Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din U redn iit vo je » Kopitarjevi ol. 6/111 Telefoni arcdnlštvai dnevna aloiha 2050 — nočna 2996. 2994 |n 2050 Izhaja vsak dan t ju t raj. razen ponedeljka in dneva po prazniku ček. račun: Ljubljana št I0.b50 ia 10.349 r.a inserate« Sarajevo št v. 7563. Zagreb štv. 19.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993 Leon B!um na oblasii Vodju francoskih socialistov I.eou Blum, ki je te dni postal ministrski predsednik, je poleg belgijskega socialističnega voditelja Vudervel-deja edini zastopnik II. socialistične internacionale v Evropi — ako ne vpo.števamo manjših držav na severu — ki predstavlja pomem!)). mase organiziranega ljudstva. Zato je razum' vo. da Blumov uspeli ali neuspeh poleg njego vili prijateljev in nasprotnikov iz ostalih strank v prvi vrsti najbolj živo zanima socialiste, ker imajo zopet enkrat priliko, da vidijo preizkušnjo marksizma v dejanskem življenju — v kolikor bo seveda Leon Blum v smislu mednarodnega socialističnega programa sploh vladal. Poznavalci francoskih razmer trdijo, da ima Leon Blinn ob svojem nastopu doma v Franciji iz-rednv ugodno javno mnenje za seboj in (la so levičarske ljudske množice njegov nastop pričakale s podobnimi pričakovanji, kakor svoj čas nastop Clemenceauja ali Poincareja. V koliko bo Leon Blum, ki se je dosedaj vedno zelo spretno znal odtegniti soodgovornosti za državno politiko, prepričan, cla še ni prišel njegov čas, mogel izpolniti pričakovanja svojih volilcev, bo [»kazal seveda potek njegovega vladanja. Kajti, čeprav je z njim prišla na vlado levičarska »Ljudska fronta«, iti je pri majskih volitvah odnesla znatno večino nad desnico, je vendar gotovo, da ta ljudska fronta ni povsem enotna. Predvsem so komunisti s svojimi 72 poslanci, ki niso stopili v vlado, ampak za njo le glasujejo. Jasno je. da bodo ti tudi naprej vodili čisto svojo politiko, v smislu katere velja Blum le za nekakšnega ' pod čigar plaščem naj se pripravi za prevzem celotne oblasti v f" ranciji. Prvo poleno, ki so ga komunisti vrgli pod noge svojemu dragemu so-drugu Bltunu, je bila spretno organizirana stavka, v kateri so se tudi socialistične strokovne organizacije pod vodstvom Jouhauxa v skrbi, da jim komunisti ne poberejo vseh radikalnih gesel, izkazale za zelo nezanesljive. Tako so komunisti takoj ob nastopu spravili Bluma v zadrego. Kajti, kar bo storil, pojde komunistom v račun: bodisi, da vlada popusti stavkujočim, bodisi da z.atre stavko s prisilnimi odredbami. Tudi desno krilo Blumovih zaveznikov, to so radikali, ni povsem zanesljivo. Predvsem so bili radikali tisti, ki so jim Blumovi socialisti pri zadnjih volitvah pobrali največ poslanskih mest. kar ni mogoče takoj pozabiti. Razen tega je med njimi tako zvano desničarsko krilo ki ga vodi llerriot, ki bi bil rajši ua vladi /. zmerno desnico, kakor pa z komunisti. Radikali bodo gotovo poskušali, dd usmerijo politiko Blumove vlade v stare politične kolesnice, po katerih so oni sami vozili 30 let. Značilno je. da llerriot sam ni hotel prevzeti ponudenega zunanjega ministrstva in je to mesto zasedel Delbos. ki bo verjetno hodil po svoje smernice bol j k Herriotu kakor k Bitimu. Eno in drugo bo po svoje ogrožalo uresničenje Blumovih socialističnih idealov Blum se očividno zaveda nevarnosti, ki mu prete od njegovih zaveznikov. Zato je že izrazil trdno namero, da noče igrati Kerenskina. pač pa da pomenja vlada važno notran je-politično revolucijo. Leta 1918 je bil Leon Blum kabinetni šef socialističnega ministra Sembata. Ob tisti priliki je za »Revue de Pariš« napisal nekaj pisem, v katerih razlaga svoje nazore o vladanju. Po njegovem mnenju mora imeti vlada čas in proste roke. tla vlada, podrobno delo pa naj opravi parlament. Zlasti predsednik vlade ne sme biti vezan na nekak resor: on je monarh, ki ga sicer narod more odpoklicati vsak čas, vendar, dokler ima oblast, je monarh, ki vte-lesuje v sebi vse žive narodne sile, jih vodi in izvršuje. Ti Blumovi nazori bodo zanj verjetno šc tudi danes merodajni in mnogi pričakujejo, da bo hotel — v mejah ustave seveda — avtoritarno usmerjati svoj režim. Kar so socialisti trajno odrekali desničarskim politikom, zlasti v dobi Doumerguea, to so torej sebi prihranili. Nekateri pa gredo v svojih domnevali celo dalje ln sklepajo, da bo levičarska fronta sploh c!o-vedla Francijo do avtoritarne oblike vladania, ki bo v slučaju potrebe iskala tudi izvenparla-mentaruih rešitev. Tudi v tej stvari bo treba čakati nadaljnjega razvoja. Komunisti so gotovo za diktaturo, toda radikali in socialisti sc dosedaj šc niso odrekli demokratičnemu parlamentarizmu. Zunanjepolitično so socialisti vedno bili odločni zagovorniki razorožitve in zbližanja 7. Nemčijo To je veljalo toliko časa. dokler so bili v opoziciji. Ako bodo šli po isti poti sedaj, ko nosiio odgovornost za državo, jc seveda vprašanje. Ver jetno je, da bo Blum zunanjepolitično isk,nl novih rešitev. Predvsem je opazovati že sertaj znatnega zbližanja z Anglijo in izdatnejšo oporo Zvezi narodov. V angleški politiki proti Italiji ho Blum dragocen zaveznik, v kolikor se seveda ne 1«) uveljavljal vpliv Moskve, ki nasprotno želi iztnirjenje z Italijo in popolno osumljen je Nemčije. Med tema dvema političnima tokovoma bo moral Blum jadrati. Zdi se pn. du bo bolj poslušal London kakor Moskvo. Kajti, ako je danes Anglija še bolj, kakor radi Abesinije, vznemirjena radi italijanske pomoči veearubskemu in vsemuslimanske.mii gibanju, ki se kaže v uporu v Palestini in nemirih v Egiptu, je Francija v skrbeh radi Tunisa. kjer jc italijanska propaganda znova živahno oživela. Prišli so na sled celo tajnim italijanskim sejlam v Tunisu, ki so eksistirale kot čisto nedolžna trgovska podjetja. Pogodba, ki jo je glede francoskih kolonij sklenil l.aval januarja 1935 / Mussolinijem in ki je Italiji tudi odprla prosto pot v Abesinijo, ni torei posebno ve^ kot l a jna. Angli ja je v boju z Itali jo bila v prvi rundi od Italijanov po točkah premagana, največ tudi zato. ker jo Francija ni podpirala. V drugi rundi. ki se sedaj pričenja in ki bo ver-ielpo ninosro daljša ocl prve, pa I10 Francija bližje Angliji kot Italiji. Tako si je tudi razlagali krčevite napore Italije, da se čim prej na-r«vnosi pogodi z Anglijo glede Abesinije in drugih vprašanj: še prej, ko bi utegnila poseči \ii)=s francoska politika. Anglija pa tega očividno noče in vso stvar vleče v nedogled, ker misli, da je čas njen najbolši zaveznik. Dovr-šeneira dejstva v Abesiniji ni voljna kar tako Na podlagi danih besed in pisanih pogodb smo za mir pripravljeni za obrambo svoje nedotakljivosti do zadnjega diha Bukarešta, 8. junija. Naivažnejša izjava, ki je padla na sestanku državnih poglavarjev Male antante, je bil govor predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, ki je po veličastni reviji romunskih čet 6 . t. m. na kosilu na dvoru v navzočnosti kneza-namestni-ka Pavla in kralja Karola II. izvajal: Govor dr. Beneša »Prvi sestanek poglavarjev naših držav je važen dan v politični zgodovini Male antante. Je to velik simbol in velika manifestacija, potrditev ideje, sistema in velike politične zamisli splošno-evropske veljave. Obenem je to velikega upa za bodočnost, zavest velike moralne in materijalne sile naših treh zedinjenih držav, velikega političnega, gospodarskega, kulturnega, miroljubnega in konstruktivnega poslanstva, ki se ga vse tri države globoko zavedajo. Zato pozdravljam z radostjo pobudo Vašega Veličanstva, naj bi se državni poglavarji Male antante s svojimi ministri sestajali enkrat letno v znak vidne in redne manifestacije življenja našega skupnega političnega telesa. Evropska resnica je že, da dela Mala antanta v stalnem stiku z Balkansko zvezo kot osnova konsolidacije, ravnovesja in miru v Srednji Evropi. Pod vidikom politike Zveze narodov načelo evropskega ravnovesja ni mrtvo. Precejšnje število malih in srednjih držav v dunavski kotlini in na Balkanu leži v soseščini treh velikih držav in političnih ciljev velikih držav, ki vedno ne soglašajo in ki zaradi tega lahko povzročijo nevarno tekmovanje, nevarno za sosednje srednje države Te okolnosti silijo naše tri države, da iščejo ravnovesje sil, prijateljstvo in sodelovanje. Združujoč se v svojo skupino ne branimo samo resničnih interesov naših držav, temveč izvajamo tudi napram Evropi funkcijo in vlogo miru. Zvesti svojim zaveznikom in prijateljem upamo, la bomo mogli svoje evropsko poslanstvo izpolniti. Želel sem, da bi te besede slišali že davno iz Bukarešte v vseh evropskih prestolnicah. Mala antanta je temeljni steber strukture Evrope in evropskega miru, steber, brez katerega bi se evropsko poslopje zrušilo zaradi spora, čigar posledic ne bi bilo mogoče predvideti. Nočem, da bi v tem kdorkoli videl kakršnokoli ostrino, najmanj pa proti našim sosedom. Tolmačim samo svoje globoko politično prepričanje in pojasnjujem nauk, ki traja že 16 let, ki je že prestal svoje preizkušnje in ki je politični nauk mednarodne skupnosti, najsol;dnejše, najtraj-nejše in najenotnejše v Evropi po vojni. Prav za prav je čudno, da naši nasprotniki tega nočejo razumeti. Svoje upe opiraio na tako zvana nesoglasia naših stališč. Naj mi bo dovoljeno še enkrat poudariti, da ni med nam nobenega nesoglasja, kakor sta Vaše Veličanstvo in Njegovo kraljevsko Visočanstvo že tako pravilno poudarili. Zato so naše dežele, navzlic velikim težkočam, mirne in se zavedajo svojih sil, so moralno solidne, zveste svojim besedam, zedinjene v prepričanju svojega političnega pomena za ohranitev miru v Srednji Evropi in za polit ko velikih sil v Evropi, pripravljene, da sodelujejo z vsemi svojimi sosedi lojalno in častno pri delu m ru, pripravljene, da sodelujejo pri velikih načelih ženeve. zvesto in z vsemi svojimi silam', na podlagi danih besed in podpisanih pogodb, pripravljene na medsebojno pomoč it? na obrambo v primeru potrebe do zadnjega duha. To je naša veroizpoved, to ie velik nauk Male antante in našega sestanka, ki ji da;e njeno končno poglobitev Iz teh razlogov sem nenavadno srečen, da se lahko popolnoma nrikliučim besedam Vašega Veličanstva o reformi Društva narodov.« Izjava princa Pavla Bukarešta, 8. jun. Današnji »Universul« objavlja na prvi strani iziavo, ki jo je dal listu Nj. kr, Vis. knez-namestnik Pavle. Izjava se glasi: »Srečen sem, da «e mi je ponudila priložnost, da obiščem prijateljsko in zavezniško Romunijo, ia vidim bogastvo in lepote njenih kraiev, da morem ugotoviti napredek in razmah njene prestolnice in da pridem v stik z odličnimi predstavniki njenega političnega in družabnega življenja. Dolgoletno in uspešno sodelovanje in iskreno prijateljstvo med obema državama je rodilo navado, da se v neposrednem stiku vodijo razgovori in kar moči odktritosrčna posvetovanja. To je ena izmed dobrih tradicij, ki jo je pospeševal in razvil še s posebnimi sorodniškimi zvezami že blago-pokojni kralj Aleksander, po čigar svetlem vzoru se tudi mi ravnamo. Prav tako ne moremo pozabiti krvnih stikov, ki družijo po Njegovi materi našega mladega kralja z zavezniško in prijateljsko Romunijo. Vse, kar sem videl in slišal med moiim bivanjem pri vas, me utrjuje v prepričanju, da. je naše sodelovanje v okviru Male antante velik blagor za oba naša naroda. Toda naše sodelovanje ni od včeraj in tudi ni ustvarjeno za potrebe povojnega časa, v katerem je treba storiti in žrtvovati vse za varstvo trajnega miru in za ohranitev ustvarjenega reda. Naša dva sosednja naroda sta stoletja živela v prijateljstvu. Vsa vprašanja, ki so jih nanizali zgodovinski dogodki s svojim razvojem, sta reševala z miroljubnimi in prijateljskimi sporazumi. Zgodovina romunsko-jugoslovanskih stikov je najlepši primer, zlasti v sedanjem času, kako je mogoče z miroljubnostjo in z dobro voljo ustvariti pogoje dobrega prijateljstva med sosednjimi narodi. Globoko sem hvaležen vašemu vzvišenemu vladarju Nj. Vel. kralju Karolu, kakor tudi romunski kraljevski vladi in romunskemu ljudstvu za vse brezšlevilne znake pozornosti, ki sem jih bil deležen med svojim prebivanjem v Romuniji, Vem, da veljajo te prijateljske simpatije jugoslovanskemu^ narodu, ki ostane s svoje strani odločen pristaš ideje najpopolnejše solidarnosti z romunskim narodom tako pri dogodkih sedanjosti, kakor v bodočnosti Komunike Bukarešta, 8. jun. Listi priobčujejo komunike o včerajšnji konferenci šefov držav Male antante v gradiču Skrovište, ki ji je prisotvoval tudi predsednik romunske vlade Talarescu, romunski zunanji minister Titulescu, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in jugoslovanski poslanik na romunskem dvoru Kasidolac. Ta komunike poudarja popolno enoiušnost šefov držav Male antante glede vseh vprašanj mednarodne politike, listi pa dostavljajo, da so se poglavarji Male antante popenoma zedinili glede politike skladja z balkansko zvezo, o vprašanju ohranitve n obrambe meja, o vpraš. spoštovanja mednarodnih obveznosti in o povzdigi prestiža Male antante z uvedbo novih zvez med narodi treh prijateljskih in zavezniških držav. Poglavarji držav so si ed ni, da bedo vzajemno nastopili pioii poskusu kršitve načela enakosti evropskih držav in glede vprašanja ohranitve načel, ki lahko okrepe lojalno in prijateljsko sodelovanje med Mf'o antanto in vsemi velllr mi in malimi državami, bodisi sosednjimi, bodisi oddaljenimi. Svečanost v čast hralja Karta II Bukarešta, 8. jun. Danes dopoldne so se začele pred dvorcem Cotroceni svečanosti v pro- slavo 6 letnice, odkar je Nj. Vel. kralj Karol II. stopil na prestol. »Ordinea« objavlja v posebni izdaji poleg slike Nj, Vel. kralja Karola tudi slike Nj. Vel. kraljice Marije in kraljice Marije-matere ter predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, dalje sliko, izjavo in podpis Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, ki v svojih Besedah, posvečenih romunskemu kralju Karolu, toplo pozdravlja današnjo obletnico njegovega vladanja. V Turnseverinu so končane priprave za sprejem romunskega kralja Karola in predsednika dr. Beneša ter članov romunske vlade in spremstev vladarja in predsednika, ki bosta jutri prisostvovala krstu parnika »Kralj Karol II.« Med svečanostjo pred dvorcem Cotroceni se je podrla slabo zgrajena tribuna, ki ni mogla vzdržati velikega števila gledalcev. Pri tej priliki je bilo več oseb lažje in težje ranjenih. Nj. Vel. kralj Karo! II., ki se je v tem hipu nahajal na častni tribuni z visokima gostoma Nj. kr. Vis, knezom-namestnikom Pavlom in predsednikom češkoslovaške republike g. dr. Edvardom Benešem, je takoj zapustil častno tribuno in se napotil k tribuni, ki se je podrla in ki leži kakih 50 metrov od častne tribune, da obišče ponesrečene meščane. Ker sc se tedaj svečanosti že itak končale, so se visoki gostje nato vrnili v dvor v Bukarešti. Kralj Karol obišče Prago Bukarešt, 8. jun. b. Med kraljem Karlom in predsednikom češkoslovaške republike dr. Benešem je bilo dogovorjeno, da bo kralj Karol vrnil obisk predsedniku češkoslovaške republike v Pragi v jeseni. Dan obiska se bo določil diplomatskim potom. Jugoslavija in ČSR edini! Belgrad, 8. jun. m. Nocojšnja »Pravda« objavlja izjavo, ki jo je dal predsednik češkoslovaške republike uredniku »Pravde« v Bukarešti. Češkoslovaški predsednik pravi naslednje: »Povejte, da smo se razgovarjrfi in da sem se po sedanjih razgovorih, ki sem jih imel v Bukarešti s knezom Pavlom, prepričal, da sta jugoslovanski in češkoslovaški narod složna tako, kakor šc nikdar doslej, Samo toliko povem.« S poti (Od našega urednika dr. Kuharja.) Bucaresla, 6. jun. 1936. Mesto 20 ur — dve. To pridobi človek, ako se iz Belgrada v Bukarešto pelje z letalom mesto z brzovlakom. Tako pride v romunsko prestolico svež in podjeten, da .se potopi v trenje, ki jo je te dni prevzelo. Bukarešta je tudi sicer nervozno velemesto. Nekak odti.sk Pariza po vsej svoji živčni zunanjosti, le mnogo bolj razburljiva je, ker v močnih puhih diha po njej orijent. Za nas je Romunija še za.prta knjiga. Naši potopisci se je izo-g'ib'|ejo. Nov, zanimiv, razdražljiv svet pa kar vdarja na turista, ki prihaja s severa, posebej močno pa še, kadar se o njeni pre.stolici zbirajo trije vladarji in se je vsa država odela v svoj največji siija|, kot deklica v Visoki pasmi, ki pričakuje svojega ženina. Letalo v silovitih zamakih požre vso razdaljo od Belgrada do Bukarešte. Rodovitne planjave Vojvodine, ki so sedaj v svojem prvem porajanju, se kaj kmalu porazgube v sočnatih gozdovih, ki pokrivajo hribovje karpatskih izrastkov tam, kjer padajo v Donavo na jugoslovansko-romunski meji, dokler da se zopet leno ne iztegnejo tja proti ravni, ki jo pokriva milijonska Bukarešta. Zanimiva opazovanja, zanimiva razglabljanja se kar sama od sebe vrivajo, kadar sediš visoko v letalu in zreš pod seboj božjo zemljo, po kateri vrta ta ošabna in napihnjena mravlja-človek. Ne boslc verjeli, pa je tako. Pogled z zraka pove značaj naroda, ki spodaj prebiva. Kako mučno se vijejo reke in potoki po Vojvodini in Romuniji, enkrat vijuga sem, enkrat vijuga tja, kot bi se jim nikamor ne mudilo, kot da bi bilo časa čez mero dovolj za leno pohajkovanje. Tudi ceste nimajo nobenega zaleta. Medtem ko jih vidim v začetku bogatega Banata, kako se v ravni črti s zanosom poženejo v brezmejne daljave ter s silo vlečejo nase poti na desni in na levi — znamenje, da je tu prebiva! podjeten narod in organizator v vzhodnem delu Banata, na desnem bregu Donave in na romunskih ravneh nikamor ne moreio. V široki črli se poženejo lz redko raztresenih naselij, toda kaj kmalu se razcepijo v nebroj malih potov in stezic, ki tečejo vsaka v svojo smer brez vsake discipline, dokler tam daleč kje kakšna nova naselbina tega nereda zopet ne poveže v enotno disciplinirano pot. Znamenje naroda, ki discipline ne pozna, ali je pa ne pripozna. Tako je vse do Bukarešte, ki kakor strašen polip leži sredi ravni in sesa vase vso velikansko okolico. Še eno opazovanje. V karpatskih hribih se zdi narod nekam malodušen, kar dolin se oprijemlje. Nikamor v vrhe si ne upa. Tako boječe se vsiljujejo doline v te brezmejne gozdove, ki jih strahopetno sekajo plahe poli, da ima človek vtis, da se narod gozdov boji. Nc bo jih obvladal. Mesto da bi narod razširieva! obdelano zemljo in vedno globlje ril v šumo, se zdi, kot da bi se širil gozd in potiskal nazaj preveč predrznega kmetiča. Ko pa pridemo na romunska stran, je pa narod postal nekam bolj drzen, zagnai' se je v hribe, vprav na grebene, tam posekal gozd in se utaboril na njih. Naselja leže na vrhovih, pc grebenih jih pa vežejo drzne cestice. Še ena, končna opazka, ki naj zanima, koga? bo zanimala. Mesto da bi sc naselja, kot v katoliških deželah, zvesto stiskala okrog farne cerkvice ki mogočno stoluje na sredi in varje svojo čredo ali čredico človeških hiš, so v pravoslavnih pokrajinah cerkev potisnili ven iz naselja, tja na obronek vasi ali trga, kjer vsa sramežljivo sameva v zelenih gajih. »Da ne smeta« — da ne dela na-potja — jc duhovito razlagal bister rojak iz naše države. Da ne dela napotja! Trikrat v življenju jc že potrebna, pri krstu, pri poroki in pri pogrebu! Pri prvih dveh zaradi — kumov ponajveč, pri smrti pa zaradi strahu pred negotovostjo groba. Trikrat samo! V ostalem naj pa ne dela napotja! Zato ven 7. njo, v zelen gaj, stran od vsakdanjega življenja, kjer bi bilo preveč glasen klic vesli. Zato pa naselja tudi niso več stisnjega, zaokrožena, organizirana v skupine, kjer so hiše kol da bi bile druga na drugo navezane, marveč postajajo nekaj povsem čudnega, raztegnjenega, brez vsake oblike, kot čevo, ki se vleče v daljavo ob kakšni vijugasti vodi ali ob kakšni rjavi, blatni cesti! Pa dosti tega! Vtisi v zraku so čisto osebnostni, morda krivični, ker površni! Sami od sebe se vsiljujejo, ko se človek zaveda, kako majhen. (Nadaljevanje na 2. strani spodaj., L' iriznati, ampak so bo skrila za Zvezo narodov, spešeno silo rastla in gorela neomajna slovenska narodna zavest, zvestoba do voditeljev in živa vera v lepšo slovensko bodočnost. Obisk ministrov v Tržiču Tržič, dne 8. junija 1936. Proslave 100-letnice župne cerkve v Tržiču se je udeležil minister dr. Miha Krek, ki je prispel na popoldansko akademijo v »Našem domu« prisrčno pozdravljen od množice, ki se je udeležila proslave. Z ljudskega tabora v Alengšu pa sta se kasneje pripeljala čez Trstenik na Golnik na akademijo tudi minister za gradbe dr. Al Kožul in g. ban dr. Marko Natlačen. Ob prifiodtt v dvorano je ljudstvo navdušeno vzklikalo g. ministru Kožuhi kot zastopniku vlade in g. banu. Po končani proslavi so se odlični gostje odpeljali nazaj v Ljubljano in g. minister Kožul je ob poti navdušen občudoval lepoto naših krajev, ki leže skriti ob vznožju Storžiča. Alnogo 6e je zanimal za že začeta dela na državni cesti Ljubljana—Kranj ter se dal poučiti o vseh gradbenih delih, ki se bodo v kratkem na tej cesti začela izvrševati. O proslavi lOO letnice posvetitve župne cerkve v Tržiču smo prejeli daljše poročilo, ki sino ga pa zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti na jutri. Tabor v smeri proti Komendi Tabor v smeri proti Kamniku Tabor v smeri proti jugu. Tabor nasproti tribune. Tisočere množice na maniiesiacijskem zborovanju v Mengšu Drobne novice Ljubljana premajhna? Namreč za mednarodno katoliško propagando. Tako menijo nekateri. Batlehem jc bil tudi maj hen, Nazaret šc manjši. Pa je bil Odrešenik tam rojen, tu pa vzgojen V Jeruzalemu pa — križan. Tieba jc samo nekaj ljudi širokega pogleda, velikega srca, velikega poguma in vesele podjetnosti, pa bo šlo! ln nekaj takih ima Ljubljana gotovo. Saj se sliši|o poleg pomišljavih glasov ludi glasovi: Vendar enkrat, kar lako potrebujemo! Hvala Bogu! In pri nas — v Ljubljani! . Vsi katoliški inlcleklu.-Jci, svetni kakor duhovni, ki idejo mednarodne katoliške propagande spoznate za potrebno, ste še enkrat vabljeni danes, v torek, zvečer ob 8 v Akadfemski doni k predavanju in razgovoru o tej veliki akciji. Koledar Turek. 9. junija; Primož in Felicijan, muč. — Novi grobovi -f- V mariborski splošni bolnišnici je umrl v nedeljo zjutraj g Franc Pogorelčnik, iz Maren-berga, ki se je v soboto popoldne ponesrečil ob priliki karambola tovornega avtomobila z vozom pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini ter dobil poškodbe na glavi in drugod. Pokojni je bil star 56 let, rojen v Razborju pri Slovenjgradcu. V vojni je zgubil desno nogo. Ker je bil kot 80% voj. invalid nezmožen prevzeti očetovo posestvo v hribih, se je naselil kot gostilničar v Gornii Vižingt pri Maren.beTgu. Njegova invalidnost ga ie ovirala tudi pri tem poslu, zato ie pustil gostilno ter Die vzel trafiko v Marenbergu, s katero je preživlja! sebe, ženo in 3 nedoletne otroke. Bil ie globoko veren mož ter agilen član organizacije bivše SLS v Marenbergu. Pogreb pokojnega bo v torek ob 15. uri v Mariboru. Naj počiva v miru! ■f" V Ljubljani je včeraj umrl gospod Alojzij Lilleg, posetnik in bivši trgovec. Pogreb bo v sredo ob 9 dopoldne Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. -f- V celju je umrla gospa Marija Konfauer. vdova po slaščičarskem mojstru. Pokopali io bodo v sredo ob 4 popoldne. Naj v m.ru počiva1 Svojcem naše sožalje! Sladni preparat "a/r&miifl za bolne na želodcu, slabokrvne, tuberkulozne, rekonvalescente. za otrok* za razvoj kosti i. L <1. Cena za škatljo: iOO g Din 10 — 250 „ „ 20,— 500 „ „ 38.-Proizvodi: Zagrebačka dionička Pivovara i tvornica slada, Zagreb — Poročila o gasilskih slavnostih v Celju in Št. Vidu pri Stični ter o prosvetnem laboru v Šoštanju smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za jutri. — V orglarsko šolo v Cecilijinega društva v Ljubljani se letos novi učenci ne bodo sprejemali, ne v prvi kakor tudi ne v kak višji letnik Vsed tega prosimo, naj se ravnateljstvu šole ne poši!:a:o nobene nadaljne prošnje za sprejem. Nove učence bo mogoče sprejemati šele v 1. 1937, pa tudi ta krat le v omejenem številu. — Alkohol — šofer. Prejeli smo: Dne 4. junija sem se vozil s potniškim avtobusom, ki je last večjega avtobusnega podjetja. Ko sem v Ljubljani vstopil, je šofer spal za volanom. Potniki so takoj uganili, da je pi jan in jih je nekaj izstopilo. Koma i smo začeli voziti, se je takoj pokazalo, da šofira alkohol - merili smo cesto z leve tja desno, z desne na levo, zadeli smo v obcestni kamen, obstajali takoj v trenutku, da so se kolesa kar podrsala itd. Pri železniški postaji so potniki v strahu glasno vpili, naj avto ustavi, ker se ne upaio več vozili z njim, da bodo počakali vlaka; toda šofer je avto divje pognal in začel kleli pomike, njihove matere in .Marijo. Vse je obšla groza in v strahu da nas ho nalašč kam prekucnil, smo utihnili in čakali najhujšega. Prosim prizadeto avtobusno podjetje, ki ga danes nočem z imenom navesti, na' naredi red pri svojih uslužbencih. Prosim tudi oblast, naj poskrbi za varnost v avtobusih potujočega občinstva. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatino Radenci (pr! Mariboru! Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljuhljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7'20 zjutraj. — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v sklad Vite Zupančičeve so darovali: Neimenovan dobrotnik iz Ljubljane 100 Din. gospa Agno-la. trgovka v Ljubljani, 100 Din, Ier neimenovana ilolirotnica iz Ljubljane 100 Din, skupaj 300 Din. Vsem iskrena hvala. Naj bi se tako še drugi spomnili naših največjih sirol, ki jim je gluhota vzela najdragocenejše užitke življenja in jim s svojo na klonjenostjo pomagali lajšati njihovo strašno gorje. — Namško-slovenski in slovensko-nemški slovarček s slovničnimi podatki za Slovence Sestavila prof. dr. Angela Piskernik. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana 1936. Strani 232. mala 8" (žepni format). Vez. Din 30, broš Din 20 - Slovenci doslej še nismo imeli maihnega, priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam (primeren besedni zaklad, vsi potrebni slovnični podatki k posameznim besedam itd). Imamo pač izvrstne večje slovarje take vrste, ki pa so temu primerno dražji in po obsegu za povprečno rabo prebogati. Zato moramo pozdraviti založniško deianje Jugoslovanske knjigarne ki nam je dala to prepotrebno knjižico. Besedišče nopolnoma zadošča za navadnega zemliana. kakor nalašč pa je ta slovarček tudi za dijaštvo naših sredniih šol, ker mu od tretje pa do osme šole lahko izvrstno služi 'ti mu ostane še porneje za življenie. — Samostalniki imajo povsod ptiui- jan spolnik in potrebne končnice ter na-značbo preglasa. Pri pridevnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer ie treba Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Upamo, da bo naše občinstvo v obilnem številu začelo segati po tem delcu, ki je zamašilo precejšnjo vrzel v našem praktičnem čtivu. Hladim materam in ženam po večkratni nosečnosti pomaga naravna Franz-Josefova grenka voda — največkrat že v malih množinah -k rednemu delovanju črev. K ob. I>u uiiu soc. jtol. iu tiar. /.tli'. S lir. 15185, 25. V. H.. — Pozor medicinci! Uprava slov. zdravniškega društva v Ljubljani poziva medicince, ki bi se hoteli udeležiti na svoje stroške Vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji v septembru t. 1., da prijavijo nemudoma upravi društva ime in naslov ter si preskrbe potni list. — Rrkruti-dijaki ljubljanskega vojnega okrožja, ki bi bili radi leto« pozvani v kader, se lahko do 15. t. m. brez pismene prošnje javijo za nasioo v sobi štev 16 pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja v Maistrovi ulici. Po tem roku pa se bodo vpoštevale le pravilno kolekovane prošnje — Ako opažate, da Vam popuščajo živci, če Vas skrbi močno bitje srca in visoki krvni tlak, ako nemirno spite, tedaj pijte kavo Hag, ki je zajamčeno oproščena kofeina. Edina prava zrnala kava za zdrave in bolne ie kava Hag! — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijeti- Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini iu si Radenska vaiu ohrani zdravje in mladostni! svežost - Pri zaprlju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne »Fran? losef g renčite« oimooir.M—■ -—i*«i ii im «iM»Hin»i«ww»iiMw»» ^»IWJ,W«IIIM — Inleresuufno potovanje v Južno Srbijo z avtom od 6 do 18. julija: čez Dolenjsko do Kariovca in nn Plitvice, čez Bosno in Hercegovino v Dubrovnik; s pa mikom v Kotor; kdo bi ne videl rad čudovite Boke?; čez ponosni Lovfen v Cetinje; f m; Črni gori v Prizren in Peč; Macedonija; Skop-ije. Ohrid. Bitolj; ogled vseh znamenitih krajev. Podrobni spored pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu . Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. Lhibi$ana © Poštarji proslavljajo sv. Cirila iu Metoda. Preteklo nedeljo je priredilo Združenje poštnih telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služi teliev proslavo jubileja snirli sv Cirilu in prišle polnoštevilno k posebni službi božji v cerkev sv. Cirila iu Metodu pod vodstvom svojih predseduj kov g. Ptmka in Mavca. Službe božje se je udeležilo tudi več višjih poštnih uradnikov. Med njimi g. poštni direktor g dr. V ugaja z družino, g. J. šturiu. predsednik Združenja poštnih uradnikov g. V. Jnnežič, upravnik pošte št. 1 g. J. Cof, upravnik pošle št. 2. Med svelo mašo je igrala deloma godba poštarjev, deloma je pel njih pevski zbor. Solo je pel g. A. Oblak. Službo božjo je imel župnik g. p. K. Zakrajšek. V svojem nagovoru je v imenu fare pozdravil poštarje in se jim zahvalil, da so prišli proslavit naša blagovestnika, da se tu navdušijo za velike ideale, katere sta prinesla Slovanom krščansko vero in kulturo, katoliško cerkev in duh slovanske vzajemnosti. I»os1eiIr!i**e ob 16., 1915 in 2fl5 uri veliki muzikalni film o Stradivarijevih ijoslih, »Beatnce« in o prokletstvu, ki ga ie odrešila šele velika ljubezen Cuitav frtšfiltrh. itj3i'a ichmiiz in »ibratht khaiiiiah Ne zamudite tega prekrasnega sporeda! ^m/^mmmmmfmm^mmm^smmmsimmim 0 Angleški le£ijouarji na poti skozi Ljubljano. S snočnim Orienl ekspre.som je potovalo skozi Ljubljano 17 predstavnikov britansko legije. Prispeli so naravnost iz Ar.glije ter so stopili nn naša tla pri Rakeku. Od Rakeka spremljata britanske bojevnike gg. Pavel Aleksič, predstavnik Zdrt.ženja imejiteljev fCaradjordjeve zvezde, in Vladeta Popovič, vseučil. prof. kot predstavnik Združenja prijateljev Velike Britanije in Amerike. Angleško delegacijo vodita sedanii predsednik glavnega odbora vseh organizacij bivših bojevnikov, major F. W. C. Federston Godlv in bivš> predsednik glavnega odbora, polkovnik sir John Brawn. Delegati so sami predstavniki angleških javnih korporacii in bojevniških združenj, med njimi pa je mnogo tud: znanih politikov in jasnih delavcev. Angleški bojevniki potujejo najprej v Belgrad kjer bo danes zjutraj svečan sprejem. V Belgradu bodo ostali dva dni. nato se bodo pa po dali v Skoplje in se tam mudili en dan. V Skoplju bodo prisostvovali odkritju spomenika padlim angleškim vojakom. Odtod bodo pa potoval' v Bolgarijo. 0 Ljubljanski možje in fantje moramo biti na Slomškovih praznikih v Mariboru zastopani v častnem številu' Čas za prijave je še .samo par dni' Zato se prijavite čimprej! 0 Kino Kodeljevo: Danes in jutri ob pol 9. »Ljubljenec bogov« (Josč Mojica) in Krvavi obfa-čun« (Georg O' Brien). Oentlsl Palovec Kongresni trg ne sprejema od 15. junija do konca meseca © Vojaški obvezniki, ki so prejeli poziv k priobčitvi voj. razporeda za nedeljo 7 t. m., pa k priobčitvi niso prišli, se pozivajo, da se zglase najkasneje do 14. t. m. v vojaškem uradu, sicer bodo izročeni voj. oblasti v kaznovanje. 0 Lastniki konj, avtomobilov itd., ki sc doslej še niso odzvali povabilu vojaškega urada k priobčitvi voj. razporeda, naj se še tekom lega tedna zglase, sicer jih bo voj. oblast najstrožje kaznovala (•) Licejska osnovna šola vabi prijatelje lole dane« ob pol 1 v »Delavsko zbornico« na V«»elo ooooldne«. Poizvedovanja Najdena je bila n\anjša v sol ti denarja, ki se dobi prod Si of«o U. priII. levo. Rada se peni, zelo osvežule, izdatna pri uporabi. Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'—. Prof. Evgen Jarc na zadnji poti Ljubljana, 8. junija. Vse tri dni, ko je ležal bivši ljubljanski podžupan prof. Jarc na mrtvaškem odru na svojem stanovanju v Zarnikovi ulici, ga je hodila kropit velika množica ljudi. Vsi. ki so pokojnika spoštovali in cenili njegove zmožnosti, so ga danes tudi spremili na njegovi zadnji poti. ki se je spremenila v veliko žalno manifestacijo Ljubljane za pokojnikom. Na mrtvaški oder. oziroma za žalni sprevod sla bila poklonjena poleg številnih vencev iz sorodstva in prijateljskih družin ter raznih organizacij ludi dva krasna venci: prvi v mestnih barvah in z ndpisom: »Svojemu zaslužnemu podžupanu — mestna občina ljubljanska« in drugi, z napisom »Svojemu zaslužnemu predsedniku — Zveza za tujski promet«. Pevski zbor. ki so ga Ivorili po večini pevci »Ljubljane/ je zapel pod vodstvom dr. Dolinarja žalo-utinko »IJsli.ši nas«. Žalni sprevod se je pričel nopoldne ob pol 5. Že dobre po! ure prej se je občinstvo pričelo /hirati. Cerkvene obrede je opravil g. župnik Pctrič ob asistenci. Med turohnini zvonenjem zvonov cerkve sv Jožefa se je po Slrcliški ulici in Zrinjskega cesti ter dalje po Poljanski cesti razvil veličasten sprevod, ki so se ga udeležili skoraj vsi javni predstavniki ter zelo mnogo občinstva Sprevod so otvorili meslni uslužbenci z mestnim vencem, dalie je šla mladina, nato pevci Za krsto in sorodniki fe šel najprej ban dr. Natlačen / banskim inspek torjem c'r Logarjem. di!ie meslni župan dr. Adlešič z podžupanom dr. Ravniharjem, knezoškof dr. Rožman s šlevilno duhovščino, predstavniki Akademskega starešinstva s predsednikom dr Gosar-iein na čelu, zastopstvo »Zarje« in »Danice«, in skoraj popolni sedanji in bivši občinski svel. V žalnem snrevodtt ie šel bivši ban in ljubljanski župan dr. Puc Častno je bila zastopana naša prosvetna uprava z nrosvelilim šefom prof Breznikom, z inšpektorjem prof. Dolencem in direktorjem Remcem Uredništvo Slovenca sta 7,-istopala urednika gosp. Kremžar in dr. Debelink. Zastopano ie bilo med drugim »Društvo prijateljev poljskega naroda«, kateremu je pokojnik nekaj časa predsedoval, dalie CSl-liga. kateri je bil podnredsednik. s predsednikom dr Sfarelom na čelu ter mnogoštevilno članstvo »Profesorskega društva« c nrof. Grafenauer-icm na čelu Zastopane sn bile dalie vse Imhlinnske korporacije, kpknr '7b^rnica za TO!, delavska zbornica. 7veza za tn i-ki premet s predsednikom dv. ■•v dr. Marnoni. Zveza industriieev s tainikoin ing. Šukllplom Zveza oostilničnr^kih združeni, razna Ijiiblian^ka pevska drušlva Številni znanci in ori iatelji. Naše izse!;enre. za katere se je nokoinik toliko brigal, je zastopal ravmHi Izseljenskega urada Fink V sprevodu je1 šlo dalie mnotro bano-vinske?a, bivšega samoiinravnega uradništva Ier skorai vse mestno uradništvo z vsem' načelniki in šefi uradov S nosebniina deputaciia so bili zastopani Iitiblj3n"ki orostovoUni in poklicni gasilci, za katere ie pokoinik zeio mnogo skrbel. Zastopniki in vse šlevilno občinstvo >e tako pokazalo, kako oloboko žaluie za nepozabnim in nadvse zaslužnim rvokoinikom. NTa šmarlinski cesti h »Liubliana« oouovno zanela žalostinko. Večina občinstva ie snremila oo-koinika «rav do zadnie!?a bivališča. Cerkven? •mkor> ie opravil žunuik g. Pelrič. Pokojnemu profesorju Jarcu »Slava!« □ Spored procesije na Tclovo. Ob 7 zjutraj v stolnici pontifikalna sv. maša Okrog 8 se začne ob vedrem vremenu procesija, ki gre kakor prejšnja leta po Stolni ulici na Glavni lr!>. od lam nn Koroško cesto (1. blagoslov pri kapelici sv. Jn-ueza). po Stro=«majerjpvi in Orožnovi na Slomškov trg mimo Mestne hranilnice pred Škofijo (2. blagoslov), po Ulici 10. oktobra, Gosposki iu Slovenski ulici nit Grajski tre; k Marijini kapelici (3. blagoslov), po Vntrinjski. Juršičevi in spodnji Gosposki na Glavni Irg k Marijini suhi (4. blagoslov), od tod po Stolni nazaj v stolnico, kjer je po procesiji tiha sv. maša. Verniki naj po ulicah kjer pe premika procesija, pokažejo svoje .spoštovanje do presv Rešuje.«:: Telesa s lern, da okrasijo okna. □ Procesija v Studencih. Kei se 21. jutiiia vršijo v Mariboru velike mladinske slavnosti, odpade v Studencih Telova procesija, ki so vrši zaradi teiia na praznik 11. junija. H Ipralci Slomškove družino iiuitjo skupne vaje po sledečem redu: drevi. v torek, ob pol 8 zbori in solisli na prostem, v četrtek ob pol treh, zbori in solisti na prostem, v soboto ob Iričetrl na 8 solisti na prostem in v nedeljo, 14. t. m. ou |tol 3 vsi zbori, solisti godbe in konjeniki. Ureležba naj bo ločna! □ Velika in mala matura. Na klasični gimnaziji dela maluro, ki se je pričela včeraj, 73 dijakov, med njimi 0 deklet. Na realni gimnaziji se je prijavilo za maturo 42 dijakov, od tega 11 deklet. Nižji tečajni izpil polaga na klasični gimnaziji (II djakOv, na realni gimnazij pa 2S4, od lega 120 deklic. — □ V zadnjem trenotku rešen. Nn glavnem mo-slu je v noči na ponedeljek preprečil stražnik smrten skok v Dravo hlapcu Gašparju V. C. V pijanosti se je Gašpar na mostu skoraj docela file-kel ter se ravno pripravljal, da spleza čez ograjo, ko ga je zgrabil stražnik ter ga odvedel v zapor, da se je prespal. □ Rezervni častniki, ki stanujejo v Mariboru in še niso dvignili pri vojnem okrožju novih častniških legitimacij, se opozarjajo, da jih dvignejo najkasneje do pelka, 12 t. m. med uradnini urami Ier se v to svrho javijo neposrtylno komandantu vojnega okrožja. □ Preložen trg. Zaradi procesije na Telovo se prempste mesarske stojnice 11. t. m. na Vo-j ušn i čil i Irg, vse druge stojnice pa na novi del Glavnega trga. □ Drevi predava v Ljudski univerzi delegat Masarykove akademije dela v Pragi g. tir. Zinavc, ki se mudi nekaj dni v Mariboru. Govoril bo o perečih vprašanjih narodne in svetovne krize Ier o sredstvih, kako bi se dala ta vprašanja zadovoljivo rešili. □ »Zlati Francek«. V nedeljo je napravil drugi novozgrajeni avtobus mariborskih mestnih podjetij poskusno vožnjo in sicer v Ljubljano, kjer je vzbujal na velesejmu in pred hotelom Unionom izredno pozornost vsega občinstva, zlasli pa še strokovnjakov, ki sc kar niso mogli nnčuditi krasni iu udobni ureditvi voza Ier so jedva verjeli, da je karoserijo napravilo domače mariborsko podjetje. Pri povratkn iz Ljubljane se je izvršil v Celju krsl novega avtobusa. Dobil je ime po mariborskemu podžupanu g. Žebotu, ki se je udeležil poskusne vožnje v občinskimi svetniki ter tehničnimi uradniki MP, naziv »Zlali Francek«. Celie & Nastop gojencev Glasbene Matice. V sredo, 10. junija bo ob 8 zvečer v mestnem gledališču IV. nastop gojencev sreJnje in višje stopnje Glasbene Matice. Nastopila bosta tudi godalni kvartet in orkester na godala. Vstopnine ni, vsiop je dovoljen le s programom. ■©• Gibanje teksCnega delavstva. Pretekli teden smo poročali o kratki stavki tekstilnega delavstva v tovarni Rergman. V soboto popoldne jc nenadoma izbruhnila stavka zopet v tekstilni tovarni Elka (lastnik g. Kudisz). Do stavke, ki je trajala samo v soboto popoldne, je prišlo zaradi odpusta ene delavke. Pogajanja so hitro ugodno potekala in so bila zaključena že v soboto zvečer. Tudi v tekstilni tovarni Metka (lastnik g. Wein-bergerl se delavstvo precej pridno giblje. Včeraj ooooldne so se vršila pogajanja med zastopniki delavstva in podjetjem. Delavstvo zahteva izboljšanje svojega položija. ■Er V Celju o p 2COO birmancev. Birmovanje ie letos trajalo dva dni in sicer v soboto in nedeljo. V soboto je bilo birmanih, kakor smo že poročali, 711 birmancev, v nedeljo je bil pa naval naravnost velikanski. K sv. birmi je prišlo 1522 birmancev iu je bilo birmovanje končano ob tri-četrl na 1 popoldne. Škof g. dr. Tomažič je v soboto v spremstvu g. opata obiskal celjsko bolnišnico, samostane oo. kapucinov in misijonsko hišo pri sv. Jožefu, Včeraj je bilo birmovanje v Galiciji pri Celju. Liubliana 1 Dekliški o*iKxJarRko xve®e Članice i>rii>cUitc seboj svojo prijaiUitjiiee. I'r<*»iiu bodite točne. 1 Jeffiičevci — /terei imajo drevi oh 20 v Akademskem iloinii na .Miklošičevi cesti nujno vajo 7M St.i ('■ n 11. Nh.i nihče ne izostane. 1 Pevski thor Glasbeni Malice ima prihodnjo vaju vsojira /.bora izjemoma žele v srclo ob 30. 1 Produkcija šide Glasbene Matice ljubljanske Iki drevi oh četrt na 7 v F'i!linruioni0ini dvoru,tli. Nastopi |uv»ko 20 irojencev šolo (lliishrm. Matico, ki i7.vnja.in nnjrn/.l,ičnej.še k Ui v irske skladbe, dalje dela '/.a violino iti klavir in mali k*o<1 al tli onkesler, k.i izvaja šopek gorenjskih narodnih pestmi z.a v io!in.ski ansainbl. No-p«k je sestavil in rni>iudiral prol'. Karel Jcraj. Po-sebtto opozarjamo šc na iz.vodbo Slvičevih klavirskih Hkladb /.« mladino pod imenom Mi kijev p:od<. Te skladbe, se prvič danes javno izvajajo. Spored se dolni v Matični knJiKiinii in slano a lliii. Volja obonom kot \'-s|o]lil ie«. 1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi XVIII. znanstveni sestanek v posl. lehi lMfi. dne 12. junija ob 18 v predavalnici interne.pra oddeiku Obče drž. bolnišnice v Ljubljani s sledečim sporedom: j Dr. Josip Hebein: Zolčni mehur : rongenološkega vi-; dika. Prednje predavanje je /jivrScno v lolnom senio | siru poslov. 1 ela lo;ui. Predavanja v prihodnjem z,i;n-j sikem semestru se bodo otvorlla istočasno 7. predavanji ! na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vabljeni vsi s«. 7.i Ir a V! ii- i in medicinci! 1 Kino Kodeljevo iitrn danes in jutri oh pol n j Ljubljenca botrov (.Tose Mojica) in Krvavi oliračnn (Goorjco- O Urien). 1 Nočno službo imajo lekarne: m.r. Sušnik, Ma-rijiii trs .1; tur. lvu.ra.lt. flOsposvol.sk*. c. 10 ini mr. i Ikihinec ded.. Rimska e. 31. Celie c Ribarskn društvo v Celju ima danes oh pol 20 v UuboAi sobi (.'oljske«« doma svoii redni letna obe nI zbor. vesti Državna dvrtrazredna Irpovsku šola v Ljubljani. \'lptisovH.nje za. šolsko lelo 103l>-37 i m dne 1. 2. in 3. se-p-letnbra 1030. V prvi razred se sprejemajo liisli, Ki so dovršili štiri rez/redine zini nnz.i.ir z nižjim tečajnim i-zpiloin. K vpisovanju je treba prinesli prošnjo za sprejem, kolkov«no z Din 5, rojstni iist, izpričevalo in davčno poirdilo. Dne 5. septembra Iki razglašeno, kdo je s,p rej nI. Nato IkkIo sprejeti plačali vpisnino šolnino in odknpji.ino za skript«. DRAMA: Začetek ob 20. Torek, 9. junija: Zaprlo. Srci«, lil. junija: Mladi gospod šef. Rod Sreda, ("'elvlek, n. junija: Prva legija ime . filohoko znižane r.ene od 14 iliia navzdol. Polok, 12. juinija: Mladi gospod šef. Red CeU-Le.k. OPERA: Začetek ob 20. Torek. II. junija: l.urin di Lannnermoor Red B. Sreda KI. junija: i eseta vdora. Rod Ctnitrlfik. (''e.lrlek, II. junija: Seviljski brivec Izven. On« od 30 din ! i n \ Vrlo! Potek. 12. junija: Produkcija operne šole Državnega konservatorija. (lene od U> din navzdol. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, II. junija: Mladi gospod šel Gostovanje ljub ljansko drame. Radio Programi Radio Liubliana f Trnek, 9. junija: 12 Koncertne silite (plošče). 12.45 V rom eusk a napoved, poročita. 13 Napoved časa, <>b-| jnva sporeda, obvestila. 14 Vremen,sko poročilo, lior/.nii lečaji, lil NaiKtviMl časa, vremenska naipoved, tionv čila, objji.va sporeda, obvosliln. 111.30 Nar. ura: Naselja. kakršna so :ji kakršna bi morala bit,i (Slojaiiovič i i7, Bolsraila) 111.50 llelibos: Sylvya -— balelna silila i (plošče). 20.10 Znoiloviim naše srostilnienrske obrtii (Hn-! doli' I>ost«l), 20.30 ItiiNke pesmi, runki plesi (ifrra in poje zhot balaltijk It.us.lan 21.30 SjKmiini ua Španijo (plošče). 22 Napoved časa, vremena. iM>roriia, objava «l>oreila. 32.15 Za ples in zabavo (Radijski jaz/r.). Drugi programi! Torek, 9. junija: Belgrad t.: 20 Wnwicrjova opera Trlstiut tli Izolda — Ril grad II.: 14.05 Marjanovi-čevo prcluvanje Severno Primorje . -- Zagreb: 20 Prenos opere — Dunaj: 20 Otinaj^k« fflaslui 22.10 So dolina poljska komorna (rlasha. — 23 15 Plesna plaisha. — RudimpeSla. I0.:MI Verdijeva opera Ples v ..maskah . 22.40 Clitanskn »rlasba. — Trst-Milan. 20.45 Mumiib-skejra opera iRori« Godnnov. — Itini-llari: 17.15 Cilre 20.45 Shavvova itrra Pyirninli: približno 18—20%. Številni so bili tudi obiskovalci iz drugih banovin, pa tudi iz inozemstva. Posebno veliko jc bilo inozemskih obiskovalcev iz Avstrije, Italije, Madjarske, Grčije, prišli pa so tudi iz Švice, Če-škosiovaške in Nemčije. Jesenski veieseiem Jesenska razstava bo od 20. avgusta >. septembra. Na njej bo prirejena velika 1. vse-državna lesna razstava, za katero se že vrše velike priprave. Med glavnimi krivci sedanjih razmer v jesni stroki je njena neorganiziranost. Govorilo se je, da mednarodni sporazumi o reguliranju izvoza lesa niso dali nobenih rezultatov. To netočno trditev ovrže kopenhaški sporazum od novembra lani, ki je dovedel do stabilizacije in znatnega izboljšanja cen na trgih severozapadne Evrope za mehki les. Naše stremljenje gre za tem, da se sličen sporazum doseže tudi za države ob Sredozemskem morju. Toda tega se ni dalo izvesti, ker nismo imeli organizacije, ki bi lahko garantirala za izvrševanje prevzetih obveznosti. Naša gospodarska politika je pod upravo vlade dr. Stojadinoviča šla v dobro smer. Gospodarska vprašanja so prišla naprei in to morajo gospodarski ljudje uvaževati in pozdraviti ter s svoje strani pomagati akciji, ki gre za pospeševanjem naše gospodarske delavnosti. Potrebno je samo, da se dobre tendence te politike tudi nadalje izdelajo in dovedejo do svojih logičnih posledic. Ne sme se ostati napol pota. Nato je dr. Ulmanski analiziral stanje važnih trgov za naš les. Posebno pozornost je po njegovem mnenju treba posvetiti angleškemu trgu, ki more absorbirati znatne količine tudi našega mehkega lesa. Toda naše manjše tvrdke se na tem trgu ne morejo pojavljati posamezno, da pa bi mogle priti tudi na ta trg, se morajo organizirati in nastopiti skupno. Debata je pokazala edinost vseh delegatov v tem, da je potrebna čimprejšnja organizacija našega lesnega gospodarstva in so bile v tem smislu poslane tudi predstavke na posamezna v poštev prihajajoča ministrstva. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno izvoljen dr. Ulmanski, za prvega podpredsednika ing. Milan Lenarčič, za tajnika pa ing. Dubravčič. Danes premiera najlepšega, milijonskega velefilma sezone! Vsled velike dolžine programa so ure predstav spremenjene in se vrše ob 1©., 18"30 SIT 21. liri Sen kresne noči Vsakega izobraženca dolžnost Je, da st brezpogojno ogleda ta film, ki Je doživel po vsem svetu pravcate trlumfe in hvalospeve kritikov. Vstopnice naročite v predprodaft! Glasba: Felikt Mendeltohn in Wolf Korngold Po Shakespearovi odrski komediji je zrežiral Maks Helnhardl najlepšo filmsko umetnino sedanjosti. KINO SLOGA Kulturni obzornik Dom in svet št. 3— 4 Izšla je dvojna številka te slovenske katoliške revije z odlično vsebino. Na prvem mestu moramo opozoriti na leposlovje, ki je v tej številki predstavljeno z močnimi,, v današnjem času nenavadnimi deli, tako v prozi kakor tudi v pesmi. Anton Vodnik priobčuje dve novi pesmi, ki jih je sicer že bral na recitacijskem večeru v Drami, pa se zdaj v tisku bolj dojmila bralcev ter pričata, da je ohranil svojo polno pesniško moč in izraz (lz pomladnih pesmi, Mrtvi sosedje). Njegova pesem se je nagnila k zemlji, k njenim lepotam in vsebini ter predslavlja v smeri novega duhovnega pojmovanja narave in množične zveze z domačo preteklostjo povsem sodobno pesem. Posebej pa moramo ob tej priliki poudariti zrelost in svežost, duhovitost in plastiko pesnika Jožeta U d o v i č a, ki zdaj vstopa prvič v reviji pred slovensko občinstvo. Njegove pesmi (Prerokovanje, Žalostinka kruhu, Besedi ljubezni) so pognale iz onega duha in pesniškega načina, ki jo značilen za jiesem B. Voduška pred njegovim cinizmom, pa je pesnik takoj v svojih prvencih pokazal veliko osebnostno moč in pesniško silo. Te njegove pesmi moramo šteli polog Faturjevih za najboljše plodove najmlajšega rodu. — V prozi se odlikuje novela Nar-te Veli konje: Na hodniku, z istim motivom in na isti realističnopsihološki način oblikovano vsebino kol njegova lanska Na kliniki«. Ti ostro Oblikovani euično dramatični preseki iz živčne Blagajniški zapiski Kot znano, je bila prva tranšn 200 milij. din blagajniških zapiskov izdana v dobi od 2«. februarja do 3. junija in da je bil rok izplačila za te ™esc{|i<' zapiske od 26. maja do 3. junija. Od -00 milij. zapiskov je bilo izplačano v gotovini 40,145.000, 159,365.000 din pa so vpisali stari lastniki na novo za blagajniške trimesečne zapiske. oleB 'ega se je vpisalo na novo zapiskov za 40,145.000 din, kolikor je bilo starini lastnikom izplačano v gotovini. Za plačilo pa ni bilo prijavljenih skupno 490.000 din. Tako znaša emitirana vsota zapiskov 200 plns 100 milij.. kolikor je znašala prva, potem pa druga transa, ki je bila vpisana od 20. aprila do 14. maja. Od 20. julija do 14. avgusta dospevujo v izplačilo blagajniški zapiski, izdani v drugi tranši. Največji del zapiskov so vpisali denarni zavodi, ki razpolagajo z znatnimi vsotami gotovine. Z ozirom na uspeli, dosežen s trimesečnimi zapiski, nameravajo sedaj izdati še polletne in enoletne zapiske. Trimesečni zapiski bi se nadalje obrestovali po 4%, polletni in enoletni pa nekoliko višje. To pomeni, da so bodo obrestovali po okoli 5%, dočim sedanji nosijo 4.6%. Kot je razvidno iz pisanja belgrajskili listov, se namerava v la namen izdati še zn '200 milij. zapiskov, tako da bo skupna vsota znašala, kot je določeno v tozadevni uredbi, 500 milij din. Verjetno je, da bodo že lastniki sedanjih trimesečnih zapiskov imeli ob roku zamenjave od 20. julija do 14. avgusta priliko nakupili polletne in enoletne zapiske. Poudariti moramo še, da kljub možnosti diskonta pri privilegiranih zavodih ni prišlo do skoro nobenega diskontiranja. Lesna razstava na velesejmu V soboto popoldne se je v prostorih uprave Ljubljanskega velesejma vršila širša konferenca pripravljalnega odbora za jesensko razstavo lesa in lesnih produktov na velesejmu. Konferenci je predsedoval g. dvorni svetnik Rusija, udeležili pa so se je poleg odposlanca ministrstva za trgovino g. inšpektorja Kraljeviča g. ravnatelj velesejma dr. Dular, g. direktor šumske direkcije ing. Božič, referent kmetijskega oddelka pri banski upravi g. ing. Sinronič. delegat tehničnega oddelka banske uprave g. ing. C:ilk, g. arh Mesar in številni drugi strokovnjaki. Namen jesenske razstave lesa je pred vsem, da se zainteresira širša javnost in producenti v naši državi ne le za tehnično uporabo lesa, ampak tudi za njegovo kemično uporabo. Znano je, da se dandanes les ujx>rablja nc le kot gradbeni materija), ampak da se v mnogih državah na zapadli izdeluje tudi sladkor, čokolada iu druga živila, svila, in stikno iz lesa Zelo se tam propagira tudi predelava motornih vozil na bencinski pogon v vozila na pogon z lesnim plinom. Zanimivo je pri tem ugotoviti dejstvo, da naša mero-dajna oblastva delujejo baš v nasprotnem smislu, kajti na primer trošarina na pnevmatike vozil na pogon z lesnim plinom znaša dvakrat več, kot pri vozilih na bencinski pogon, da o popolni brezbrižnosti za zainteresiranje producentov avtomobilskih motorjev, naj bi izdelovali motorje na plin. sploh ne govorimo. Če pomislimo, da je naša država zelo bogata na lesu in da smo potrošili mnogo milijonov za uvoz bencina in nafte za pogon motorjev, sprevidimo jasno škodljivost takega postopanja. Jesenska razstava, ki jo pripravlja odbor strokovnjakov iz cele države, ob sodelovanju vseh merodajnih oblasti, bo zelo zanimiva, kajti predstavila bo v praktični luči, kaj vse je mogoče pridelati iz lesa in njegovih odpadkov in v kake tehnične svrhe se more les izkoriščati Obenem pa nam bo dokazala, da smo se tudi mi, sicer nekoliko pozno, zavedli velikega bogastva, ki ga predstavljajo naše prostrane šume v Sloveniji. Bosni. Hrvatski in drugod. Ako.se bodo še našli podjetni ljudje, potem ne bo odpadel samo ogromni izdatek osmih milijonov dinarjev za iz inozemstva uvožene lesene izdelke, ki bi jih lahko sami doma izdelali, ampak še mnogi drugi. Bilanca Drž. hip. banbe Bilanca Državne hipofekarne banke za 30. april izkazuje tele postavke (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih postavke z dne 31. marca 10%): Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 550.2 (565.63), posojila: hipotekama 2102.3-1 (2117.35), komunalna 780.1 (705.05), vodnim zadrugam 80.07 (80.12). meničnohipotekarna 106.1 (105.36). domače menice 57.36 ((>6.7), lombardna 136.85 (132.16). nepremičnine 216.8 (208.74), tek. račun fin. ministrstva 553.5 (573.0), razni tek. računi 151.4 (140.0), odkupljeni efekti 108.7 (194.4), efekti rez. fonda 175.2 (173.0), efekti amortizacijskega fonda 0.4 (0.1). razna aktiva 88.6-1 (6S.7). Pasiva: samostojni fondi 341.7 (350 3) fondi in glavnice javnih ustanov 1472.2 (1-I0S.1) hranihp vloge 1108.4 (1154.4), vloge na tel; računih 31« 2 (207.34), rez. fond 158.10 (155.0), amorli,majski tand 42.8 (-12.7), zastavni listki iu obveznice v obtoku 811.16(811.10). predujmi tujih bank 130 4 (130 i) tek. račun fin. ministrstva 111.65 (127 1) razni tok računi 415.0 (434.1). razna pasiva 231.8 (207.2). Iz tega je razvidno v aprilu predvspni povečanje vlog na tekočih računih, pa tudi nastale hr i-mlne vloge so narasle. Vsa novo došla sredstva je banka porabila za nova komunalna iu sličiia posojila, katerih postavka je v aprilu narasla /a 75.05 milj. Din. V večji meri jo se zmanjšale hipotekar-| na m menična posojila Zadolžitev finančnega mini-; strstva se je zmanjšala, pa je bilo zmanjšanje delo-I ma kompenzirano z zmanjšanjem naložb finančnega ministrstva pri banki. Poštna hranilnica v maju Število vlagateljev se je pri Poštni hranilnici v maju povečalo za 3865 na 381.078 oseb, vloge pa so se povečale za 3.34 na 896.32 milij. din. V čekovnem prometu je število računov naraslo za 80 na 25.765, vloge pa so se ponovno zmanjšale od 1127.3 na 1092.7 milij. din. Promet je znašal na računih 5502.9 (aprila 5637.4) milij., od teg brez gotovine 52.84 odst. (aprila 54.98 odst.). —o— Odlog plačil. Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici v Trbovljah r. / z n. z odlog plačil za šest let otl 24 oktobra 1935 dalje. Odlog velja za dolgove od 5 septembra dalje. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2% — Isto ministrstvo je dovolilo Kmetski hranilnici in posojilnici r. / z n. z., Videm-Dobrepolje, odlok plačil zo tri leta, računajoč od 24 oktobra 1935. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 3 in pol % brutto. Obrtna banka v Ljubljani objavlja bilanco za 1985, iz katere je razvidno, da znašajo pri glavnici 0.4 milij. vloge 5.16 (6.05), upniki pa 1.15 (0.65), reeskont pa se je znižal od O.lil na 0.41 milij. Din. Od vlog je 0.1 milij. novih. Med aktivi se je povečala gotovina, nadalje vrednostni papirji in nepremičnine, zmanjšali pa dolžniki Poslovanje za 1985 izkazuje 0.097 milij. izgube, dočim je znašal prenos dobička iz 193-1 0.032 milij. Din. Občni zbori. Prometna banka 22. junija ob |»ol 16, Prometni zavod za premog 22. junija ob II, Vzajemna zavarovalnica 7. julija ob pol 16. Nove delniško družbe. Podjetja Bajlonovega koncema se bodo sedaj pretvorila v delniško družbe, in sicer te-le: Mlin Bajloni. glavnica 4 milij. (v delnicah |>o 1000 din), od tega aport tvrdke Ignjata Bajlonija sinovi 3.9 milij. din; Pivovarna Bajloni, glavnica 20 milij. din v delnicah po 1000 din, od tega aport 19.9 milij. Pri teški stolici napetosti, glavobolu vsled znprtja očisti ena do dve čaši natavne FRANZ-JO$£FOVE grenke vode prebavne organe Franc-Josefovo vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in io imajo za dobro. Keg. [Kj ni.iu. soc. [><>1. in nar. /.dr. S-br. IjIK,, -> V. .15. Borza Denar Dne 8. juniju bolnišnice spadajo nedvomno med najboljše Veliko-njeve stvari. France Bevk ]>a .je priobčil prvi del svoje^ tragične idile iz delavskega življenja »Menče«, ki se bo še nadaljevala, pa že v svojem začetku kaže toploto čustva in tragiko socialnih razmer. — Prav tako bogat in pomemben za sodobno duhovno oblikovanje jiredstavlja tudi esejističen del, ki ga začenja Edvard Kocbek s študijo o francoskem pisatelju P e g u y j u, temu socialistu, ki je konvertiral pred vojno in padel kol eden prvih v njej, ter je predstaviiik tistega rodu, ki se povsod bori za resnico in pravico ter za duhovno podobo sveta. Etbili Boje je v sestavku »Osebnost in stik iiodal nekaj osnovnih misli k problematiki današnje kulturnosti, namreč oznako dveh sfllnic v človeku: kolektivnega in individualnega izživljanja, ter njun pomen za kulturo. Pravilno teži k sklad ju med obema polari tetama ler tirja za pravo kulturno tvornost samo osebnost, ki pa mora biti individualno duhovnega značaja. Na podlagi knjige filozofa D. Hildebranda razbira odnose med liturgijo in osebnostjo, ter ob njih nakazuje slovensko sodobno religiozno problematiko kot trenje med 'koloklivnejšim petrovskim inz-inerjem do Cerkve ter osebnostnejšim pavlovskim odnosom do Boga:, kar vse pa se da izenačili v liturgiji. Članek je tako nov tehten donesek k mladinskemu vprašanju. Niko K u r e I, ki je v prejšnji številki označil nov preporod katoliškega kolektivnega igranja, nadaljuje v tej številki raz-pravico »Rojstvo igranja iz novega skupnostnega čuta« ter prikazuje rast in način nove koleklivi-stične igre v Sovjetski Rusiji, ki predstavlja drugi, materialistični tečaj sodobnega skupnostnega igranja. Članek je zanimiv ter nam da dober prerez in podobo novih teaterskih teženj. France Ter-segla v nadaljuje esej o evropskem Propadu ali prerodu?«, kjer v svojem optimizmu veruje v novo duhovno sintezo Evrope v smislu duhovnega enotnega moralnega reda, ki ga ohranjuje le krščanstvo v sebi, ter podtalno živi tudi v dobah, o katerih bi mislili, da so krščanstvu popolnoma nasprotne. Evropska kultura bo prav zalo, ker ni mehanizem, temveč organizem, po zakonih narave zanihala zopet k svoji tradiciji, ter ustvarila novo | duhovno enoto, ki bo seveda povsem nova, obogatena po vseh. ludi negativnih skušnjah. V svojih mislih se naslanja na filozofa Hcynolda, dočim polemizira z nizozemskim kulturnim filozofom llui-zingein, ki je kljub poudarjenemu optimizmu, vendar le velik čmogledec. — V rnzglndnikii so napisali ocene: J. Šile o Zorčevih Stiskih meni-itili , ob katerih je opozoril na nove stilske posebnosti, Rožencvelovih Pravljicah ler GonČaro-vega Obloniova ; Janez Logar oceno Biografskega leksikona, Ani. Terstenjak DerganČe-vega Svetozora'. St. (loga I a Zimiiiermannove knjige »Filozofija i religija . St. Mik u ž Steletove »Umetnostne zapadne Evrope«, Štele Karlov-škovega Slovenskega ornamenta« in Murkove brošure Les čtudes slaves...« ter zbornika v proslavo slovenskega slikarja Jara Hilberta, ki so ga izdali Francozi. — Vilko U k m a r je napisal pregled opernega dela v sezoni 1935-36. — V zapiskih so najprej dodani stavki, ki so izpadli v prejšnji Številki v Grivčovem članku o »Cerkvi in osebnosti«, nato pa piše St. V u k o »ovojni katoliški italijanski književnosti , Peter Malec pa nadaljevanje o »Maksu Reinliardtu kot režiserju«. S tem se ta dvojna številka ludi zaključuje. ld. V zasebnem kliringu je avstrijski Šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.95 0.05, na zagrebški borzi pa se je učvrstil na 8 91 9<)l' na belgrajski pa na 8.9317-9.0817. — Grški boni so notirali v Belgradu 28.65- 29.35. — Angleški funt je ostal na ljubljanski borzi neizprenienjon na 249.20-250.80. - Španska pezeta je beležila v Zagrebu 6.82 blago. Nemški čeki so v Ljubljani neznatno popustili na 13. 87—1-1.07, v Zagrebu na 13.7350- 13.0350, za ultimo junija in medio julija 13.50—13.70 z:i ultimo julija pa 13.45—13.65. V Belgradu so'beležili nemški čeki 13.7524-13.9524 L j u b 1 j a n a. — Tečaji s pri m o m. Amsterdam 10 h. gold..... 2979.92- 2994.52 Berlin 100 mark...... 1756!<)8—1769^95 Bruselj 100 belg...... 744.90 749.90 Curih 100 frankov..... 1424.22_1431.20 London 1 funt....... 220.62— 222.67 Newyork 100 dolarjev .... 4370.06 4412,88 Pariz 100 frankov...... 290.25— 29L69 Praga 100 kron ..... 182.20— 183^30 ('urili. Belgrad 7. Pariz 20.365, London 1544 Ne\vyork 308.625, Bruselj 52.325, Milan 24.35, Madrid 42.20, Amsterdam 209, Berlin 124.50, Dunaj 56.60, \ Stoe.kholm 79.60. Oslo 77.60, Kopenhngen 68.025. Praga 12.80, Varšava 58, Budimpešta 60 50 Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing fors 6.805, Buenos-Aires 0.855. V rednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo .82—81, agrarji 45—17. vojna škoda promptna 357—359, begluške obveznice 68—70. 8% Blerovo posojilo 83.50- 84.50, 7% Blerovo posojilo 78.50—74.50. 7"„ posojilo Drž. hip. banke 84.50- 86. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko |x>-sojilo 81.50 denar, agrarji 48.50 blago, vojna škoda promptna 357.50 denar, begluške obveznice 67.75—68.50, 8% Blerovo posojilo 83.50 denar, Blerovo posojilo 73.50—74.50 (74). Delnice: Priv. agrar. banka 207—230. Trboveljska 125 den., Isis 23 blago, Osj. slad k. tov. 145 blago. Belgrad. državni papirji: 7",; investicijsko posojilo 82 -83. agrarji 18 49 (4-8.50), vojna škoda promptna 357.50—358.25 (358), begluške obveznice 67.50 68 ; 60.25 66.75, 7", Blerovo posojilo 73.50 denar (73.75). — Delnice: Narodna banka O380 bl Priv. agrarna banka 227.25- 228 ( 22». 227). Žitni trji Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor 117—110 bč. ladja Tisa 128—125. bč. Indla Begej 122 121. slav. 119—121. bč. in srem. 118 -120, ban. 117 120. Oves neizpr. Rž in ječmen ne nolirala. — Koruza: bč., srem. in ban. 99 100, bč. ladja Du nav in Tisa 98 100. Moka: bč, in ban. og in .ogi 192.50—202.50, št. 2 172.50 182.50, št. 5 1 &2.60 162.50, SI. 6 132.50 142.50, št. 7 112.50 122.50, St. 8 100 102.50. Fižol ne notira. Otrobi neizpr. Tendenca mirna. Promet srednji. Popolni sončni mrk 19. iuniia bodo opazovali v Rusiji znanstveniki vsega sveta Triumfalen sprejem maršala inKluglia i Rimu. Abesinski cesar v Londonu. Abesinski ccsar Haile Selasic jc prišel v London in sc jc nastanil v hiši zraven abesinskega poslaništva. Na sliki na levi vidimo veliko množim ljudstva, med katero j« mnogo črncev, ki jc pričakovala neguša na londonski postaji. Na desni pa vidimo neguša z njegovo družino nn balkonu abesinskega poslaništva. Princezinja Cahaji se pred mikrofonom zahvaljuje za sprejem. Letošnjega 19. junija bodo po nekaterih krajih naše zemlje opazovali popolni sončni mrk. Ta (;•>; olni sončni mrk bo viden od Črnega morja tja do ltabarovska ob reki Amur. Znanstveniki vseg:i sveta se /e nekaj let pripravljajo, da bi ta sončni mrk opazovali. V Hujijo je na potu že 3(i znanstvenih ekspedicij i/, vseh strani sveta. Njihova c.lina naloga bo. da preiskujejo vse pojave, ki bodo v zvezi s popolnim sončnim mrkom. Ker napovedujejo za takrat zelo lepo vreme in so ludi prometne zveze s tistimi kraji, po katerih se bo vlekla mesečeva senca, zelo dobre, je zelo verjetno da bodo tudi uspehi leh ekspedtcij zelo veliki. Te velike znanstvene priprave 36 eks-pedicij bodo seveda podrle mnogo denarja. Pri teh preiskavanjih to udeleženih 25 ruskih in 11 inozemskih ekspedicij. Mesc. ''va senca se bo npjprvo dotaknila zemlje ob obali Sredozemskega morja, odkar se bo potem čez, Grčijo in Malo Azijo premikat«; proli Rusiji do Tuapse ob Črnem morju. Tukaj nastopi popolni sončni mrk ob 7 zjutraj ler bo trajal 99 sekund. Sonce bo ob tem času slalo 26 stopinj nad obzorjem, kar bo zelo olajšalo znastveno opazovanje, če seveda kak oblak ne bo nagajal. Čim bolj pa se bo senca premikala proti vzhodu, tem bolj bodo ugodni pogoji opazovanja. Najbolj ugodno pa bo opazovanje v Kansku, vzhodno od Jeniseja, kjer bodo celih 151 sekund lahko opazovali popolni sončni mrk. Tukaj bo sončni mrk najbolj popoln. Mesečeva senca se bo z naglico 50 kilometrov na minuto premikala čez severni Kavkaz, Povolžje, Orenburg, Oinsk, Tomsk, Krasnojarsk, Bajkalsko jezero tja proti Daljnemu vzhodu, dokler ne bo za japonskim otočjem izginila v Tihem oceanu. Tam, kjer ne bo polnega mrka, bodo lakho gledali sonce le kakor ozek srp. Ta sončni mrk bodo prihiteli gledat znanstveniki iz univerz in observatorijev Združenih držav Severne Amerike, Anglije, Francije, Japonske, Italije, Češkoslovaške, Poljske in Sovjetske Rusije. Seboj bodo prinesli in pripeljali vse mogoče instrumente in aparate. Ena izmed dveh ameriških ekspedicij, z zvez-darne Harvard Colege in z tehnološkega zavoda v Masachusett, se bo nastanila v Ak Bulaku, 360 kilometrov severno od Kaspiškega morja. Ta bo morala opazovali zlasti to, kako so sestavljeni plini, ki delajo venec okoli conca in ki dajejo svetlobo, katere doslej še niso mogli ugotoviti, kakšna je. Med mrkom bodo fotografirali sončev venec, da bodo preiskali spremembe, katere bodo nastale zaradi mrka. Drugo ameriško ekspedicijo sestavljajo znanstveniki ameriške zemljepisne družbe ter univerze Georgeto\vn, ki bodo imeli nalogo z barvnimi filmi slikati barve te svetlobe od infra rdeče do ultra vijoletne. Specijalni filtri bodo napravili več posnetkov, da bodo preiskali takozvani »bliskovni epektrum« v hipu popolnega mika. Angleški znanstveniki so se nastanili v Om-sku. Postavili so cel laboratorij, ki bodo z njegovo pomočjo preprečili, da bi temperatura vplivala na občutljive opazovalne instrumente. To skupino vodi prof. I. A. Carroll / univerze Abrdeen. Ta ekspedicija hoče preskusiti novo teorijo o postanku sončnega venca in preiskati nov materija! o kro-mosferi. Poleg teh se bo odlikovalo še 25 ruskih ekspedicij, izmed katerih eno bo poslala sovjetska akademija znanosti. Njena naloga bo preizkusiti Einstajnovo teorijo relativnosti. Moskovska ekspedicija se bo nastanila v Habarovsku, kjer se bo sončni mrk začel ob 3 popoldne in bo trajal 132 sekund. S pomočjo posebnega aparata, ki ga je bil v ta namen izdelal ruski profesor Mihajlov, bodo zmerili svetlobne žarke, ki prihajajo od zvezd, če so se morebiti na svoji poti kaj premaknili. Poleg tega bodo pa ruski znanstveniki uporabljali posebna letala z astronomskimi fotografskimi aparati, da bodo popolni sončni mrk slikali in opazovali iz višine 6-7 km, kjer je ozračje brez prahu, ki sicer na zemlji lahko slabo upliva na občutljive merilne aparate. Iz Krasnojarska v Sibiriji se bo dvignilo eno letalo, blizu tam pa drugo. Na krovu vsakega letala bodo štirje posebni instrumenti, izmed katerih bo eden meril svetlobo sončnega venca. V severnem Kavkazu bodo spustili več kakor 9 km visoko zrakoplov, ki bo iz le višine filmal sončni mrk v posameznih delili. Poleg tega bodo filmali tudi premikanje mesečeve sence čez zemeljsko površino. Čudovita pevka V avstralskem mestu Sidney živi 18 lelna prodajalka Neli Sheridr.u. katero so strokovnjaki razkrili /a nenavaden pevski talent. Po mnenju stro- kovnjakov ima najvišji sopian na svetu in lako obsežen glas, da z njimi doseže 3 in pol oktave. Njen glas je precj višji, kakor pa je bil glas slavne pevke Lukreoije Agujara. katera je v Mozartovem času slovela kot »najvišji sopran sveta«. -I*. - v * > Očka, zakaj pa imajo žirafe lako dolge vratove?!' Ker se hranijo od listov, katere obiralo z dreves.c Zakaj pa so listi tako visoko na drevju?5 Zato. da se žirafani ni treba sklanjati.: ^-a- .SLOVENEC prani tem plesu ie hi! pa Poinlnarjev Andrej neprekosliiv mojster Počistil je plesišče tako korenito, da so ostali v pro štoru samo godci, razen kontrabasista, ki ie sUl oh gajmk I Šalamon Kari; blagajnik II Skapin Hajko; načelnik Logar Stane; odborniki: Kralj, Malovrh, štrukelj, štrekel, Jakše, Kamnikar, aZnoškar; nadzorstvo: Gogala, Sinkule, Rihter Sli Shiran. Ilnnch ilun II. m. »b I,H. uri obve/."ii trening v SOKU iHUi(kiiii'lni'i{H moštvu, nakar si' vrši važen suslunok vkoIi ijrriitc.cv nu igriita. Sl< Sitnimi. Dane« ilno !). I, ni. ,,l> v gostilni Krn Slfl izrciliiii &\lti kIuviioku odboru. Tu Izroliui -.eju Ji? zulo v luna, v«Jf(l čmar nuj Jo v^i odborniki hI-Klimo tuloltv.o. CEL.ISKl SPOliJL' ISSK Maribor : SK Olimp 8:1 (2:0|. V nedeljo popoldne si' jo odigrala ua inii^ču SK Olimpu v Unberju prijateljska uogonioli a tekma med ISSK Mariborom in SK Olimpom, v kateri je Maribor sigurno zmagal z navedenim rezu I tatom. • Zahvala Za številne izraze sočutja, osebne in pismene, ki smo jih prejeli ob prehridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta m brata, gospoda Josipa Kunsiel veletrgovca in posestnika za cvetje im prekrasne vence, za mnogoštevilno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, se prav toplo zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zahvalo tukajšnji prečastiti duhovščini in samostanu Cistercijanov v Stični za asistenco pri pogrebu, Sokolskemu društvu zo častilo stražo, njegovemu pevskemu zboru ter tukajšnjemu Godbenemu društvu za ganljive žalostinkc, gasilskim četam Vrhnika, Stara Vrhnika, Verd za udeležbo, g Franju Skvarču za lepi poslovilni govor v imenu nameščencev tvrdke, narodnemu poslancu g. mag. pharm. Stanku Hočevarju za poslovilni govor ter g. dr. Franu Sabcu, hišnemu zdravniku, zu ves trud in vso skrb, izkazano blagopok. med dolgotrajno boleznijo Tu/.nega srca naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustila naša srčno ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična Vrhnika, dne 2. junija 1936. Žalujoči ostali u s t i 1 n i č a rja po težki bolezni, v svojem 30. letu, večkrat pre-videna s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne bo v p o n e d o I j e k , d n e 8. L ni. ob desetih predpoldne iz hiše žalosti na farno topliško pokopališče. Sv. maše se bodo opravile v več cerkvah. Toplice, dne 6. junija 1936. Žalujoči starši A d o I! in L e o p o I d i n a Pečjak, sestra Angela poročena It a r h i č , svak A 1 b i n II a r hi č. ALOJZIJ LILLEG POSESTNIK IN BIVŠI TRGOVEC V LJUBLJANI ZEMSKI OSTANKI DRAGEGA POKOJNIKA SE BODO PREPELJALI V SREDO, DNE 10. JUNIJA 1936 OB DEVETIH DOPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, BLEIWEISOVA CESTA 25, NA POKOPALIŠČE PRT SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 8. JUNIJA 1936. KATARINA LILLEG. SOPROGA. DR. MILAN LILLEG, SIN. MARICA HACIN, HČERKA. MARA LILLEG ROJ. PAPEŽ. SINAIIA. DR. JOSIP HACIN, ZET. KATARINA IN VERA LILLEG, VNUKINJI. strani pri odru, in ga je Andre] po pomoti z drugimi vred pomete! iz sobe. Ko je godec ogledoval svoje polomljeno glasbilo, je menil; »Kdor bi bil dovolj spreten, bi si utegnil iz mojega basa napraviti še vedno škatljico za vžigalice.« Godci, ki so plazu tega čiščenja srečno ušli, so morali zaigrati veselo koračnico. In med bitčc-čimi zvoki godbe so pospremili vsi svati, kolikor jim je bil Andrej vendarle prizanese!, zmagovitega ženina in uporno ženičico v paradiž njune m' sreče. 31. poglavje- Na vernih duš dan je zapadel prvi sneg vaške strehe, dočim ga je bilo v gorah že do kolena. France je Ostal v vili Tram da b straži! orljo dvojico Sred' novembra ga ie grof Egge brzojavno vprašal s Sibinja: »Ali sta še tam?« Štiri tedne kasneje je preje! isto vprašanje iz Banata, kamor ie bil graf Egge odpotoval na medvedji lov Na božično biljo je vrlinčastn metlo, ko se ic France napotil proti domu v dolino V parku na Hubertovem jc bila bela tišina. Ozke gazi so vodile po debelem snegu Na gradu so bile zaprte vse naoknice, po zidovih ni bilo lelenjega rogovia Orlja kletka v brestnem drevoredu je bila prazna in sneg se je na debelo obešal po rešetkah — poletni prebivalci kletke so pre- j zimovali v kolnici. Zn Franceta so napočili trdi tedni. Krmljenje divjadi, pripravljanje in nastavljanje pasti kunam in lisicam je terjalo, da je bil od jutra do večera na nogah. Res je bil grof Egge namesto Patschei-deua m Schipperja sprejel v službo dva nova lovca, toda oba sta morala revir šele spoznati, preden jima ie smel France prepustiti nekaj svojega dela. In vsak drugi teden se je napotil po debelem snegu proti vili Tram, da bi nastavil orloma novo vabo. Se vsako zimo je France iste napore prestal zdrav in med smehom. Tpkrat se ie niegov obraz tako zožil, njegova postava tako zmedle!«, da ni bilo za Horneggerico skrbi ne konca ne kra|a. Zadnji teden v marcu je zabučal jug. Po vseh sončnih rebrih je skopnel sneg, in velika diviad je zapuščala — lovca znak pomladi — svoja krmišča in se pomikala proti planinam. France se jc naseli! spet v vili Tram. Svoje tihe otožnosti se pa tudi tu gori ni mogel znebiti, čeprav mu delo ni dovoljevalo, da bi se vdajal brezplodnemu tuhtanju. Tovarišu, s katerim sta imela skupno ležišče na senu, je naročil, naj čuva okrožje, sam je bil od prve zore do poznega večera na nogah, da lii straži! oba orla v stenah ali pa, da lii globoko v gozdu doganial, kie bodo peli divji petelini. V prvem tednu meseca maja mu je poslal Moser listič s sporočilom: Jutri pride milostljivi gospod grof. hoče tc imeti takoj, je telefoniral. Ob desetih pride, da boš pri roki. drugače bo treskalo — tvoi ljubi Moser « France se je napotil takoj proli domu in bil v pravem času na Hubertovem. Grad je kazal že pomladansko lice. Po zidovil ie viselo rogovje, vodomet je žuborel, stebla vrtnic so bila vzravnana in v brestnem drevoredu, žc nežno zelenem je sedelo vseh petero orlov za rešetkami. Eden je žaloval. Glavo je stiskal med perotnice, sedel mirno na prečki in se ščeperil, kakor hi mu ne bilo več udobno v koži. Moser, ki ie ptiče baš krmil, jc dejal Francetu: »Kar misliti sii ne morem, kaj je orlu. Kakor začarano te. Saj nisem babjeveren. a nekaj sc bo spet zgodilo v hiši. ln nič dobrega. Moser jc umolknil, kajti s ceste se je oglasilo drdranie voza. Konji, ki jim je pekel kopit dušil mehki pesek, so pritekli dirkoma po drevoredu. Z rdeče obrobljeno pantersko koiuhovino čez kolena, ie sedel grof Egge sam na odprtem koleslju. Nosil ie temno-zeleno lovsko obleko z usnjenimi gumbi, nov, siv havelok in svoj stari, zmečkani klobuk, z mogočnim šopom čapljinih oeres za Irakom: uplenil jih je bil pozimi ob spodnji Donavi. France je stekel vo"i nasnroti »i ozdravljeni gospuu grof iu ua lovsko srečo doma.« Toda od srca se je prestrašil, ko je videl gospodov obraz od blizu. Bil je prsteno bled kakor od dežja preprano seno, usta so bila bridko skremžena, poteze bolj zaostrene, globoko ležeče oči so se svetile mrzlično. Grof Egge je upognjen in z malo trdo nogo stopil z voza. Za lovčev pozdrav se ni zahvalil. Prva beseda |e bilo vprašanje: »Kaj delata orla?- »Gnezdita pri nas.« Grof Egge se je počasi vzravnal in njegove ohlapne poteze so se vzburjeno napele. Položil je roko I-rancetu na ramo, težko zasopel in se nasmehnil. Ne da bi le črhnil, je obstal, ko sta ga pozdravila Fric in Moser, in jc krenil nato v grad. Najprej je odprl vrata v rogovljo sobo in se ozrl po stenah, nato je odšel v jedilnico, kjer so mu bili pripravili zajtrk Poleg krožnika So ležala pisma, ki so došla zadnje dni s pošto. »Pokliči Horneggerja!« je ukazal grof Egge Fricu, ki mu je stregel pri zajtrku France je moral sesti za mizo in pripovedovati, kaj se jc dogodilo novega čez zimo. Grof Fgge je pri tem jedel in odpiral pisma. Mc.l njimi je bilo neko zapoznelo z računom za trakove /. zlatimi črkami«. Obraz grofa F.ggeja se je spačil in |ezno jc zagnal zmečkani list pod mizo. »Ali ne bo nikoli konca. Mir hočem. Mir1 / rokami se ie prijel za glavo in dejal čez čas proli Francetu Pripoveduj dalje. Kdaj si odšel v kočo? • Desetega aprila, gospod grof In som si takoi misli), da morata orla gnezditi. Samice ni bilo videli nikjer, in ves čas je krožil samo manjši sairec Od predvčerai letala spel oba Mladiči so se me rali že izleči.« Grof Fgge sc jc pomiril. Kje imata gnezd"7 »Nisem ga še našel, gospod grof, je odgove ril France malo.iušno. »Kai? Gnezda nisi našel?« Na čelu grofa Fg(i ia se je zbirala nevihta. »Žal mi ni bilo nobene poti. Ali nafti ge k nisem mogel.« »Schipper ga bo že našel. Ali staviš?« MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; ienltovnnjski oglasi Din 3'— Najmanjil znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoke petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitl znamko. Ilkizbodobe Perfektno frizerko sprejmem. - Ponudbo na M. Drexler, Ruilka cesta št. 3, Maribor. (b) Prodajalko sprejmem takoj. Hrano In stanovanje v hiSt. Oglasiti se Jc: LJubljana, Celovška cesta 08. (b) Natakarica pridna in sposobna prevzeti vrt, dobi takoj službo pri »Lovu«. (b) Viktor Žvegelj, slikarstvo in pleskarstvo, Cojzova costa 1, se nadalje priporoča svojim cenjenim strar' - (t) II \tanoianja IŠČEJO: Stanovanje komfortno, 3 do 1 sobo -išče višji oficir blizu centra za 15. junij 193«. Tonudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8340. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje prenovljeno, s kopalnico ln verando, oddam takoj ali julija. Naslov v upr. »Slovenca« št. S4G2. (č) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčujo terjatve pri vseli denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah. Obavlja vse denar, posle vnovčujo najbolje terjatve vseli denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planlnšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10 Državna uradnica prosi dobro osebo za posojilo 2.500 Din proti ob-restim. Oglasiti se je pod »Sigurna vrnitev« št. 8465 upravi »Slovenca«. (d) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvelir. Lpibliana Wolfova ulica št. 3. Kostanjev les ali gozd kupuje Rigler, Pragersko. (1) Posestva vf»vvvffffvwwwwwwww* Droben oglas r •■JUemautt-posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarftm pai kupca ti s kniiiieo i\a Parcele ob progi poleg Dunajsko ceste po 600. 1000 ali pa 3000 m« naprodaj proti gotovini. Kalser, Ljubljana, Groharjeva 8. (p) LETOUISČR Hotel 99 Obiskovakern velesejma! Ker letos ne razstavljam na velesejmu, zato prosim, da vsi tisti, kateri me želite posetiti, obiščete mojo stalno za logo pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano Strojno mizarstvo Andrei Kregar St. Vid nad Ljubljano (Slovenija} Troha" Bled Znatno znižane cene, vsak večer zabava. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo 5 Din. Porcija rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. Desetdnevni abonma samo 440 Din lnlcl. vse takse USmaal Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg (II Izredna prlllkal Zaradi popolne izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih želennlnsklh predmetov po znatno nižjih cenah: Dvorezne llčnlke - Doppel-bobei od 42.61 mm po Din 45'-. i Kosmače — Schropphobe) 1 od 30-33 mm po Din 25 -. Llčnlke - Schlichthobel od od 42-48 mm po Din JO- Spehalnlkl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din 100 - Stanko rior}anCiC Jtelesmlna, Ljubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega montu) vhod skozi dvorišče l.a češnje trdo, debelo, črne, belo ln rdečo, kilogram 3.25 do 3.60 Din, košarico po 35 kg, franko voznlna razpošilja Q. Drechsler, Tuzla (Bosna). (1) Buret svila po 10 Din naprodaj pri Trpinu, Maribor, Vetrlnj-sku 15. Kolesa kromtrana ln ponlkljana, nemški fabrikat, po 750 Din. Nova trgovina, Tyr-ševa cesta 36. (1) Vsa letna oblačila, ltster, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po cent pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. Restavracija v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani, dobro vpeljana, z letnim prometom 280 hI vinu, naprodaj. Resni kupci naj so javijo v upravi Slovenca pod : »Sigurna bodočnost« št. 8409. (1) Moderni izletni avtobusi najceneje Jo.št, Zrlnjskc-ga 7, telef. 38-79. (1) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormaciie. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030 Zahvala Za vse sočustvovanje ob prebridki izgubi ljubljene mamice in žene Jurjevčič Marije izrekamo prav vsem najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, Jne 6. junija 1936. Franc Jurjevčič, soprog, otroci in ostalo sorodstvo. Umrl je Stenovec Niko dijak III. razreda realne gimnazije previden s sv. zakramenti, dne 7. junija 1036. Pogreb bo v torek, dne 9. junija ob 4 popoldne v Domžalah. Domžale, dne 9. junija 1936. Žalujoči ostali. To je zakonito zaščiten »Valiar« za valjanje testa, ki ga vporablja sodobna praktična gospodinja z odličnim uspehom. Valjar je zelo okusno izdelan, kovinasti deli so kromirani, les je Ia javor. Imamo tudi razne stoiice. Cenik pošiljamo na zahtevo brezplačno. (.esna industrija ir« ivamita stolov Teharje pri Celju Zahvala Za mnoge dokaze sožalja, ki smo jih prejeli ob smili naše nepozabne mame, stare mame in tašče Ane Sfiligoj roj. Koniedic ki je umrla 31 maja t. 1., se vsem najprisrčneie zahvaljujemo Posebej izrekamo globoko zahvalo preč. gospodu župniku Vršiču za lepe in ganljive besede ob odprtem grobu, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, kakor tudi vsem, ki so spremili predrago na njeni zadnji poti. Marija Snežna, dne 5. junija 1936. Žalujoči ostali. 4- Vsemogočni je poklical k sebi, dne 8. junija našo predrago mater in ženo Marši© S^omaucr vdovo po slaščičarskem mojstru. Pogreb =e bo vršil v sredo, dne 10. junija ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Celje, dne 8. junija 1936. Tinček in Tonček ko i detektiva 76. Skrivnostna stvar. Ko je krotitelj jiobesnelega leva brez najmanjšega truda ukrotil, je zakričal za bežecima dečkoma: »Heja hoj, dečka, kam pa bežita? Ali nočeta nagrade? Pet sto mark sta pošteno zaslužila!« Tinček in Tonček pa se nista zmenila za njegove klice. Bežala sta kot veter. Komaj dobrih deset minut nato je dečkoma zastavil pot debel stražnik in se jima prijazno nasmehnil: >1, kam se vama pa tako mudi? Ali morda vidva vesta, kje bi iztaknil dva vrla in hrabra dečka, ki sta ulovila pobeglega lova in ga pripeljala nazaj v cirkus? V cirkusu imajo namreč pripravljeno nagrado, ki je bila razpisana za onega, ki ulovi leva.« Dečka sta debelo zijala v stražnika. Vsa stvar se jima je zdela od sile čudna in skrivnostna »Nak, midva tistih dveh dečkov ne poznava,« je slednjič odkimal Tinček in nadaljeval s Tončkom pot. »Ali ti razumeš vse to?« je spotoma Tonček pobaral prijatelja. »Komaj dobrih deset minut je od tega, kar naju je lev zasledoval, zdaj pa pravi stražnik, da sta ga ujela dva dečka. No, ta dva dečka bi jaz rad poznal!« JtSr-',Sv Vf,- - ,i".... . , •. i^V. ■■' ' v,.: ■■ .... Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Antona Graparja kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Prav posebej čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Igličarju za njegovo požrtvovalnost, nadalje pevskemu društvu »Grafika« za lepe žalostinke; godbi Prosvet. društva Vič; Obsmrtnemu podpornemu društvu Vič in vsem sorodnikom, prijateljem, stanovskim tovarišem, znancem in vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, ter dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsemi — Sv maša zadušnica se bo darovala v sredo 9. junija v farni cerkvi na Glincah ob 6. uri zjutraj. G 1 i n c e, '1 junija 1936. Grapar Marija in Slane. -i- Vsemogočnemu je dopadlo, da je poklical v boljše življenje, previdenega s tolažili svete vere, po dolgem trpljenju, našega nad vse ljubljenega sina, brata in strica Jereba Joškota diplomiranega tehnika Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 9. t. m. ob štirih popoldne iz bolnišnice. Ljubljana, dne 8. junija 1936. Žalujoči starši Jože in Agneza, brat Stane, dipl. jurist. sestri Ana, gost., in Mar a por. K o n ? a r , zet Končar Jože, kontrolor, in nečaki. Za »Jujjoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan RaJiovec. Urednik: Viktor Cenčič.