poljski poslanik, ki ga je obvestil o nedavnem dogodku, ko so češkoslovaška letala preletela poljsko ozemlje, nato pa raztolmačil Bonnetu še osnove poljsko-češkoslovaškega razmerja. Pri tej priliki je poljski diplomat obrazložil želje svoje vlade glede rešitve narodnostnega vprašanja, predvsem poljskega na Češkoslovaškem Nazadnje je zunanji minister Bonnet sprejel še predsednika zunanje-političnega odbora poslanske zbornice Mistlerja, s katerim je razpravljal o vseh perečih glavnih političnih vprašanjih. Utrditev ruske zai • ^ Hi te meje MOSKVA. 11. avg. o Listi poročajo, da so bile te dni dograjene velike ruske trdnjave vzdolž vse zapadne meje. Rusko »Maginotovo« linijo so gradili celih 7 let. Vsa dela so bila izvršena v najstrožji tajnosti. Kjer je bilo potrebno, so oblasti evakuirale cele vasi in prebivalstvo preselile v notranjost dežele, kjer so jim zgradili nove naselbine. Utrdbe so bile zgrajene vzdolž vse meje v širini 50 km in predstavljajo prav za prav dva silna trdnjav-ska pasova. Posebno skrbno so Rusi utrdili svojo obalo ob Baltiškem morju. Trdnjavi Krasnajegorsko in Kaporja zlepa ne bo mogla zavzeti nobena sila. Zgrajeni sta tako, da ju ni mogoče razdejati z granatami največjih ladijskih topov niti z najtežjimi letalskimi bombami. Prav tako močno je bil utrjen rodi za K v Luga, v katerem so si Rusi ustanovili novo oporišče za svoje vojno brodovje. Na ta način bo Leningrad od morske strani kakor pred leti do dobra zavarovan. Nemčija in Japonska Nemčija bi Japonske v primeru vojne z Rusifo ne podpirala samo moralno Tokio. 11. avg. b. V tukajšnjih političnih krogih živahno razpravljajo o poročilu, ki ga je objavil list >Asahuc iz Berlina o pomenu razgovora japonskega poslanika z nemškim zunanjim ministrom Rib-bentropom, ki ie trajal nad tri ure. Rib-bentrop je japonskemu diplomatu baje izjavil, da bi bile simpatije Nemčije v primeru resnega konflikta z Rusijo na japonski strani List tolmači to izjavo tako, da bi Nemč'ja v primeru vojne podprla Japonsko ne le moralno, temveč tudi drugače. Razerovor japonskega poslanika z Ribbentronom se je sukal okoli tega konkretnega vprašanja, v japonskih političnih krogih pa so navzlic temu slej ko prej skeotični glede podpore od zunaj In zato ne kažejo prevelikega navdušenja, da bi se s Pns;io 7anletli v resen spor. Razširjenje mobilizacije Tokio, 11. avg. AA. Vrhovni vojni svet Iti se je včeraj sestal pod predsedstvom kneza Konoja. je sklenU, da stopita 51. 5 im 21 zakona o mobirrzaciji tako] v ved javo. Ta dva člena odrejate mobilizacijo dijakov medicine in omejitev števila dijakov na. tehniških in rudarskih fakultetah v interesu mobilizacije. Mobilizacija dveh letnikov v Rusiji Helsinki, 11. avg. AA. Kakor poročajo ruski listi, pričakujejo v Rusiji mobilizacijo letnikov 1917 in 1918. Moskovska garni-zija, ki šteje normalno 110.000 mož, nima dane« niti 40.000 vojakov, ker so ostale poslali na Daljni vzhod. Ženske v ruski vojski Tokio, 11. avgusta. AA. Agencija Domej poroča 6 sov j etsko _kore jske meje, da se v prvih vrstah sovjetskih oddelkov bori tudi mnogo žensk. To dokazuje okoliščina, da so Japonci našli po bojih pri Čaiikuiengu med padlimi Rusi tudi mnogo mrtvih žensk, ob* 'ečenih v vojaške uniforme. Sporazum o ustavitvi čete umaknejo, se bodo sestale vojaške osebnosti obeh strank, da se na mestu pogovore o končni likvidaciji obmejnega spora. Ruski vpad na —džurslM tla Moskva, 11. avg. AA. V zvezi z včerajšnjim uradnim poročilom o dogodkih na rusko-japonski meji govote. da so ruski oddelki včeraj prvič, odkar je nastal konflikt, vdrli na mandžursJca tla in potisnili japonske čete za svojih 3000 m nazaj. Nižje vrhove Cangkufenga drže še vedno Japoncu Topniški dvoboj se nadaljuje na vsej fronti. Veliki manevri ruske vojske TaUin, 11. avg. AiA, Birzu NarVe se vrše ob vsej rusko-estonski meji veliki manevri ruske vojske, V Narvi se ouje bobnenje topov. Utrjevanje nemške meje na zapadu Pariz, 11. avgusta, o. Agencija Fournier objavlja vest iz Berlina, da so prejeli lastniki tovornih avtomobilov poziv na sestanek, ki bo nocoj v Berlinu. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, pravi list, bodo od lastnikov avtomobilov zahtevali, naj ne-mudno dajo večje število svojih voz na razpolago vojaškim oblastem. Vojaške oblasti bodo razpolagale s temi vozovi 3 mesece in jih bodo uporabile za prevažanje gradbenega materiala pri trdnjav-skih delih na zapadni meji. Odstop triaSkesa župana Trst, 11. avg. h. Tržaški župan Henrik Salem je podal ostavko. Začasno vodstvo županskih poslov je bilo poverjeno podžu* panu Margnzeiu. Salem je žktovskega rodu, toda krščen, njegova soproga je pa rojena Guttmann iz znane veleandustrialske rodbine. Uvoz živine v Italijo Horthyjev obisk v Nemčiji LONDON, 11. avg. e. Kakor poroča budimpeštanski dopisnik »Daily Telegrapha«, bo nemški kancelar Hitler podal ob priliki obiska madžarskega regenta H o r -t h y j a slovesno izjavo o spoštovanju sedanje madžarske meje. Podal bo ponovno obljubo, kakor jo je ob priliki svojega obiska v Rimu glede meje na Brennerju. Nem ška obljuba Madžarski bo podana na podlagi izjave Madžarske, da se odreka svojim a spi raci jam na Gradiščanskem. VARŠAVA, 11. avg. AA. V zvezi s skorajšnjim obiskom madžarskega regenta Horthyja v Nemčiji piše agencija »Pate, da ne bo ob tej priliki podpisan rrikak nov političen sporazum, ker prijateljski in prisrčni odnosa ji z osjo Rim—BerEn ne potrebujejo nikakih sprememb. in Cklansfcu VARŠAVA 11. avg. AA Med svojim bivanjem v Gdvmji si je prvi lord admirali tete Duff Cooper ogledal v spremstvu poljskega zunanjega ministra pristanišče. Včeraj pa je prišel v Gdansk, kjer je ob 10.30 obiskal predsednika senata Greiser-ja, ki mu je popoldne vrnil obisk. Zvečer mu je Greiser priredil večerjo. Mednarodna podunavska komisija v Beogradu BEOGRAD, 11. avg. g. Mednarodna podunavska komisija se bo preselila z Dunaja v Beograd ter je najela za svoje potrebe prostore v novi palači na vogalu Terazij in ulice kralja Aleksandra. čsL poslanik pri ministru Moskva, 11. avg. AA. Japonski odpravnik Sigemicu se je včeraj sestal z Utvmo-vom. Govorila sta tri ure. O njunem sestanku ni izšlo uradno poročilo, vendar pa mislijo, da sta govorila o možnostih za mirno ureditev japonsko-ruskega spora. Kakor 86 je zvedelo, sta se popolnoma sporazumela in bi se sovražnosti imele ustaviti 11. avgusta ob 12. po vzhodnem času. Japonski oddoUrl bi se tesli umakniti en kilometer od postojank, ki 00 JDi aavzemafi. opoinoA ,_____t tL avg. o. Ministrstvi za finance in za zunanjo trgovino sta izdali odredbo, po kateri se ukine do decembra ves uvoz živine v Italijo. Varšava, 11. avgusta. AA. V Loskd na Poljskem je izbruhnil silovit požar, ki je uničil nad sto poslopij. Požar je nastal vsled defekta v motorju mlatilnice. Iz istega razloga je izbruhnil požar tudi v --- ji tnftttl K) fatt. BEOGRAD, 11. avg. AA. Češkoslovaški poslanik dr. Lipa je včeraj obiskal ministra za pošte Vojka Cvrkiča. Bolgarski izletniki v Romuniji Beograd, 11. avg*. e. Nocoj je potovalo skozi Beograd nad 100 boksarskih izletnikov, ki so namenjeni v romunski" Banat, kjer bodo prisostvovali svečanosti ob 200-letnici naselitve bolgarskih kolonistov v ta. mošnjih krajih. Z njhni potuje tuđi znano pevsko društvo >Gtsna<. Ijani. Beograd, 11. avg. e. Za vikarja patriarha srbske pravoslavne cerkve je imenovan no-Toposveceni episkop N*oia Jokanovrć z naslovom episkop budimljanski. dom sv SSSJBBj 11. avg. e. Odlikovan je z re-Ssve 3. stopnje dr. Robert Ogo-sodišča v Ljub- Mariborski tabor odpovedan Ljubljana, lo. avg. AA. Narodni tabor, sklican za nedeljo 14* avgusta v Mariboru, se ne bo vršil. Zato se prekliče tudi četrtinska voznina na železnicah* Prirediteljsld odbor Nujne potrebe Maribora Nov državni most, uvrstitev v I. dravinjski razred, ra oljska postaja in modernizacija cest Maribor, 11. avgusta Ob priliki nedeljskega novinarskega, informativnega sestanka v staroelavni mariborski mestni posvetovalnici sta sedanji župan dr. A. Ju van in bivši župan ter predsednik zadruge * Mariborski teden« dr. Pr. Lipold obrazložila navzočim delegatom in predstavnikom jugoslovenskega tiska potrebe Maribora in njegovega zaledja. Iz izčrpnega dragocenega gradiva, ki sta ga razgrnila pred udeleženci novinarske slavnostne seje, povzemamo sledeče važnejše točke; 1. V Mariboru je nujno potreben nov državni mo«t. Promet preko sedanjega državnega mosta je tako velik, tako prometno obremenilen, da ob prometno naj-živahnejših urah jedva ustreza sodobnim prometnim potrebam. Dravska brv, ki veže koroško predmestje s studenško stranjo, sicer nekoliko razbremenjuje promet pešcev, ki bi sicer valoval preko drž. mosta, vendar pa je siloviti povojni urbanistični razmah Maribora na desnem drav skem bregu tja do vznožja Pohorja vlogo dravska brvi potisnil popolnoma do brezpomembnosti. Maribor potrebuje nov most. Glede tega obstojata dva načrta: 1. Novi most naj bi se zgradil v črti Kejžarjeva ulica in Mejna ulica. Spričo tega se ne dajejo dovoljenja za gradnjo novih hiš v tem sektorju, zlasti na meljski strani. Ta načrt bi lahko že bil v fazi realizacije, iko bi oblast pristala na znani predlog tekstilnega tvorničarja Hutterja, po katerem bi bila Hutterjeva tekstilna tvornica pripravljena iz lasnih sredstev zgraditi nov most pod pogojem uvedbe mostnine do amortizacije gradbenih stroškov. Novi most na tem mestu bi bil prvenstvenega pomena za ogromno množico delavstva, ki prihaja sedaj s pobreške strani po brodu na drugo stran v Melje, ki je najmočnejši center mariborske industrije. Po drugrm načrtu pa naj bi se zgradil novi most v črti Kopališka ulica—Tržaška cesta. Zdi se, da bi ta načrt bolj razbremenil sedanji državni most, ker bi ves promet v smeri državne ceste šel po tem mostu, dočim bi bil sedanji državni most namenjen predvsem prometu dela središča mesta in koroškega predmestja na eni strani ter dela magdalenskega predmestja in Studencev, Radvanja, Peker, Limbuša ter sosednih naselbin na drugi strani. Znano je, da je bil prvotni aačrt ob gradnji sedanjega državnega mostu ta, da se most zgradi ob Narodnem domu. Nemška ekskluzivno« t v predvojni dobi pa je bila tolika, da je šovinizem prevladal nad pametjo, saj je na tej točki najdi-rektnejša zveza starega Maribora z veliko prometno žik> proti Ljubljani m Trstu. 2. Gospodarske razmere in tržne cene v Mariboru v zadnjem času nujno spn-žu-jejo vprašanje uvrstitve Maribora v prvi draginjski razred. Obmejna lega z vse močnejšim poodarfcom Ob nedavnih spremembah terja, tako je izvajal mestni župan dr. Juvan. posebno izjemno postopanje, ki naj ustvari predpogoje za materialno ter moralno okrepitev mariborskega prestiža na vročih obmejnih tleh. Mariborčani goje že dolgo to želio in r.pajo, da bo Mariboru v novem stanju tudi v tem ustreženo. 3. Dajmo Mariboru radijsko oddajno postajo. Maribor ima vse predpogoje za uresničenje tega načrta. Približna statistika kaže. da Se v Mariboru komaj 5*/n radijskih naročnikov in poslušalcev zanima aa ljubljansko radijsko oddajno postajo. Krivi niso niti ljudje, niti aparati. Priroda sama je postavila med obe slovenski središči ovire, Id prinašajo neodstranljive motnje. Bližina Gradca in Budim peste Je v sedanjem stanju odločilnega pomena. Nacionalno kulturni pomen Maribora bi bil znatno dvignjen, če bi naša obdravska, prestolnica dobila radijsko oddajno postajo, za katero so se z znano spomenice; zavzela vsa mariborska nacionalna, kulturna in narodno obrambna društva. 4. Do Maribora, ki je pomembno tujsko prometno središče, prihajajo sedaj lahko tujci po rrK>derrrizrrani državni cesti frt. Ti j—Maribor. Ta cesta sicer ni taksna, kakor bi lahko bffa.. čnijejo s*e iz vrst činite-ljev, ki so zamteresrrani na dobrih cestah, številne kritike. Važno pa je, da je sedanje stanje vsaj nekoliko borjSe. kakor je bilo doslej. To pa še m vse. Znan je načrt nadaljevanja modernizacije državne ceste od Maribora do Slovenske Bistrice. To naj bi bila druga etapa. Interesi Maribora ter vsega njegovega zaledja nujno velevajo, da se tudi ta droga etapa modernizacije našm cest čitn prej izvede. Odmevi nedeljskih motociklističnih dirk v Mariboru & Stanko Miller: Dvojna mera — Zagrebški dirkači se nikoli več ne udeleže dirk, ki bi jih priredil Motoklub Maribor Maribor, 11. avgusta. V nedeljo 7. t. m. so bile na krožni progi Maribor—Kamni ca—Maribor (6.8 km) mednarodne motocikl istične dirke za državno prvenstvo leta 1938. Tako je bilo vsaj označeno na oficielnem programu Motokluba Maribor, ki je bil prireditelj te dirke. Tekmovanja so se udeležili številni dirkači, med njimi tudi vozači iz sosedne Nemčije, ki so tudi skoraj v vseh kategorijah zasedli prvo mesto. Pri dirki se je pripetilo tudi več nesreč in so se med drugimi ponesrečili popularni dirkač MS Pohorja podporočnik Glebov, Zagrebčana Uroic in dr. Hribar ter Mariborčan Cerič. Težko poškodovanega podporočnika Gle-bova so prepeljali v dr. Černičev sanatorij kjer ga je naš športni poročevalec včeraj popoldne obiskal. Pri podporočniku Gle-bovu je bil ta čas na obisku tajnik Mo-tosaveza v Zagrebu g. Stanko Miller, ki se je našemu poročevalcu bridko pritožil radi organizacije in izvedbe nedeljskih motociklističnih dirk s prošnjo naj to sporoči slovenski javnosti. Med drugim je dejal: Cital sem v časopisju, da je bil ob priliki nedeljskih motociklističnih dirk proglašen inž. Rudi Lotz za državnega prvaka. To ne drži, ker se inž. Lotz doslej ni kvalificiral za državnega prvaka, ker mora po pravilih našega saveza startati na dveh dirkah in postane državni prvak tisti dirkač, ki doseže največ točk. Glede dirke same, ki jo je prireditelj proglasil za državno prvenstvo, savez ni dal k temu svojega pristanka, tako da niso imele dirke značaja državnega prvenstva.. Organizacija dirke, je bila skrajno slaba. Tako je dejal g. Miller, Napravile so se tolike pogreške, tako da se bo z zadevo pečal sa- vez na svoji prvi seji. Tako so si morali na primer zagrebški in beograjski dirkači sami poiskati stanovanja in se tudi sicer ni zanje nihče brigal, dasi so se prireditelji obvezali, da bodo nosili vse stroške njihovega bivanja v Mariboru. Pač pa so bili deležni velike pozornosti in ljubeznivosti dirkači iz sosedne Nemčije, ki ?o jim v vsakem oziru Šli na roko Ta dvojna mera je seveda, tako je dejal g. Miller, porazno vplivala na dirkače iz ostalih krajev naše države, rnteri a. ^ • Tudi cestne razmere *o bile skrajno slabe in je po mnenju g. Mil-lerja ta proga absolutno neprimerna za izvedbo državnega prvenstva. Veliko napako so prireditelji napravili s tem, da so pustili dirkače vseh kategorij hkrati startati in ne, kakor predvideva savezni pravilnik v posameznih kategorijah in kakor je bilo to prejšnja leta. Posledica tega je bila, da so se pripetile nesreče, zlasti ker je bil na nekaterih mestih prejšnii dan nasut droben pesek, ki je bil usoden za vozače. Spričo nemogoče organizacije in preziranja so zagrebški dirkači sklenili, da se nikdar več ne bodo udeležili motociklističnih dirk, ki jih bo priredil Motoklub Maribor, ker so se prepričali, da niso zaželeni gostje. Na vprašanje našega poročevalca, če se Zagrebčani sploh ne marajo več udelttitl dirk v Mariboru, je g. Miller deial da bodo startali pri vseh di^kab, ki i*h nri-rede drugi klubi razen Motoklrbn M*rl-bor. Svojo pripravljenost bodo noV^^H s tem, da bodo v velikem KevflU nriJ '< tradicionalni pohorski dirki, ki bo predvi-dosna 99. t. na. Stran 2 >8T?OT BrIBKI IfAROTk, «stt«fc, TI- a*gwflu TTJnT Proslava 20 letnice Jugoslavije v Središču VeHk sprevod, tekma koscev in lepa vpriaoritcv Maribor, 11. avgusta V nedeljo 7. t. m. je sokolska godba že ob petih zjutraj zasvirala zanosne sokolske koračnice m otvorila s tem slavnosti v proslavo 20 letnice osvobojenja. Središki trža-ni so ob zvokih godbe pohiteli na ulice in je bilo že do poldne v trgu svečano praznično razpoloženje, ki so ga povzdignile lepo okrašene hiše, s katerih so vihrale državne zastave. Gostje so prihajali od vseh strani, iz Maribora, Ptuja, Čakovca in Varaždina. Višek prazničnega dne je bila povorka. Ob pol 3. popoldne ao se zbirale množice pred rofcovžem, od koder se je razvil veličasten sprevod s sokolskim zastavonošo in godbo na Čelu. Sledila je strumna četa gasilcev v paradi, nato predstavnik! ■Jeddruštvenega odbora, ki je organiziral proslavo. Potem so se uvrstili v sprevod Sokoli, članice je naraščaj, nakar so sledili člani Društva kmečkih fantov in deklet, čvrsti zagoreli kosci s kosami ter ostalo občinstvo. Sprevod je odšel ob burnih vzklikih in navdušenem pozdravljanju na slavnostni prostor, kjer je spregovoril lepe pozdravne besede starosta srediđcega Sokola in predsednik meodruštvenega odbora br. Čulek. Sledil je bod ril &n slavnostni govor režiserja Narodnega gledališča v iMariboru Milana Rasica, V imenu kmetske mladine je (spregovoril dr. Igor Rosina iz Maribora, v imenu Zveze kmečkih fantoV in deklet njen predsednik Ivan Kronovšek. Govorom je »ledila državna himna, nato -pa tekma koscev, na kateri si je priboril prvo nagrado posestniški sšn fCoiarič, Zelo veliko je bilo zanimanje za pred- stavo »Desetega brata« na prost cy v Go- vekarjevi priredbi in režiji g~ Milana Košića, režiserja Narodnega gledališča v Mariboru. Predstava je vzbudila ogromno zanimanje in je zapustila globok vtia. Po- zorišče dejanja je bik) zelo posrečeno izbrano. Agilni sokofefci delavci so zgradili na Gradišča po navodilih režiserja Košiča pravcato vasico. Lične lesene hišice so bile pobeljene ki poslikane v narodnih motivih. Strehe slamnate. Kr javi jeva koča pa je bila naravnost izvirno postavljena. Vse okolje je d&alo prijetno domačnost, ki je pripomogla k temu, da so igralci absoJvi-•rali svoje vloge čim naravneje. Silno prepričevalno ter iskreno doživljeno je podal svojo vlogo Desetega brata Jurjaševič, čigar odrski talent se je ob tej priliki prodorno razmahnil. Aplavze in saive smeha je vzbujal Košioov Krjavelj in njegova koza. Tudi ostali nosilci vodilnih vlog kakor Do-lef, Marica, Kvas, zlasti Marjan in Piškav so zelo užgaji in ugajali. Vse režijske probleme je vestno, skrbno in mojstrsko rešil g. Košič, znani propagator ter organizator predstav na prostem. Predstava je žela tako zmagovit uspeh, da je občinstvo zahtevalo, da se igra ponovi. Prva repriza bo v nedeljo 21. t. m. Po predstavi se je ob zvokih sokolske godbe razvila prijetna zabava, združena z narodno veselico. Tako je sokolsko, napredno in nacionalno zavedno Središče dostojno izpričalo svojo zvestobo kralju, svojo veliko ljubezen do Jugoslavije, do domače grude. Polno veselja in vriskajočih src je praznovalo 20 letnico osvobojenja. • Štafetu? tek skozi Maribor za pokal MT Zmagala je ekipa SK Rapida z novim 4:6*1 Maribor, 11. avgusta Ob ogromnem zanimanju občinstva je b|l snoči ob 19. uri tradicionalni štafet ni tek skozi mariborske ulice in sicer za pre-b.odniv poital >Maxiborskega tedna«. L>toš njega tekmovanja sta se udeležila le dva kluba in sicer branftelja pokala SK Ra-pid in SK železničar. Start je bil točno ob določeni uri izpred Ljudskega vrta, odkoder je vodila tekmovalna proga po Korošcev!, Maistrovi, Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti na Trg- svobode, kjer je bil cilj. Tekmovalna proga je bila dolga 1800 metrov. Na cilju se je zbralo toliko občinstva, da so gasilci, reditelji in policija le s težavo napravili red. Pa tudi vzdolž tekmovalne proge je bilo z?V> mnogo občinstva, ki je živahno besrečnega dobitnika« aretirali in zaslišali. Pri zaslišanju je vse takoj priznal in dejal, da ga je k temu nagovarjal njegov svak, ki je na ta način že večkrat dobil lepe dobitke. — 60Ietnico rojstva slavi znani, ugledni mariborski odvetnik dr. Karol Škapin. Slavljenec je še ves mladostno svež, prožen, na kulturnem polju delaven in tudi kot športnik navdušen ter iniciativen. Na mnoga ja ljeta? — Za namestnika državnega tožilca je imenovan pri mariborskem državnem to- žilstvu Karol Košenina, doslej sodnik pri sreskem sodišču v Slovenski Bistrici. — Nov grob. V častitljivi starosti 79 let je preminila hišna posestni ca Marija Zivko. Žalujočim naše toplo sočutje! — Razbojnika Kodra so zasledili in prepoznali v Slovenj gradcu. Opazil ga je kot prvi industri jec Mikolič, ki se je s svojim avtomobilom takoj odpeljal na orož-niško postajo. Med tem pa je Koder izginil v bližnjem gozdu. — Danes zvečer bo v dvorani Grajskega kina koncert opernih ^plistov državnega konzervatorija v bratski Pragi. Zbor nastopi pod vodstvom mladega dirigenta Oskar* ja Damoma in bo pel same narodne pesmi. Nastop vzbuja v Mariboru veliko zanimanje in smo trdno prepričani, da bo dvorana polna. Zato naj si vsak preskrbi vstopnico že vnaprej pri blagajni kina. — Poroka. V starokatoliški cerkvi v Mariboru sta se poročila te dni nedavno krščena in birmana gdč. Rožica Marija Gosti iz Murske Sobote in g. Ivan Jurjav-čič, mehanik državnih železnic \wL j ubijani. — V Mariji Puščavi sta se poročila trgovec Herman Cverlin. sin krojaškega mojstra in hišnega posestnika g. Cverlina, ter gdč. Marija Lakits-Weiler, hčerka trgovke iivhišne posestnice Marije Weiler- | jeve. Mladoporočencem obilo sreče! Proslava 30 letnice Narodne strok, zveze Narodna strokovna zveza proslavi 3. m 4. septembra letos v Ljubljani 30-letnico svojega obstoja. Spored proslave bo naslednji: V soboto 3. septembra bo ob 15. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljeni slavnostni delegatski zbor delegatov podružnic in društev, včlanjenih v NSZ. Isti dan ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice akademija in družabni večer s pestrim m izbranim sporedom. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Prireditev bo brez vstopnine. V nedeljo 4. septembra bo ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice mani-festacijsko zborovanje nacionalnega delavstva, na katerem bosta govorila Rudolf Ju-van in dr. Joie Bohinjec. Na tem manife-stacijsikem zborovanju bodo govorili tudi gostje in zastopniki sorodnih organizacij. Po zborovanju se poklonijo udeleženci spominu Velikega Osvoboditelja kralja Perm I in položijo na njegov spomenik venec. Ob 13. bo skupno kosfk>. V ponedeljek 5. septembra pa bo NSZ organizirala izlete po Gorenjskem. Za to proslavo vlada veliko zanimanje ter se je bo nacionalno delavstvo, organizirano v NSZ, udeležilo v velikem števi- lu. Udeležbo so tudi že priglasili zastopniki bratske Češkoslovaške delavske zveze iz Prage. Pričakujemo, da bo nacionalna javnost s simpatijami pozdravila naše narodno delavstvo in se udeležila njegovih prireditev. šola za pletarstvo v Ptuju Ptarj, IO. avgusta Vodstvo drž. obrtne šole za pletarstvo obvešča vse učence, ki bi imeri veselje za uk v pietaivtvo, da lahko zaprosijo za sprejem v to šolo. Ta šola ima značaj nepopoln^ Hrednje Sole z nižjim tečajnim izpitom. Na tem zavodu se usposabljajo neenci, poleg 6bče vzgoje tudi teoretično m praktično za pletarske pomočnike. Absolventom, vodstvo pomaga, po dovršeni «em dooi do zasiRiffika, ako ne bi mogli izvrševati obrt na svojih domovih. Na zavodu se podučuje poleg praktičnega pouka v pletarstvu tudi slovenščina, obrtna korespondenca, aritmetika, alge-bfa,, geometrija, pripravljamo risanje, le-popterje -kalkulacije, knjigovodstvo, drža-voamanstvo, higiena, opisna geometrija, strokovno risanje, slogi umetnosti, tehno-kpgija in vTbogojstvo. Učna doba traja tri leta. Šolsko leto se prične l. septembra* v prvi razred se . sprejmejo učenci obojega spola, kl ao do. | sole oziroma 6 ra*redoy sole m so stari najmanj 13 let. Prijave ImiHsi.....l x K) din morajo biti vposlane do vključno 3. septembra. Priložiti Je: 1. krstni Hat, 2. zadnje šolsko spričevalo, S. izjavo stsžfcs (varuha), 's katero se sa-ivc zlijejo, da bodo m$aifmŠM uftmra m časa učna dobe in pšsJSaM we stroške, ki bi nastali vsled predčasnega neopravičenega izstopa, 4. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljene© sprejme pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od 200 din uavago* mesečno. Prid nan in podpore potrebnim učencem ee 00 po možnosti preskrbelo podporo za vzdrževanje. Podrobnejša pojasnila daje vodstvo dri. moške obrtne pletarske šole v Ptuju. Strela zažiga Maribor,, 11. avgusta čudno vreme, ki vlada zadnje dni na področju severnega dela nase banovine, je imelo za posledico celo vrsto požarov in drugih neprilik. Ko je v soboto divjalo neurje po vsem Dravskem polju in Slovenskih goricah, je bilo prizadetih dev^t posestnikov, ki jim je strela zažgala hiše in gospodarska poslopja. Prav tako pa so bili prizadeti mnogi posestniki v torek, ko je ponovno besnelo hudo neurje v krajih med Mariborom, Ljutomerom in Polj-časamt Tako je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Franca Kušarja v Spod. Ložni-ci. Poslopje, v katerem je bilo dva vagona sena, gospodarski stroji in še razni predmeti, je bilo hipoma v plamenih. Kljub prizadevanju domačinov in gasilcev je zgorelo do tal in je škode nad 60.000 din. — Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je treščilo v domačijo posestnika Simona Kolarja. Gospodarsko in stanovanjsko poslopje sta pogoreli do tal. škoda znaša 30.000 din. V Slovenskih goricah je povzročilo neurje tudi precejšnjo Škodo v sadovnjakih in vinogradih, a na Dravskem polju je koruza na mnogih krajih popolnoma poteptana. ŠAH Turnir za prvenstvo države V sredo je bilo v Osijeku odigrano drugo kolo nacionalnega amaterskega šahovskega turnirja za državno prvenstvo. Prva sta končala Zagrebčan Avirović in Somborčan Carev. Zagrebčan je izvedel lep napad, vendar je Carev pozneje pozicijo izenačil in imel celo boljšo končnico. Partija se je končala remis. Borba med Rabarom in Jonke-jem je bila prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Rabara, vendar se zdi, da bo tudi ta končala remis. NovosadČan Rajkovič, ki je med favoriti turnirja, je po lepi partiji že v 34. potezi zmagal nad Osiječa-nom Bajerom. D rudi Osiječan Martinič je igral z našim rojakom Lešnikom, ki pa zastopa barve Beograda. Nastala je precej komplicirana partija, ki je bila prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Martiniča, ki ima kmeta več in celo izglede, da partijo dobi. Ljubljančan Šiška, je kot črni igral proti Cindriču, ki je otvoril s sicilijanko. Šiška je kmalu prešel v napad in partijo v 36.potezi dobil. Prvak zagrebških Grafičar jev Tur k je igral z Bidičem iz Skopi ja. Čeprav ima kmeta več. kaže, da bo partija remis. Herbatin iz Subotice je proti Ljubljančanu Sikošku otvoril francosko igro in je njegov položaj v končnici, v kateri imata vsak po štiri figure, nekoliko boljši. Osiječan Miler je porazil Spasojeviča, prvak zagrebškega khiba ^ubarič je pa v kraljevi indsjki igri izgubil z Beograjčanom Pavlovićem. Bil je sprva v boljšem položaju, zaradi grobe pogreške, je pa izgubil figuro in se je moral vdati. Včeraj dopoldne so bile odigrane prekinjene partije. Rajkovič je remiziral 3 šubaričem, prav tako Lešnik s Cindričem, dočim je bila partija Šiška-Turk znova prekinjena. Šiška ima v končnici lovca in vse kaže, da bo partijo dobil. Prav tako sta prekinila že drugič Jonke in Herbatin. Jonke ima kmeta več. Po drugem kolu imajo po točko in pol: Rajkovič. šubarić, Avirovič, po točko pa Šiška, Rabar, Carev, Sikošek, MHer in Pavlo vič. Iz Trbovelj — Ferijalna kolonija Rdečega križa. Včeraj je odpotovala na Jadran skupina 94 otrok, ki bodo 3 tedne letovali v »Trboveljskem domu« v Bakru. To je ena največjih . otroških kolonij, kar jih je doslej letovalo na morju iz rudarskih revirjev. Vodi jo predsednik Rdečega križa, učitelj g. Karel Omerzu. Prispevali so Rdeči križ Trbovlje in Hrastnik za 28 otrok. Bratovska sklad-nica Laško za 13 otrok, Kolo jugosloven-skih sester v Trbovljah za 18 otrok jn cementarna Trbovlje za 35 otrok. — Prireditev »Mladih«. Tukajšnje izobraževalno društvo > Ml adi« se pridno udej-stvuje. Ne mine mesec, da bi ne imelo kake večje ali manjše kulturne prireditve. Zlasti pa pridno prireja takozvane referatne večere, kjer podajajo posamezni funkcionarji svoje misli in ideje za dvig prosvete med ljudstvom. Te večere ima večinoma v telovadnici meščanske šole, ki je tudi najbolj prikladna za tovrstne prireditve. V petek, 12. avgusta ob 8. uri zvečer bo zopet tak referatni večer z zelo pestrim sporedom. Vsebinsko bo združen s proslavo 20-letnlce obstoja naše države. Na sporedu so naslednje točke referatov: Franc Kozar: Ob dejstvu 20-letnice obstoja Jugoslavije; E. Planinšek: Manjšinsko vprašanje v Jugoslaviji; J. Dolinšek: Zgodovinski pomen obstoja Jugoslavije; Franc Kozar: Pokojnemu kurjaču (pesem) ; Z. Miklavič: Dva soneta; M. Meterčeva: Umetnost v gotski dobi (študija); H. Slokan: Doprinos k* trboveljski kroniki do leta 1850; M. Borsova: Sodobna, žena; Z. Miklavič: Duh v mraku. Prireditev utegne biti po svojevrstni zamisli nadvse zanimiva, zato se občinstvo vabi, da. se ♦ je udeleži.— • — Trboveljski slavčki polete te dni na Gorenjsko na kratek oddih, vmes pa bodo zapeli za kratek čas v nekaterih krajih na Gorenjskem, kamor jih je prebivalstvo povabilo. Nastanili se bodo v škofji Loki, od koder bodo napravili več izletov po Gorenjski. Tako bodo nastopili 16. avgusta v So-kolskem domu na Bledu, 13.. avgusta zvečer pa v Krekovem domu na Jesenicah. V Kranjski gori in na Dovjem bodo gostovali 14. avgusta, na praznik'" 15. avgusta pa bodo gostje železnicarskega mladinskega doma v Gozdu-MartuiJku. 19. avc pa na- I stopijo v skorji Loki v šotL ftt—flulm go-1 atom - letoviščarjem, ki so letos napolnili vsak kotiček na Gorenjskem, se bo nudila lepa prilika, da se sasnanijo z našo lepo narodno in umetno niiMisJn ki jo tako dovršeno podajajo Trboveljski alavčki pod spretnim vodstvom dirigenta g. Avgusta šuligoja. S tem bodo poslušalci pomagali tem malim rudarskim pevčičem, da si privoščijo nekaj dni prijetnega oddiha v sdra-vem oaisjčju naše drvne Gorenjske. — Ves inventar, kuhinjsko posodo in druge potrebščine Ja dal slavčkom brezplačno na razpolago Jugoslovenski ferijalni savez v Beogradu, ki mu Je zato SJavček zelo hvaležen. Iz Celja —c Sarajevska Slavi ja bs gostovala *&> t WL t Celja! Vodstvo SK Celja je pova* bilo kompletno Isgino enajstor*or> SK Slavije ir Sarajeva, ki bo igrala ▼ ne« delio 14. t m v Zagrebu državno prvenstveno tekmo s Haškom, za ponedeljek 15. t. m. v Celje. Gostje so včeraj popokirje brzojavno sporočili svoj prihod v CeJje. Nogometna tekma "med sarajevsko Slavijo in SK Celjem se bo pričete v ponedeljek 15. t. m. ob 16.30 na celjski GlazijL Gostje bodo nastopili v kompletni postavi. V moštvu bo i$rral tulniei je umrl v sredo 35-Ietni dninar Josip Vrečko 6 Ponikve. —c Keorais ne počiva, v soboto je padel 17-letrri delavec Franc Arčan iz Zacreta pri Škof j i vasi pri delu in si zlomil desno roko. V Črnoliei pri Št. Juriju ob juž. žel. je pri mlačvi vitel udaril 22Jetnerra dninarja Mar* tina Kumpergerja in mu zlomil desno roko nad zapestjem. Te dni je našel 26-letni dninar Avgust Novak iz Stopnika pri Vran; skem dinamitno patrono in ravnal z njo tako neprevidno, da je eksplodirala in mu razmesarila desno roko. V torek s© je ponesrečil v kamnolomu 32sletni posestnikov sin Anton Slomšek iz Podgorja pri št. Ju_ riju ob juž. žel. Pri delu £a je zasulo, pri Čemer si je zlomil levo roko v ramenu. Istega dne se je ponesrečila 26-letna pot sestnica Ana Klinarjeva s Svefcja nad Celjem. Med vožnjo s kolesom je zadela z vso silo v neko drevo \m si zlomila levo ključnico. V noči od ponedeljka na torek je zgorela hiša 5S-iletne posestnice Julija ne Povalejeve v Bukovju pri Slivnici. Pri ga* sen ju nožnra in reševanju je dobila hude opekline na levi roki in po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. jo ji/govWownskcg:i nacionalizma, očiščeno od krivo postavi j ene gu centrati/ma. Ofenziva proti J MS je najbolj ostrit v tako zvanih prečanskih ^crnjih, k jer se hoče ta vsako cemo zadušiti jitgpsiovenski nacionalizem* Borba, ki jo borijo danes jugoslovenski nacionalisti je težka. Toda spominjajo se Je težjih časov, ko se je jugoslovanska misel šele pojavi jala. In vendar smo doživeti L 1918. Kar je 'bito z lažjo rojenega, bo km 1 vrlo tudi z njo. Ideje se pobijajo samo z idejami. Laž, podvale, prevare, ne-rnormim in trgovina ter kupovanje dus so samo prehodni uspehi. Z njimi se lahko kupujejo le ljudje, ki nikdar niso spudaii v vrste poštenih ju«oslo\\.nskih ^nacionali-#*OWc KOLEDAR Danes: Četrtek, 11. avgusta katoličani: Suzana, TIburcij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ples v operi Kino Union: Moderni Romeo Kino Sloga: Zakon prerije Kino Šiška: Sever klice DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Kura It Gosposvetska cesta 10, Bohince ded. Cesta 29. oktobra 31. (politični c6$etni6 Doslednost naših slovenoborcev Na Jesenicah izhaja listič »Naš kovinartc kot »svobodno plašilo delovnih ljudi«. »Naš kovinar« je hudo samoslovensko usmerjen in piše v duhu dične »Slovenije«. Kljub svojemu slovenoborsivu pa verno prepisuje vesti iz srbskih beograjskih listov, predvsem iz »Politike«. To zato. »ker se na resnicoljubnost naših slovenskih dnevnikov ne moremo zanesti«, kakor pravi uredništvo lista v svoji listnici. Mi samo beležimo ta primer doslednosti naših jeseniških samoslovencev, ki morajo prepisovati vesti iz srbijanskih listov, ker ne verujejo nobenemu slovenskemu dnevniku. Ostri ukrepi nemške vlade »Volkszeitung« javlja iz Inomosta, da bo' tamošnji bogoslovni fakulteti odvzeta pravica javnosti. Je to prvi slučaj, da bo odvzeta pravica javnosti katoliški fakulteti v tretjem rajhu. Nemški katoliški krogi mislijo, da bo s tem odlokom zapečatena usoda te slovite institucije, na kateri je studiralo tudi več slovenskih bogosfovcev. posebno pripadnikov jezuitskega reda. V Trie-m pa je policija prepovedala nadaljnje izhajanje škofijskega lista, ki je bil glasilo Katoliške akcije. Listu očitajo nacistični krogi, da se je bavil s politiko, namesto da bi pisal samo o verskih in cerkvenih stvareh. Z ukinitvijo trier$keg& »Paulinus-blatta« je prenehal izhajati poslednji katoliški list v zapadni Nemčiji. Pameten pouk »Naša moč«, ki jo izdaja »Vzajemna zavarovalnica«, obj&vtja članek »Dvajset let narodne svobode«, v katerem priznava, da je nekaj resnice v trditvi, da »Slovenci nimamo pravega smisla za državnost«, kar je pripisati sto in stoletnemu hlapčevanju pod tujim jarmom. List misli, »da najbrže zaradi tega^ ne znajo mnogi slovenski ljudje razločevati med državo in trenutnimi vladami. Zlo, ki ga en režim povzroči, ljudje kaj radi pripišejo državi. Res je, da slabe in brezvestne vlade ne morejo v državljanih vzbujati ljubezni do države, ki take -vlade trpi. Toda pod takimi vladami ne trpi te državljan, temveč tudi država. Pravi državljani pa tudi takrat ne nehajo ljubiti države, ne. še več ljubezni ji posvečajo, ko jo vidijo trpečo in zaskrbljeno. Vlada je eno in danes je, jutri pa se mora umakniti; država pa je drugo, ne od danes na jutri, temveč že od 20 let in vse dottej, dokler jo bomo znali braniti pred zunanjimi, kakor pred notranjimi sovražniki.« »Našo moč« tiskajo v Jugoslovanski tiskarni na »Slovenčevi« rotaciji. Krepke besede dalmatinskega Narodni poslanec inž* Manfred Pa&trovič je napisal v zagrebških »Jugoslovenskih no-vinah« članek »Med dvema ognjema*, v katerem odločno zavrača večne napade n* JNS in njene voditelje. »Tako napadajo ■ prvega podpredsednika JNS g. Jovama Banjanina radi vlad avtoritativnega režima, najsi ni bil nikoli San kake vlade, nifi član takratnega Vrhovnega zakonodajnega sveta, kakor n. pr. zagrebški dr. Dež man, ki se preko svojega »Obzora« neprestano zaganja v JNS in g. Ban Janina. Kar je najbolj smešno je to, da ga napadajo ravno ljudje, ki so biti sami Sani avioritativrnfi vlad ter v njih vedrili in oblačiti. JNS ni domena nikogar in ne pozna nobene osebne politike. Zastopa in brani samo \mOko ide- Ako mora telefonski naročnik zn teh I M plačevati redno velike in poštene di Srednjeevropec misli, da bi imel tudi pravico zahtevati, da njegov telefon bre/h>b no deluje. Srednjeevropec tudi naibri misli, da nekoga lahko sodno toži, če BOgoif nik ne drži pogodbe in ne dobavlja /v»Lif>-jenega, četudi je to samo čtovešk; telefonski glas. Izvzeti so navadno v pogodbah nastopi »višje sile«, katere sodišča ne preganjajo. Ta Srednjeevropec napak misli, če ftikn misli, ali pa slovenska metropola nt v srednji Evropi — z izjemo »Metropola«. \a-jemnik telefona v Ljubljani namreč ni Srednjeevropec in zato nima nobenega vzklica. To se pjra\'i, imu ga — v gluh tele-fonJ Če telefon v četrtletju pol časa ne deluje in ima naročnik škodo v žepu in na zdravju, ko se mu zliva žolč ob gluhem telefonu, to telefonske d. d. nič ne onga in naročnik mora odrajtati za s\*ojo nemo ali kvečjemu brenčečo zabavo do pare \sr> predpisano najemnino in sicer vnaprej, če ne, Vrau telefon vzame fo. Če je telefon pokvarjen, se obrnemo po navodilu »Telefonskega imenika« na št. 8. od tam na št. 44-13, potem na 44-12 in na 44-11. Seveda bi kaj bilo, če bi ne bil pokvarjen telefon in zato to tužno vest ne-semo peš na te šteinlke. Blagor mu. kdor ima kolo/ S prav vljudnimi odgovori >n odločnimi »takoj« ti popravijo napako v treh dneh — če jo najdejo in če si dober pešec in »sitnež«. Centrala te pokliče: halo, v redu. in oddahneš se. Drugo dopoldne ali kadar hočeš telefonirati, lahko začneš znova in tako dalje leto m dan. Na centrali obžalujejo, da si pač daleč iz mesta in ne kar v centrali ter se zato velikokrat »zamede« ah »zmede* trsts čudovita pred-potoprta štrena žic na oVo^ovtfc ob cestah. Če je kje kaka slovenskih fantov ali proti fantov prireditev, se vse štrene zmešajo, če vleče burja ali kakršnekoli pasme sapa ali dežuje, kaj Šele. če sneži, se zopet telefonske štrene zmešajo — skratka, neprestano se jim mešajo: o pustu in postu, v pasjih m nepasjih dneh, ob prireditvah in neprireditvah. Kaj je prav za prav? Obžalujemo, to je »višja sila«! In zoper to sta tudi oblast in birič muha — izvzeto plačevanje telefonske naročnine, česar nobena višja sita ne more ustaviti. To je torej tisto — brk zgrabi jen za roge — višja sila je, ki trapi telefon. Stalno nastopa ta sffe kakor državni gledališki igralci in s svojimi nepretrganimi predstavami v telefon meša štrene naročnikom ter celo sodni je in druge oblastni je nimajo »pravnega teka« zoper to nepostavno obrt. Le sem m t je ukani to višjo silo kak naročnik, če jo spazi, kako gre na cviček, tarok ali sladoled in tisti čas zaupa kak glas telefonski štreni. Tedaj in ravno tedaj pa telefonira tvoj dvojček, to je tvoj za-plečnik aH sonaročnik, ki so ti ga obesiti brez vprašanja na vrat m ki plačuje baje četrtino telefonske naročnine. Ob takih prilikah zastane naročniku tudi njegov možganski aparat, ker valovna dolžina njegove pameti ob nastopa te »druge višje sile« ne dojame potov astronomskih računov, ki so privedli neko tretjo »silo« do zaključka, da zaplečnik uživa natančno 25*19 vseh sladkosti in trpljenja telefonske na-prave m da je prvotni naročnik pra\*ično na tri četrtine podporni član telefonske d. cL Pošteno bi bilo, ker je tak zaplečnk cel človek in jč iz iste sklede — včasih za dva — da plača polovico telefonske cehe. Toda kot pomagač vište sile je ocenjen na 25*/t denarja in brez debate. *ker je tudi to višja sila. Če hočeš torej v Ljubljani ob določeni dnevni in deknni uti nekomu kaj važmga m za gotm'o povedati, vzemi brž po* pod noge, na primer izza Bežigrada na Vir. z legitimacijo v žepa in plačanim nbrokam za zavarovanje zoper nezgode. Po saVsifftt-ka ah na rešimo postajo pošlji marsovskega tekača, ker v telefonu uradu je v tja sila — aH pa se preseli v telefonsko c j titralo. Tako Srednjeevropec gobezdalo, ne rno-ti nas naročnikov po telefonu. Če kaj češ, kttči št. &, pa ti posti ežejo z višje . ' . da boš dal mir v vročih pasjih dneh in ti bo dobro na zemlji. Vsi telefonski sotrpini v tem začaral. > risi, naj bi pa ustanovili drukt\*o za pobi janje telefonskih višjih sil vseh psssitl "i starosti m naj^ bi gojili stanovsko zave?'. Štrene všfhn silam bi najbolj zm<*ša-tu. bi jth takoj rn\s%fi za častne člane tega društva* Rajtanso, da zaradi tega predloga in nu sh% na svetio danih pritožb ne bo zapel noben hjšafum, saj so pasji dnevi in kisle kumare jasno lahko brat telefona in višje sil*. V T