CENA 8.000 DIN - LETO XLII - št. 76
stran 2
Neargumentiranim kritikam pošla sapa
sjran 8
Železnice se mora modernizirati, ceste pa hitreje graditi_
V petek v Gorenjskem glasu
Predstavljamo Beljak
Kranj, torek, 3. oktobra 1989
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
GORENJC in BANKA FORMUL^l^RIHRANKA
Krhka podpora
Sveženj protiinflacijskih ukrepov je predsednik zvezne vlade Ante Marković predstavil v zatišju viharja, ki je po Jugoslaviji pustošil ob sprejetju slovenskih ustavnih dopolnil. Dobil je načelno podporo, ki pa ni bila povsem odkritosrčna, srbska je bila namreč zavita v čudno formulacijo, da bodo ukrepe sicer podprli, čeprav sodijo, da rezultatov ne bodo dali. Kaj več v tem trenutku tudi ni bilo moč pričakovati, saj v Jugoslaviji še zdaleč ni soglasja, obstajata vsaj dva, izrazito nasprotujoča si razvojna pogleda, obremenjena z ostrimi mednacionalnimi spori. Tudi z največjim optimizmom več kot krhke podpore torej ni bilo moč pričakovati, saj so nekateri celo napovedovali, da bo sveženj v skupščini padel, z njim pa tudi Markovičeva vlada.
Storjen je bil korak naprej, kako dolg je, se bo izkazalo ta teden, ko bo zvezna skupščina sprejemala konkretne odločitve, kjer se utegne zatikati in kaj tudi zatakniti. V mislih seveda nimamo kritičnih pripomb, ki gredo v korak s tržno usmeritvijo, kakršnih je tudi v Slo-
veniji kar nekaj, temveč kritik, ki pomenijo napad nanjo in torej predstavljajo vračanje v ortodoksni socializem, ki se mu življenjska doba nepreklicno izteka, s tem pa seveda ni rečeno, da se ne more najdlje muditi pri nas, čeprav smo svoj čas sloveli prav po tem, da smo se prvi odlepili od njega.
Kot ilustracijo lahko uporabimo klirinško menjavo, ki krepko razpihuje inflacijo, naši vladi pa doslej še ni uspelo, da bi ji na tem področju porezali peruti, čeprav je že poskušala. Če je bila nekdaj Jugoslavija navdušena nad uvedbo konvertibilne menjave s Sovjetsko zvezo, ki je naš največji zunanjetrgovinski partner, je zdaj obratno. Sovjetska zveza kot prelomnico predlaga leto 1991, pri nas pa se mnogi navdušujejo, da bi bilo to šele leto 1995 in bi torej še pet let zadržali privlačne koristi. Problem ostaja na mrtvi točki in sovjetska stran ukrepa po svoje, na meji se ustavljajo dobave, celo tiste, ki so pogodbeno dogovorjene.
M. Volčjak
Na Gorenjskem gospodarstvo za samostojnost banke
Minuli petek so ob lepem kultunem programu odprli prenovljeno osnovno šolo bratov Žvan v Gorjah, ki jo obiskuje 288 učencev. - Foto: Franc Perdan Gorjah
Pridobili so 500 kvadratnih metrov prostora v ti •
V Kranju samostojna banka   Nove učilnice in kabineti
Kranj, 20. septembra - V Temeljni banki Gorenjske bodo te dni v revizijo SDK-ju oddali poseben ela-borat o oceni realnosti aktive banke in njenih skladov, kar je eden od pogojev za ustanovitev samostoj-banke, ki naj bi kot hči ostala pri materi Ljubljanski banki.
Gorje, 2. oktobra - V Gorjah pri Bledu so slovesno odprli večjo in obnovljeno šolo bratov Zvan. Danes šolo obiskuje toliko učencev kot leta 1945.
Izvršilni odbor je na petkovi SeJi ugotovil, da so v banki napravili kritično oceno kreditnih Plasmajev in da so bile terjatve •n skladi banke v zaključnem računu realno prikazani. Seveda bo veljavna, ko jo bo potrdi-!a tudi SDK-jeva revizija, kar •!e eden od pomembnih pogo-\w za samostojnost banke. Čiščenja bilanc smo se lotili *e Prej, ob koncu lanskega leta °dpisali za 20 milijard dinarjev presti, ni pa izkjučeno, da bi b'lo potrebno še enkrat stvari Podrobno pogledati, vendar ne paradi poslovanja naše banke," ^ dejal podpredsednik banke ^'ato Kavčič.
V okviru koncepta matere s Merami si v Kranju žele samo-st°jno banko, tako v banki kot v gospodarstvu. "Prepričani Srn°, da bomo lahko imeli sa-
mostojno banko, obliko bančnega koncema v svetu poznajo, le pri nas je novost in mislim, da je s preferenčnimi delnicami moč odnose ustrezno urediti," je dejal predsednik banke Janez Bedina.
"Tudi v gospodarstvu si želimo samostojno banko, predlog je resnično strokovno obdelan, kar za nekatere druge banke v sistemu Ljubljanske banke ni moč reči. V gorenjski banki so vložili veliko truda, podporo gospodarstva imajo, izpostavili so se, drugi pa so držali figo v žepu in si želeli isto," je dejal član izvršilnega odbora Brane Selak.
Predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina odhaja na novo delovno dolžnost, zato
Ljudje čeke vse pogostje uporabljajo za dvig gotovine, takšnih čekov je že kar tri četrtine, včasih pa so 70 odstotkov čekov napisali pri nakupih blaga. Zakaj to počno seveda ni potrebno razlagati, s čekom se najbolj splača gotovino dvigniti na pošti, saj teden in več potuje. V gorenjski banki predlagajo, naj dan valu-tacije postane dan, ko boste ček za dvig gotovine napisali, pri preostalih pa naj še naprej velja staro pravilo.
Ob letošnjem dnevu pionirjev je bilo posebno slovesno v Gorjah pri Bledu, saj so pri osnovni šoli bratov Zvan slovesno odprli obnovljeno šolo.
S tem, ko so po zamisli projektanta Boštjana Fursta z Bleda funkcionalno povezali dva
objekta šole, so pridobili 500 kvadratnih metrov. Šola je bogatejša za tri nove učilnice, ima pet kabinetov, večjo jedilnico in učilnico za tehnični pouk. Osnovna Šola bratov Žvan je tako postala ena najlepših šol v radovljiški občini.
so ob koncu seje za vršilca dolžnosti imenovali dosedanjega podpredsednika Zlata Kavčiča.
M. V.
J^Svobodo Mislečega Sveta
Ali stranka ali zveza?
3. oktober - dan slovenske suverenosti
Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je 3. oktobra 1943 sprejel naslednji proglas:
"Kot prvi svobodno izvoljeni odposlanci, izbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končno veljavno stopil v krog suverenih narodov." Prvič v svoji zgodovini je spregovoril slovenski narod sam, prvič je na demokratični način izvolil svoje politično vodstvo in demokratično predstavništvo, določil temelje svoji državnosti in se izrekel za samoodločbo vsakega naroda.
Slovenska skupščina je pred dnevi današnji dan proglasila za slovenski narodni praznik.
Pridružujemo se čestitkam!
Denar za posodobitev je prispevala izobraževalna skupnost Radovljica v višini 4,6 milijarde dinarjev, dela pa so prevzeli pri Obrtnem gradbenem podjetju Grad Bled. Šolo, ki je bila zgrajena leta 1964, obiskuje danes 288 učencev, število pa pada iz leta v leto, kajti v šolskem okolišu, ki obsega Gorje, Krnico, Mevkuš, Podhom, Laze se ne gradi veliko, predvsem pa ni večjih stanovanjskih sosesk. Prebivalstvo se tako stara, saj je več kot zgovoren podatek, da je natanko toliko učencev kot danes -288 - obiskovalo gorjansko osnovno šolo že leta 1945!
Največja pridobitev posodobljene osnovne šole je v tem, ker tako lahko preide na enoiz-menski pouk. Med osnovnimi šolami radovljiške občine je med zadnjimi, ki bo prišla na eno izmeno. Po obnovitvenih načrtih bi nameravajo obnoviti in povečati predvsem telovadnico, ki je premajhna in preveč obremenjena.
D. Sedej
^adnje zasedanje republiške konference ZSMS ni samo potrdilo, da pljevati utrudljive večurne seje, pač pa med drugim predvsem na širo a"je organizacije, ki je praktično tik pred izpeljavo kongresa.
sl e zgolj naključnemu obiralcu deseturne četrtkove eJe RK ZSMS bi bilo ob sicer aln-£lnem nePoznavanju aktu-tj£ 'fj' slovenskih pluralno-poli-nin ?antev večinoma jasno
zata«?s^° stanJe- z°Pet bi lahko s)c rd,li, da se je (skozi mladinoj0 organizacijo) pokazala vsa pQ?.er,Ja trenutne republiške nj.'t,cne scene, ko pravzaprav
kot ne ve tocno- kam in ka_ j ■ Mogoče bi bilo celo reči,
so bili prav mladinci tisti, ki ven°? zadnJih dogodkih v slo-stju !.skupščini videli zgolj še-Pom sedm'n amandmajev in (neTembnosti njihovega
sprejetja, pač pa so pogled
/T
jasno usmerili v prihodnje splošne volitve in na to navezujoč volilni zakon.
V vsej širini in množici četrtkovih razpravljalcev bi praktično lahko povsem enostavno izpostavili osnovno noto, ki je prevevala večino nastopajočih - ali bo ZSMS v bodoče postala klasična stranka in šla kot taka v volilni boj ali pa bo pot ZSMS vodila v širino združevanja posameznih zvez, kjer bi na določeni točki praktično pristajala na neko izpeljanko SZDL. Čeravno so hoteli mladi očitno pridobiti na času in še pred veljavo pravil volilne igre razde-lati lastno strategijo pojavlja-
znajo tudi mladinci (še vedno) iz-ko odprlo osnovno razvojno vpra-
nja na političnem trgu, se zdi, da so nekako padli v lastno past. Resnici na ljubo pa velja zapisati da se bo verjetno v njo zapletel še marsikdo, kajti snovati nekaj, kar naj bi bilo, ob sila meglenih predpostavkah, v nekaj kar bo, je seveda hudo tvegano dejanje.
Povsem jasno je, da bo, če ne prej v Portorožu, potrebno dosledno doreči nadaljnjo vizijo mladinske organizacije, seveda predvsem v njenem osnovnem poslanstvu, kar pa, vsaj glede vsebine posameznih četrtkovih debat, ne bo niti najmanj lahko delo.
Vine Bešter
Jesenice — V petek se je Podmežaklo pričelo 43. državno prvenstvo v hokeju na ledu. Uvodna tekma letošnjega prvenstva med starima rivaloma Olimpijo iz Ljubljane in Jesenicami je privabila številne zanesenjake slovenskega hokeja. Zmagali so Jeseničani s 3 : 2, danes pa se bodo v Zagrebu pomerili z Medveščakom Gortanom.
Foto: Gorazd Šinik
NOVICE IN DOGODKI
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Konfederalizacija
Na Balkanu straši. Pošast, ki to počne, pa se imenuje konfederacija. Kjerkoli se pojavi, jo pričakajo s kletvijo in uroki. Tako na našem jugovzhodu, po svetu je drugače. Zato si oglejmo, kaj ta strašna beseda pomeni v širšem geopolitičnem in časovnem okviru.
Konfederacija ne pomeni nič drugega kot »skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev«. Pravna teorija loči dve temeljni obliki državne ureditve: enotno (unitarno) in sestavljeno državo. Ker se je prva v našem prostoru kompromitirala, jo načelno odklanjamo; zanima nas druga, ki seje v toku časa pojavljala v naslednjih podobah: protektorat, realna unija, personalna unija, konfederacija in federacija. V primeru prvih štirih je šlo za zvezo držav v zadnjem gre za zvezno državo. Protektorat je z mednarodnim dogovorom nastalo pravno stanje, v katerem država zaščitnica izvaja kontrolo nad državo varovanko, posebno v zadevah zunanje politike in obrambe; SZ in države Varšavskega pakta so bile še nedavno v kalem odnosu. Realna unija je zveza držav, v kateri le-te ohranijo vso notranjo samostojnost, imajo pa skupno zunanjo politiko. Če imajo še skupnega vladarja, potem je to personalna unija. Avstro-Ogrska in blagopokojni cesar Franc Jožef I. sta bila med zadnjimi primeri te vrste. Primer konfederacije pa je zveza severnoameriških držav v letih 1778-87. Danes menijo, da so predfederativne oblike sestavljene države izumrle, ostala je le federacija kot »prava« država, ki ne temelji na mednarodni pogodbi oz. dogovoru (lat: foedus), temveč na ustavi, na notranjem pravu, pri čemer je oblast federacije višja od oblasti federalnih enot. »Federativne države torej niso sestavljene samo iz posameznikov (državljanov), marveč iz določenega števila federalnih enot...« Tako nas je svoj čas učil dr. Anton Žun. In tu se zdaj postavi ključno vprašanje: so (jugoslovanske) republike suverene države ali zgolj federalne enote, nekakšne banovine?! Izviren je pogled, ki ga v tem oziru opisuje dr. Zdenko Lerotič. Federalizem je po njegovem mogoče pojmovati kot enotnost dveh možnosti združevanja v državi: unitarnega in konfederativnega. S tega vidika se nam v svetu danes obstoječe federacije razkrijejo kot enonacionalne (ZDA, ZRN, Avstralija...), v katerih prevladuje unitarno načelo in kot asimertiene, v kateri zaradi regionalnih, ekonomskih, jezikovnih, kulturnih in zgodovinsko-potitičnih razlik prevladuje konfederativno načelo (Kanada, Švica, Nigerija...). Poseben primer asimertije so večnacionalne federacije. Ta čas so v svetu take le štiri: Sovjetska zveza. Češkoslovaška, Indija I in Jugoslavija. V njih bi konfederativno načelo moralo prevlado- j vati nad unitarnim, ker sicer postaniejo sprte in nestabilne — ka- ! kršni sta zadnji čas SZ in SFRJ. V krizi unitarnega, kije nastopalo kot enopartijski demokratični centralizem, je prevladalo nacionalno, znotraj tega pa težnja k demokraciji po načelu »en človek — en glas«. Naravno stanje svobodnega državljana sta »civilna družba in pluralistično ustrojena politična javnost, naravno stanje v skupnosti nacij pa je demokratični konfederalizem«. Konfederativni elementi, brez katerih ni demokratične večnacionalne federacije, so: »izvirna narodna suverenost v federalnih enotah, pravice nacije do samoodločbe in do odcepitve, paritetno zastopstvo, na vseh ravneh centralne oblasti, načelo en človek — en glas, v federalnih enotah, odločanje na temelju konsenza, v sporih med federalno enoto in federacijo je pristojna federalna enota, itd.«(Danas, 26. 9. 1989)
Pri čem smo torej? Prej smo zapisali, da je konfederacija izumrla oziroma prerasla federacijo. Zdaj ugotavljamo, da so vse demokratične sestavine moderne federacije pravzaprav konfede-rativne narave. Demokracija se dogaja kot konfederalizacija. Tudi prof Žun je v svoji knjižici o državi že leta 1965 zapisal: »V sodobnem svetu se na specifični način pojavljajo težnje po oblikovanju konfederativnih državnih skupnosti (npr. EGS). Toliko opevani proces združevanja Evrope se torej dogaja kot konfederalizacija. Ta je po mojem tudi edino resnično in trajno zdravilo zoper balkanizacijo — politični teater sprtosti in razdrobljenosti, ki je postal pojem in nad katerim svet že dolgo zmajuje z glavo. V najnovejši reprizi se je v glavni vlogi pojavila konfederacija — pošast, ki bi lahko postala še dobra žena.
Miha Naglic
Predavanje o ureditvi grobov
Kranj, oktobra - Hortikulturno društvo Kranj vabi na predavanje o urejanju grobov, ki bo v četrtek, 5. oktobra, ob 17. uri v sejni sobi št. 14 skupščine občine Kranj. Predavanje strokovnjakinje za urejanje vrtov Anke Bernard bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Poleg članov društva so vabljeni vsi, ki bi radi izvedeli kaj več o estetskem urejanju grobov. Poseben poudarek bo dan okrasitvi grobov ob dnevu mrtvih. ^ p
@®m@M@IESGLAS
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Hu-raer'i1.1".'" Vine Bester (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko je uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Zvezna skupščina podprla Markovićev program protiinflacijskih ukrepov
Neargumentiranim kritikam pošla sapa
Kranj, 30. septembra - Program protiinflacijskih ukrepov, ki so mu nekateri celo napovedovali, da bo v skupščini padel, z njim pa seveda tudi Markovićeva vlada, je dobil načelno podporo. Vsekakor je to pomemben korak naprej, saj kaj več v času ostrih mednacionalnih sporov in obtožb, ki so vrhunec dosegle ob sprejetju dopolnil slovenske ustave, ter ob dveh izrazito nasprotujočih si razvojnih pogledih, tudi ni bilo moč pričakovati. Reči je treba, da tudi slovenska podpora ni bila nekritična, toda najbolj so zbodle čudno izoblikovane srbske formulacije, da bodo ukrepe sicer podprli, čeprav sodijo, rezultatov ne bodo dali. Ker svojega predloga nimajo, smo dobili občutek, da neargumentiranim kritikam pohaja sapa. Seveda pa z načelno podporo postopek še ni končan, konkretne odločitve bodo delegati sprejeli 5. oktobra, za začetek pa sprejeli spremembe nekaterih zakonov, najpomembnejše se nanašajo na zakon o finančnem poslovanju, natančneje povedano, na izplačevanje osebnih dohodkov.
Sveženj ukrepov, ki vsebujejo 24 osnutkov zakonov, odlokov in drugih dokumentov, v središče gospodarske politike postavljajo zbijanje inflacije, s čimer zvezna vlada po eni strani odgovorja na pritiske, zlasti iz Srbije, kjer zahtevajo takojšnjo ustavitev inflacije, po drugi strani pa dejansko priznava, da je doslej podcenjevala problem inflacije. Predsednik Ante Marković je v svojem govoru na zasedanju zvezne skupščine med drugim dejal, da bijemo bitko s časom, da ne gre za leta, temveč za mesece, v katerih moramo zmanjšati inflacijo.
Veliko razburjenja, zlasti med ženskami, je povzročila napačna razlaga zakona o delovnih razmerjih. Tako kot doslej se bodo še naprej lahko upokojevale s 35 leti delovne dobe, če pa bodo želele, jim bo omogočeno delo do 40. leta delovne dobe oziroma do 65. leta starosti, kakor to velja za moške. Na posebno željo torej lahko delajo dlje.
no spoštovati družbene dogovore o delitvi dohodka, ki so seveda ostanek dogovorne ekonomije.
Cena dela je v tržnem gospodarstvu nujna, ji bomo rekli tarifni pravilnik, kakor včasih, je postranskega pomena. Kajti prav v ceni dela je skrit odgovor na vprašanje, kakšne naj bodo plače, o čemer se pri nas nenehno prepiramo. Tudi v formulaciji, da naj bodo plače odvisne od doseženih poslovnih rezultatov je namreč skrita past, kajti brez cene dela prihaja do razlik, ki so lahko posledica monopolov. Kaj ni sedaj pomembneje, kje delaš, ne pa kaj delaš, kar vodi do velikih razlik vplačah, ki povzročajo razslojevanje, napetosti in štrajke. S ceno dela bodo postale stvari jasne, pokazalo se bo, katero podjetje ne more primerno plačati delavcev in bo zato propadlo.
Čiščenje bilanc
Uvajamo tudi trg dela
Po nekajmesečni razpravi je bil naposled sprejet zakon o delovnih razmerjih, ki daje večja pooblastila delodajalcem, predvideva pa kolektivne pogodbe po posameznih gospodarskih panogah, ki bodo vsebovale tudi dogovorjene cene za posamezne vrste del. V prehodnem obdobju bo še potreb-
Naposled je dozorelo spoznanje, da brez odprave primanjkljajev v bilancah bank, javnih financah in v podjetjih, resnična omejitvena denarno posojilna politika ni možna. Do konca leta morajo banke temeljito prečesati kreditno dokumentacijo ter primanjkljaje pokriti z realnimi viri sredstev. Po nekaterih ocenah ima jugoslovanski bančni sistem 20 do 25 odstotkov aktive fiktivne, v pasivi pa le 6 do 10 odstotkov lastnega kapitala in brez razrešitve tega vprašanja ni poti v
Turistična taksa za vlečnico in umetni sneg
Jesenice, 2. oktobra - Jeseniški izvršni svet zahteva, da se investicija v žičnice začne do 15. oktobra. Vsak mesec bodo določali višino turistične takse, ki se je največ zbere v Kranjski gori.
V zadnjih mesecih seje pokazalo, da zaradi visoke inflacije tudi na tri mesece revalorizirana turistična taksa ne zagotavlja več ohranjanja njene realne vrednosti. Nepredvidljivi inflacijski trendi zahtevajo mesečno določanje turistične takse, zato so v jeseniški občini pripravili predlog valorizacijskega faktorja za oktober. Po tem bodo tujci oktobra v Kranjski gori plačevali 20.000 dinarjev takse, v ostalih krajih pa 15.000 dinarjev turistične takse.
Turistična taksa se praviloma vrača v kraj, kjer je bila zbrana. Največ takse se zbere v turistični Kranjski gori, kjer naj bi zdaj taksa pomagala tudi investicijam, ki jih načrtujejo kranjskogorski žičničarji. Vrednost turistične takse, zbrane na območju Kranjske gore v osmih mesecih letos, znaša 2 milijardi dinarjev.
Žičnice Kranjska gora naj bi še letos postavile vlečnico Ro-žle ob vlečnici Mojca 2 in instalirali sistem umetnega zasneževa-nja na smučiščih Kranjske gore - od vlečnic Kekec do vlečnice Preseka s terenom za novo trisedežnico Dolenčev Rut. Investicija je predvidena v dveh fazah, trisedežnico pa naj bi zgradili po posebnem projektu, s katerim kandidirajo na natečaju za pridobitev italijanskega kredita. Vlečnice in umetni sneg so Kranjski gori nujno potrebne, če hoče obdržati svojo konkurenčnost in ponuditi snežno garancijo. Naložbe omogočajo rentabilno poslovanje investitorja, če bodo prispevali vsi, ki so se že odločili, da skupaj zgradijo kranjskogorske žičnice.
Ko so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta govorili o turistični taksi in njeni namenski porabi, so dejali, da se mora nameniti tudi za žičnice. Izvršni svet bo iz programa turistične takse zagotovil sredstva neposredno in sicer takoj, ko bodo Žičnice sprejele sklep o pristopu k investiciji Rožle in prvi fazi umetne zasnežitve in bodo podpisane pogodbe s sovlagatelji. Vendar pa se mora investitor čimprej dogovoriti s sovlagatelji, da se investicija začne. Rok je 15. oktober in če do tedaj ne bodo z investicijami začeli, potem bo izvršni svet predlagal spremembo programa porabe turistične takse, ki se nanaša na investicije v žičnice za letošnje leto.
D. Sedej
Kolektivi bodo plače lahko še naprej izplačevali dvakrat na mesec, toda ne več kot akontacijo, temveč na podlagi doseženih poslovnih rezultatov v preteklem mesecu. Osnova za ugotavljanje zasluženega bo zadnji mesec iz prejšnjega obračuna, temu znesku bodo dodali povečanje življenjskih stroškov v republiki oziroma pokrajini, vendar zmanjšane za 10 odstotkov. Osnova za izplačilo oktobrskih plač bodo izjemoma avgustovske, saj so se septembra zaradi strahu pred zamrznitvijo drastično povečali.
stabilizacijo. Predsednik Marković je napovedal, da naj bi za odpravljanje primanjkljajev v bančnem sistemu zagotovili finančno pomoč iz tujine in sicer vsaj milijardo dolarjev, ki naj bi jo porabili po natančno določenih merilih, ki bi bila nekoliko milejša za banke v gospodarsko manj razvitih republikah oziroma na Kosovu.
Potrebujemo 20 rast izvoza letno
odstotno
V središču ekonomske politike in razvoja je izvoz, vzporedno z njim pa nadaljnja liberalizacija uvoza. "Glavna spodbuda za rast proizvodnje je čedalje večji izvoz, odločili smo se,
da mora njegova rast v naslednjih letih znašati najmanj 20 odstotkov letno; v nasprotnem primeru namreč ne bomo mogli zagotoviti tolikšne rasti družbenega proizvoda, kot ga potrebujemo, da bi pokrili hi; poteke preteklosti in zagotovili sredstva za tekočo porabo oziroma prihodnji razvoj," je dejal predsednik Marković. S tern je seveda povezana problematika tečaj dinarja, ki po slovenski oceni zaostaja za 12 do 13 odstotkov, inflacijo pa razpihuje predvsem politika tečaja kli; rinškega dolarja in v slovenski gospodarski zbornici vztrajajo na razrešitvi tega problema, sodijo, da naj ne bi čakali na leto 1995, temveč že leta 1991 prešli na konvertibilni način plačevanja, kakor predlaga Sovjetska zveza. Kako bodo razvozljali ta problem je težko napovedati, saj je bilo že doslej vroče krvi veliko.
Povedati velja, da devizne rezerve zdaj znašajo 5 milijard 153 milijonov dolarjev, kar je rekordna vsota. Za odplačilo glavnice in obresti smo v osmih mesecih letošnjega leta plačali skoraj 2 milijardi dolarjev, novih posojil pa letos nismo najeli. V minulih treh letih pa smo plačali dobrih 12 milijarde dolarjev. Konec julija je jugoslovanski dolg. tujini znašal 16,9 milijard dolarjev. Zvezna vlada računa, da bo prav zaradi sedanjega svežnja protiinflacijskih ukrepov lahko sporazumela z mednarodnimi finančnimi institucijami in nato še z upniki M. Volčjak
Volilna seja OK ZSMS Kranj_:
Končno novo vodstvo
Kranj, 28. septembra - Na seji najvišjega občinskega mladinskega foruma so delegati, tudi tokrat z zapleti, med drugim izvolili novo profesionalno vodstvo. Predsednik je postal Tomaž Gaber, pod' predsednik Zvone Košnjek in sekretar (ponovno) Sašo Govekar.
Pozornejši bralci Gorenjske- bojši Vasiču in Zvonetu Koš-ga glasa in hkrati budnejši njeku se je tehtnica v druge"1 spremljevalci razmer v kranjski krogu glasovanja prevesila mladinski občinski organizaciji vprid slednjega, najbolj nese bodo verjetno spomnili vseh predvidljivo pa je bilo pri voli' zapletov, ki so že pred meseci tvi profesionalnega sekretarja, nastali ob neuspeli izvolitvi no- kjer je Sašo Govekar pravza-vega predsedstva OK ZSMS in prav malenkostno porazil pro-kadrovske agonije, ki je od te- tikandidata Mira Drakslerja. daj naprej sledila. Zapletlo pa seje tam, kjerje Tudi ob tokratnem sklicu verjetno le malokdo pričakoval delegatov občinske konference - pri volitvi novih članov pred-verjetno ni bilo prav nikogar, sedstva, ki bi jih delegati mora; ki bi si upal priseči na zaneslji- li s dvotretjinsko večino izvolit} vi kvorum oziroma celo napo- praktično sedemnajst, zadosti vedati volilne rezultate. Glede glasov pa je dobila le trojica, na funkcioniranje sedanjega Qb informacijah o osnutkih mladinskega organizacijskega materialov za bližnji kongres aparata je bilo bolj ah manj ja- ZSMS in novih podatkih ° sno samo, da bo (edini kandi- kranjskem Radiu kjer bodo dat) Tomaž Gaber izvoljen za mladi še naprej dosledno vztra-profesionalnega predsednika, ja|j na |astni redakciii so izvo-kar so navzoči kasneje z veliko |j|j tlldi svoje delegate'za porto-večino glasov tudi potrdili. Pri roški kongres - Suzano Devva, dveh neprofesionalnih pod- Tomaža Grilca in Lidijo Čefe-predsedniskih kandidatih Ne- rjn
V. B-
Več za stanarine in ogrevanje
Jesenice, 2. oktobra - Jeseniški izvršni svet sprejel predloge za v>šJe cene ogrevanja in stanarin. Povprečno za 53 odstotkov mesečno.
Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so sprejeli Pred'°0 ge za povišanje stanarin in najemnin ter cen ogrevanja s toplot"1^ energijo do konca letošnjega leta. Stanarine se bodo v občin'i naslednjih treh mesecih povišale za 361 odstotkov ali povprec" 53 odstotkov mesečno. Višina povprečne stanarine bo tako o cembra znašala milijon 490.000 dinarjev. Analize so pokazale, ^ ob predvideni rasti osebnih dohodkov višje stanarine pomenijo povprečju za 3 odstotke večjo obremenitev družinskega doho ka. ,i0
Železarna Jesenice je povišala cene toplotne energije za odstotkov, z oktobrom pa predvideva nadaljnje 139 odstotno P višanje. Povišanje usklajuje s hitro rastjo cen zemeljskega pl' mazuta in električne energije, ki po podatkih Železarne iesc1i. s predstavljajo 92 odstotkov cene toplotne energije. Ogrevanj ^ toplotno energijo se bo mesečno povišalo za 65 odstotkov konca leta. Novembra je bil delež stroškov ogrevanja ob ocen^ nem družinskem dohodku približno 22 milijonov dinarjev -odstotka, decembra pa naj bi znašal 6 odstotkov. g,
Torek, 3. oktobra 1989
/^COSPODARSTV^^r
3. STRAN @
SUsKGLAS
Nenavadna poteza za rešitev Tekstilindusa pred stečajem
Tekstilindus (še) ne bo zaprl vrat
Kranj, 29% septembra - Po kopici dolgih in na trenutke mučnih sestankih je v petek popoldne odločitev padla, finančna operacija je bila takoj izvedena in Tekstilindus je dobil 200 milijard dinarjev, s [pomočjo katerih naj bi se izognil stečaju. Tekstilindus se je že nekaj mesecev utapljal v dolgovih, saj je imel žiro račun praktično blokiran že dva meseca in pol, vendar je 2000-članski delovni kolektiv za bridko resnico izvedel šele zdaj, ko je v zraku že visel stečaj.
Kranjski izvršni svet, ki se je zelo angažiral pri reševanju Tekstilindusa, se minulo sredo ni mogel odločiti, mnenja so b'la nasprotujoča, nenavadni Predlog, ki bi ga nekateri označili tudi kot elegantno potezo, so spremljali dvomi. Očitali so ji netržnost, zlasti pa je brez pravega odgovora ostalo vprašanje: se delovni kolektiv, zlasti vodstvena struktura, tja do Mojstrov, zaveda v polni meri resnosti Tekstilindusovega položaja, kar bo seveda vplivala na uresničevanje sanacijskega Programa.
Večina šokiranih zaradi resnosti problemov
"Moram reči, da so bili v glavnem šokirani ob spoznanju Jasnosti Tekstilindusovega položaja, dali pa so polno podporo direktorju, zagotovili, da mu bodo s svojimi sklepi omogočili vleči zakonite seveda hitre Poteze pri sanaciji podjetja," je Po četrtkovem in petkovem obisku in večurnem sestanku s samoupravno in politično strukturo Tekstilindusa dejal Henrik Peternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta. Dodal je, da bo potrebno podoben, enako silovit sestanek 'meti tudi z vodstveno struktu-r° v proizvodnji, tja do mojstrov.
Tekstilindus je v preteklosti veliko prispeval k stanovanjski izgradnji Kranja, saj je ima 572 stanovanj v skupni površini 33.784 površinskih metrih. Zdaj jih je prodal 188, v njih stanujejo upokojenci in delavci, ki so se zaposlili drugod. Stanovanjska pravica jim seveda ostaja, nikomur se zaradi tega ne bo potrebno izseliti, stanovanjska skupnost bo v razpolagala le z morebitnimi izpraznjenimi stanovanji. Razmišljanja o tem, da bi stanovanja ponudili v odprodajo stanovalcem, so hitro opustili, saj vedo, kako borne so pokojnine tekstilnih delavcev.
Tekstilindusovim problemom delno botrujejo tudi zunanji razlogi, ki nasploh pestijo tekstilno industrijo, zlasti nabava surovin, ki jih morajo imeti dolgo na zalogi. Zato tekstilci že nekaj časa poudarjajo, da bi morali uvesti posebna skladišča, kjer bi zlasti bombaž in volno lahko navabljati sproti, v manjših količinah. Kranjski izvršni svet bo dal pobudo ustreznim republiškim organom, naj nekaj store v tem pogledu, saj bo sicer nelikvidnost zadušila tekstilno industrijo.
Vodstvo Tekstilindusa pa bo moralo sanacijski program, ki ga je predložilo 25. septembra v najkrajšem možnem času dopolniti z manjkajočimi sestavinami, zlasti s kadrovsko, ki je po mnenju predsednika Peter-nelja poleg denarne pomoči in dobrega proizvodno prodajnega programa tretja najpomembnejša sestavina sanacijskega programa. "V njem naj bi ugotovili tudi odgovornost za sedanji položaj, vendar pa je v teh hudih trenutkih pomembneje, da se vsaj dva, tri mesece ukvarjajo zlasti s svojo prihodnostjo, ko bodo zadihali, naj razčistijo tudi z odgovornostjo"
Uvedli bodo prisilno upravo
Kako težko bo čez noč delovni kolektiv Tekstilindusa, seveda predvsem vodstveno strukturo, prepričati, da so problemi predvsem znotraj tovarne, saj so vrsto let poslušali, da so predvsem izven tovarniške ograje, govori odločitev, da bodo morali v Tekstilindusu uvesti ukrepe družbenega varstva. Nikakor seveda nočemo reči, da jih ni, saj se celotna jugoslovanska tekstilna industrija otepa z velikimi problemi, toda vsega le niso krivi.
Marsikaj bodo morali, brez odlašanja, postoriti v tovarni sami, časa za prepričevanje res ni več, toliko manj, ker finančna injekcija, ki jo bo plačalo kranjsko gospodarstvo obvezuje, ker že čez nekaj mesecev možnosti za takšne poteze ne bo več.
Saj ni problematično delo ob strojih, temveč nadgradnja
Stečaj bi bil seveda najbolj boleč, da ne rečemo usoden, za tiste delavce, ki so najmanj krivi, da se Tekstilindus utaplja v dolgovih. "Reševalci" so imeli pred očmi množico delavcev, bolje rečeno delavk, ki si s trdim delom služijo vsakdanji kruh in bi čez ostali na cesti, težko pa bi dobili delo drugod, saj vsepovsod zlasti za nekvalificirane zapirajo zaposlitvena vrata. Stečaj Tekstilindusa bi v Kranju povzročil težke socialne probleme, ki jih lahko le slutimo.
Finančni injekciji Tekstilindusu zato kar naravnost pravijo socialno- ekonomska rešitev. Tudi v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske, kjer so se na petkovi seji izvršilnega odbora odločili za takšno potezo. "Saj ni problematično delo ob strojih, temveč nadgradnja, predvsem organizacija dela in zlasti menedžment," je dejal podpredsednik banke Zlato Kavčič, ki se je kot član posebne delovne skupine lahko po-
drobneje seznanil z delom v Tekstilindusu. "Visoka zadolženost še ni katastrofa, če je proizvodnja in trženje elastično, na Gorenjskem imamo več visoko zadolženih tovarn, ki pa so visoko akumulativne. V Tekstilindus so imeli težave že od začetka lanskega leta naprej, trdim, da smo jih obvladovali na ustrezen način, sanacijski program so do marca letos lepo uresničevali, tudi aprila je še tako kazalo, nato pa je prišlo do krča, ki je bil najbolj izrazit v poletnih mesecih. Ko pa so posojila glede na prihodek trikrat, štirikrat prevelika, se seveda ne pobereš več."
Sreča v nesreči
Če se bo Tekstilindus izvlekel iz težav, imajo delavci pravzaprav srečo v nesreči.
Nekateri so vedeli, drugi le slutili, tretji še to ne. Večina je bila šokirana, ko so jim rekli, da je tovarna pred stečajem. Sami najbolje vedo. kakšni so občutki, ko ti rečejo, utegne se zgoditi, da boš že jutri na cesti, brez dela. Mi se lahko le poskušamo vživeti v položaj predice, tkalke, ki trdo dela, na tri izmene in se s skromno plačo prebija skozi mesec, zdaj pa naj bi jo zadelo najhujše.
Res, lahko je govoriti o tržnem gospodarstvu, se zavzemati za ostrino ponudbe in povpraševanja, dokler je to stvar prihodnjih usmeritev in prepirov v Beogradu. Ko pa se tržne zakonitosti priplazijo v tovarno, ko so skladišča polna izdelkov, ker moda bolj čisla viskozo kot bombaž, ker so ozke tkanine zastarele, saj so se konfekcionarji večinoma že preusmerili na široke, direktorji in razvojniki pa niso pravočasno reagirali, da seveda ne govorimo o tem, kako so vzroke problemov iskali predvsem zunaj namesto znotraj tovarne, kako so dobri predlogi naleteli na gluha ušesa, kritike pa so bile utišane, kako... potem so stvari zelo boleče.
Dvakrat bolj boleče kot v razvitem svetu, saj si pri nas niti ne predstavljamo dobro, kako naj stečaj poteka, kakšen je njegov scenarij, kako naj vlečejo poteze, da bo pretres najmanj boleč. To-mosova izkušnja boleča in poučna, saj delavcu, ki je deset, dvajset delal v tovarni vendar ne moreš reči: zdaj pa sleci haljo in pojdi domov, pa pohiti, pol ure časa imaš.
Zadrege pa bodo tja do konca leta tudi povsem ekonomske narave. Naj se sliši še tako nenavadno, za podjetje, ki nima prave prihodnosti, je stečaj trenutno najcenejša oblika razrešitve problemov. Stečajna masa. ki se določi na dan razglasitve stečaja, se ne revalorizira, kar seveda pomeni, da upniki čez nekaj mesecev, morda celo pol leta dobijo zelo malo. tako rekoč nič. Veliki upniki pa so navadno banke, s Tomosom bo oziroma je koprska banka veliko izgubila, govore celo o 3.400 milijardah dinarjev, v Teksti-lindusovem primeru je 90 odstotni upnik gorenjska banka. Naše banke pa se zdaj reorganizirajo, v Ljubljanski banki govore o materah in hčerah in zelo pomembno bo decembra, kako bogate hčere stopajo v koncem.
Gorenjska banka torej v tem trenutku ni zainteresirana, da bi šel Tekstilindus v stečaj, prihodnje leto pa bo seveda lahko že drugače in ne bodo več pomagala dokazovanja, da je veliko slabših tekstilnih tovarn v Jugoslaviji, ki bi jih moral prej doleteti stečaj, saj denimo nikakor taka dosledno ali pa sploh ne opravijo revalorizacij, kakor v Sloveniji. Zato se za Tekstilindus sreča v nesreči ne bo ponovila, lahko se le sreča ali nesreča.
M. Volčjak
Finančna transakcija je nenavadna. Tekstilindus je kranjski stanovanjski skupnosti prodal 188 stanovanj v vrednosti 200 milijard dinarjev, ker ta nima denarja, je najela bančni kredit, po 5 odstotni obrestni meri, ki ga bo odplačala v sedmih letih. Zaradi tega se bo prispevna stopnja za stanovanjsko solidarnost povečala iz dohodka povečala za 0,6 odstotka.
"Za vso tekstilno industrijo so razmere slabe, Tekstilindu-sovi problemi so torej notranji, če v tekstilu zamudiš eno sezono, je težko, če pa dve, se zlepa ne pobereš," je dejal Miro Pin-terič, direktor škofjeloškega Še-
širJa- M. Volčjak
BpT Tržič je predstavila svoj program ukrepov
Rešitev v prodaji dela skladišč
rzic, septembra - Le še tri mesece imajo delavci Bombažne predil-dolf ln tkalnice čas, da dokončno finančno sanirajo svojo tovarno in oh ažeJ°' da so sposobni nemoteno poslovati. Znotraj tovarne se Vto {?rama' tak° delavci kot vodstvo se povsem zavedajo, da bo n e.v°dvisno le od njih samih, kajti pomoči od zunaj v obliki ugod-fjJs,n. sanacijskih kreditov ni. Zadnjo možnost za utrditev svojega pr a.n^eKa stanja, poravnavo kratkoročnih kreditov, vidijo le v od-k ° aJ' dela skladišč, ki jih v na novo organizirani proizvodnji ne "Odo več rabili.
je i   -i n|hče ne misli, da nam 'ahko odprodajati osnovna ' edstva, del tovarne, ki so jo
§eneracije tržiških tkalk in pre-!c 2 muko in velikim odrekanjem spravile skupaj. Toda, (lt kaže, drugače ne bo šlo," jj°.Ve Marija Lončar, kije I. ju-n,Jaj988 prevzela vodstvo sa-"VC,Je tovarne v prisilni upravi. I Se tekstilne tovarne, od Tri-• *Va do Gevgelije so v enakih roZiU'ah, kajti vse so pod uda-t h" 2a nakup bombaža je po-b|-,~   avans. trgovine pa nam
a8° plačujejo v 90 do 100 Ceeh, .Proces, dolg 5 do 7 mese-v; ki ga ob tej inflaciji ne predse nihče več. To je glavni
v2rok
za vse težave. Vendar se
b^obeta bolje: s 1. oktobrom Ji,
V;i|p l,
^°lago v 30, oziroma največ
jj°do veljali novi plačilni pogo-■ ,ln sicer bodo trgovine plače-
eh, kar bo dosti ugodnej-
še za nas. Svet guvernerjev pa prav te dni razpravlja, da bi nam bombaž ugodneje kreditirali.
Čeprav pozno, so tudi ti ukrepi dobrodošli pri naši sanaciji. Vendar mi moramo priti do lastnega kapitala, moramo poravnati vse kraktoročne kredite, kajti s I. januarjem bo tovarna, ki ne bo razpolagala s svojim kapitalom, morala v stečaj. Edino rešitev vidimo v odprodaji skladišč, ki jih ob novi organizaciji proizvodnje ne bomo potrebovali. Poleg tega bomo odprodali tudi nekaj strojev iz proizvodnje, ki jo danes dobimo na cenejših trgih. Razmišljali smo tudi o prodaji vile, vendar smo to misel opustili. Vila je to simbol predilnice. Tu bomo v prihodnje organizirali stalno razstavo naših izdelkov.
BPT ima tudi svoje 4 elektrarne; polovico energije porabimo, ostalo polovico bomo s 1. februarjem 1990 odprodajah v omrežje. To bo naš nekakšen ekstra dobiček.
V tem dobrem letu smo v BPT resnično storili vse, kar je bilo v naših močeh, da tovarno rešimo pred stečajem in danes sem prepričana, da bomo uspeli. Vendar, če bi bila družba poštena to tekstilnih tovarn, danes ne bi bilo treba odprodajati premoženja. Morala bi jim nuditi ustrezne ugodnejše dolgoročne bančne kredite."
Resnično so v tem času v tovarni veliko spremenili na bolje. Seveda pa vsaka odločitev zahteva čas. Ne gre čez noč. Zdaj imajo tržišče, polovico proizvodnje izdelujejo za znanega kupca, narejene so kalkulacije, imajo dobro ekipo strokovnjakov. Ohranili so le tisto proizvodnjo, ki bo donosna, ki bo dajala višjo kvaliteto. Skušali so speljati "Ion" posel za vse faze proizvodnje. Le za predilnico in tkalnico jim ni uspelo, uspelo pa jim je za
oplemenitilnico in konfekcijo, vendar to ni moglo pokriti izpada ostalih dveh. Niso imeli tudi dolgoročnih pogodb za prodajo proizvodnje. Danes to imajo
Delavci BPT so z zadnjo razstavo v Modni hiši Pristava na Bledu, kjer so pokazali vrsto novosti, glasno napovedali vzpon, pokazali pot svoje rešitve. Le še finančno konsolidacijo morajo speljati, kot so jo zastavili v svojem najnovejšem programu ukrepov, pa bodo "na trdnih tleh". Odvečne delavce, ki so se pokazali pri prestrukturirani proizvodnji, bodo skušali na človeški, čim manj boleč način prerazporediti. Vse skupaj pa zahteva čas, ogromno dela, potrpljenja in odrekanja na vseh ravneh. Vendar pri vsem tem ostaja grenak priokus, da tržiškim tekstilcem vse te drame ne bi bilo treba preživjati, če bi se za prestrukturiranje proizvodnje odločili vsaj deset let prej in če bi družba imela zanje malo več razumevanja.
D. Dolenc
IIC0SP0DARSKECA SVETA
Izvozni tokovi že 15 let enaki
Več kot 70 odstotkov jugoslovanske trgovine z Evropsko skupnostjo odpade na Italijo in Zvezno republiko Nemčijo, ki pa sta v celotni jugoslovanski zunanji trgovini še vedno drugi in tretji kupec, prvi je namreč še vedno Sovjetska zveza. Slika se že petnajst let ni bistveno spremenila, tudi v letošnjem prvem polletju se ni. Pri jugoslovanskem izvozu v Evropsko skupnost je imela Italija 40 odstotni delež. Zvezna republika Nemčija 31,6 odstotnega, ostale dežele pa so imele bistveno manjše deleže: Francija 10,2 odstotnega, Grčija 4.4 odstotnega. Velika Britanija 6 odstotnega. Nizozemska 3,4 odstotnega, Španija 1,2 odstotnega. Danska 0,6 odstotnega in Portugalska 0,2 odstotnega.
V DELOVNI HALJI
Jože Langus: Vsak telegram ni dober
Ze v rosni mladosti si je oblekel delovno haljo. Najprej je bila vsa črna od olja pri čiščenju vijakov v kroparskem Plamenu. Potlej jo je v Iskri zamenjal za čistejšo, vendar tudi normirano delo za stroji ni bilo od muh. Odkar si je pred 12 leti nadel poštarsko uniformo, je našel svoj poklic, ki ga z veseljem opravlja še danes.
»Ko sem se zaposlil pri tržiški pošti,« se spominja 36-Ietni Jože Langus, ki je po rodu iz Kamne gorice, a se ima že za domačina v Sebenjah, »sem dolgo raznašal pošto po mestu in okolici, predvsem Brezjah in Lešah. Sedaj sem že nekaj let zadolžen za raznašanje telegramov po vsej tržiški občini. Glavna razlika med enim in drugim delom je v tem, da je treba telegramske pošiljke čim hitreje oddati naslovniku. Težave nastanejo predvsem, kadar ni ljudi doma, ali če naslov ni pravi. Takrat si poštarji pomagamo med seboj in najdemo naslovnika. Seveda vsak telegram ni dober; najhuje je izročiti pošto, ki prinaša slabe novice, na primer, vest o smrti v družini.«
Kakršnokoli pošto že prinaša Jože v hišo, ljudje ga večinoma prijazno sprejemajo. Tudi on se dobro počuti med njimi. Če le more, postori temu ali onemu uslugo z dostavo pošiljke, ki bi jo sicer bilo treba iskati na pošto. Le takrat, ko je na vrsti raznašanje pošiljk za Svet knjige, je rumeni moped preveč naložen, da bi natovoril še kaj zraven.
»Res je včasih neprijetno,« priznava sogovornik, »ko je treba na pot v slabem vremenu. Sicer pa je dosti lažje, odkar imamo dobre zaščitne obleke in čelade. Tudi raznašanje pošiljk je v primerjavi s preteklostjo v marsičem olajšano, zlasti z odlaganjem pošte na zbirališčih v določenem okolišu.«
Poštar Jože Langus je prepričan, da mu koristi za zdravje stalno gibanje na zraku. Se bolj ga spravljajo v dobro voljo vsakdanji stiki z ljudmi. Tudi dežurstva na pošti vsako drugo soboto mu niso odveč. In celo s plačilom za svoje delo je zadovoljen, kar je danes že prava redkost. Besedilo: S. Saje, Slika:
.jen. Sin
ik
L
KRATKE GORENJSKE
Praznično tekmovanje v Sebenjah - V krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično, kjer vsako leto v spomin na požig vasi Gozd 7. oktobra praznujejo (letos je 45 let od tega žalostnega dogodka), so se praznične prireditve začele že prejšnjo soboto, v Sebenjah skoki na novi skakalnici. To nedeljo pa so slovesno proslavili krajevni praznik v Sebenjah z otvoritvijo rekreacijskega centra, ki so ga zgradili in uredili s skupno akcijo in še posebnim prizadevanjem športnikov. Rekreacijski center so v nedeljo odprli nogometaši. V turnirju v malem nogometu so se pomerila moštva Križe, Sebenje, Veterani, Žiganja vas in Duplje. Malo po 14. uri sta se srečali moštvi Sebenje in Veterani. Takrat sta zaigrala tudi predsednik krajevne konference SZDL Franci Teran in predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Tomažič. V okviru prazničnih prireditev na območju štirih krajevnih skupnosti v tržiški občini bo ta teden tudi teniški turnir na igrišču pred šolo v Križah. Osrednja proslava, na kateri bodo podelili tudi posamezna priznanja OF iz vseh štirih krajevnih skupnosti, pa bo v nedeljo, 8. oktobra, v Gozdu. - A. Ž.
Praznične prireditve na Primskovem
Primskovo - S prireditvami, ki se bodo začele konec tega tedna, se bo začelo tudi letošnje bogato praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini. Svečan bo že začetek, ko bo v četrtek, 5. oktobra, velika vaja s sodelovanjem gasilcev Gasilsko reševalne službe in prostovoljnih gasilskih društev občinske gasilske zveze. Poleg praznovanja krajevnega praznika se bodo s to vajo začele tudi prireditve ob 1 10-letnici gasilstva na območju mesta Kranj. Tako bo že naslednji dan, v petek, ob 18. uri v sejni sobi kranjske občinske skupščine svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Na Primskovem bo v petek pohod od spomenika do spomenika, v soboto pa se bo začel namiznoteniški turnir. Osrednja proslava v krajevni skupnosti za praznik bo prihodnjo soboto, 14. oktobra, ko bodo v Zadružnem domu tudi svečano odprli nove prostore krajevne skupnosti. A. Z.
Gasilske zanimivosti
Kranj - Nikar ne pozabite naročiti gasilskega stenskega ali žepnega koledarja za leto 1990. V prednaročilu bo ta koledar precej cenejši. - Na Gorenjskem smo gasilci letos izgubili enega najbolj delavnih članov v naši organizaciji in sicer Matijo Klinarja, častnega predsednika občinske gasilske zveze Radovljica. Matija Klinar je dobil več najvišjih priznanj v organizaciji. Na proslavi ob 120-letnici gasilstva na Slovenskem v Metliki so bili navzoči tudi učenci osnovne šole Heroja Bračiča iz Tržiča. - Tajniki gasilskih društev na Gorenjskem so začeli pisati kronike svojih društev. Za tista, ki so bila ustanovljena pred prvo svetovno vojno, jih bodo poslali Slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliko, (ip)
Anica in Janez Brojan sta praznovala zlato poroko - Minulo soboto sta v Kosovi graščini na Jesenicah praznovala 50 let skupnega življenja znani mojstranški alpinist in gorski reševalec, 83-letni Janez Brojan in njegova žena Anica. Janez in Anica sta se spoznala v planinah in poročila v Tamarju leta 1939. Janez je bil vsa leta aktiven in je danes najbolj znani in priljubljeni mojstranški reševalec in alpinist, Anica pa je bila kar štirideset let blagajničarka Rdečega križa v Mojstrani. Janez se danes spominja časov, ko je bilo reševanje v gorah veliko te-žavnejše kot dandanes, saj niso imeli take opreme in helikopterja. Bil je trinajst let vodja alpinističnega odseka in petnajst let vodja (jRS Mojstrana. Se danes je čil in zdrav in še vedno se rad povzpne na Triglav, kjer je bil v življenju že 521 krat! Velikokrat je bila z njim tudi Anica, ki pa seje po rojstvu dveh otrok morala posvetiti družini. Janez je za svoje delo prejel številna državna priznanja, Bloudkovo, Gregorčičevo plaketo ter zlate značke gorske reševalne službe. Zlato poroko sta v krogu svoje družine praznovala tudi v Tamarju, kjer sta se poročila pred petdesetimi leti. Iskreno čestitamo! - D.Sedej
ureja ANDREJ ŽALAR
Trije jubileji pod Krvavcem
Drugačna organiziranost za uresničevanje opredelitev
Cerklje, 2. oktobra - 750-letnico, ko se prvič omenjajo Cerklje, 45-letnico, ko je drugi bataljon Šlandrove brigade uničil štab črne roke v Zalogu, in 25-letnico ustanovitve krajevnih skupnosti bodo ta teden svečano proslavili v Cerkljah. Različne prireditve skupnega praznovanja krajevnih skupnosti pod Krvavcem v kranjski občini trajajo že nekaj časa, v sredo pa bo ob 17.30 v Hribarjevi hiši v Cerkljah najprej slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Cerklje, ob 19. uri pa bo v Zadružnem domu proslava, na katero so poleg predstavnikov vodstev ostalih šestih krajevnih skupnosti pod Krvavcem vabljeni tudi prebivalci s celotnega območja. V programu bodo nastopili učenci osnovne šole in ansambel Lipa.
750-letnica, odkar za kraj pod Krvavcem prvič zasledimo ime Cerklje, se v tej in ostalih krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini ob uresničevanju programov praznuje že celo leto. Junija so svoj krajevni praznik že proslavili v KS Velesovo, avgusta pa v krajevni skupnosti Grad. Večji skupni prireditvi pa sta bili razstava cvetja in lovstva, ki je imela letos poudarek na lovstvu, in otvoritev prenovljene Hribarjeve hiše v Cerkljah z urejeno okolico. Za obnovo tega objekta gre pohvala predvsem Ljubljanski banki-Temeljni banki Gorenjske Kranj. Z obnovo hiše je namreč kraj ohranil kulturno-zgodovinski spomenik, v njem pa je danes med drugim enota banke, ki so jo na Cerkljanskem že težko čakali.
"Na obnovo Hribarjeve hiše smo v Cerkljah in na celotnem območju pod Krvavcem ponosni. Želimo si, da bi s podobnimi skupnimi močmi uredili in ohranili ter iztrgali zobu časa še kakšen tovrsten objekt na širšem območju pod Krvavcem," pravi predsednik predsedstva Skupnosti krajevnih skupnosti pod Krvavcem in predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje Janez Martinčič.
Kako ocenjujete delo in uresničevanje programa v zadnjem obdob-ju?
"Glede na finančne in tudi nekatere druge težave se program dokaj dosledno uresničuje. V ulici 4. oktobra smo letos v Cerkljah uredili javno razsvetljavo. Postavili smo
Janez Martinčič
Izlet na Petrovo goro
Kranj - Društvo upokojencev v Kranju v okviru sprejetega programa pripravlja izlet na Petrovo goro, kjer stoji mogočen spomenik legendarnim borcem NOV, postavljen 1981. leta ob 40-letnici vstaje. Izlet bo v četrtek, 12. oktobra. Prijavite se lahko v Društvu upokojencev v Kranju vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. A. Z.
4. oktober - svetovni
zabojnike za odpadke pri pokopališču. Oboje smo uresničili z denarjem krajanov, nekaj pa je prispevala iz redne dejavnosti tudi krajevna skupnost. Naročili smo tudi lokacijsko dokumentacijo ureditve Trga Davorina Jenka. Urejati ga nameravamo postopoma. Najprej načrtujemo ureditev avtobusne postaje z večnamenskim prostorom. V načrtu pa imamo letos tudi še javno razsvetljavo v ulicah Janeza Mežana, II. grupe odredov, na Kurirski poti in v delu ulice Janeza Bobnarja. Vse pa bo odvisno seveda od denarja."
Ste se letos prijavili na natečaj pri Cestno komunalni skupnosti?
"Prijavili smo projekt javne razsvetljave v ulici 4. oktobra, vendar na natečaju nismo uspeli."
Je bil morda vzrok, da ste že v preteklosti uspeli na tovrstnem natečaju?
"Neuradno morda; uradno pa smo dobili oceno, da smo zbrali premalo denarja. Mislim pa, da odbor za razdeljevanje sredstev na podlagi kriterijev ni bil dosleden, ker ni upošteval vložka oziroma dela, ki so ga krajani opravili sami."
Menda se zatika tudi pri avtobusni postaji?
"Res je in sicer zato, ker niso bile upoštevane vse želje in ocene krajevne skupnosti pri izdelavi lokacijske dokumentacije. Strokovnjaki so preveč "samostojno" brez skupnega opredeljevanja s krajevno skupnostjo oziroma krajani opredeli ureditev. Drugo kritično pripombo pa moram nasloviti na Podjetje za PTT promet Kranj. Telefonske storitve v naši centrali so nemogoče in skrajni čas je že, da strokovnjaki različne motnje odpravijo. Ob tem pa moram povedati, da je že ta hip na našem območju spet blizu 400 novih interesentov za telefon.
Kako pa ocenjujete kot predsednik predsedstva Skupnosti krajevnih skupnosti delo v ostalih krajevnih skupnostih pod Krvavcem?
V okviru skupnega praznovanja krajevnega praznika je bilo v nedeljo v Cerkljah tekmovanje traktoristov v spretnost ni vožnji.
"Vse krajevne skupnosti z. velikimi težavami uresničujejo tisto osnovno, ker pač nimajo denarja niti za najnujnejše in ponekod je že vprašljiv celo obstoj. Sicer pa prav zdaj poteka velika akcija za ureditev ceste na Šenturški gori. V Gradu so letos urejali igrišče in skrbeli za odvo/ odpadkov. V Velesovem so dobili nogometno igrišče in urejajo potok. Podobno je tudi v Poženiku, Brniku in Zalogu. Sicer pa je za celotno območje značilna precejšnja povezanost, ki se kaže predvsem skozi društveno in družbeno življenje. Imamo namreč skupno turistično društvo, Avto moto društvo, športno društvo, čebelarsko družino, pošto, banko, kmetijsko zadrugo... Zelo uspešno pa je še posebej delo pododbora Pšata v Ribiški družini Bistrica. Odbor je letos uredil dva ribnika v opuščenem glinokopu v Češnjevku."
Katere pa so po vaši oceni glavne naloge na celotnem območju v prihodnje?
"Dolgoročne usmeritve so tri: kmetijstvo, kjer je nosilec Kmetijska zadruga; turizem, za katerega naj bi se zavzemali Turistično društvo, RTC Krvavec in Aerodrom Ljubljana; in obrt, ki je v programu Obrtnega združenja Kranj skupaj Z obrtniki cerkljanskega območja. Sicer pa naj bi se celotna skupnost na območju pod Krvavcem organizacijsko okrepila in samoupravno drugače organizirala. Poudarek naj bi bil na skupnih akcijah za razvoj celotnega območja in posameznih krajevnih skupnosti."
A. Žalar
Predstavitev SKSG
Kranj - Slovensko krščansko socialno gibanje bo ta teden v četrtek, 5. oktobra, v Delavskem domu v Kranju na Trgu revolucije 2 pripravilo svojo predstavitev. Na predstavitvi ob 19.30 bodo govorili Viktor Blažič, Franc Miklavčič in Lojze Peterle. Po predstavitvi bodo tudi volitve pokrajinskega odbora gibanja za Gorenjsko.
dan varstva živali /^mrožimmiKo^PMs^J
Kranj - Danes, ko tehnika in vsesplošni razvoj zagotavljata človeški družbi drugačen življenjski standard kot nekdaj, se zbiramo in trudimo rešiti v naravi tisto, kar je prav zaradi človekovega ravnanja ogroženo. Zlasti pri živalih je to često povezano z mučenjem, preo-bremenjevanjem, zlorabo... Vse to pa je treba načrtno preprečiti, pretirano izkoriščanje živali prepovedati, zlorabo pa kaznovati. Pri uresničevanju tega projekta pa je potrebna pomoč širše družbene skupnosti, česar bi se morale zavedati zlasti ustanove, ki so nosilke kulture in prosvete.
Čeprav je naša industrijska doba s svojimi šolami vred vsa ljudska izročila o varstvu živali odrinila in pozabila, imajo otroci živali še vedno radi. Na tej naravni otroški ljubezni in zanimanju za živali bi morale vse šole graditi dober, zdrav odnos do živali. Ne samo v naravoslovnih urah, ampak tudi druge učne ure naj bodo prepletene s to idejo. Nešteto možnosti za to daje pouk slovenščine. Koliko naših pisateljev, pesnikov in drugih znamenitih možje v svojih delih vzbujalo v bralcih čut do živali.
Da bi se ideja čimbolj uresničevala in da bi živali bile vsaj nekoliko obvarovane pred mučitelji, je potrebno ustanavljati čimveč društev proti mučenju živali. Takšna društva naj bi za vsak 4. oktober razpisala nagradni natečaj z naslovi, ki dajejo otrokom možnost, da ja-
vno spregovorijo, kaj so dobrega storili za živali, kako in katere živali so rešili... Spomnimo se, da je bilo prvo društvo v Angliji ustanovljeno 1824. leta, na kontinentu 1837. leta v Stuttgartu, v Italiji 1872. leta, v Sloveniji pa že celo 1845. leta. Med zadnjo vojno so društva pri nas nehala delovati in po vojni se ni nihče spomnil nanje. Sele 1963. leta je Eva Miil-ler ustanovila republiško Društvo proti mučenju živali, iz katerega se je do danes razvilo več manjših društev v Sloveniji-
Pri projektu varstva pred mučenjem bi morali sodelovati vsi. Primarno nalogo pa imajo najvišji organi v državi, ki so dolžni živali zaščititi z ustavo, zakonodajo in drugimi pravnimi akti.
Lea Eva Muller
Kritika kranjski posti
7. septembra je moja hčerka Damjana Primožič v Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo v Kranju rodila hčerko. Ko sva s prijateljico Marijo Poljanšek po telefonu zvedeli za veseli dogodek, sva se odločili, da hčerki odpošljeva telegram na luksuznem obrazcu. Popoldne 7. septembra sva na pošti v Skolji loki naročili telegram in plačali vse poštne storitve. Ko pa sem čez nekaj dni hčerko obiskala v bolnišnici v Kranju, smo ugotovili, da hčerka telegrama oziroma dveh telegramov ni dobila. Takoj smo razumljivo najprej precej razburjeno reagirali pri dežurni babici. Kasneje pa se je izkazalo, da neupravičeno.
Po vrnitvi v Škofjo Loko sva se oglasili na pošti. Prijazna uslužbenka je bila začudena, saj sta bila telegrama takrat takoj odposlana na pošto v Kranj. Potem pa je ugotovila, da sta oba telegrama obtičala na pošti v Kranju. Tako Je pošta šele 1 I. septembra vročila oba telegrama na naslov.
Še vedno se sprašujeva, kako je to mogoče in kakšna je odgovornost in odnos poštnih delavcev v Kranju. Kakšne bj bile posledice (tokrat je bila hčerka lahko le užaljena), če bi bila vsebina programa nujnejša...?! Nenazadnje pošta zaračunava kar precej visoke zneske za poštne usluge. In če se zgodi, da nekdo ne plača vseh storitev, je tudi kazen precej velika. Kdo pa bo tokrat nama povrnil vplačane storitve-Vsekakor pošta v Kranju zasluži javno kritiko. Pohvala vdja le uslužbenki na pošti v Skolji Loki, opravičilo pa dežurni babici za očitek glede vročitve obeh telegramov.
Mira Grošelj. Marija Poljanšek, Škof ja Loka
Torek, 3. oktobra 1989
/KULTURA
5. stran (mwmmsmiAs
Izidor Jalovec - človek slike, grafike in ambienta
V ABSURDU SLIKE
I mek je več kot štirideset samostojnih razstav, sodeloval na več kot stopetdeset skupinskih razstavah doma in v tujini. Opažen na
nekaterih pomembnih slikarskih kolonijah tako znotraj kot zunaj državnih meja in bil za svoje delo večkrat nagrajen. Kranjčan, sicer leta 1953 rojen v Ljubljani, od leta 1984 samostojni umetnik, ki se te dni s svojo retrospektivo desetih let (1978 - 88)
predstavlja v galeriji kranjske Prešernove hiše.
Mar ne velja med slikarji, da si ujel pravo mero šele takrat, ko se ti ni potrebno več podpisati pod svoje delo, a bodo vseeno vsi vedeli za avtorja?
"Velja, samo ne med vsemi. Resnično nekateri menijo, da jenajbolječimprej priti do svojega stila in ga potem v nedogled ponavljati, perfekcionizi-rati. Zame osebno je kaj takšnega hudo dolgočasna stvar, pravzaprav je delo zanimivo samo takrat, ko je trenutno...
Izidor Jalovec na otvoritvi svoje retrospektivne razstave v kranjski Prešernovi hiši. Foto: Franc Perdan
Če je kritik zapisal, da je povezovanje konkretnih in abstraktnih oblik značilna poteza Jalovčevega likovnega temperamenta, bi si sam ob bežnem poznavanju umetnika, ki sicer traja že vrsto let, skromno upal zapisati, da bi takšna oznaka, seveda v prenesenem in razširjenem pomenu, veljala nasploh za osebnost Izidorja Jalovca.
To nekako potrjuje tudi občinstvo, ki se je pred dnevi zbralo v galeriji kranjske Prešernove hiše na otvoritvi Jalov-čeve retrospektive, kajti boljši poznavalci kranjskega galerijskega otvoritvenega občinstva, vedo povedati, da je bila specifi-ka več kot očitna.
Dr. Cene Avguštin je na otvoritvi med drugim posebej poudaril, da je pri tvojem ustvarjanju močno opazno dolgotrajno in prizadevno iskanje lastnega likovnega izraza?
"Grobo rečeno, z iskanji sem po vseh teh letih dela zaključil. Resnično sem veliko eksperimentiral in poskušal najti svoje poslanstvo v različnih okvirih. S sedanjimi deli, katerih začetek je že razviden v prvem prostoru razstave, pa se končno odslikava moje hotenje in nenazadnje znanje preteklih let. Resda gre zaenkrat za črnobele kombinacije, vendar je vprašanje barvne eksplozije zgolj problem trenutka časa."
Gre v tej črnini iskati tudi naslonitev na splošno družbeno krizo, iskati umetnika tudi kot zaznamovalca širših človeških trenj?
"Vsekakor, že samo, če izhajam iz dveh možnih pozicij, da se namreč kultura ob družbeni krizi umakne vstran ali pa da doživi toliko večjo erupcijo. Kolikor uspem sam spremljati dogodke na neki širši dimenziji, upam, da gre za drugo varianto, namreč za pospešeno kulturno ustvarjanje in potrjevanje narodne identitete. Po drugi strani pa moram reči, da še vedno menim, da je najtežje narediti res dobro črnobelo sliko."
Čeravno umetnik prvenstveno ustvarja iz sebe zase, je seveda nadaljnja nujna stopnica občinstvo, ki, gledano splošno, na določena dela odreagira pa najsibo ta reakcija kakršnakoli že, na določena dela pa ostaja tiho in popolnoma nevznemirjeno?
"Poenostavljeno rečeno sem šele iz kataloga razbral, kako hitro so šle nekatere stvari mimo mene. Velikokrat se nisem mogel znebiti občutka, da je množica večino mojih iskanj v pravi meri dojela šele čez nekaj časa in odtod gre verjetno iskati tudi največji impulz želji po novih delih. Nikoli nisem dobil prave celostne potrditve svojega dela, tak občutek imam po vsem času ustvarjanja šele ob tokratni razstavi."
Izidor Jalovec je ob kranjski razstavi ob pomoči predvsem Iskre Zorin, TOZD CAOP (MIKE) in Tiskarne Požgaj izdal v 300 izvodih tudi poseben katalog, ki prikazuje prerez skozi avtorjevo ustvarjanje vse od leta 1976 naprej.
Fna od tvojih značilnosti naj bi bila tudi nebojazen do vsega novega, tudi različnih materialov?
"Lahko bi rekel, da se mi zdi vsaka stvar, ki jo vzamem v roke, uporabna in na svoj način zanimiva. Najaktualnejši dokaz tega je lahko tudi razstavljena plastika. Tu moram omeniti tudi svoje izrecno spoštovanje Piccasovega dela, ki je
bil praktično sposoben iz zavržene igrače narediti veliko umetnost."
Za (reciva ji) popularno glasbo je znano, da recimo vse od pojave punka naprej pravzaprav ni nekih pravih vsebinskih novosti, vseskozi gre ali za umetno ustvarjanje nečesa "novega" ali pa zgolj za proigravanje že igranega. Je stanje na likovnem področju drugačno?
"Pojavlja se sicer neka nova podoba, ki pa je v bistvu zelo prazna zadeva, gre praktično za še večjo praznino. Mislim, da ta hip lahko zgodovina govori zgolj o individualistih in njihovem delu. Pomembna je moč avtorja, slikarji v svojem žargonu pravimo "kdo upa bolj potegniti po platnu".
Da si ti "upaš potegniti po platnu" zanesljivo dokazuje tudi tvoja sedanja kranjska razstava. Te lahko za konec prosim, da bralcem Gorenjskega glasa raz-kriješ vsaj delček bližnjih načrtov?
"Če lahko rečem, da sem našel svojo pot, potem lahko rečem tudi, da jo bom še naprej raziskoval in plemenitil. Kombiniral bom tako kiparstvo kot slikarstvo, kaj pa bo nastalo...
Vine Bešter
Barvni sitotisk (avtor Izidor Jalovec)
Pod drobnogledom likovne kritike
SLIKARSKI KRONIST
Kamnik - Retrospektivna razstava risb in akvarelov Kamničana Bogdana Potnika v prostorih razstavišča in kavarne Veronika, ki nosi Pomenljiv naslov »Kronika življenjske radosti«, daje vpogled skozi slikarjevo življenjsko risarsko in slikarsko snovanje.
. Bogdan Potnik, sicer upokojeni inženir strojništva, se s slikarstvom ukvarja ljubiteljsko, vendar je kot avtodidakt, ob trdem delu in učenju v naravi, z druženjem z likovniki v slikarjih kolonijah in ex temporih ter z učenjem pri profesionalen umetnikih (akademski slikar Savo Sovre), dosegel visoko raven likovne kultiviranosti. ^•al, ambicij in želja, po formalni likovni izobrazbi zaradi težkih medvojnih, pa tudi povojnih razmer, ni uspel realizirati. Vseeno pa mu je likovno u.stvarjanje, že od mladosti del ?ivljenjskega kreda, osmišljene, bivanja, veselje in radost, o Cemer priča tudi naslov razstave.
Potnik ustvarja največ v akvarelu in risbi, čeprav se je Poizkušal tudi s tempero ter t'kvarjal z grafiko. V akvarelih, *J so včasih »čisti«, včasih k°mbinirani, oziroma dopolnjeni s konturami v tušu, je v •gurah in portretih dosegel visoko stopnjo osebne zavzetosti
in psihološko poglobljenost v model. Portretiranci so večinoma etnično prepoznavni ano-nimneži iz ljudstva, ali znane osebe, avtorjevi sodobniki. Barvno zgledni akvarelni zapisi pokrajine so enkrat »mehkejši«, lirično razpoloženjski, drugič »trši« arhitektonsko togi, predvsem, ko gre za poglede v urbano krajino. Se posebno so dragocene njegove risarske ali slikarske upodobitve kulturnih in etnoloških spomenikov širom po Sloveniji, ki so morda edini pričevalci o marsikateri že uničeni kmečki arhitekturi.
Potnikov temeljno likovno izrazilo je risba, predvsem figuralni motivi in portreti. Ti so karakterno označeni in izredno sproščeno risani, enkrat kot krokiji ali karikature, drugič kot poglobljene študije. Tako je kot kronist ohranil plejado podob bolj ali manj znanih oseb neke dobe. Zanimive so tudi neštevilne skice, krokiji, bežni zapiski, karikature na malem    formatu, nekakšen
osebni, spominski arhiv slikarja. Tudi mala grafika, predvsem lesorez in linorez, je vezana na krajino, predvsem kamniško okolico, ter figuro in portret (podoba pokojnega umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta).
Retrospektiva Bogdana Potnika, nam odkriva avtorja kot nadarjenega likovnega-samo-rastnika, likovnega kronista nekega Časa in sopotnika realističnih tendenc v povojnem slovenskem slikarstvu.
Dušan Lipovec
Jutri zvečer, v sredo, 3. oktobra, ob 19.30, se v novi sezoni odpirajo vrata kranjskega Prešernovega gledališča s komedijo J. B. Moliera Tartufe.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta retrospektivna razstava (1978-88) slik, skulptur, grafik in risb Izidorja Jalovca.
V galeriji Mestne hiše razstavlja pet tirolskih kiparjev: prof. Erich Keber, Markus Florian, Erich de Ghezzi, Gerbert En-nemoser in Peter Kuttler. V Stebriščni dvorani Mestne hiše pa so na ogled slikarska dela kranjskega slikarja Adija Kehra.
V galeriji Kavka pa si lahko ogledate že njihovo 69. zaporedno prodajno razstavo. Svoja dela razstavlja slikar Matevž Škufca.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled ilustracije akademskega slikarja Daniela Demšarja.
V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Lojzeta Tarjlla.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jare Miščeviča iz FK Tržič pod naslovom "Kraške diagonale".
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akademski slikar Tugo Sušnik.
V galeriji Loškega gradu je odprta filatelistična razstava -ob 40- letnici Filatelistićnega društva Škofja Loka.
Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogleda dela, nastala na tradicionalnem Ex tempore, ki se vsakoletno pripravlja ob šuštarski nedelji.
V Paviljonu NOB razstavljajo svoja likovna dela učenci osnovne šole Heroja Grajzerja.
BLED - V galerij^ Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akademski slikar Štej Potočnik. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10 do 12. ure in od 16. do 17. ure.
OTVORITEV RAZSTAVE
V petek, 6. oktobra, bo ob 18. uri v Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja v Kropi otvoritev razstave Jožeta Gašperšiča, ki bo odprta do 27. oktobra. V krajšem kulturnem programu bodo sodelovali: Zlata Ognjanovič, Moški zbor KUD Stane Žagar in Jožica Potočnik.
BIENALE VIDEA
Ljubljana - Na letošnjem mednarodnem bienalu videa v Cankarjevem domu, ki bo potekal od 5. do 7. oktobra se bodo predstavili ustvarjalci iz Avstrije, Francije, Italije, Kanade, Nizozemske, ZRN, ZDA in Jugoslavije. Program "Video CD 89" bo med drugim obsegal tudi retrospektivne predstavitve posameznih video umetnikov, prikaz novih tehnoloških možnosti v videu in kompjuterski video, vlogo videa v znanosti, hkrati pa je bienale tudi priložnost za srečanje in pogovor z umetniki in strokovnjaki s področja videa. V tem okviru bo organizirana tudi posebna okrogla miza na temo "Video - umetnost našega časa".
ZBOROVANJE SLAVISTOV-
Portorož - Slavistično društvo Slovenije in Slavistično društvo Koper pripravljata v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst - Gorica od 5. do 7. oktobra v Portorožu strokovno zborovanje. Prva dva dneva bosta posvečena strokovnim predavanjem na temo stikanja med slovenskim jezikom in književnostjo in drugimi jeziki in književnostmi, občnemu zboru in spremljevalnemu kulturnemu programu. Tretji - zadnji del srečanja pa bodo slavisti namenili strokovnim ekskurzijam.
POLJUB ZENSKE-PAJKA
Kiss of the Spider Women
Glavne vloge: VVilliam Hurt, Raul Julia Hector Babenco
JU^BV Filmi, katerih dogajanje je postavljeno v zaprte ^^^Ef prostore, praviloma tvegajo, da niso več filmi, JHfl 7 ampak zgolj filmsko gledališče. Tej neljubi »iz-a^^PJT daji« lastnega medija, se izognejo z uporabo fin-^" te, štosa, svojevrstnega obrata, ki je možen in izvedljiv edino v filmskem jeziku.
Problem zaprtega prostora je v filmu Poljub ženske-pajka še izrazitejši, ker se zgodba odvija v zaporu in ker je odnos dveh zapornikov, homoseksualca in revolucionarja, izključno psihološki. Akcijskih in spektaklskih mašil, ki bi vsaj malo lajšala naporno in zateženo gledanje, ni bilo, tako da so gledalci med projekcijo množično drli ven. Beg iz zaprtega prostora se torej ne odvija zgolj na realni, temveč tudi na Fiktivni ravni.
Rahločutni homoseksualec (VVilliam Hurt) pripoveduje revolucionarju (Raul Julia) vsebino nekega filma, pogrošne in patetične melodrame, ki se med drugo svetovno vojno dogaja v Franciji. Prepovedana ljubezen med francosko femme-fatale in nemškim oficirjem se zaradi političnega ozadja tragično konča - ženska umre pod streli pripadnika odporniškega gibanja. »Finta« je v tem, da mi ta film v filmu dejansko lahko vidimo. Besede, imaginacija, postanejo realnost in to je moment, ki je lasten edinole filmu. Seveda pa vizualizacija pripo-vedovanega filma ni izbrana le zato, da zadosti zahtevi medija, ampak zato, ker se ravno v pripovedovanem filmu nahaja bistvo odnosa obeh protagonistov. Medtem ko se apolitični Hurt navdušuje nad nesmrtno romanco nesojenih ljubimcev in mu vojna pomeni zgolj ozadje, gleda racionalni Julia vse skozi politično optiko, poleg tega pa ga poženščeni in preobčutljivi Hurt s svojimi trivialnostmi živcira. Z razvojem njunega odnosa, se njune pozicije polagoma zamenjajo. Julia se zaradi Hur-tove požrtvovalnosti spusti z njim v homoseksualni odnos. Hurt ga iz hvaležnosti ne izda oblastem, ampak zanj opravi neko ilegalno akcijo in pri tem ga pomotoma ubijejo »njegovi«, to je Julijini ljudje. Zamenjava je popolna: Hurt iz homoseksualca zaradi ljubezni postane revolucionar in to ga, kot Francozinjo iz filma, s katero se identificira, stane življenja. Julia iz racionalnega revolucionarja postane homoseksualec in melan-holik, enako kot nemški oficir, ki ljubezen žrtvuje politiki. Ostanejo mu še trivialne, patetične sanjarije, resda še črno-be-le, ampak prvič njegove.
Ocena 4 Zoran Smiljanič
mmmS^mCILAS 6. stran
PODLISTEK, PISMA
Torek, 3. oktobra 1989
ZATIRANJE TRAVNIH IN ŠIROKOLIST-NIH PLEVELOV V ŽITU
V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih povečali hektarski donos žit, vendar je še vedno precej manjši kot v razvitih kmetijskih državah. Vzrok za to so neprimerno opravljeni agrotehnični ukrepi kot npr. gnojenje, priprava tal, zatiranje plevelov, sorti-ment, varstvo pred boleznimi in škodljivci. Eden ključnih vzrokov za manjše pridelke žit je zapleve-Ijenost posevkov, kar lahko zmanjša pridelke tudi za sedemdeset in več odstotkov. V Sloveniji na znatnem delu površin, okoli 40.000 hektarov, uporabljamo sredstva za zatiranje plevelov v žitu, pa vendar nismo zadovoljni z uspehom. Kaj je temu vzrok in kako lahko to popravimo: nekdaj tipični pleveli kot ko-kalj, mak, osat, modri glavinec in drugi, so skoraj povsem izginili z žitnih polj, kar pa je posledica široke uporabe herbicidov iz skupine fenoksi karboksilne kisline (MCPA, 2,4-D, MCPP, 2,4-DP, ...). V slabem desetletju so zgoraj omenjene plevele nadomestili pleveli, ki so odporni proti derivatom fenoksi ocetne kisline (2,4-D. MCPA): navadni zebrat, mrtva kopriva, spominčica, prava in pasja kamilica, brš-Ijanolistni in perzijski jetičnik, vijolica, navadna zvezdica, enoletni mešič, njivska zlatica,... Travnatih plevelov, ki so vedno bolj razširjeni, pa z derivati fenoksi karboksilne kisline pridelovalci niso mogli zatreti. Številni poskusi iz različnih dežel prijo o tem, kako travni pleveli izpodrivajo gojene rastline, s povzročijo manjši pridelek in širjenje glivičnih bolezni. Za-pleveljenost pa je tudi eden od vzrokov za poleganje in kasnejše dozorevanje žita. Travni pleveli otežujejo delo kombajna, saj je potrebno že pri sto biljkah srako-perca na kvadratni meter za žetev dvakrat več časa, kot na ne-zapleveljenih površinah. Za zatiranje travnatih plevelov, kot so: Srakoperec,  njivski lisičji rep.
ljulke in drugi kot tudi za nekatere širokolistne plevele v žitu že nekaj let s pridom uporabljamo herbicid dicuran 500 FW.
Kmetovalci se nemalokrat soočajo s problemom zapleveljeno-sti posevkov s širokolistnimi pleveli, kot so smolenec, mrtva kopriva, navadna kamilica, pasja kamilica, navadna zvezdica, jetičnik, njivska zlatica in vse bolj razširjena njivska vijolica. Te plevelne vrste poženejo kmalu po vzniku žit. V zgodnjih posevkih
in ob toplem vremenu se razbohotijo že jeseni in zaključijo naj-bujnejšo rast spomladi, še preden se povzpnejo temperature tako visoko, da lahko škropimo s hormonskimi herbicidi (derivati fenoksikarboksilne kisline). Pleveli odvzamejo posevkom največ hranil, vode in svetlobe v prvih razvojnih stopnjah, ko so žitne biljke najbolj občutljive. Čeprav kasneje škropimo s hormonskimi herbicidi (ko narastejo temperature preko 12'C, saj jih prej ne smemo uporabljati) z njimi sicer zatremo plevele, storjene škode oz. pridelka ne moremo več popraviti. Pogosto nastopijo aprila, ko škropimo s temi pripravki, nenadne ohladitve. Možnosti so sledeče:
— da prestavimo škropljenje s hormonskimi herbicidi na kasnejši čas, s tem pa lahko povsem zamudimo občutljivo stopnjo nekaterih vodilnih plevelov ali
— da tvegamo in škropimo, v primeru ohladitve pa nastopijo poškodbe posevka, ki se odražajo v rumenenju in ožigu vrhnjih listov, zakasnitvi v rasti in deformiranju žitnih klasov. Pričakujemo lahko tudi znatno znižan pridelek.
— da škropimo s herbicidom DICURAN FORTE 80 WP
DICURAN FORTE 80 WPje edini herbicid, ki z enim škropljenjem zatre cel spekter semenskih plevelov, tako travnih kot ši-rokolistnih. Škropimo lahko jeseni po setvi pred vznikom, jeseni po vzniku ali spomladi v času razraščanja. Torej na voljo je dovolj časa, da izberemo najprimernejši rok za škropljenje. Temperatura skoraj ne vpliva na delovanje dicurana forte. Tudi temperature malo nad nič stopinj Celzija, nočne zmrzali pred in po škropljenju ne omejujejo njegovega učinka.
DICURAN FORTE 80 WPje kombiniran herbicid. Sestavljata ga triasulfuron z 0,75 % in klor-toluron z 79,25 %. Spada v skupino z najnižjo strupenostjo (IV), LD 50 je / 5000 in ni strupen za ptice, čebele in ribe. Deluje v nizki dozi skozi liste in korenine, tako da onemogoča delitev celic. Začetno delovanje je počasnejše. Uspešnost delovanja je vidna v dveh ali treh tednih. Deluje dolgo, tri do štiri mesece. Razgradnja je odvisna od tipa tal in pH vrednosti.
Jeseni pred vznikom škropimo z odmerkom 2,0 kg/ha. Po vzniku jeseni kot spomladi pa škropimo z odmerkom 1,5 kg/ ha. Ne glede na rok škropljenja, pri predpisanem odmerku, je lahko naslednji posevek katera koli poljščina.
Napredek, ki ga dosežemo pri
uporabi DICURAN FORTE 80 WP je:
— z enim škropljenjem zatremo semenske travne in širokolistne plevele,
—- imamo dovolj časa za izbiro najprimernejšega roka škropljenja,
— pti žitu ne povzroča škode tudi ob uporabi pri temperaturi malo nad nič stopinj Celzija,
— nizek odmerek škropiva na hektar,
— omogoča večje in cenejše pridelke.
S pripravkom DICURAN FORTE 80 WPje bilo v Jugoslaviji v letih 1987 in 1988 opravljenih 47 poskusov. Rezultati poskusov nam potrjujejo izredno učinkovitost pripravka.
Milan Sobočan, dipl.ing.agr.
ALPETOUR
združene delovne organizacije za prevoz, turizem in proizvodnjo, n. sub. o.
SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Remont Kranj ponovno objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji: VI. oz. V. stopnja ekonomske smeri in 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj s področja finančno računovodskih opravil. Poskusno delo 3 mesece.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovski sektor Škofje Loka, Titov trg 4/b. kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
ranča
KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA
SLOVENIJA
Podružnica Jesenice
Odbor za medsebojna razmerja v DO Kovinska oprema Mojstrana objavlja prosta dela in naloge:
VODENJE OBRATA PROIZVODNJE IN VZDRŽEVANJA
Pogoja:
— izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo
— 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delu
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov delovne odranizacije Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana.
Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVČU
od 1. do 31. oktobra 1989
POSEBNA PONUDBA:
izvozna cena
392,- ATS
VELIKA IZBIRA KASETOFONOV IN AVTORADIEV TER ZVOČNIKOV
Vsi, ki boste do 31. 10. 1989 pri blagajni marketa oddali izpolnjen kupon z odgovorom na zastavljeno vprašanje, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo 3. novembra ob 12. uri v marketu.
Nagrade so:
1. radio z dvojnim kasetofonom
2. avtoradio z nočno osvetlitvijo
3. par zvočnikov za avtoradio - 40 vat
4. 10 litrov jedilnega olja
uticah« <$) kupon ŠPAROVEC
Kako se imenuje kraj, v katerem je market ŠPAROVEC?
Ime in priimek in naslov
Franc Puhar - Aci
Kranjske zgodbe
iz tega stoletja
— Leta 1919 —
V BOJ ZA SLOVENSKI KOROTAN
Klicu "V boj za Slovenski Korotan" se je že 5. januarja 1919 odzvalo 10 prostovoljcev. Sli so v spopad v Podrožco. Dne 10. januarja pa so se bivši vojaki, visokošolci in nekateri dijaki zbrali v gostilni pri "Knedelnu" na Gasilskem trgu. Rezultat tega shoda je bil uspešen. Ze naslednji dan je odšlo iz Kranja 48 prostovoljcev v boj za Koroško.
PRVA PROSLAVA V NOVI DRŽAVI
Na občinski seji je župan seznanil odbornike z besedami: "Dne 28. junija 1919 praznujejo Srbi "Vidov dan" kot spomin na bitko na Kosovem polju. Letos prvič praznujemo tudi mi kot svobodni in ujedinjeni z našimi brati ta narodni praznik." To obvestilo je bilo izrečeno na predvečer praznovanja. Kasneje, ko so v Kranju menjali imena ulic in trgov, je mesto dobilo tudi "Kosovsko" ulico!
KONEC VODNJAKA NA GLAVNEM TRGU
Iz zapisnika občinske seje z dne 25. junija 1919. je razvidno, kdo je zahteval, da se vodnjak na glavnem trgu podre. Od občine je to zahtevalo "olepševalno" društvo mesta. Občina je predlog društva odobrila in celo sklenila, da izkopiček za material od vodnjaka porabi društvo samo. Verjetno za nove "olepševalne" podvige v mestu.
MONOPOL Z ELEKTRIKO
Elektrarna Peter Maver je zopet podražila elektriko. Cena je previsoka, občani vseh slojev so ogorčeni. Občina mora prepreči-
ti tako izsiljevanje. Zgraditi je treba še eno elektrarno na Savi pri Majdičevem mlinu.
Zupan je odbornikom razložil, da bi to moral urejati odbor za električno razsvetljavo. Ta odbor, ki šteje 5 članov, pa ne dela, ker sta 2 člana že umrla, tretji pa je v norišnici na Studencu. Maver pa ugaša luči po svoje in nagaja vsem.
PRVA POLICIJSKA URA
Razni razgrajači iz vasi Huje, Klanca in Čirč vsak večer razgrajajo po Kranju pozno v noč. V mestu ni miru. Občina je od okr. glavarstva zahtevala uvedbo policijske ure. To so dosegli in razgrajače ter pretepače iz teh vasi so mestni policaji po 20. uri vsak večer nagnali čez Kokro.
- Leta 1920 -PODELJEVANJE KONCESIJ
Dolenc Edvard prosi za koncesijo za nakup in prodajo jajc. Občina prošnjo zavrača, ker je v Kranju jajc dosti. Ce pa bi Dolenc jajca eksportiral, bi bilo mesto oškodovano.
Podeli se koncesija Avtomobilni prometni družbi iz Ljubljane, da lahko opravlja periodične prevoze ljudi z avtomobili na progi Kranj — Jezersko —- Kaplja.
CERKEV NA SMARJETNI
Odbor za ohranitev stolpa na Smarjetni gori je prosil za pomoč. Ker občina denarja nima, podeli odboru 3 smreke za tramove iz občinskih gozdov na Smarjetni.
REGENT ALEKSANDER PRIDE
Na občinski seji je župan seznanil odbornike s sledečim: "Dne 28. junija 1920 pride na Bled Nj. kraljevska visokost, prestolonaslednik in regent Aleksander. Ustavil se bo v Kranju in je treba pripraviti svečan sprejem. Zato se skliče vsa društva in korporacije v mestu, da se pripravijo na to svečanost.
OD UBOŽNICE DO ŠOLE
Ubožna hiša na Pungartu naj se predela in uredi za dekliško šolo. Potrebne so 3 učilnice, kabinet in konferenčna soba. Prezidavo plača občina, notranjo ureditev pa okrajni šolski svet. Kam bomo potem dali kranjske reveže, se še niso odločili na občini.
- Leta 1921 -NOVI ČASTNI OBČANI
Na seji, dne 9. aprila 1921, so imenovali za častna občana: Polak Ferdinanda, dosedanji predsednik občine. Pire Cirila, novega predsednika občine. Oba za dolgoletno, neumorno delo v prid občine in prebivalcev mesta. (Ze 11. maja so bile volitve novega predsednika).
Na seji, dne 26. avgusta, je bil proglašen za častnega občanu dr. Ivan Tavčar, saj je svojo življenjsko kariero začel kot koncipi' ent v Kranju.
Še ena proglasitev za častnega občana je bila izrečena na seji, dne 15. septembra 1921. Ta častni naslov je dobil Ivan Hribar ob 70-letnici, ker je veliko prispeval za združitev v Jugoslaviji-
KRANJ ZA SRBIJO, NE ZA JUGOSLAVIJO
Na seji občinskega odbora, dne 13. maja 1921 je bila v raz- j pravi tudi peticija za konstituanto, da se sprejme za oficialni naziv naše države ime "JUGOSLAVIJA". S posebej pripravljenim govorom je nastopil odbornik Vinko Marinko. Občinskim odbornikom je predlagal, da naj se država imenuje "SRBIJA". Profc' sor Marinko je bil v svojem govoru tako prepričljiv, da je bil nje' gov predlog sprejet. Trdil je, da ni nič bolj naravnega kot to, & se imenuje država po tistem plemenu, kateremu gre vodilna vl<>' ga v naši Kraljevini. Svoj govor je zaključil z mislijo: "Če ria^ kdo vpraša, kaj smo, naj vsak odgovori — Slovenec sem, a Srbs*! državljan. To sta dva vzroka, da sem lahko ponosen!" Torej naj občina Kranj pošlje na ustavotvorno skupščino predlog, da r>aJ se izbere ime države po najmočnejšem plemenu, ki v njej preb'' \ va, to je Srbija!
Župan Pire je predlog dal na glasovanje in je bilo 17 glasj5* za, 6 glasov pa proti. Ta "zgodovinski" govor je takoj zatem bil celoti objavljen v časopisu "Slovenski narod."
Torek, 3. oktobra 1989
7. STRAN @®iM13Syj©IE):(GLAS
Shranjevanje živil
Živila so žive snovi, ki vdihavajo zrak in izdihavajo ogljikov dioksid ter vodno paro in oddajajo vonjave. Iz okolja sprejemajo vlago in tuje vonjave. Med shranjevanjem zorijo, se starajo in kvarijo.
Zorenje je zaželen pojav. V času zorenja pridobijo živila lepo barvo, prijeten vonj in okus ter postanejo laže prebavljiva (zimsko sadje, siri, suho meso, alkoholne pijače).
Staranje živil (mleka, kruha, moke, jajc) prehaja v kvarjenje. Hranilne snovi začno propadati. Vedeti moramo: vsa živila se v 1 letu postarajo! Notranji (primarni) vzrok kvarjenja je prisotnost vode in encimov, ki spreminjajo hranilne snovi in uničujejo vitamine. Sočna živila se vedno hitreje pokvarijo kot suha. Zunanji (sekundarni) vzroki kvarjenja živil pa so: škodljivi mikroorganizmi (plesni, gnilobne bakterije, kvasovke), neustrezna embalaža in slabe shrambe.
Plesni in gnilobne bakterije napadajo živila v toplih, vlažnih in zatohlih shrambah. Primerna embalaža zavaruje živila pred škodljivimi zunanjimi vplivi, slaba in neustrezna pa jih še sama kvari.
Vseh vrst živil ne moremo enako dobro hraniti v eni sami shrambi. Moka, zdrob, kaše, testenine, fižol, suho sadje, sol, sladkor in tudi med zahtevajo suho, zračno, hladno in temno shrambo. Embalaža mora biti zračna (platnena, papirnata). Sladkor, sol in med pa so higroskopične snovi, ki zahtevajo tako embalažo, da jih varuje pred vlago.
Maščobe se bolje ohranijo v zaprti posodi, ki ne prepušča svetlobe. Svinjsko mast vedno v vodoravni plasti jemljemo iz de-že, da pride čim manj zraka do nje. Steklenico z oljem po vsaki rabi zamašimo in hranimo kot vse ostale maščobe na hladnem, snažnem, temnem in zračnem mestu.
Jušna zelenjava
1 kg korenja, 1 kg peteršilja, 1 kg čebule, 1 kg paradižnikov, 1 velik por, 1 velika zelena, 60 dag soli.
Vse naštete sestavine dobro operemo, osušimo, zmeljemo na mesoreznici in zmešamo s soljo. Ko se masa razsoli, jo naložimo v kozarce, dobro stlačimo in zavežemo.
Dišavne rastline za zimo
Naberemo mlado zelenje raznih dišavnic, kot so meta, kre-buljica, majaron in koper. Zrežemo na mesoreznici. Na 1 kg dišavnic dodamo 15 dag soli in dobro premešamo. Nasujemo v majhne kozarce, dobro stlačimo, da iztisnemo zrak in zavežemo.
Vedeti pa moramo, da zaradi obilice soli v jušni zelenjavi ali dišavnicah, ki jih dodajamo jedem, jedi manj solimo.
Pripravimo se na zimo
Kisanje zelja
Trde, obeljene zrele, uležane, a ne razpokane glave zelja očistimo, razpolovimo, izrežemo kocen in naribamo. Primešamo sol (1 1/2 dag soli na 1 kg zelja) in ga prav na trdo stlačimo v posodo (škaf, kad, stekleni kozarec s širokim vratom), vmes dodajamo začimbe: kumino, cel poper, lovor, hren. Posebno močno potlačimo zelje ob robu posode, ker se tu rado dviga in kvari. Dobro stlačeno zelje prekrijemo z nekaj celimi zeljnimi listi in še z belim prtom, ožetim v slanici. Nanj položimo pokrov in ga obtežimo. Sok, ki se je sprostil ob tlačenju zelja, mora prekriti prt vsaj za 2 prsta. Če je soka preveč, ga odvzamemo, če ga je premalo, prilije-mo solnico. Zelje naj se kisa počasi (2 do 5 tednov) pri temperaturi 14 do 18 stopinj C. Koje zelje skisano, ga prenesemo v hladnejši prostor, kjer ga redno čistimo. Manjše količine pa lahko prekuhamo in vročega polnimo v kozarce z alupo pokrovčki.
Morda vas zanima Paprika
Paprika je kot "španski poper" prišla v Evropo v 15. stoletju ter se udomačila tudi v Afriki in Turčiji. Okrog leta 1700 je prišla na Ogrsko, kjer je dobila ime "turški poper". Šele pozneje je dobila ogrsko in mednarodno ime paprika.
Sčasoma je paprika postala nekakšen ogrski monopol in dosegla skoraj svetovni sloves, ko se je ogrskemu učenjaku Szent-Gyorgyiju, direktorju medicinskokemičnega univerzitetnega inštituta v Szegedu, posrečilo v plodovih paprike dokazati vitamin C. Pred tem odkritjem so bile limone in pomaranče na vrhu lestvice rastlin, bogatih z vitaminom C. V papriki ga je 4 do 6-krat več. Takšno bogastvo vitaminov in rastlinskih snovi pa nas ne sme zapeljati tako daleč, da bi jo obilno dodajali jedem ali pa z njo na debelo posipali z maslom ali sirom namazan kruh ali slanino. Začinjanje s papriko pri jedi je treba zavrniti. To pekočo, tek zbujajočo začimbo je treba uporabljati le včasih, pa še takrat previdno. Zloraba paprike, kakor smo ji pogosto priče, ima hude posledice, ki zahtevajo dolgotrajno in težavno zdravljenje: preveč želodčne kisline, zaprtje. Tudi boleča razdraženost in vnetja ledvic utegnejo biti posledica pretiranega uživanja paprike.
Vendar je zdravilnost pri zmernem uživanju očitna. Zanimiva je medicinska ugotovitev, da se je zdravljenje s papriko zelo dobro obneslo pri odvajanju alkoholikov in uživalcev opija. Sladke sorte paprike, bodisi da so zelene ali zrele, lahko dodajamo solatam v zmernih količinah in s tem dopolnimo prehrano s C vitaminom.
Okrasni vbodi
Okrasni vbodi so vsestransko uporabni. Štejemo jih med pisane vezenine. Šivamo jih z eno, dvema ali več barvami. Pri izbiri vezilne niti se odločamo po blagu, na katerega bomo ve-zli. Pri perilnih predmetih vzamemo bombažno ali laneno prejico, pri volnenem blagu ali svili, ki ju ne peremo, pa volno ali svilo.
Razlikujemo okrasne vbode, ki so izpeljani iz raznih osnov: iz prednjega, poševnega, zan-čnega, verižnega in križnega vboda. Vse naštete vbode lahko med seboj kombiniramo in ustvarjamo nove vzorce po lastnih zamislih. S pisanimi okrasnimi vbodi krasimo otroške obleke, bluze, angleške namizne garniture, razne prtiče itd.
Okrasne vbode vseh vrst najlažje vezemo na tkanino, pri kateri lahko štejemo nitke. Pri gostejših in tanjših tkaninah si napravimo s svinčnikom točke v enakomernih razdaljah, kot zahteva vzorec. Pomagamo pa si tudi tako, da na tkanino pri-šijemo oziroma naudarimo tako tkanino, pri kateri lahko štejemo nitke in delamo po njej.
Naredimo si same
Preproste vezenine (1) Resnično bi zelo radi ustregli nekaterim bralkam in jim na tejle naši strani pomagali z nasveti za šivanje oblačil, vendar vedno znova ugotavljamo, da je za takšne stvari ta prostor premajhen. Lotimo se zato česa manjšega. Predlagam vezenine. Ne le, da so spet modne, prav je, da jih poznamo, da jih znamo uporabljati. Takšno znanje vedno pride prav.
Izmed množice vezenin bomo izbrali le tiste, ki ne terjajo niti preveč časa niti obsežnega znanja. Opisali bomo take vezilne vbode, ki jh lahko uporabimo za drobne okraske na predmetih, ki bi sicer učinkovali dolgočasno. Razen tega naj nam bo ustvarjanje te vrste v zabavo in razvedrilo.
Na splošno delimo vezenine na bele in pisane. Pri zaporedju opisov bomo prehajali od najlažjih do zahtevnejših.
Naj za začetek povemo, da pri nobeni vrsti vezenja ne delamo vozlov niti v začetku niti na koncu, temveč nit nevidno zašije-mo. Vsaka vezenina mora biti tudi na narobni strani čedna.
Vbadamo skozi luknjice zgornje tkanine in pri tem pazimo, da nikjer ne prebodemo nitk. ker te po končanem delu izpulimo. Ker delamo okrasne vbode največkrat v progah, je zgornji pripomoček zelo dober.
Kadar vezemo neposredno na blago, pri katerem lahko štejemo niti, uporabimo primerno debelo, srednje dolgo ši-vanko z dolgim ušesom in topo konico, drugače pa uporabljamo enake šivanke s šilasto konico. Ostali pribor je tak kot pri ročnem šivanju. Vedno uporabljamo tudi naprstnik.
ureja DANICA DOLENC
HOROSKOP ^_r.
Ljudje tehtnice (22. 9. - 22.10.)
Za ljudi, rojene v znamenju tehtnice, je značilna gibka, ne Preveč široka postava. Podolgovata glava, skladen, dober profil. Dobri in pravilni zobje, lepo oblikovana usta. Brada ne izstopa Preveč, velike, bleščeče oči, miren, odkrit pogled. Lepo oblikovane roke. Hoja zelo ritmična.
Za bolezen so najobčutljivejši deli njihovega telesa ledvice m mehur. V splošnem so izrazito zdravi, ne prenesejo pa preveč tekočine.
Prihodnjič: kakšne so "tehtnice" v ljubezenski in zakonski zvezi.
Pogovor z zdravnikom po telefonu
I Vsak najstnik ima kopico problemov. Tudi jaz nisem brez n..Mh. V sobi sem poskakovala po ritmu glasbe, ki mi je kratkoćama popoldne. "Dober dan vsem poslušalcem Vala 202!" me je sredi poskakovanja zmotil ženski glas. "Vse, ki imate probleme, P.a nimate poguma, da bi o njih pisali, vas vabimo, da se pogovore z doktorjem Lotričem!"
Enkratna priložnost, sem pomislila. Zavrtela sem telefonsko stevilko. Strah in neprijeten občutek sta me razjedala. Slišala sem samo bitje svojega srca. Hudiča, zvezo sem dobila! Moj bog, kaj takega! "Dober dan! Tu Val 202!" "Dober dan. Pri telefonu Aja s ^uJa. Stara sem štirinajst let." To je bilo vse, kar sem v tistem hi-Pu spravila iz sebe. "Zivjo, Aja. Tu doktor Lotrič, govorila bi o
v°jih oziroma najstniških problemih." "Mojih problemov je več,
oda začnimo pri prvem. To je mastna, aknasta koža. Že z več
remami sem se mazala, pa nič ne pomaga. Prosim, svetujte mi, . aJ naj naredim!" "To je res problem večine mladostnikov. Zato V ^rav' da s' se opogumila in pričela pogovor o tem. Svetujem
am sonce, vodo, svež zrak, brez vsakršnih krem, predvsem pa srez skladkarij in stiskanja aken!" "Najlepša hvala." Počasi sem
Pustila slušalko in odplesala v svojo sobo. jI v Se vedno sem najstnica, toda z enim problemom manj.
rsa Domajnko, 7. a r. OŠ bratstvo in enotnost Kranj
"Ze v letošnjem šolskem 'etu nam je uspelo pripravi-[l pisne izdelke, čeprav smo sele v prvem razredu. Naslonili smo se na Muco Copatarico in ji spremenili konec."
To je med drugim zapisala razredničarka Marjeta Lapanja iz OŠ Josipa oroza.jjta v predosljah in Priložila za dokaz nekaj sPisov. Oglejmo si enega!
OTROCI SO NAŠLI MAČJI DOM POD DRE V L SOM. TO
SPLOH NI BIL MUCiNJ.
BREZ COPAT SO TEKLI DOMOV IN REKLI, DA COPATAR/CE SPLOH ML
JANiA 1-/?.
Dolžanova soteska
V petek smo imeli naravoslovni dan. Ogledovali smo si naravno nahajališče mineralov in fosilov v Dolžanovi soteski nad Tržičem.
V šoli smo se zmenili, da se na pot lahko odpravimo peš ali s kolesi. Meni se je med počitnicami pokvarilo kolo, zato ni bilo vprašanja, kako do Dolžanove soteske. Peš, seveda! Skupaj s še nekaj učenci smo počasi krenili proti cilju. Pot se nam je vlekla, če pa ne bi klepetali in se po svoje zabavali, bi bila še daljša.
Na cilju so nas čakali kolesarji. Malo smo si odpočili, nato pa si začeli ogledovati začrtano pot, od točke do točke. Vseh točk je bilo kar petindvajset.
Razlaga se mi je zdela zelo zanimiva. Delali smo tudi preskuse topljivosti apnenca s kislino.
Pot nazaj v dolino je bila še bolj naporna. Sošolcu Alešu se je pokvarilo kolo. Medtem ko so se najini sošolci smeje odpeljali, sva morala midva kolo vsak z ene strani dvigniti in po zadnjem kolesu spraviti v dolino, kajti prednje kolo je bilo blokirano. V Tržiču je Aleš peljal kolo kar k očetu v službo, da ga je po službi z avtom pripeljal domov, sama pa sva počakala na avtobus za Zvirče. Lep, zanimiv pa tudi naporen je bil ta naravoslovni dan.
Janez Šlibar, 6. d r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Bili smo v knjižnici
Tovarišica nas je danes peljala na ogled Pionirske knjižnice. Videli smo veliko knjig. Bile so lepo zložene na policah. Knjižničar nam je povedal, kako so knjige pravilno razvrščene. Predno smo končali ogled, si je lahko vsak sposodil knjigo, ki mu je bila všeč. Na knjige moramo lepo paziti. Ingrid Ajdovec, 2. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur
Moje okno v svet
(Kjer smo čutili, da uživamo v svojem ustvarjanju in razmišljanju)
Takrat sem bil še majhen deček. Ne spominjam se, koliko sem bil star, vem pa, da sem obiskoval vrtec. Tam smo se pogovarjali, se igrali in risali. Zelo rad sem risal.
Moja mama je to vedela, zato mi je za rojstni dan kupila slikanico. Bil sem presrečen. Ta slikanica mi je zelo veliko pomenila. Pazil sem nanjo, kot da je stkana iz zlata. Sčasoma mi je slikanica še bolj prirasla k srcu in za nobeno stvar na svetu je ne bi zamenjal. Kadar sem jo prebiral, se je pred mano odprl nov svet, svet čudovitih barv in raznih pravljičnih bitij, od palčkov do zmajev, ki jih je pričarala moja bujna domišljija. Slikanica mi je pomenila okno v svet. Pogosto sem vanjo risal fantastična bitja, ki sem jih videl v risankah.
Čas pa teče in tudi jaz nisem več majhen deček. Na to dobro, staro slikanico pa sem že skoraj čisto pozabil in nihče ne ve, kje je sedaj.
Zoran Čavlovič, 6. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Hay!
Poglejmo, kaj se dogaja med znanimi zvezdami.
MATTHEVV BRODERICK (FER-RIS BUELLERS DAY OFF) in JEN-NIFER GREY (DIRTV DANCING) sta se po kratkih avanturah spet znašla skupaj. Fotografi so ju ujeli, ko sta odhajala iz nočnega bara v Greenvvich Vil-lage v New Yorku.
PATRICK SWAYZE in DEMI MOORE (ABOUT LAST NIGHT) sta posnela nov film z naslovom GHOSTS (Duhovi), v katerem sta odigrala veliko vročih ljubezenskih scen. Ob snemanju ju je iz ozadja opazoval tudi BRUCE VVILLIS alias DAVID ADDISON, ki je "pazil" na zapeljivega Patricka.
Nemška pevka SANDRA (na sliki) je pred kratkim navduševala množico sovjetskih oboževalcev na koncertu v moskovski dvorani Olympski hali. Sandrin nastop je trajal 75 minut. Prodali so 27 tisoč vstopnic.
KYLIE MINOGUE se bo z "novopečeno" skupino BIG EUN oktobra odpravila na turnejo po Veliki Britaniji.
DAVID HASSELHOFF je posnel novo pesem z naslovom FLYING ON THE VVINGS OF TENDERNESS.
Po nekajletnem premoru se je "prebudil" angleški duo TE-ARS FOR FEARS. Roland in Curt sta posnela novo uspešnico SO-VVING THE SEEDS OF LOVE.
25. avgusta je SIMON LE BON postal oče hčerki AMBFR ROSE.
Zdaj po poglejmo še po svetovnih lestvicah. V Nemčiji vodi JIOVE BUNNY & THE MASTERMIXER s skladbo SVVING THE MOOD, sledita mu skupina KAOMA s skladbo LAMBADA in LFL LOLJIS s skladbo FRENCH KISS. V Veliki Britaniji vodi skupina BLACK BOX s pesmico RIGHT ON TIME, za petami ji je JASON DONOVAN s skladbo EVERY DAY, sledi pa mu RIC-HARD MARX z uspešnico RIGHT HERE VVAIT1NG. V ZDA vodi pevka GLORIA ESTEFAN s skladbo DON'T VVANNA LOSE YOU, sledita pa ji duo MILLI VANILLI z novo uspešnico GIRL VM GONNA MISS YOU in NVARRANT s skladbo HEAVEN.
Klepetači
Slavni smo 4. a, vedno rad klepeta. Klepeta zdaj Neža, Tina, tovarišica se sprašuje: "Kakšna zdaj je to mladina?"
4. a pa še naprej klepeta
in tovarišici miru ne da.
Tovarišica misli,
da 4. a samo klepetati zna.
4. a pa se ne vda
in dokaže, da tudi poslušati
zna.
Tina, Jure, Neža, dopisniški krožek OŠ Ivana Groharja Škojja Loka
Pogovori prometnih strokovnjakov z obeh strani Karavank
Železnica se mora modernizirati, ceste pa hitreje graditi
Ljubljana, 2. oktobra - Na pogovoru delegacije deželne vlade Koroške, ki jo je vodil deželni svetnik Jonami Kamsbacher in delegacije Slovenije pod vostvom republiškega predsednika za promet in zveze Milana Jelenca, so največ pozornosti namenili sodelovanju med Koroško in Slovenijo na področju prometa in zvez. Tako so izmenjali svoja stališča o možnosti za povečanje avstrijskega tranzitnega prometa preko naših luk, o preusmerjanju tovora s cest na železnico, o izgradnji predora pod Karavankami in izgradnji transjugoslovanske avtoceste.
Slovenske železnice so dolgo opozarjale na neenakopravni položaj, saj so bile cene železniških prevozov pod državnim nadzorom, niso pokrivale niti stroškov poslovanja, za razvoj pa sploh ni bilo denarja. Bile bi pravzaprav v enakem položaju kot železnice v svetu, če ne bi bilo pomembne razlike: bogatejše države so sposobne izdatneje financirati razvoj državnih železnic. Slovensko gospodarstvo je za enostavno reprodukcijo železnic združevalo kar do 40 odstotkov celotnega prihodka, ki so ga železnice ustvarjale s poslovanjem, vendar premalo za hitrejšo modernizacijo in razvoj železniškega gospodarstva. Zdaj je nekoliko bolje: cene prevozov se prosto oblikujejo, država pa je obljubila, da bo pomagala pri stroških infrastrukture.
Poleg že odobrenega posojila evropske investicijske banke, bodo slovenske železnice v naslednjih tednih podpisale pogodbo z mednarodno banko za obnovo in razvoj za 32 milijonov dolarjev posojila za modernizacijo. Skupaj bo tako posojil za 50 milijonov dolarjev in ker mora železnica sama zagotoviti približno enak delež, pomeni, da bo do konca leta 1991 investiranih v slovenske železnice 100 milijonov dolarjev. Kam? Največ denarja bodo porabili za železniško progo Jesenice - Ljubljana - Zagreb, za gradnjo drugega tira železniške proge in modernizacijo postaj. Z investicijo v drugi tir Ljubljana -Jesenice se bodo zmogljivosti prevozov povečale za 2,6 milijo-
vozil dnevno po koroških avtocestah! Zato je javnost vedno bolj nezadovoljna, akcija zelenih pod parolo NOČEMO BITI IZPUŠNA CEV EVROPE pa silno odmevna. Ob gradnji karavanškega predora na Koroškem še bolj protestirajo, saj bo prometa še več in je zato vzporedno treba zgraditi železniško povezavo, s kombinirano možnostjo prevoza.
Na Koroškem zato pospešeno gradijo blagovne terminale. Letos 10. oktobra bodo odprli veliko postajo pri Beljaku, maja 1990 bodo odprli velik belja-ški kolodvor, v gradnji je center za pretovarjanje, do Udin grade dvotirno progo, ki bo zgrajena leta 1992, vzporedno s Tursko avtocesto bodo zgradili odsek Beljak - Salzburg. Od Beljaka do naše meje bodo zgradili dvotirno železnico. Vse pa se bo zaustavilo, če je tudi od naše meje naprej ne bo.
Poostren nadzor na mejah
Obe strani sta se zavzeli, da bi ob izgradnji karavanškega predora morali prepovedati prevoz tovornjakov preko Ljubelja, kjer je danes dnevno do 100 tovornjakov. Pričakujejo, da se bodo tovornjaki sami odločali za predor, saj so strokovnjaki izračunali, da bo vozilo skozi predor prihranilo do 50 odstotkov. Po odloku koroške vlade bodo v prihodnje poostrili nadzor nad tehničnim stanjem vozil na njihovih mejah, še posebej tistih, ki preva-
Minuli petek sta se v Ljubljani na delovnem pogovoru srečali delegaciji deželne vlade Koroške, ki jo je vodil deželni svetnik Johann Ramsbacher in delegacija Slovenije, ki jo je vodil predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Milan Jelene. - Foto: Gorazd Šinik
na ton tovora in počasi začela uresničevati prizadevanja, da se bo čimveč cestnega tovora preusmerilo na železnico.
Nočemo postati izpušna cev Evrope!
Na avstrijski strani je pritisk, da večino tovora prevzame železnica, še večji. I. decembra bo začel veljati zakon, po katerem bodo prepovedane vožnje tovornjakov nosilnosti 7 in pol ton v nočnem času. zanje pa je V smeri Ljubelja in Beljaka premalo parkirnih prostorov. Danes avstrijske železnice prevzemajo komaj 30 odstotkov tovora, vse ostalo je na cesti. A to bi še nekako prenesli, ko ne bi bil izredno močan promet z osebnimi avtomobili - 40.000
žajo nevarne snovi. Zato so poudarili, da bi tudi v Sloveniji morali poostriti nadzor in se zavzeti za zelene tovornjake ter za osebna vozila s katalizatorji. Odpor proti cestnemu prometu je postal tako zelo močan, da se bo železnica morala hitreje modernizirati, uveljaviti prednosti kombiniranih in posebnih prevozov ter poskrbeti za kvalitetnejši potniški promet in hitrejšo prepustnost na železnici. Zato se bodo kmalu spet sestali in pogovorili o konkretnih ukrepih, predvsem prevozu nevarnih snovi.
Slovenska vlada vztraja: avtocesta mimo Jesenic leta 1991
Tako, kot je za naše sosede pomembna železniška prepust-
nost na naših mejah, tako jih zanima tudi izgradnja hitrih cest. Po informaciji inženirja Skulja na naši strani predora zaključujejo z izdelavo talnega oboka, grade betonski obok, dela potekajo v roku. Zaključena je licitacija za elektroinstalaci-je, razpisana so dela za instalacije in razsvetljavo. Na mejnem platoju so v gradnji objekti mejne kontorle, dokončano je nasi-pavanje platoja, zgrajen most čez Savo. Zaključena je licitacija za gradnjo platoja in ceste do šestega kilometra: dela bodo v soglasju z evropsko banko oddana v naslednjih dneh.
Na vseh nezgrajenih odsekih avtoceste predor - Ljubljana -Zagreb poteka projektiranje, v postopku licitacije pa sta dva odseka: južno od Ljubljane in od kilometra 6 do Vrbe, obvoznica mimo Jesenic v dolžini 13 kilometrov. V kratkem pričakujejo ponudbe pred nekaj dnevi zaključene licitacije za največji objekt na trasi, za most čez Savo. Most bodo začeli graditi oktobra.
Delegacijo Koroške je seveda najbolj zanimalo, kako realni so ti gradbeni roki, da ne bi prišlo na južni strani Karavank do zastojev. Dobili so odgovor, da pri gradnji jeseniške obvoznice po zagotovilu slovenske vlade ne sme priti do nobenih zamikov in da bo zanesljivo junija 1991 po njej potekal promet!
Kritična koroška javnost
V Sloveniji se je namreč izboljšal sistem financiranja cest, saj se je povečal delež za ceste od prodaje naftnih derivatov. Julija prihodnje leto bo ta delež od končne cene derivatov od sedanjih 17 odstotkov že 34 odstotkov. Tako bo cestno gospodarstvo bolj kreditno sposobno in bo lahko najemalo kredite evropske investicijske banke. Vsebolj se odločamo tudi za koncesije in skupna vlaganja za gradnjo cest (avtocesta Šentilj - Zagreb, osimske ceste). V Sloveniji naj bi bili tako v naslednjih dvanajstih letih sposobni zgraditi cestno omrežje v dolžini 250 kilometrov. Predstavniki koroške delegacije so poudarili pomen avtoceste Dunaj - Celovec, ki računa tudi na povezavo z Madžarsko leta 1995 in 1996. Rokov izgradnje predora pod Karavankami pa se tudi poskušajo držati, čeprav niso brez težav: na sosednjem Koroškem je med prebivalci naselja blizu Beljaka prišlo do ostrih protestov zaradi povečanega cestnega prometa skozi predor. Upajo, da protesti gradnje ne bodo podaljševali. Pri nas. so dejali, denar ni problem, problem so kritični državljani.
Pogovori med slovensko in koroško delegacijo so potekali v prijateljskem sosedskem dogovarjanju, z željo, da bi skupno in v vsesplošno dobro reševali številne prometne probleme, ki jih je tudi zaradi osveščene javnosti na obeh straneh kar precej. Pogovori se bodo nadaljevali, zaključke takih srečanj pa bodo posredovali tudi delovni skupini, ki se v okviru Alpe - Jadrana ukvarja s problematiko prometa in zvez.
D. Sedej
Ema Pevc, ravnateljica škofjeloške delavske univerze
Prisluhniti potrebam časa
Škofja Loka, 2. oktobra - Zakon o usmerjenem izobraževanju je pred desetletjem delavskim univerzam krepko spodnesel noge, ko je programe za pridobitev izobrazbe odraslih prenesel v (nepripravljene) redne šole. Kmalu je sledil še drug močan udarec; usihati je začelo družbenopolitično izobraževanje. V spremenjenih razmerah so se delavske univerze zelo različno znašle, nekatere se vse do danes niso uspele pobrati. Škofjeloška delavska univerza sodi med najvitalnejše v Sloveniji. Skrivnost njihovega uspeha je po besedah ravnateljice Eme Pevc sila preprosta; predvsem posluh za potrebe časa, * katerem je znanje tržno blago.
Letos popravljeni zakon o usmerjenem izobraževanju med drugim spet vrača delavskim univerzam pravico do programov za pridobitev izobrazbe. Očitno se v rednih šolah kot an-dragogi niso posebno izkazali?
»Odrasli so bili desetletja navajeni prihajat po znanje v delavsko univerzo, navajeni so bili naših metod dela, ki se precej razlikujejo od šolskih. Podatki zadnjih let kažejo dokajš-nje nazadovanje v izobraževanju odraslih za pridobitev izobrazbe, ki je lahko tudi delna posledica tega prenosa. Vsekakor pa je vračanje na staro za nas velik plus. Prej si je morala delavska univerza vsak program za pridobitev izobrazbe posebej izposlovati od redne šole, poslej bo dovolj le ugotoviti potrebe, program verificirati in uresničiti.«
Morda v tem sklopu načrtujete kakšno novost, posebnost?
»Uvajamo program za tretjo stopnjo (magisterij) v izbirnih predmetih kadrovske smeri FSPN. Veliko razmišljamo tudi o programih prekvalifikacij delavcev, ki se bodo pokazali kot presežki zaposlenih. Z nekaterimi podjetji, kjer groze tovrstne težave, smo se že povezali.«
Program osnovne šole je stalnica delavskih univerz, tudi edini program, za katerega dobivate polno pokritje iz izobraževalne skupnosti.
»Tako je, sicer smo pravo podjetje, prepuščeno vsem dobrim in slabim stranem trga. V škofjeloški občini je približno osem tisoč odraslih (slaba četrtina vseh prebivalcev), ki niso uspešno končali osnovne šole. To je ogromna številka, med njimi je tudi veliko mladih, do katerih je potreben posebno tankočuten pristop.«
Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje je drug zajeten sklop dela vaše delavske univerze. Sem štejete računalniško usposabljanje, usposabljanje delovodij, viličaristov, tečaje za ži-čničarje, varstvo pri delu, higienski minimum, požarno varnost, organizirate pa tudi različne posebne tečaje po naročilu. Zadnje čase se "spopadate" tudi s podjetništvom.
»Na novo uvajamo več programov s področja podjetniške miselnosti, pri čemer sodelujemo z visokošolskimi institucijami. Ne gre za kakšno konkurenco Brdu, s katerim smo tudi pripravljeni sodelovati, zavedamo pa se velike nepotešene sle naših gospodarstvenikov po tovrstnih znanjih.«
Posebno razvejano poglavje v vašem delu so tuji jeziki. Programe imate za predšolske otroke, učence in študente pa za odrasle tja do 99. leta, kot sami pravite. Slovenci smo vse prej kot poligloti, kaj menite?
»Opažam, da jih je vse več, ki hočejo dokazati nasprotno. Zanimanje za tečaje tujih jezikov narašča. V šolah tega očitno manjka, čeprav so metode pouka že boljše, sodobnejše kot pred leti. Vrzeli še zlasti čutijo bolj nadarjeni učenci. Njim. slovenskim srednješolcem, smo letos namenili tudi novost, poletno šolo tujega jezika, ki je izjemno uspela. V ponudbi za odrasle med drugim razvijamo tečaje po posebnih poklicnih skupinah ljudi (poslovneži) in panogah.«
Poldrugo leto vodite v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije usposabljanje kadrovskih delavcev, ki se ga je doslej udeležilo 364 slušateljev iz vse Slovenije. Na to temo pripravljate tudi različne posvete oziroma študijske dneve. Torej so se v podjetjih vendarle začeli zavedati velikega pomena kadrovskega področja?
»Res je bila kadrovska funkcija dolgo zanemarjena, bila je samo servis, ki je moral na ukaz nekega vodje preskrbeti toliko in toliko delavcev, ni pa imela razvojnega pomena. Povsod v razvitem svetu vodilni kadrovski delavec sodeluje z najvišjo vodilno ekipo v podjetju, oblikuje strategijo in razvoj kadrov, se odziva na spremembe v gospodarjenju. To praznino skuša v Sloveniji zapolniti naš programom in, kot kažejo številke, nam kar lepo uspeva. Opažamo tudi napredek v izobrazbeni strukturi kadrovikov, ki pa so dokaj različnih poklicev, od pravnikov do učiteljev in so jim zato določena znanja še toliko bolj potrebna. Trenutno so zanje najbolj "vroča" tema delovna razmerja, sicer pa zelo poudarjamo ustvarjalnost, spremenjeno filozofijo v kadrovski funkciji.«
Začeli ste tudi z mednarodnim sodelovanjem. Kako?
»Povezali smo se z Uranio na Dunaju, ki je nekaj podobnega kot Cankarjev dom, in z ljudsko univerzo v Reutlinge-nu. Zanima nas, kaj delajo oni in poskušamo s prvimi izmenjavami.«
In kaj se dogaja v Avstriji in Nemčiji?
»Ljudske univerze v tujini, kjer so več ali manj že presegli potrebe po pridobitvi izobrazbe, se zelo usmerjajo v programe za večjo kvaliteto življenja, ki se, moram reči, tudi pri nas kar lepo uveljavljajo. Sem sodijo številna vzgojna predavanja za mladino, starše in prosvetne delavce, tu so programi s področja kulture, umetnosti, zdravega načina življenja, kot joga ali zdravilne rastline, tu so tudi razni hobi tečaji kot tečaj šivanja, kuhanja (tudi za moške!), ročnih del.«
V katero smer, mislite, se bo predvsem razvijala škofjeloška delavska univerza?
»Razvoj naj bi šel v tistih programih na področju različnih strok, ki bodo ujeli aktualnost trenutka, ki bodo vzgajali za naprej (ne za nazaj) tako v stroki kot kvaliteti življenja. Pomeni, da bo na področju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja potrebno raz-
vijati predvsem podjetniško fi; lozofijo, da bo treba ponuditi še več različnega usposabljanja v tujih jezikih, perspektive ima kadrovsko področje, ki se vse bolj uveljavlja, nikakor pa ne smemo zanemariti tudi programov za pridobitev izobrazbe, zlasti ne nove oblike oziroma šole, ki jih v občini ni, po drugi strani pa pomagati podjetjem s preveč zaposlenimi s programi prekvalifikacij, dokvalifikacij in podobno.«
Vaš kolektiv je maloštevilen redno zaposlenih je le pet organizatorjev izobraževanja. Kako uspevate opraviti tolikšno delo?
»Imamo približno 200 zunanjih sodelavcev iz različnih visokošolskih organizacij, inštitutov pa tudi iz gospodarstva. Za predavateljske teame je pač treba skrbeti, jih negovati. Razmišljamo, da bi oblikovali posebne aktive, na primer, sodelavcev za osnovno šolo, za tuje jezike, v katerih bi se tudi prek nas lahko strokovno razvijali"
Sami ugotavljate, da ste veli' ko bolj podjetje kot družbena dejavnost, vsaj kar zadeva financiranje.
»V zvezi delavskih univerz Slovenije si zelo prizadevamo, da bi tudi izobraževanje odra; slih prišlo v bodoči nacionalni program, saj se bojimo, da naši "učenci" polnih stroškov ne bodo prenesli in bo izobraževanje nazadovalo.«
O delu vaše delavske univerze sva povedali same lepe reči. Obstaja tudi senčna plat?
»Seveda so tudi drobne težave, ki izvirajo predvsem iz naše preobremenjenosti. Sicer pa Je naše delo skupno, teamsko, nikogar v teamu ne podcenjujemo, vsaka ideja je dobrodošla (marsikatera "neumna" seje izkazala kot zelo posrečena). v'se ideje pretresemo, selekcionira; mo, se opredelimo za tiste, ki so uresničljive, nove, drugačne' Vzdušje je sproščeno, ustvarjal' no, brez zadrtosti in strahu pred represijo. Temu primerni so potem tudi rezultati.«
H. Jelovča« Slika G. Šini"
I Verjetno še ne veste:
DUTMREE
Mednarodno podjetje
SLOVENUALES TRGOVINA
na Gorenjskem sejmu v Kranju
ima bogato ponudbo in konkurenčne cene
Odprto:
pon.
tel. 28-284
pet. sob.
12-19 8-12
Torek, 3. oktobra 1989
Alpetourova agencija drami Tržičane
9. STRAN
©I^UGLAS
Marljivi kriški planinci
Se neodkrita Slovenija     V postojankah ne manjka dela
Franci Dolhar: "Osemdeset odstotkov izletov organiziramo po Sloveniji. Domači izletniki vse
Tržič, septembra - Za Tržičane pravijo, da so veseli, razpoloženi ljudje, zaljubljeni v svoje hribe, toda, odkar se je v prenovljeni Lavičkovi vili naselil Alpetour s svojo turistično agencijo, ki je dobil prostore zraven Turističnega društva Tržič in stalne razstave mineralov in fosilov, so prepoznani tudi za ljudi, ki radi potujejo, spoznavajo kraje in ljudi, še posebej Slovenijo. Tudi če bi ne hoteli, je mali ekran pred nekdanjo Lavičkovo lekarno tako silno vabil na pot: na Brione, v Prekmurje, v Padovo, v Planico, v dolino Soče, in če hočete tudi pozimi na drsanje na Bled ali zadnjič v nedeljo na letalski miting na Br-nike...
"Ko smo lansko jesen tule odprli našo agencijo, verjeti nismo mogli, kakšno zanimanje za izlete je med Tržičani," pripoveduje Franci Dolhar. samostojni komercialist pri Alpetou-rovem tozdu Potniški promet Kranj. "Našlo se je toliko preprostih ljudi, ki niso še nikoli nikamor dlje šli, in ki so postali naši stalni popotniki. Rekordno število izletnikov smo do danes prepeljali v Rabac, samo za prvomajske praznike več kot 300. Redno so organizirani izleti na Koroško, po raznih toplicah, po Jadranski obali vse do Dubrovnika. Veliko zanimanja pa je tudi za tujino, posebno za Španijo."
Čemu pripisujejo v tržiški Alpetourovi poslovalnici tolikšen odziv? Menda je največ ljudi pritegnila prav televizija, ki so jo postavili kar ven, k vratom, da so si mimoidoči in vsi Usti, ki so dobili prostor pri mizicah na mali terasi pred lokalom, lahko ogledali najnovejše yideo posnetke z Alpetourovih •zletov. Precej od njih jih je Posnel kar Franci sam, jim dodal znani Alpetourov avizo in ze so tu prisrčni kratki filmi, ob katerih se nehote zamisliš in te z vso silo potegnejo za seboj, 'elja po popotovanju je tu. Pa 'udi stojnice s programi za izlete postavljene na prosto, naredijo svoje.
"Saj dobro skrbimo za ves Propagandni material, in dostikrat slišim, da tako založeni še Pri osrednjih turističnih hišah niso, kot pri nas, toda največ je vredno, da lahko ljudem pokažeš pot vnaprej. Prospekt je danes premalo. Film pritegne! In Tržičani so resnično imeli priložnost videti marsikaj lepega ,n vabljivega. Tudi zdaj, ko smo televizor že pospravili no-!er, si lahko ogledajo, kar želi-J°- Zavrtimo jim, kar smo pos-neli sami, imamo pa na voljo tudi odličen video film o Slove-n'ii. ki ga je pripravila Gospo-
darska zbornica Slovenije. Te kasete si obiskovalci pri nas lahko tudi kupijo. Posebno tujci se zelo zanimajo zanjo. Zares je dobro posneta in prikaže prav vse slovenske znamenitosti v kratkem. Poleg tega je Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije izdal vrsto brošur o zanimivostih in znamenitostih Slovenije. Nekaterim so dodane še kasete, da tekste lahko tudi poslušajo. Tudi vse planinske karte se dobe pri nas. Skratka, gledamo, da lahko ljudi vsestransko informiramo. Nudimo pa tudi celoten turistični servis: prodajamo vozovnice, tudi za šolarje, urejujemo aranžmaje za naročene izlete in podobno.
Žal pa ima Tržič eno hudo hibo: slabe telefonske zveze. Kolikokrat se zgodi, da po celo uro vrtiš telefon v Kranj ali Ljubljano, da bi rezerviral vozovnico. Najbolj nerodno je, če se komu mudi, pa ga moraš za ta čas poslati po opravkih v mesto. In ne moremo priključiti  računalnikov, ker ni iinij.
bolj spoznavajo, da je toliko Slovenije ostalo še neodkrite." -Foto: D. Dolenc
Imamo pet telefonskih linij in še telefa.\ po vrhu, pa smo vseeno kot odrezani od sveta. Vendar, besedice "ne" pri nas ne poznamo. Naredimo vse, da naročeno uresničimo."
In kam vabi Alpetour Tržičane te dni? Ze sprejema prijave za Oktoberfest v Muenchnu, pripravlja izlete za tržiške gozdarje, ki si žele doživeti Logarsko dolino, za delavce zdravstvenega doma pa malo popotovanje čez Vršič in ob Soči v Vipavo. Kot ugotavlja Franci Dolhar, si naši ljudje danes predvsem žele spoznati Slovenijo. Toliko je še neodkrite. Pravkar pripravlja program za Notranjsko, kamor res malokdaj zaidemo. Svojim izletnikom bi tako rad pokazal obnovljeni grad Snežnik, kjer so zdaj stalne razstave, pa seveda Cerkniško jezero, ki je zdaj polno, zdaj prazno, in še kakšno kraško jamo tam zraven. Tudi to pot bo posnel na filmski trak. Morda bi po tej poti šel tudi kakšen izlet naročnikov Gorenjskega glasa...
D. Dolenc
^ Kokrine prodajne razstave igrač
Barbika se smehlja - svoji ceni
je žal, kJer »troci niso povabljeni nanjo. Predstavljam y<\F$™"V^*£ 5a je razstava nameni vso to grmado lepote. Letos pa mi otrok nekako ni zal. Celo prav se mi zai, a j "Jena samo trgovanju. _____
Kokrini grosisti so se resda močno potrudili, toliko različnih igrač, kot so jih letos navali v domačih in tujih tovar-nah in delavnicah, morda do-s|ej še nikoli niso. Dedek Mraz b° imel lahko delo. Veliko je družabnih iger pa didaktičnih 'grač, ogromno uvoženih pliša-stln živali, avtomobilčkov za J\e'o garažo pa živopisno ode-t,n dolgonogih Barbik, ki so zadnja leta sploh zelo ugledne. °b,lo je tudi lepe opreme za dojenčke, od vozičkov do zlo-*'jive previjalne mize, skratka, Vsega dovolj, če le imaš denar... . To pa je tudi tisto, kar naj-moti na letošnji razstavi, 'grače res niso bile nikoli poce-Ji res pa je tudi, da delavski andard že dolgo ni bil tako slab- kot je zdaj. Vprašanje, ko-
Gozd, 30. septembra - Članstvo Planinskega društva v Križah je sicer po številu majhno, vendar se že vrsto let loteva velikih nalog. V zavetišču v Gozdu, ki so ga dograjevali celo desetletje, ne manjka obiskovalcev. Tudi priljubljeno kočo na Kriški gori čaka pomladitev v prihodnjem letu, na kar se v društvu že pripravljajo.
V Planinskem društvu Križe, ki upravlja Kočo na Kriški gori, so kmalu po postavitvi tovorne žičnice za to postojanko začeli ugotavljati, da bi tudi ob spodnji postaji žičnice potrebovali primeren objekt za skladiščenje tovora. Š prostovoljnim delom so v letih 1974 - 1979 zgradili stavbo, ki je sprva res bila namenjena le za skladišče.
Ker so se tudi tod začeli ustavljati planinci in drugi obiskovalci, ki so spraševali po jedači in pijači, so v društvu spet zavihali rokave in postavili prizidek. V njem so uredili kuhinjo s točilnico v pritličju in skupna ležišča za osem ljudi pod streho stavbe. Zaradi vse večjega
obiska se je kazala tudi potreba po sanitarijah. Le-te so sedaj uredili v novi stavbi, ki so jo postavili že lani. V njej je še drvarnica, zgornji prostor pa bodo v prihodnosti opremili kot sejno sobo.
liko'
;'hko
staršev bo svojemu otroku
Privoščilo, denimo, avto
a baterije, katerega cena brez Vka in trgovske marže preseli r' milijone, koliko deklic se " 'ahko bahalo z Barbiko, ki -vdv tako brez davka in marže ^'Ja poldrugi milijon. In to
Janes
sijala
jutri se bo lutka že
novi, višji ceni.
Kot so povedali Kokrini prireditelji razstave, je s cenami velik križ: ne le, da so zasoljene, tudi popravljati jih je treba neprestano. Kljub temu pa so s posli zadovoljni. Ze prvi dan, v četrtek, je bil obisk kupcev izjemen. Prihajajo trgovci (maloprodaja) z vseh koncev Slovenije, iz Istre, Zagreba, Vojvodine in drugod. Veliko je tudi sindikalistov, ki kupujejo igrače za darila dedka Mraza. Razstava v dvorani Gorenjskega
sejma bo odprta še do vključno tega četrtka.
Igrače so torej kljub nikakršnemu standardu še vedno zanimivo tržno blago. Navsezadnje so trgovci vendarle dobri psihologi; marsikatera mamica bo raje počakala s prepotrebnim novim krilom ali škornji za zimo, samo da bodo oči njenega malčka radostno zažarele ob novi igrači!
H. Jelovčan Slika F. Perdan
Tržiču in dodaja: »Po dogovoru z društvom sem prevzel oskrbni-ške dolžnosti v zavetišču v Gozdu septembra letos skupaj z Marjanom Brovčem. Predvidoma do konca leta bova vsak konec tedna od petka popoldan do nedelje zvečer skrbela, da bodo naši obiskovalci zadovoljni. Sem prihajajo predvsem mlajši prebivalci iz okolice, ob nedeljah pa je tudi veliko družin. Seveda so mnogi od gosto\ planinci, ki se ustavljajo med potjo na Kriško goro oziroma v dolino. Septembrski lepi dnevi so bili kot nalašč za izlete, zato je bil obisk zelo številen. Pozimi pričakujemo tudi ljubitelje sankanja.«
En sam ne zmore vsega
Zavetišče oskrbuje s pijačo društvo, za hrano pa skrbiva sama. Obiskovalcem ponudiva enolončnice, včasih tudi tržiške bržole, pa topli sendviči in čaj so vedno na voljo. Zaslužka ni prav veliko, saj so naše cene dokaj zmerne.«
Da znajo kriški planinci združiti svoje moči pri slehernem opravilu, se pohvali tudi gospodar koče na Kriški gori
»Člani društva sodelujemo tako pri izgradnji kot pri oskrbovanju objektov,« pojasnjuje Peter Hladnik iz Pristave pri
»Kuhanje, strežba, pospravljanje, pomoč pri natovarjanju tovorne žičnice in drugo delo bi bilo preveč za enega samega človeka,« ugotavlja Marjan Brovč z Zgornjega Veternega, »zato sem se pridružil Petru pri oskrbovanju zavetišča. Če nas obiščejo večje skupine, nama priskočijo na pomoč še drugi prijatelji.
Janko Likar iz Križev pri Tržiču, ki še pove: »Letos smo se pripravljali na temeljito prenovo koče v prihodnjem letu. Zbrali smo ves potreben material, obenem pa izolirali nov zbiralnik za vodo in speljali vodo vanj. Sedaj nas čaka še ureditev desetih ležišč v prizidku koče, da bomo lahko prihodnjo pomlad začeli podirati stari objekt. Potem se bomo lotili izgradnje nove stavbe, za kar bo seveda treba zbrati še dovolj denarja.«
Vsekakor so to smeli načrti za malo društvo. Upati je moč, da pri njihovi uresničitvi članstvo« ne bo ostalo osamljeno, ampak bo društvene naloge vzela za svoje tudi okolica.
Besedilo: S. Saje Foto: G. Sinik
Pri Ajnžucu imajo trinajst prašičkov
Domači praznik niso le koline
Gorenje Ravni, septembra - Saj je lepo pozimi, ko pride v hišo mesar in vsa hiša diši po kolinah. Toda za otroke je veliko lepše takrat, ko pujski prihajajo, ko je skoraj tako, kot bi bili novi dojenčki pri hiši. Pot iz šole tedaj vodi skozi svinjak. Vsaj pri Ajnžucu v Gorenjih Ravneh nad Malenskim vrhom je tako. Kako tudi ne, saj je v svinjaku pri eni svinji kar trinajst rožnatih pujskov, ki se jim že vihajo repki, pri drugi pa šest.
Ampak z onimi šestimi ni bilo tako zanimivo, kajti mama Pavla jim ni posvečala bogve kakšne pozornosti. Le toliko je bila pri njih, da je šlo pri porodu vse v redu. potem zanjo ni bilo več skrbi. Svinja je sama poskrbela za zarod. Dovolj je bilo seskov, dovolj mleka. Milan in Metod, Ajnžuceva najmlajša, sta bila pošteno razočarana. Pri trinajstih pa je drugače. Tokrat je mama Pavla ves teden noč in dan ostajala v svinjaku. Vsaki dve uri je pujske pripuščala k svinji. Site proč, lačne k svinji. To je bilo dela. Zanju tudi, seveda. Prašički pa so bili vsak dan bolj okrogli in bolj za igračo. Milan in Metod se spravita k njim v svinjak, jih malo popestujeta. Še bolj igrivi kot mucki so. Tudi v naročje se spravijo. Za kratek čas seveda, potem spet odkrulijo k svinji, pa spet nazaj... Ni je zabave Čez majhne prašičke!
Le trikrat v dvajsetih letih so bili brez domačih prašičkov. Kar pomni mama Pavla, jih je bilo enkrat največ devetnajst. Takrat jih je morala vsako uro menjati pri materi svinji, pa še
po steklenički jim je dodajala. Sedemnajst jih je ostalo. Leta, ko ni prašičkov, so najbolj žalostna leta na kmetiji. Ni prašičkov za dom, iskati jih mora-
jo drugod, nikoli ne veš, kakšnega bos dobil, enkrat so jih s pljučnico pripeljali domov. Najbolje se ji redijo domači. Zdravi, trdni so. Pa še otroci imajo veselje!
Če imajo teh trinajst že oddanih? Ne še. Še vedno so se našli kupci, pa se bodo tudi zdaj, čeprav so visoko tule gori pod Blegošem. Saj zdaj njihova hiša že slovi po dobrih leglih.
Tole ni mali oglas, toda, naj vseeno povemo, da bodo Ajn-žucevi za doma obdržali le štiri prašičke.
D. Dolenc
Za Metoda Dolenca, Ajnžuco-vega z Gorenjih Ravni ni lepše igrače, kot so mali prašički. Presneto, spet se je pozabil najprej preobleči, ko je prišel iz šole... Foto: D. D.
Zdrava svinja s kopico zdravih prašičkov je danes bogastvo za vsako kmečko domačijo. - Foto: D. D.
Jesenice - V petek se je z derbijem med večnima rivaloma Jesenicami in Olimpijo, pričelo 43.državno povojno prvenstvo v hokeju. Poved I i so igralci Olimpije z golom Seklja na podajo Lepše. V 14. minuti je izenačil Razinger, na 2:1 pa je povedel Kopitar na podajo Magazina. Hafner je povišal v 45. minuti na 3:1, upanje Ljubljančanov pa se je povečalo ob golu Pavlina. 3:2 pa je tudi končni izid prve tekme v letošnjem prvenstvu, ki si jo je ogledalo približno 4000 privržencev slovenskega hokeja. V drugem kolu, ki bo danes, v torek, Jesenice gostujejo v Zagrebu pri Medveščak Gortanu.
GŠ
VtV Foto: Gorazd Šinik
Kros v Trzicu
Tržič, 2. oktobra - Jutri, v sredo, bo na nogometnem igrišču Pod gradom letošnje občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, prireditelji pa sprejemajo prijave še jutri do 12. ure v pisarni TKS Tržič, sicer pa še pol ure pred začetkom krosa. Tekmovanje bo veljalo tudi za prvenstvo šolskih športnih društev, za sindikalno prvenstvo in za sestavo reprezentance, ki bo 14. oktobra nastopila na krosu Dela v Kopru. J. Kikel
Zupan zmagal na Igmanu
Kranj, 2. oktobra - Na srednji olimpijski skakalnici na Malem Polju na Igmanu je bilo na umetni ledeni smučini tekmovanje v smučarskih skokih, ki so se ga udeležili tudi skakalci ČSSR in Italije. Z najdaljšima skokoma v obeh serijah je prepričljivo zmagal Matjaž Zupan (ID Triglav), drugi je bil Ulaga, tretji Ploc, četrti Tepeš, osmi pa mladinski reprezentant Franci Petek.
C. Z.
Planinska tura v Repov kot
Kranj, 1. oktobra-Planinsko društvo Kranj v soboto, 7. oktobra, organizira planinsko turo v Repov kot. Odhod iz Kranja bo ob 6.20 z rednim avtobusom do Kamnika in naprej do Kamniške Bistrice. Pot bo potekala iz Bistrice skozi Repov kot do Srebrnega sedla, od tod je možnost vzpona na Planjavo ali na Ojstrico ter nato na Korošico.
Hoje je približno za osem ur. Oprema naj bo planinska. Vodnika: Milan Šimnovec in Stane Soklič.
D. H.
Sindikalno prvenstvo v tenisu
Množična udeležba
Gorenja
vas, 2. oktobra - Na teniških igriščih pri osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi je bilo pred kratkim občinsko sindikalno prvenstvo v tenisu. Tekmovanja seje udeležilo 48 posameznikov in devet dvojic. Med ženskami, starimi do 35 let, je zmagala Tatjana Drmota (SO Skofja Loka) pred Niko Drmoto (Alpina) in Ireno Selak (OS Žiri), med ženskami, starejšimi od 35 let, pa Bojana Rupar (Obrtno združenje Skofja Loka) pred Nado Fojkar (Zdravstveni dom Skofja Loka) in Ano Selak (Gorenjska predilnica). V ženskih dvojicah je bila prva dvojica iz Alpine, druga dvojica iz SO Skofja Loka, tretja pa dvojica OŠ Gorenja vas-Žiri. Med moškimi, starimi do 35 let, je bil najboljši Izidor Selak (OŠ Gorenja vas), drugi je bil Andrej Mulej (Inštitut Zoran Rant) in tretji Samo Primožič (Alples). Med moškimi, starejšimi od 35 let, je zmagal Jani Bogataj (RUŽV) pred Borisom Pešljem (SO Skofja Loka) in Tadejem Ruparjem (Obrtno združenje Skofja Loka). V dvojicah je bil vrstni red: I. SO Skofja Loka, 2. LTH, 3. RUŽV. Ekipno je zmagala "občina" pred Obrtnim združenjem Skofja Loka in RUZV.
Tekmovanje je izvedel teniški klub Gorenja vas pod pokroviteljstvom delovne organizacije Gidor in občinskega sindikalnega sveta.
Upokojenci kegljali
Kranjsko društvo in Bernik
Kranj, 21. septembra - Društvo upokojencev Kranj je ob prazniku upokojencev priredilo kegljaško tekmovanje, ki so se ga udeležile štiri društvene ekipe s skupno 24 kegljači. Rezultati - ekipno: I. Kranj 2.380 kegljev, 2. Medvode 2.304, 3. Tržič 2.160, 4. Kamnik 2.124: posamezno: I. Milan Bernik 439, 2. Boris Zukevič (oba Kranj) 424, 3. Vili Tekavec (Medvode) 41 I.
Thomas Keller umrl za srčno kapjo
Kranj, I. oktobra Iz Ztiricha je pn a žalostna vest. V Bernu je za srčno kapjo umrl predsednik Mednarodne veslaške federacije Thomas Keller. ki je bil kar trideset let predsednik I ISA. Zadnjič smo ga videli na svetovnem prvenstvu na Bledu, kjer so ga še za eno leto izvolili za predsednika. Na svetovnem prvenstvu v A vstraliji bi svoje predsedniške dolžnosti FISA predal Švicarju Denisu Oswaldu.
D. //.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Drugi suhi tek Gorenjskega odreda
Na 20 kilometrov najhitrejša Končina in Grmova
Cerklje, 1. oktobra - Ko je lani zaradi pomanjkanja snega odpadel tradicionalni smučarski tek Gorenjskega odreda, so prireditelji, športni delavci iz SD Krvavec iz Cerkelj, priredili tek po suhem. Novina se je, kot kaže, dobro prijela, saj je bil v nedeljo v Cerkljah že drugi "suhi tek". Ker je tudi tokrat tekmovanje dobro uspelo, lahko verjamemo prirediteljem, ki obljubljajo, da bodo takšen tek organizirali tudi prihodnje leto in bržčas še kdaj...
Na drugem suhem teku Gorenjskega odreda v počastitev krajevnega praznika je sodelovalo 64 tekačev in tekačev i/ raznih koncev Gorenjske ter z ljubljanskega območja, še najmanj je bilo med njimi domačinov. Pionirji in pionirke so tekli na tri kilometre dolgi progi, vsi ostali pa so lahko izbirali med 10- in 20-kilometr-sko progo. Okrog trideset tekačev in tekačic je končalo tekmovanje že po prvem desetkilometrskem krogu, okrog dvajset pa se jih je odločilo še za en krog.
Rezultati - pionirke: 1. Nuša Žibert (TSK Kokrica), 2. Sabina Perčič (Cerklje), 3. Mojca Hočevar (Šentvid), 4. Tadeja Brankovič (Vasca); pionirji: I. Jože Kadivec (TVD Partizan Pirniče), 2. Andrej Jerman (SK Tržič), 3. Gorazd Globo-čnik (SK Kokrica), 4. Damir Končina (ŽAK Ljubljana), 5. Aleš Žibert ((TSK Kokrica); člani - 10 km: 1. Tone Egart
Nuša Žibert, zmagovalka med pionirkami-- Foto: F. Perdan
Olga Grm iz Lesc je 20-kilometr-sko progo pretekla v eni uri in dvajsetih minutah, sicer pa je vtise s tekmovanja strnila takole: "Vreme čudovito, organizacija dobra, proga lahka... Tek v Cerkljah je bil dobra preskušnja za nastop v Trebnjem, kjer bom tekla na 42 kilometrov."
(Sorica), 2. Rajko Novak, 3. Marjan Verš-nik (oba Kamnik), 4. Milan Šenk (Jezersko), 5. Miha Ušeničnik (Trnovo); članice - 10 km: 1. Ana Jerman (TKS Tržič), 2. Lidija Golob (Bled), 3. Tatjana Bec (Spodnje Pirniče); člani - 20 km: 1. Srečo Končina (Ljubljanske mlekarne), 2. Janez Vovk (Ljubljana Šiška), 3. Janez Drobnič (Riko Inles), 4. Jože Bohinc (Peko Tržič),
Srečo Končina, zmagovalec teka na 20 kilometrov (s časom 1.02,13 je drugouvrščenega prehitel za več kot tri minute): "Prireditelji so se izkazali, še posebno pohvalo pa zaslužijo za progo, ki je bila speljana enakomerno in na kateri bi bilo lahko slovensko prvenstvo v maratonu. Rezultat, ki sem ga dosegel, kaže, da sem v dobri formi. Upam, da jo bom obdržal vse do 19. novembra, ko bom sodeloval na maratonu v Rimu. Če bi bila tokrat konkurenca močnejša, bi tekel še hitreje. Da je bilo še nekaj rezerve, pove že to, da sem drugi krog pretekel celo za minuto hitreje kot prvega."
5. Sašo Golob (Ljubljana): km: I. Olga Grm (Lesce), 2 brijan (ŠD Jezica).
članice - 20
Albina Gra-
C. Zaplotnik
Od tekme do tekme
Dirka za slovensko prvenstvo - Na progi za motokros v Pod-ljubelju je bila četrta dirka slovenskega prvenstva za pionirje, stare do 12 let. Sodelovalo je 25 tekmovalcev, najuspešnejši pa so bili pionirji iz Orehove vasi, Lukovice in Tržiča. Med domačimi dirkači sta se najbolj izkazala Rozman in Golež, ki sta bila druga v kategoriji do 60 oz. do 80 ccm. - J. Kikel
Ženski odbojkarski turnir - Športno društvo Brezje pri Tržiču je organiziralo prvi ženski odbojkarski turnir za prehodni pokal društva. Zmagala je ekipa Ljubna pred Krizami ter mladinkami in članicami domačega društva. - J. Kikel
Športna tekmovanja ob prazniku KS Lom - Domači športni delavci so ob krajevnem prazniku pripravili gorski tek in tekmovanji v streljanju z zračno puško. Gorskega teka od Tiča preko Konjščice do Javornika (dolžine 10 kilometrov in višinske razlike 500 metrov) seje udeležilo 27 tekačev in dve tekačici. Najhitrejši je bil Klemen Dolenc (Mošnje), ki je progo pretekel v 47 minutah in 28 sekundah. V posameznih starostnih skupinah so zmagali - poleg Dolenca še Tomaž Globočnik, Stane Stanovnik in Fdo Gregorič, med ženskami pa sta sestri Mojca in Jana Jeglič prišli na cilj skupaj. Na strelskem tekmovanju za prehodni Storžiški pokal, na katerem je sodelovalo 23 tekmovalcev in tekmovalk, sta zmagala Mojca Meglic in Blaž Kavčič; na tekmovanju za najboljšega strelca Loma pa Franci Meglic. - J. Kikel
Za začetek zmaga Merkurja - Merkur Kranj, ki je novinec v drugi zvezni namiznoteniški ligi, je v prvem kolu s 7:2 premagal Ilirijo Ljubljano. Zoran Gašič in Marko Jovič sta zmagala po trikrat, eno točko pa je prispeval Janez Maček. Iz NTK Merkur Kranj pa sporočajo še nekaj razveseljivih vesti. Pionirski prvak Klemen Klevišar je zmagal tudi na gorenjskem mladinskem prvenstvu. V finalu je premagal klubska tekmeca Slavka Dolharja in Boštjana Bernarda; vsi trije pa so se uvrstili na republiško prvenstvo. V NTK Merkur Kranj pa so z velikim razumevanjem ZTKO rešili tudi pereč problem. Klub ima odslej poklicnega trenerja, in sicer Zorana Gašiča, ki ni le odličen igralec, ampak je v Ljubljani dokazal tudi to, da je sposoben trener. - D. K.
Uspeh Marka Lombergerja
Bled, 2. oktobra - Marko Lomberger, član blejskega golf klU' ba in državne reprezentance, sicer doma iz Vrbe, je zmagal na 13-mednarodnem amaterskem prvenstvu Jugoslavije v golfu. Na tekmovanju je sodelovalo okrog sto tekmovalcev in tekmovalk & desetih evropskih držav ter iz ZDA in Kanade. Lomberger si je 1 zmago odprl tudi vrata za napredovanje in tudi za morebitni pre' stop med profesionalce. J. Rabič
Na rolkah za prvenstvo Cerkelj
Cerklje, 2. oktobra - Športno društvo Krvavec iz Cerkelj organih' ra v počastitev krajevnega praznika v nedeljo, 10. oktobra, tek fa rolkah za prvenstvo Cerkelj. Start bo ob 10. uri pred domom kra-janov v Poženiku. Štartnine ni, organizator pa sprejema prijaj pol ure pred začetkom teka. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine, prvi trije v vsaki bodo prejeli kolajne, najboljša ekip3 (dva moška in ženska) pa prehodni pokal KS Poženik. J. Kuhar
Pintar državni prvak
Kranj, 2. oktobra - Na dirkališču Grobnik pri Reki je bila zadnj" dirka motociklistov za državno prvenstvo. V kategoriji do 80 <M je zmagal Janez Pintar iz Kranja (AMD Domžale), kije s tem p0' stal tudi državni prvak. V razredu do 250 ccm je bil Darko M' trašnik (AMD Tržič) šesti, v skupni razvrstitvi pa je končal na pej tem mestu. V formuli TTI je bil Brane Lipnik z Brega pri Žirovfl'' ci na zadnji dirki osmi, sicer pa je osvojil šesto mesto v državi ' tej kategoriji je prvič nastopil tudi Miklavž Zornik (AMD Ble^)-ki je bil do zadnjega kroga drugi, nato pa je moral odstopiti zar*1' di okvare na motorju. M. Jenkole
Kolesarji zaključili letošnjo sezono
Kranj, 2. oktobra — Na Ro-
gli in Kozjem so naši kolesarji v konkurenci članov, članic in starejših ter mlajših mladincev z gorsko vožnjo in dirko na kronometer z državnim prvenstvom zaključili letošnjo tekmovalno sezono.
Na gorski dirki je državni naslov osvojil Sandi Papež iz Krke, šesti je bil Tajhmajster iz Save. Pri starejših mladincih je naslov šel h Krki, zmagal je Kranjec, medtem koje bil Sav-čan Bertoncelj tretji. Več uspeha so kolesarji Save imeli na dirki na kronometer. Pri čalnih je naslov osvojil Rnjakovič iz Roga, pri starejših mladincih pa član Save Franci Pilar. Enak naslov si je prikolesaril tudi mlajši mladinec Save Po-ljanec.
D. H.
Nočni turnir v biljardu Kranja
Kranj, 2. oktobra V Brito-fu pri Kranju, v prostorih bi-Ijardnega kluba Pri Johanci, je s sobote na nedeljo potekal prvi jesenski nočni turnir v biljardu. Turnirja se je udeležilo 64 igralcev iz domala vse Slovenije, saj so bile nagrade dovolj mikavne. Nagradni izkupiček za najboljše je bil 2 stari milijardi, kar so prispevali pokrovitelji turnirja. Glavna sponzorja sta bila Biljard klub in gostilna Pri Johanci in pa Tennis VVim-bledon snop iz Celovca, s praktičnimi nagradami pa so sodelovali še: mesarija Arvaj, pivovarna Union in drugi.
Nočni turnir se je pričel v soboto, ob 18. uri, predfinalni dvoboji pa so trajali vse do nedeljskega jutra. Nov turnirski sistem po principu dvojne eliminacije je popestril nočni turnir. Finalni dvoboj se je pričel ob 8. uri, zmagal je Igor Sedic
iz Banja Luke, zmagovalec prejšnjega turnirja Pri Johanci. Marko Jančič iz Ljubljani pa je bil drugi. Igralci so, utrujeni od nočne igre, vseeno zapuščali turnir zelo zadovoljni v upa-
nju, da se dva meseca merili /ah.
bodo čez zopet sreč imeriških
pnbliž*10 ali in P0' pool
Foto: Gorazd
Sini"
Torek, 3. oktobra 1989
RAZVEDRILO,
11. STRAN   Cvvv 8]mS@m.GLA8
Mi, ki si naivno damo zaposliti vse misli in čute s političnimi tračami vzhodnega dela države, smo kajpada ves minuli teden prečepeli pred televizijskimi zasloni in strigli z ušesi ob radijskih poročilih. V času vojne napovedi in vsesplošne divje jage smo jedli kakšne makarone in ozimni-ške kumarice - kdo pa bi sploh tvegal skok v trgovino, če ti iz Črne gore in Vojvodine, dveh Miloševičevih depandans, groze z uničenjem in pogibo. Brrrrr... Oprode slavnega vodje so tako strašljivi, da ti v najbolj kritičnih trenutkih niti grižljaj starega zažganega kruha ne pomaga. Figo pa tisti nasvet naših starih mam, ki so nas tolažile, ko se jim je zažgala skorja: kar pojej zažgan kruh, te vsaj ne bo strah. Če bi že bilo v zažganem kruhu kaj resnice, bi ga morala Kučanova ekipa pred tisto nočno sejo zveznega Cekaja zanesljivo pojesti enormne količine...
In ko smo se po tednu dni vsi tamasti od ideoloških bedarij in traparij lačni privlekli v prvo trgovino, nas je božje vrglo. Res je, da se vse stalno draži, ampak tako, kot se je minuli teden vse podražilo, je pa res od sile. Kaj sir in meso in pršut in ogrska salama! Osnovna živila so tako nesramno, tako prekleto draga, daje prav sramotno! Sramotno zdaj že celo za tiste, ki niso v nobenih ogroženih socialnih kategorijah, ampak v povprečju in celo nad njim! Kaj so res vsi znoreli ali kaj?
Če pa ti ob praznem hladilniku - zaloge makaronov in kumar smo pač pospravili - trobezlja neki črnogorski Bula-
Tema tedna
Divja
jaga
tović, kaj bo dovolil in česa on ne bo dovolil, se ti mora dvojno stemniti pred očmi. V imenu kakšne pravice, morale in vrednot, od kod in zakaj takšna lahkota besed tega šarmerja, ki je tako nonšalantno priskakljal pred obubožani in lačni narod?
Res je, kar je bil oni dan zapisal neki sociolog. Nihče pri nas - ne potihem in ne na glas - ne računa s tem, da so pri nas narodi še na tako nizki stopnji politične zavesti in politične kulture, da je prav grozljivo. Desetletja spretnih ideoloških manipulacij se ne dajo kar tako izbrisati. In ne
se potem čuditi, da ljudje še vedno v dno srca verjamejo prepričljivim voditeljem in sledijo trdi roki...
Da ne bi prehitro previsoko vzdignili glav, se kar spomnimo, kako je bilo še ne tako davno tudi v Sloveniji! Jezike smo si lomili ob terminologiji, ki je prihajala z demokratičnimi sapami v naš vsakdan. Plurarizem, aternativa - ja, kaj je pa spet to? Zdaj se nam vsaj svita, kdo je kdo in kaj hoče. Prvi korakci v demokracijo so imeli svoje padce in vzpone, spodrsljaje in žrtve. Kar se mene tiče, nič ne verjamem slovenskim spreobrnjencem. Tistim, ki so šli iz partije in goreče padli v raznorazne alternative. In tudi tistim partijcem ne, ki so se ob dokaj liberalni slovenski partiji naskrivaj udinjali nekaterim gromoglasnim strankam, ki so skozi sesutje partije plezale na oblast. Saj so res dale nekaj demokratičnega pospeška, ampak Slovenija jim le ni množično padla pod kolena.
Mi v parlamentarno demokracijo, Bulatovič pa na miting. Prav. Ob naslednji divji jagi, ko bo odstavljal posameznike in narode, ne mislim več jesti zažganega kruha. Ne pomaga. Če je divja jaga, veste, je treba nemudoma poiskati prvo kolovozno pot in se vreči »u ta levi gvajžn«. In počakati, da jaga mine. Saj tudi divje jagre čaka huda kazen, ki se jim že nakazuje. Vsi tisti, ki so po krivem odstavljeni, prestavljeni ali na cesti, so divjim jagrom že največja in najhujša kazen...
D. Sedej
/©   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
BANKA RIHRANKA
NOVI MEJNI ZNESKI
Od 1. oktobra dalje, na posamezni ček veljajo novi mejni zneski:
— najnižji mejni znesek, na katerega lahko glasi ček, je 200.000 din,
najvišji mejni znesek za gotovinsko izplačilo (PTT, SDK, druge banke) je 1.500.000 din,
— najvišji mejni znesek za brezgotovinsko plačeva-
nje je 4.000.000 din.
4t OOO. OOO cd*
	1 &	
	mm'/' pri	
Temeljna banka Gorenjske
Cvek
Če se računalnik zmoti
Policijski računalnik v Parizu se je pred nedavnim Čudno zmotil: na naslove 41.000 ljudi je polal obtožnice za umore, žalitve in organiziranje prostitucije - namesto kazni za napačna parkiranja.
Uprava policije je sporočila, da so takoj, ko so ugotovili napako, na iste naslove poslala 41.000 opravičil. Nihče še do zdaj ne ve, kaj se je zgodilo z računalnikom, sumijo pa, da se je z računalnikom poigral neki dovtipnež...
Slabše razpoloženje in rak
Ljudje, ki so često slabo razpoloženi, ne obolevajo bolj pogosto za rakom, pravijo ameriški strokovnjaki. Raziskave so se lotili zato, ker se med strokovnjaki že nekaj časa pojavljajo mnenja, da depresivne osebe pogosteje obolevajo. Ameriški strokovnjaki so deset let spremljali 6.000 ljudi, od tega
polovico depresivnih in polovico veseljakov. Med depresivnimi jih je obolelo 11 odstotkov, a med vedrimi 10 odstotkov. Vendar je ta odstotek razlike za znanost premajhen, da bi lahko zaključili, da slabše razpoloženje povzroča raka. ,
Vlomilec je plačal hrano
&Medtem ko sta dve sestri mirno spali v prvem nadstropju svoje hiše v londonskem predmestju, jima je vlomilec pobral vse dragocenosti, ki jih je našel v hiši. Ker pa je bil lačen, si je spekel še zrezek, ki ga je našel v hladilniku in si celo skuhal puding. Vendar pa ni smatral, da ta samopostrežba sodi v »rok službe« in je lepo na kuhinjski mizi pustil denar in zapisal, da je plačal hrano...
Kaj je sreča?
Ameriška sociologinja je z anketo ugotovila, da so kar za dve tretjini ameriških žensk najpomemnejši v življenju otroci in zakon, saj so dejale, da bi se odpovedale službi in karieri, če bi bila s tem ogrožena harmonija v družini. Naj-
Dahnili so da:
V Škof ji Loki:
Helena Thaler in Rudolf Tolar iz Podlonka; Ana Marija Mediže-vec in Franci Jamnik iz Železnikov; Urška Seljak in Marko Podobnik iz Žirov; Jana Langerholc in Marko Pleško iz Škofje Loke: Bernarda Omejc in Roman Rupar iz Škofje Loke. Čestitamo!
bolj srečne so ženske, ki so se poročile iz prijateljstva in jim je pomembno, da se v zakonu lahko pogovarjajo. Samo 14 odstotkov žensk si želi, da jih moški nosijo po rokah in dve tretjini želijo, da so možje ma-
terialno zanesljivi. Za večino žensk je sreča kompletna tedaj, če tudi njihov izgled odgovarja njihovi želji. Celo 76 odstotkov žensk meni, da so preveč debele in da nimajo najlepše postave...
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
Jožica Istenič
Piše nam Jeseničanka:
»Prav bi bilo, ko bi v vaši rubriki predstavili tudi Jožico Istenič, ki je pošlo vod k inja tekstilne prodajalne zraven Korotana na Jesenicah. Zelo je prijazna in ustrežljiva, zna s strankami in Joži, kot jo vsi kličejo, zagotovo zasluži pozornost tudi v vaši rubriki...«
Jožica Istenič je v tekstilni prodajalni Zarje poleg hotela Korotan zaposlena že 28 let in je poslovodkinja. V trgovini, ki je odprta od osme ure zjutraj do 19. ure zvečer, so zaposlene štiri prodajalke in vse so prijazne s strankami, ki prihajajo od vsepovsod: od Kranjske gore do Kranja.
»Na Jesenicah sta le dve taki prodajalni z metražnim blagom, posteljnino in pozamenterijo, obisk pa je kar precejšen. I Danes je postala konfekcija kar draga, i zato ženske raje poiščejo šivilje ali si sa-**** me zašijejo kostim ali bluzo. Trudimo se, da je izbira blaga, zaves, posteljnine, brisač in drugega kar največja, da je vedno kaj novega. Rade svetujemo, pomagamo in skrbimo, da je ponudba vedno tako dobra, kot le more biti. Šivilje, recimo, si želijo, da stranka prinese vse, od blaga, podloge do gumbov, zato je ob nakupu treba tudi vse ponuditi. Kako pa se vse skupaj res draži, smo videle ob nedavni dobavi, ko smo dobile gumbov kar za 12 milijard dinarjev!
V trgovini sem rada, poklic mi nikoli ni bil v breme in nikdar nisem užaljena, če stranka po dolgem ogledovanju ničesar ne kupi. Ta poklic imam zelo rada...«
D. S.
Male gorenjske vasi
laniše
H|še: D. Dolenc
Ostra kosa, mrzla r°sa...
Judi v hribih nad Sovod-nJern so se kmetje vrgli le bolj g0 2lVlr»orejo. Poravnali so bre-laž.e< kolikor seje pač dalo, da paJe kose s kosilnico, vseeno hjjJe ,e še treba koso imeti pri kot 'n menQ"a "i n'c lepšega p v zgodnjih jutranjih urah kat klepanje kose Pre^
va er° °d domačij. Lepo odme-ga 12Mba v hrib. In nič čudne-in\ so se 'Judje v Sovodnju l^iam okrog spomnili Dneva fn- ev'. ko na svojstveni turisti-se» Pnreditvi prikažejo stare Usf. i!n- navade- Ja"ez Treven, le^ iz Laniš je že štirinajsto druš Predsednik Turističnega te • Sovodenj, ki organizira v2a^rireditve. Veliko časa jim v di SaJ0< tQda navdušeni so tu-ker mi nad njimi^ posebno še, v$ak> ta^° donro obiskane in skov i pozanJeio priznanje obi-k0v j cev- Kako tudi ne. Lisja-Hien ,anez in njegovi sodelavci kaj . a Vso zimo premišljujejo, ^"zadnjo nedeljo v juliju
prazniku koscev še dodali. "Pokošnjica" pravijo prireditvi. Lani in letos je bilo še posebno živahno. Tekmovanju koscev so dodali še prikaz žga-njekuhe in vseh rokodelskih del. ki so se jih včasih lotevali ljudje tod okrog: čevljarstva, izdelave grabelj, škafov, košev, cajn in podobnega. Letos pa je prireditev potekala pod naslovom "Naš vsakdanji kruh". Tu je priskočil na pomoč tudi aktiv kmečkih žena, ki ga vodi Lisjakova Angela. Pokazale so, kako so včasih pozimi žene prebirale žitna zrna in zraven pele, orači so simbolično prikazali oranje z lesenim plugom, nastopili sejalci, žanjice, mlati-či, prikazali so vetje žita, kako so včasih v mehovih nosili žito . mlin, kako sta se v stopah phala ješprenj in proso. Ženske so seveda kruh tudi zamesile in spekle.
"Na takem prepihu smo ga mesile, da sem mislila, da se nikoli ne bo dvignil in da sploh ne bo za ljudi, da bomo vsega kar prašičem zmetale," se živo
spominja peke kruha v Grud-novšu v Novi Oselici Lisjakova Angela. "Pa je bil kruh tako dober, mehak in visok, da ga je v hipu zmanjkalo."
Veliko doživetje za Turistično društvo Sovodenj je brez dvoma tudi njihovo vsakoletno srečanje s turističnimi delavci v Gabrju oziroma Sovodnju pri Stari Gorici. Dvanajst let so že pobrateni in vsakič se naši kosci udeležijo njihovega tekmovanja koscev. A kaj, ko jim naši vedno poberejo vse pokale. Našim Sovodenjčanom je že kar nerodno, toda če so boljši, so boljši in prijateljstvo zato ni nič manjše. Vsi vse skupaj vzamejo za zabavo, za veselo srečanje.
Tudi na srečanje Janezov ne smemo pozabiti, ki ga je letos že drugič organiziralo TD Sovodenj. Izgleda, da bo postalo tradicionalno. Lani je prišlo 67, letos pa že 73 Janezov. In potem si sami člani turističnega društva, ki sodelujejo pri prireditvah, organizirajo svoj piknik v Novi Oselici...
Za družabnost morajo biti pravi ljudje
Kdo ve, česa se bodo spom-. nili prihodnje leto!? Ko poslu-
Bojan Šifrar, poštar, Srednjkar-jev iz Laniš, s svojimi pokali s tekmovanj koscev doma in v italijanskem Sovodnju. -Foto: D. D.
šam njihovo navdušenje, se sprašujem, od kod takšna zagnanost. Zagotovo ima nekje korenine. Pa mi povedo, da je bilo tod živahno družabno življenje že v času učiteljevanja Janka Štefeta na Sovodnju, ki je bil znan po tem, da je imel
prvo šolo v naravi - klopi so znesli pred šolo in namesto v temni hladni učilnici so imeli
pouk na soncu. Po vojni pa sta družabno in kulturno življenje v Sovodnju in sosednjih vaseh oživela Cvetka in Štefan Zargi, ki sta v petdesetih letih učite-Ijevala tod. Cvetka jih je učila iger, režirala, Štefan je slikal kulise, vodil pevski in tamburaški zbor. Odličen zborovodja je bil. Kako jih je znal pritegniti, disciplinirati. Svoje inštrumente so imeli. Eno leto je bilo tod veliko gob in za izkupiček, malo pa je primaknila še zadruga, ki ji je takrat predsedoval Trev-nov Janez, so kupili inštrumente. Živahno je bilo takrat v Sovodnju. Ko sta Cvetka in Štefan odšla v Škofjo Loko, je za dobrih deset let vse zamrlo. Silno so ju pogrešali. No, potem so oživili kmečke šege in navade. Da se le nekaj dogaja, da se lahko družijo. To je ljudem potrebno kot kruh.
Toče ni, je pa divjad
Letina bo kar dobra, ugotavljajo letos v Lanišah. Krompir je dobro naredil, fižola bo, sadje še kar kaže, prav tako zelje, sena za živino so dovolj spravili. Toče tod ni bilo že od 1949. leta. Takrat je vzela pasove čez Koprivnik in Staro Oselico. Prava huda ura je bila. Drevje je bilo tako obtolčeno, da je znova ozelenelo in zacvetelo, mlade zajčke in ptice so našli
Angela Treven, predsednica Aktiva kmečkih žena Sovodenj: "Pepričane smo bile, da bo kruh zanič, pa je bil visok in mehak, da so se kar pulili zanj." - Foto: D. D.
mrtve. Takrat zadnjič pomnijo točo, hvala bogu. Zato pa se ne morejo ubraniti divjadi. A kaj hočeš, če ni ena nadloga, je pa druga.
Le to si žele, da bi enkrat dobili asfalt prav do vrha Laniš, do zadnjega kmeta. Ljudje v dolini, ki jim je postreženo z vsem komunalnim udobjem, sploh ne vedo, kako se mora za vse boriti hribovski človek.
(mmmsmimiLAS 12. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 3. oktobra 15
KOMPAS
POČITNICE '89
- DOMOVINA
SONČNA DOŽIVETJA
* MALI LOŠINJ -  hotel AUROFWVESPERA
- 7 dni, polni penzion, od 30. 9. dalje
196 DEM v 1/2 sobi, 228 DEM v 1/1 sobi, plačljivo v dinarjih
* VELI LOŠINJ - hotel PUNTA - 7 dni, polpen-zion, od 30. 9. dalje
Organiziran avtobusni prevoz vsako soboto od 30. 9. 1989; cena 37 DEM - plačljivo v dinarjih.
t * ZELO UGODNO
■ * PARIZ - 200 let po revoluciji
■ avtobus, 5 dni, odhodi vsak četrtek v septembru I in oktobru, cena 125 USD (plačjivo v dinarjih)
KATAMARAN »PRINCE OF VENICE«
* Vikend v Istri z ogledom Benetk, 3 dni, 6. 10., cena 138 DEM, plačljivo v dinarjih
S KOMPASOM NA KONCERT V MUNCHE*
- JOE JACKSON, 1 dan, 18. 10., avtobus
- SKUPINA »YES«, 1 dan, 13. 11., avtobus
* LEPOTE DOMOVINE
- SINDIKALNI IZLETI *
* Z LETALOM: Ohrid, Črna gora, Dubrovnik, Vis, Vojvodina
* Z LETALOM, LADJO oz. VLAKOM:
- Dubrovnik in črna gora, Hvar in Vis
* Z AVTOBUSOM:
- Komati, Brioni, Plitvice, Vis, Medjugorje, Kopački Rit
* BOGATA PONUDBA ENODNEVNIH AVTOBUSNIH IZLETOV:
POTOVANJA V TUJINO
PRIVOŠČITE SI SVET!
* SONČNA SICILIJA, 4 dni. letalo, 19. 10.
* VEČNI RIM, 4 dni, avtobus/letalo-letalo/avtobus, 26 in 29. 11. 89
* BISERI TOSKANE, avtobus. 3 dni, 29. 11.
* PARIZ. 4 dni, 4. 10.
* PARIZ, 6 dni, 27. 9., 4. 10., letalo
* LONDON, 4 dni, 14. 10 in 21. 10.
* AMSTERDAM, 4 dni, 12. 10.
* DUNAJ, 2 in 3 dni, 29. 9.
* BUDIMPEŠTA, 3 dni, odhodi vsak petek v oktobru
* BRATISLAVA, 1 dan, v septembru in oktobru
* MOSKVA, 5 dni, 27. 11.
* MOSKVA -LENINGRAD, 8 dni, 23. 10., 29. 12.
* MOSKVA - SAMARKAND - ŠAHRISABZ - BUHARA - TAŠKENT, 10 dni, 12 10.
S POSEBNIMI LETALI V:
* ŠPANIJO, PORTUGALSKO, NA MADEIRO, V TURČIJO IN EGIPT
- Barcelona Zaragoza Madrid-Toledo, 15., 22. 10., 5 dni
- Monaco-Francija-Barcelona, 12. 10., 4 dni
- Madrid - vikend, 19. 10., 4 dni
- Andaluzija in Portugalska, 15. 10., 12 dni
- Portugalska in Madeira, 15. 10,12 dni
- Lizbona - vikend, 11. 10., 2. 11., 4 dni
- Carigrad in Mala Azija, 4 in 5 dni, 16., 19., 22., 25., 29. 10. in 2. 11.
- Po širni dolini NILA, 8 dni, 19.10., 6. in 26.11., 2. 12.
- Velika egiptovska tura, 12 dni, 13. 11.
- Dežela faraonov, 5 dni, 23. 11., 8. 12.
- Baleari, 5 dni, 28. 11.
POSEBEN PROGRAM ZA MLADOPOROČENCE - Portugalska, Madeira, Španija
* ZAKLADNICA SPOMINOV *
* BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 15. 10., 26. 11., 17. 12.
* TAJSKA-MALEZIJA-SINGAPUR, 11 dni, 15.
10.. 26. 11.
* INDIJA IN KATMANDU, 14 dni, 29. 10. in 26. 11.
* JUŽNA KOREJA, 9 dni, 25 11.
* PEKING-XIAN, 10 dni, 15. 10., 3. 12.
* VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, letalo, 22. 10., 26.
11.
* PEKING, 10 dni, letalo, 22. 10., 26. 11.
* ZDA: New York-San Francisco-Los Ange-les-Las Vegas-San Diego, 11 dni, 27. 10., 24. 11.
* ZDA: Havaji, 14 dni, 20. 10., 17. 11.
* VIKEND V NEW YORKU, 5 dni, 20. 10., 10. 11., 24 11.
* JORDANIJA-JERUZALEM-RDEČE in MRTVO MORJE, 9 dni, 6. 10., 24. 11.
* TUNIZIJA in OAZE, 8 dni, 30. 9.. 14. 10.
* BALI - RAJSKI OTOK, 12 dni, 25. 12.
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Skofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
Kompasova poslovalnica v Kranju posluje v drugem nadstropju GLOBUSA. Tel.: 28-472, 28-473
Industrijski kombinat Planika Kranj
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
t. ORGANIZIRANJE APLIKACIJ - ZAHTEVNO 2. SISTEMSKO PROGRAMIRANJE
Pogoji:
Pod L— visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali računalniške smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje angleščine,
— znanje programskega jezika PL/1,
— dodatno izobraževanje na področju računalništva,
— sposobnost komuniciranja poskusno delo traja 3 mesece.
Pod 2. — visoka strokovna izobrazba matematične ali elektro smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje angleščine,
poznavanje IBM ASSEMBLER
— poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21 v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav.
produktov: VTAM, CICS,
SOZD
MERCATOR-K1T
MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol.o., KRANJ, JLA 2
Na podlagi sklepa Delavskega sveta Mercator — KŽK Gorenjske, TOZD Mlekarna Kranj in v skladu s 59. členom tč. 7. Statuta TOZD Mlekarna Kranj, se razpisuje
JAVNA DRAŽBA
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. TAM 125 KR 839-81, letnik 79 61.000.000 din
2. TAM 110 KR 717-81, letnik 78 31.000.000 din
3. Viličar - elektro 1 t, INDOS 20.000.000 din
4. Paletni viličar — ročni   3 kom        kom 1.000.000 din
5. Elektro kladivo Iskra   1 kom 500.000 din
6. Klimat za jogurt   3 kom              kom 12.000.000 din
7. TOMOS-motorna črpalka   2 kom kom      800.000 din
8. Dvigalo - verižno 1.000.000 din
9. Parni kotel D D 2,3 t pare, Đuro Đakovič 100.000.000 din
10. Polnilni stroj za maslo Kustner 30.000.000 din
11. več elektromotorjev kom800.000 din
Javna dražba bo v četrtek, 12. do. 89, ob 13.00 uri na dvorišču TOZD Mlekarna Kranj, Smledniška c. 1. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe ter vsak delovnik od 8. do 13. ure na gornjem naslovu.
Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 % izklicne cene.
Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo.Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari.
ms
ALPLES, industrija pohištva Železniki, Češnjica 54
razpisuje
po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA PODROČJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— družbenopolitična aktivnost
Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: ALPLES, industrija pohištva Železniki, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem razpisu.
cilmiro
alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2
ALMIRA alpska modna industrija Radovljica nudi zasebnikom možnost nakupa poslovnega prostora v Trgovskem centru v Kranjski gori za prodajo Almirinih proizvodov.
Interesente vabimo na predstavitev našega programa. Informacije po telefonu 74-475.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj razpisuje vodilna dela in naloge:
VODENJE EKSPOZITURE TRŽIČ
Pogoji:
— VI. stopnja — ekonomska ali družboslovna
— 4 leta delovnih izkušenj aktivno znanje slovenskega jezika
prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
Mandat za opravljanje del in nalog traja 4 leta.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija v SDK v SRS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo« 8 dni pO objavi razpisa.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj, objavlja prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH INFORMATIVNO ANALITIČNIH DEL NA RAVNI OBČINE
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje slovenskega jezika
— poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo v 8 dneh po objavi na kadrovsko službo SDK, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2.
Kandidate, ki se bodo prijavili na razpis oz. objavo, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa.
IŠČEMO	
	
ZASEBNEGA	
AVTOPREVOZNIKA	
ZA RAZVOZ MLEČNIH	
IZDELKOV.	INFORMACIJE: KŽK
	
	GORENJSKE
	TOZD MLEKARNA
	KRANJ
	TEL: 33-502
O
KOVIN
kovinsko podjetje Jesenice P. o
DELAVSKI SVET DO KOVIN JESENICE kovinsko podjetje p.o. Ul. Heroja Verdnika 22 64270 Jesenice
ponovno objavlja na podlagi 19., 20. in 21. člena Pravilnika 0 delovnih razmerjih ter 103. in 113. člena Statuta DO Kovin Jesenice za 4 letno mandatno obdobje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJE RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Jesenice morajo kart' didati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj na urejanju dejavnosti računovodstva.
Kandidati naj svoje vloge za prijavo na razpis opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh p° objavi razpisa na naslov: DO KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Cvetličarna .< Maja
"Planina. '.Kranj
Cvetličarna Maja Planina — ob pokopališču
V mesecu oktobru smo vam pripravili bogato izbiro zemlje in sadik za ureditev grobov in vrtov,
Nudimo tudi diskontno prodajo vseh vrst rezanega cvetja in sveč.
Pričakujemo vas v Maji!
Torek, 3. oktobra 1989
/ KRONIKA
13. stran mzmmmmsLAS
Nevarne pomanjkljivosti vozil
Polomljene kljuke
Po našiti cestah se vozi nemalo vozil, ki kljub opravljenem tehničnem pregledu in veljavnem prometnem dovoljenju skrivajo pomanjkljivosti. Žal so za take razmere veliko krive vse slabše možnosti za nakup novih vozil in vse plitvejši žepi lastnikov, ki komaj zmorejo redno vzdrževanje avtomobilov. Seveda pa je za marsikatero napako kriva tudi malomarnost lastnika, ki odlaša s popravilom, vse dokler ga ne ustavi miličnik oziroma dokler se ne zgodi nesreča.
Pravo izzivanje nesreče pomeni vožnja z avtom, ki ima na vratih polomljeno kljuko! Verjel bi, da si s takim avtom lastnik ne upa na cesto, če ne bi pred nedavnim na lastne oči videl takega primera v bližini Kranja. Voznik je z desno roko upravljal krmilo vozila, levo roko pa je stegoval skozi odprto okno in z zunanje strani pridrževal vrata, ker na njih ni bilo kljuke s ključavnico. Ali je sploh pomislil, kako ogroža sebe in varnost drugih udeležencev v prometu zaradi pomanjkljivo opremljenega vozila?
Tudi vozniki tovornjakov si dovolijo marsikaj; mnogi nalagajo svoja vozila čez mero in potem stresajo tovor, na primer pesek, po vsej cesti. Kako je to nevarno, dobro vemo. Toda, da si dovolijo naložiti tovor na tovornjak, na katerem je polomljena kljuka za pripenjanje stranice kesona, je vsekakor več kot neodgovorno početje! In tudi tak primer sem ne dolgo tega opazil na cesti Naklo - Kranj.
O kljukah in drugih varovalih pa še to! Zelo pomembno je, kako so te naprave urejene oziroma kako delujejo na priklopnem vozilu. Voznik ne bi smel nikoli pozabiti, da ni dovolj le brezhibno vlečno vozilo, ampak da je nujno tudi zanesljivo priklapl janje le-tega s prikolico po določenih tehničnih predpisih.
S. Saje
Predlog zavarovalnice
Višje "kazni za kršitelje zavarovalnih pogojev
Ljubljana, 2. oktobra — Če voznik, ki vozi vinjen, pod vplivom mamil in pomirjeval, brez vozniškega dovoljenja, v času varstvenega ukrepa prepovedi vožnje ali po poteku veljavnosti zavarovanja vozila, povzroči prometno nesrečo in drugemu veliko gmotno škodo, lahko zavarovalnica po sedanjih pogojih izterja od njega le znesek v višini osemkratnega povprečnega osebnega dohodka minulega leta. Ta znesek se spreminja vsako leto na začetku aprila in znaša letos zaradi visoke inflacije le še simboličnih 5,76 milijona dinarjev. Zavarovalna skupnost Triglav je zato že dala v javno razpravo predlog, s katerim naj bi dosedanji znesek prilagodila inflaciji in rasti osebnih dohodkov. Kaj to pomeni? Vozniki, ki bi pred nesrečo prekršili zavarovalne pogoje, naj bi zavarovalnici Triglav povrnili bistveno večje zneske za škodo kot doslej. Po novem naj bi zavarovalnica zahtevala od povzročitelja znesek v višini dvanajstih povprečnih osebnih dohodkov v republiki, obračunanih neposredno pred začetkom postopka za delno povračilo škode. To bi po sedanjih izračunih zneslo približno 70 milijonov dinarjev.
Ker se zavarovalna premija oblikuje na osnovi vplačanih premij in povzročene škode, bi večja povračila za povzročeno škodo vplivala na relativno znižanje zavarovalnih premij. Pa ne le to: v republiškem sekretariatu za notranje zadeve menijo, da bi takšni pogoji pomagali disciplinirati voznike, ki kršijo prometne predpise in zavarovalne pogoje, in da bi bila to spodbuda za voznike, ki ne povzročajo škod.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Posadili so ga Polnočni na avtobus
kavboj
Sprevodnik v zadregi
Popoldne so škofjeloški miličniki našli možaka, ki je (verjetno) pod težo alkohola obležal na cesti. Ko so mu na podaji milici pregledali dokumente, so dognali, da je iz Kralju. Nemudoma so ga posadili na avtobus in poslali v rodni kraj.
»Koruznik« jo je tepel
Ločanka je zadnjič klicala rnilico, češ da jo moški, s kate-fm živi na koruzi, pretepa. Bil Je vinjen, pa ni poznal mere. >elo v navzočnosti miličnika jo Je še kar tepci. Možaka so zato grabili in ga odpeljali. Nekaj Časa je moral prebiti v prosto-rin za pridržanje.
Nekaj pred polnočjo so pred jeseniško palačo pravice naleteli na dvojico, ki se je srdito pretepala. Onega, ki je bil na-silnejši, so odvedli na milico, kjer je prenočil do iztreznitve. drugega, ki je »pokasiral« udarce, pa v zdravstveni dom, kjer so mu pozdravili okrvavljeno betico.
Neznana ženska je pred časom zašla na avtobus in se pripeljala v Kranj. Ko ji je sprevodnik hotel prodati karto, ga je spravila v veliko zadrego, saj ni znala povedati, kam hoče. Zato je šel na milico po nasvet. Miličniki so žensko po dokumentih identificirali in svojce obvestili, naj pozabljivo sorod-nico pridejo iskat.
Poletni utrinek     Motili so nočni mir
Čeprav že jesensko odeti hodimo okoli, se je vredno spomniti poletnega nočnega dogodka s kranjskega kopališča. Dvoje objestnih mladcev je vdrlo v WC in tamkaj napravilo pravcato razdejanje, tretji pa je pustošil zunaj, kjer je razbijal steklenice. Fantje so bili močno pod vplivom travarice, ki so jo prinesli s seboj.
Na sončni strani Alp
Ekološka nesreča v
w
Železarni
Jesenice, 2. oktobra - Na vsa vprašanja ob ekološki nesreči v Železarni na Koroški Beli še ni vseh odgovorov. Skupni sestanek izvršnega sveta in Železarne o ekoloških problemih.
7. avgusta letos je prišlo v jeseniški Železarni, v obratu regeneracija kislin, na Koroški Beli, do obratne nezgode, ki Je povzročila večje onesnaževanje. Delavec popoldanske izmene je po pomoti pretočil 3 kubične metre solitrne kisline v 21 kubičnih metrov solne kisline in je zato prišlo do reakcije Pled obema kislinama. Proizvod reakcije so bili hlapi solne kaline in nitrozni plini, ki so kontaminirali objekt in del bližnje okolice, nevtraliziranje mešanice obeh kislin pa je Povzročilo še prekomerno onesnaževanje potoka Bela in reke Save, saj se Bela izliva v Savo.
&Na vprašanje preiskovalcev, kako je lahko prišlo do Pomote, je delavec pojasnil, da so solitrno kislino dobivali yedno iz Pančeva, solno pa iz več drugih krajev. Pogledal je registracijo avtomobila, videl, da je celjska in ne Pančevo in nato samodejno pretočil v cisterno s_ solno kislino. Nesrečno naključje pa je hotelo, daje tokrat Železarna kupila solitrno kislino v Cinkarni Celje, ki jo je imela odveč oziroma je bila 2a njeno proizvodnjo že preveč onesnažena.'
Rezultati meritev so pokazali, da so bile koncentracije hlapov in plinov v objektu kar 40 krat nad dovoljeno koncentracijo.
Ko so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta obravnavali potek aktivnosti po nesreči - predstavnik Železarne se razpravi ni odzval - so med drugim ugotovili, da mora Železna zaostriti ukrepe in disciplino in da seje za primere ta-k|h ekoloških nesreč potrebno veliko bolje organizirati. Se Vedno obstaja vrsta odprtih vprašanj: zakaj so bih o nesreči °oveščeni tako pozno, zakaj se v regeneraciji kisline le nev-tralizirajo in iz njih izloči železo, vse ostalo pa se odvaja v J*Yo, kam se odvažajo usedline, ki se izločijo iz kislin m kdaj bo Železarna začela z rekonstrukcijo regeneracije v skladu z odločbo vodnogospodarskega inšpektorja?_ Vsa ta vPrašanja naj bi dobila tudi odgovore na sestanku z Zclezar-n° Jesenice ko naj bi se pogovorili o vseh ekoloških problemih. D. Sedej
Jeseničana je ponoči zmotilo ropotanje in vpitje iz sosednega stanovanja. Ne bodi len je poklical ustrezno številko in sosede zatožil, sam pa se ni hotel predstaviti. Ko so možje postave prišli na kraj dogajanja, so mirili sprta zakonca ter hčer in zeta. Slednjič so si sprte strani podali roko sprave, vendar se kljub temu niso rešili pred končno obravnavo pri sodniku za prekrške.
Obležal na tujem vrtu
Ko se je pijani Jože sredi noči vračai s pivske turneje, je omagal, preden je prišel do doma. Legel je na najbližjem vrtu. vendar mu ni bilo dano prenočiti, saj so ga presenetili organi pregona. Pomagali so mu na noge in mu pokazali pot domov, čez čas pa se bo za to prenočevanje zagovarjal tudi pred sodnikom za prekrške.
Z mopedom brez luči
Žiri, 30. septembra - V prometni nesreči, ki se je ob treh ponoči pripetila na regionalni cesti v Žireh, je bil hudo ranjen 16-letni mopedist Dušan F. iz Žirov. Vozil je bil brez luči. za prijateljevim mopedom, ki mu je »svetil«. V ovinku mu je nasproti pripeljal jugo z Jožetom Jesenkom, starim 21 let, za volanom. Srečanje seje končalo s trčenjem, v katerem je bil mopedist ranjen.
Na cesti preveč
vinjenih
Kranj, 30. septembra - S sobote na nedeljo je po vsej Sloveniji potekala prometna akcija, v kateri so posebej nadzirali »psihofizično stanje« voznikov, se pravi, lovili vinjene šoferje. Na gorenjskih cestah so to noč naleteli na 81 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Prijavili so jih sodniku za prekrške in očitno bodo zaradi svojega stanja ostali brez vozniških dovoljenj.
Seno se je vžgalo
Spodnji Brnik, 29. septembra
- V skednju kmeta Ivana Zalo-karja s Spodnjega Brnika, se je vžgalo dva meseca vskladišče-no seno. Ogenj je opazila soseda, prostovoljni in poklicni gasilci pa so ga hitro pogasili.
Pred razpravo o predpisu
Za "Ekološki dinar"
Ljubljana, 29. septembra - Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je v letošnji načrt nalog zajel tudi pripravo zasnove financiranja programov za varstvo okolja. To je bila namreč ena od zahtev problemske konference "Ekologija, energija, varčevanje", hkrati pa so ga k temu prisilile neizogibne potrebe po hitrejšem odpravljanju ekoloških problemov v naši republiki. Akcijo, ki je že našla odziv v javnosti, je poimenoval "Ekološki dinar".
Pri financiranju načrtov za varstvo okolja bodo upoštevali načelo, da morajo stroške varstva prevzeti tisti, ki povzročajo obremenitve okolja. Vanje bo treba zajeti tudi stroške kolektivnih ukrepov. Glede na to naj bi imeli prednost pri uporabi sredstev preverjeni in dogovorjeni programi, kot so čiščenje dimnih plinov v termoelektrarnah, gradnja čistilnih naprav na vseh slovenskih vodah in gradnja centralnih objektov za odstranjevanje nevarnih odpadkov.
Komite že pripravlja ustrezen predpis, pri čemer nastaja največ težav pri določanju možnih virov financiranja. Projekt z osnovnimi rešitvami bo komite predložil v razpravo delovnim telesom slovenske skupščine začetek oktobra 1989.     S. Saje
Ko ulica veleva, kogaje
treba "uhapsiti"...
Ko so v Srbiji spreminjali republiško ustavo in so Albanci na Kosovu nasprotovali predlaganim rešitvam (tudi z gladovno stavko), so na isrbskihi mitingih vzklikali: "Uhapsite VUasija!" Ljudstvo se je "zgodilo" - VUasija so nekaj časa zasledovali, nato so ga aretirali in priprli, v kratkem mu bodo sodili za konirarevolu-cionarno delovanje...
Ko so v sredo delegati republiške skupščine sprejeli tudi tista dopolnila slovenske ustave, za katere v delu države sodijo, da so v nasprotju z zvezno ustavo in da "ogrožajo avnojsko Jugoslavijo", so na mitingu v Titogradu vzklikali: "Uhapsite Kučana i Smoleta!" Ljudstvo se za zdaj še ni "zgodilo" in upajmo, da je le toliko modrosti v državnem političnem (in represivnem) vrhu. da se to tudi ne bo.
Sicer pa - v državi, kjer vsebuje kazenska zakonodaja tudi ideološko-polilično navlako, je sodstvo lahko le podaljšana roka oblasti, le orodje za odstranjevanje političnih nasprotnikov in vseh. ki se ne strinjajo z "večinsko politiko" ali mislijo drugače. Obtožnica, ki jo je pred nedavni vložilo javno tožilstvo v Titovi Mitrovici proti politiku Azemu Vllasiju, je tipičen primer takšne prakse. Dovolj pove že to. da obtožnica, ki je bolj podobna polti-čnemu (stalinističnemu) pamfletu kot resni obtožbi, očita Vllasiju protirevolucionarno ogrožanje ustavne ureditve (po 114. členu zveznega kazenskega zakona) tudi zato. ker je v javni razpravi o spremembah srbske ustave zagovarjal rešitve iz tedaj veljavni ustave (iz leta 1974), ne na dopolnil, kijih je predlagala Miloševi čeva vplivna skupina. Če že prej ni bilo očitno, pa je to postal zdaj. da srbska oblast ni želela slišati samo različnih mnenj < ustavnih spremembah, ampak je hotela tudi spoznali, kdo je za (veliko) srbsko politiko in kdo proti. Tisti, ki so se postavili na nasprotni breg, so kmalu občutili, kakšno moč ima od javnosi nenadzorovana oblast in kakšen je v kazenski zakonodaji pomet ideološko politične navlake.
114. člen zveznega kazenskega zakona, ki opredeljuje prot. revolucionarno ogrožanje ustavne ureditve, je eden od številni členov, ki ga je mogoče "raztegnili" in ga oblast lahko uporabi j. za vsakršne razmere. Nihče namreč ne more dobro (natančni opredelili, katera so tista dejanja, ki merijo na to, da bi se omej. la oblast delavskega razreda, da bi se razbila bralstvo in enoi nosi, da bi se izpodkopala z ustavo določena družbenoekonomski ureditev, da bi se protiustavno strmoglavili organi družbene so mouprave in oblasti... Priznani strokovnjak dr. B.M. Zupančič \ ob tem upravičeno sprašuje, ali ni mogoče uvrstiti med dejanja, k naj bi "merila na to, da bi se protiustavno spremenila federativni ureditev države", tudi sprememba srbske ustave, kije potekala < strahovanjem vojske in lankovskih cevi. Ali ne sodijo med dihi nja, ki "merijo na to, da bi se izpodkopal gospodarski temelj dr zave", tudi vsi ukrepi zvezne vlade in skupščine, ki ne prispevajo / izboljšanju gospodarskih razmer... ?
C. Zaplotnik
Kaj je že rekel sanitarni inšpektor...
Čeprav na pogorišču enega največjih požarov na Gorenjskem, na Dolenčevem vrtu v Skolji Loki, nič več ne tli, obstaja nevarnost, da "zagori" kje drugje...
Zbrani podatki že utemeljujejo sum, da nekateri posamezniki niso naredili vsega, kar bi morali. Zato je ogenj, ki je vzplamtel, uničil tako rekoč vse, kar je imelo dvanajst najemnikov spravljenega v "šupi in kozolcu toplarju z okolico" na Dolenčevem vrtu, nad športno dvorano Po-den. Pravi lastnik objektov je sklad stavbnih zemljišč pri skupščini občine Skofja Loka, Lokainvest pa je najemnik in upravljalec tega objekta.
Prav na ta naslov je škofjeloški požarni inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko 6. junija lani poslal odločbo, da s 1. julijem prepoveduje garažiranje in shranjevanje vnetljivih snovi. Inšpektorje namreč lani konec maja ugotovil, da so poslopja oziroma objekti bivše občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti leseni, brez strelovodov, požarne vode, hidrantov in brez možnosti evakuacije vozil v primeru požara. Petim poslopjem je bilo kasneje dograjenih še osem, prav tako lesenih in v teh so bili spravljeni avtomobili.
Direktor Lokainvesta, Jože Hauptman, je 28. junija lani obvestil vse najemnike, da garažiranje prepoveduje. Prostore pa najemniki lahko še uporabljajo, toda le za skladiščenje negorljivih materialov. Vendar le, če priloženo, podpisano izjavo, vrnejo Lokainvestu do 8. julija 1988.
Izjave so bile podpisane in krog je bil sklenjen. Toda požarna varnost zato ni bila nič boljša, saj po podatkih, zbranih na terenu, menda nihče na terenu ni preveril, ali so podpisniki izjav res odstranili vnetljive in gorljive tekočine z Dolenčevega vrta...
Pravzaprav so imeli sosednji lastniki stanovanjskih hiš v noči na soboto, 23. septembra, tudi veliko srečo.'Veter je tokrat, za spremembo, pihal proti Podlubniku. Če bi ubral drugačno smer, bi plameni uničili vse hiše do križišča pri škofjeloški Nami.
Zastopnik Zavarovalnice Triglav nam je povedal, da je Lokainvest imel objekt zavarovan za 23,699 milijona dinarjev... požarna škoda pa bo verjetno kmalu dosegla 10 milijard dinarjev.
M. Kunšič
ureja CVETO ZAPLOTNIK
( • Zatira istočasno vse širokolistne semenske in travne plevele j • Čas za škropljenje lahko izbirate, od setve pa vse do razraščanja žita spomladi. • Ni omejitev glede temperature in razvoja žita. Dicuran forte... najbolj gospodarna rešitev proti plevelom v žitu Zato v vaši zadrugi zahtevajte dicuran forte.
mu OGLASI
@ 27-960
cesta JLA16 APARATI STROJI
Prodam barvni TV grundig, ekran 66 cm, v okvari, g 74-068 14582
510-litrsko zamrzovalno SKRINJO, rabljeno 3 mesece, prodam 30 odstotkov ceneje od nove. « 84-582,
vsak dan po 16. uri_14601
Prodam  KOTEL za žganjekuho. Meglic, Leše 49, Tržič, « 52-051 "_14604
Prodam BRUSILNI STROJ merz. »77-679 14625
Prodam tro brazdni PLUG Slavonac, PRIPRAVNIK ali PREDSETVE-NIK širine 180, traktorsko SEJAL-NICO in leseni SORTIRNIK za krompir. Čirče 36, Kranj 14626 Prodam RAČUNALNIK ZX spec-
trum. Žumer, Planina 17, Kranj
14644
Prodam pomivalno KORITO z od-cejalnikom. «45-638 14660
GRADBENI MATERIAL
Prodam 25 vreč APNA in kletno OKNO glin, dim. 100 x 90 cm.
»46-352_j 14595
Prodam 3 kub. m. smrekovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. _14615
Prodam rabljeno strešno OPEKO Novi Bečej. «69-154, od 16. ure dalje 14637 Prodam 2.000 kosov strešne OPEKE, novomeški, gladki, roza barve, po 1,5 mio din. »67-159 14639
Prodam rabljeno strešno OPEKO folc. Prebačevo 36, Kranj, « 36-442_14573
Poceni prodam aluminijaste in rostfrei ŽLEBOVE. Informacije na
«27-200_14575
Prodam nova balkonska VRATA Jelovica, dim. 100 x 220 cm, 40 odstotkov ceneje.« 80-405 14586
KUPIM
Kupim delavnega VOLA, težkega od 550 do 700 kg. Alojzija Dolenc, Gorenja ravan 1, Poljane 14597
Kupim hruškovo in češnjevo HLODOVINO ter prodam ČRPALKO grundfus in električni mešalni ventil.-»42-494 14606
Barvno okno v svet
barvni TV sprejemniki
DCS-1634VR
NA DALJINSKO UPRAVLJANJE EKRAN 42 cm IZ UVOZA
po zelo ugodni ceni
18.900.000r
MOŽNOST PROGRAMIRANJA 30 PROGRAMOV NA VSEH FREKVENCAH V SPOMIN
REZERVNI DELI IN SERVIS ZAGOTOVLJENI PRODAJNA MESTA
LESCE tel.74-067
Elgo
SU Union
JESENICE tel.81-895
miw(pix]čw
Kupim TELIČKO simentalko, staro do 3 tedne. »70-204 14658
LOKALI_
LOKAL za trgovino, od 10 do 30 kvad. m., v Kranju, Tržiču, Jesenicah ali drugem večjem kraju na Gorenjskem, kupim ali vzamem v najem. «620-636_14570
V centru Kranja prodam HIŠO, pri-merno za obrtne prostore ali lokale. Informacije na « 061 /213-654 _14605
OBVESTILA
ROLETE in ŽALUZIJE naročite na «75-610_13874
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI, tudi razna popravila, vam naredim - hitro in kvalitetno! « 28-427_14462
SERVIS SIP trgovina Lojzeta Laha, Klanec 13, Komenda: prodajam si-lokombajne, nakladalne prikolice, trosilce hlevskega gnoja, kosilnice, pajke, obračalnike in traktorje. Na zalogi imamo tudi stare silo-kombajne. Odprto je tudi ob nedeljah, od 8. do 12. ure! 14645
OSTALO_
Prodam SURF hy-fly 222, primeren za začetnike. «74-633, popoldne 14576
Prodam silažno KORUZO. Trboje 75 14585
Prodam tronamenski otroški VOZI-ČEK. «78-301, dopoldne 14592
Prodam semenski KROMPIR igor. Poljšica 4, Podnart, « 70-164 _14612
Prodam poročno OBLEKO. Kavčič, «66-406, zvečer 14619
Prodam bukova DRVA v "klaf-trah", skoraj suha. Jagodic, Ambrož pod Krvavcem 6, Cerklje _14622
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in športni otroški VOZIČEK. Sajnič, Ravne 4, Tržič 14632
POSESTI
Prodam drobni 82, Šenčur
KROMPIR.
Voglje 14634
Prodam KROMPIR drobni. Voglje 82, Šenčur_14643
Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Andrej Habjan, Zminec 78, Skofja Loka 14647
Iščemo osebo za pomoč pri VARSTVU dveh majhnih otrok na našem domu, v okolici Begunj. «73-264_14649
Ugodno prodam dve otroški POSTELJI z jogiji in pisalno MIZO. «621-371_14654
Prodam silažno KORUZO. Trboje 15, Kranj 14656
Prodam krmilni « 44-647
KROMPIR. 14659
Prodam drobni KROMPIR. Žeje 12, Duplje 14661
V Cerkljah ali bližnji okolici nujno vzamem v najem starejšo HIŠO ah STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 14613
RAZNO PRODAM
Prodam prenosni ŠIVALNI stroj in RESTAVRIRAM   staro pohištvo.
«64-310_14583
Prodam TRAČNO ŽAGO za razTez hlodovine in LADO karavan, letnik
1987. «58-094_14587
Prodam Z 126 P, letnik 1983 in Kl-
OSK. «22-306_M618
Prodam rabljen barvni TV iskra montreal in rabljene male SALO-NITNE PLOŠČE. «28-066 1462| Oddam SOBO dvema študentkama in prodam vrtni KLOPCI. Gre-goričeva 3, Kranj - Čirče 14636 Prodam VIDEOPLAYER in novo gorsko KOLO, katerega tudi zamenjam za barvni TV ali videorekor-der. Zolič, Pristavška 1, Tržič 14646 Ugodno prodam črno-bel TV in
JOGI. «26-723_14648
Ugodno prodam električni SUšT LEC za perilo, električni KAMIN 1 -3 kVV, starejši ŠTEDILNIK (2 + 2), otroško POSTELJICO z jogijem ter Z 750 za dele. Franc Lokar, Mošnje 51, Radovljica 14655
NESKONČNI OBRAZCI
Imate na zalogi nepotiskane neskončne obrazce, pa želite potiskane? Tudi to vam naredimo. KAJ NUDIMO? Vse oblike obrazcev od min. formata: 50 mm do max 500 mm (širina) s perforacijo po višini. (Stopnje velikosti obrazcev v inčih, kar lahko perforiramo pri nas od 4" — 14") — tiskane v eni ali več barvah — netiskane (bianco) — brez ali s kopijo (1+0, 1 + 1, 1+5) -numeracija
STE POZABILI NAROČITI OBRAZCE? NIČ HUDEGA!
Ml VAM JIH NAREDIMO »PREKO NOČI«.
KONKURENČNE CENE.
Imate težave pri nakupu neskončnih obrazcev. Niste zadovoljni s kakovostjo neskončnih obrazcev na tržišču. Želite naročiti neskončne obrazce 1 x na leto. Mi vam vse to omogočimo po dogovoru vsak teden, mesec... dostavimo želeno količino. Količina? Ni pomembna! Smo pa »specializirani« predvsem za tiskanje manjših naklad
Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas
Elita
M 0/ od 2. do 7.10.1989
BAZAR m\3    IO popusta nad skupno vrednostjo 1.500.000 din
J S/i- M PEPELKA    20% popusta nad skupno vrednostjo 2.500.000 din
CJClX&^J NA KLANCU 20 % popusta nad skupno vrednostjo 3.500.000 din
Vse prodajalne so na Vodopivčevi ulici (Mohorjev klanec)
teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden
01020000020101000202020001000000
75602
Torek, 3. oktobra 1989
STflN.OPREMA
Prodam raztegljiv TROSED in dva fOTELJA. Kuhar, «25-128 14579
Oddam nekaj starega POHIŠTVA. Vodnik, Prebačevo 28, Kranj 14633
STANOVANJA
V Radovljici oziroma v Lescah najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, za dobo enega leta ali dveh let. Takoj! «81-941, ;nt_17, od 6. do 14. ure 14607
v okolici Radovljice, Bleda ali Jesenic, najamem manjše STANOVANJE ali HIŠO. Dobro plačam! ■ajfra: DOBRO PLAČAM 14610
2-sobno lastniško STANOVANJE, 52 kvad. m., zamenjam oziroma Prodam za večje. « 25-524   14641
VOZILA_
Prodam GOLF, letnik 1977, dodatno opremljen. Ogled popoldne. Haklin, Golnik 144_14571
GOLF JGL bencinar, letnik 1982, Prodam. «26-155 14572 Prodam motor APN 6. « 50-737
______14574
Prodam vse rezervne DELE za Ka-dett B, 50 odstotkov ceneje. Martin Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica
______14577
50, star leto in pol, prevoženih 5.000 km, ugodno naprodaj. Štetan Kunštek, Hafnerjevo nas. 188,
Sjtofja Loka_14578
^ 101, letnik 1978, neregistrirana, ___zna, prodam. «24-288 14581 Prodam Z 101, letnik 1974, v voznem stanju. Ogled popoldan. *j36-075_14584
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1976, Registrirana do maja 1990, prevodnih 103.000 km. Cena 1.100 OEM. Vakaričič, Kidričeva 43, ^[__nj_14591
Ugodno prodam nov tomos AV-I0MATIK po stari ceni. « 632-785
_______14593
OPEL KADETT 1.6 D, konsignacijski, letnik april 1987, 5 prestav, tro-le vrat, prodam «061/51-668 ____14594
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Pavlic, Ješetova 31, Kranj - Stra-*šče_14596
Prodam Z 101, letnik 1979 in barvni J_V_star 8 let. « 26-649       14598
Prodam Z 750, letnik 1981, na novo fegistrirana. Vopovlje 24, Cerklje, V42-954_14600
Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1980, rjave in rdeče barve, registrirana do 29. 2. 1990. Cena 1800 DEM. Branka Podbevšek, Grajska ul. 7, Boh. Bistrica 14609
15. STRAN 1 ^Q)MiKyj©SSIGLAS
Prodam star ZAPRAVLJIVČEK, po-treben obnove in Z 750, letnik 1974. «80-565_14611
Prodam VVARTBURG limuzino, letnik 1987. « 66-669 14614
R 4, letnik 1978, 1. registracija marca 1979, prodam. « 633-620
14620
Prodam FORD ESCORT, letnik 1972, zlato rjav, lepo ohranjen, 1. lastnik, prevoženih 85.000 km. Cena 2.500 DEM. Alpska 3, stan. 31, Bled 14630
Prodam Z «622-653
750 LC, letnik 1979.
14635
Prodam JUGO skala 55, nov, neregistriran.   «81-441,   int. 20-63
(Drago)_14638
Prodam Z 126 P. «80-351 14650
Prodam Z 750 za rezervne dele, le-tnik 1974. «49-221_14651
Prodam VOLVO z dodatno opremo, 1. registracija 1976, dobro ohranjen. Cervinski, St. Rozmana 11, Kranj_14652
ZAPOSLITVE
Iščem DELO - sestavljanje, pakiranje ali podobno. Imam prevoz. «37-279 14569
Honorarno delo nudim ročnim ali strojnim PLETILJAM. Kovač, «21-386_14616
Takoj zaposlim stavbnega KLEPARJA za določen čas. «75-814, Bohinc, Radovljica 14627
Resen odnos do dela in komunikativnost vam lahko omogočita do-ber zaslužek. «632-354 14640
Nudimo vam zanimivo terensko DELO pri prodaji pomembnega izdelka (po kmetijah). «064/46-205, popoldne 14653 Obtrnik išče skupine in posameznike za PRODAJO. «52-133, po 20. uri 14657
ŽIVALI
Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Skofja Loka _14442
Teden dni starega TELIČKA si-mentalca prodam. Ivan Bremšak, Podreča 4, Mavčiče 14588
Prodam KRAVO. Zalokar, Podhom 42, Zg. Gorje, « 78-366 14589
Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice. Soklič, Selo 22, Bled 14590
TELICO simentalko, A kontrola, 1 mesec pred telitvijo, prodam. Jernej Jeglič, Podbrezje 192, Duplje
Prodam TELETA, težkega 150 kg.
Stiska vas 12, Cerklje_14624
Prodam dve KRAVI frizijki po teletu. Marija Černe, Zasip - Stagne 20, Bled 14631
OBČINA KRANJ
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Trg revolucije 1, 64000 Kranj
objavlja
RAZPIS
za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča pare. št. 300, k.o. Primskovo
Na osnovi sklepa 14. seje z dne 25. 9. 1989, komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj javni razpis za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča pare. št. 300, k. o. Primskovo. Predmet in pogoji razpisa so naslednji:
a. Zemljišče pare. št. 300, k. o. Primskovo, je družbena lastnina - imetnica pravice uporabe je občina Kranj;
b. zemljišče po podatkih Geodetske uprave občine Kranj in občine Tržič meri 2.641 nr
c. cena za m2 zemljišča znaša 177.230 din;
d. povečana vrednost zemljišča, kot posledica posrednih in neposrednih vlaganj družbenih sredstev, znaša 501.020 din/nrr;
e. kupnino v višini 1.791.258.250 din mora kupec plačati v roku 8 dni od podpisa kupne pogodbe. Kupnina je določena na dan 31.8. 1989 in se revalorizira do dne podpisa pogodbe, v skladu z Odlokom o oblikovanju cen stavbnih zemljišč (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 8/87);
f. varščina znaša 900.000.000 din in se revalorizira od dneva nakazila na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč, štev. 51500-654-45062, do izbora najboljšega ponudnika, z revalorizacijsko stopnjo na podlagi rasti drobno prodajnih cen;
g. stroške sklenitve pogodbe nosi kupec;
h. zemljišče leži v območju zazidalnega načrta komunalna cona (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 10/72), ki je usklajen z družbenim planom občine Kranj za obdobje 1986-1990 in je namenjeno za komunalne dejavnosti;
i. zemljišče je komunalno urejeno oziroma obstaja možnost neposredne priključitve na naslednje komunalne objekte in naprave:
- kanalizacijo
- elektriko NP, VP
- cesto s pločniki
- vodovod s hidrantno mrežo
- telefon
-javno razsvetljavo.
Pri izboru ponudnika imajo prednost tisti, ki opravljajo dejavnost s področja ekologije ter so se pri izvajanju svoje dejavnosti pripravljeni poslovno-tehnično povezati z delovno organizacijo Astra Engineering Kranj. Rok za predložitev pisnih ponudb je 15 dni. Ponudbe je potrebno predložiti v zaprti kuverti na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ, Trg revolucije 1.
Komisija bo o izboru obvestila vse udeležence razpisa v 15 dneh po zaključku razpisnega roka. Datum: 27. 9. 1989
Predsednik UO: Ivo Miklavčič, I. r.
Smo družbeno podjetje s 300 zaposlenimi in perspektivnim razvojnim programom, z novo, moderno organizacijo dela in poslovanja. Trudimo se, da bi bili z visoko kakovostjo svojih izdelkov konkurenčni na trgu.
Kl.HDIU
ha lgt
Podjetje s svojim osnovnim proizvodnim programom, ki za|ema: ~ elektromagnete
- hidravlične elemente in komponente ~ hidravlične sisteme
- pnevmo komponente in sisteme
- mazalnike,
je odprto za vključevanje novih, kreativnih strokovnjakov
Naše zahteve glede novih sodelavcev niso skromne, kajti pričakujemo
- ustvarjalnost
~ samoiniciativnost
~ strokovno in tržno prodornost
~ željo po stalnem strokovnem izpopolnjevanju.
Prepričani smo, da vas bo zanimalo delo v podjetju, ki lahko zagotavlja:
~ prijetno delovno okolje
~ deio s pomočjo računalnika
~ dostop do potrebne domače in tuje strokovne literature
~ široke možnosti strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujini.
Razpisujemo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
J. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
2 VODJE FINANĆNO-KNJIGOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
Pod 1 :   visoka izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših ali vodilnih del v gospodarstvu ~ sposobnost za vodenje, organiziranje in teamsko delo
izpolnjevanje pogojev iz Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka Pod 2   - visoka izobrazba ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
5 let delovnih izkušeni pri opravljanju odgovornejših ali vodilnih del v gospodarstvu
sposobnost za vodenje, organiziranje in teamsko delo " !zpolnjevanje pogojev iz Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka. Kandidata za opravljanje del pod 1 in 2 bosta izbrana za štiriletni mandat HKRATI OBJAVLJAMO prosta dela in naloge
1  SAMOSTOJNEGA RAZISKOVALCA
*a raziskovalne naloge na področju hidravlike. Delo je v raziskovalni enoti v Škofji Loki.
2- SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA
J* projektiranje zahtevnih projektov hidravličnih sistemov
Delavcu nudimo novo dvosobno družinsko stanovanje (54 m2) v Žireh.
Pogoli:
P0«4 1.: - doktor aH magister tehničnih znanosti
~ 5 let delovnih Izkušenj
P°<1 2.:    diplomirani inženir strojništva
~ 5 let delovnih izkušenj.
pjsne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 8 dni po objavi
Kandidata bomo izbrali v 30 dneh po končanem zbiranju prijav
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri
zbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom m trimesečnim Poskusnim delom.
°°datne informacije lahko kandidati dobijo v splošnem sektorju podjetja ali po telefonu (064) 69-300
"KLADIVAR", 64226 ŽIRI, Industrijska c 2
Telefon: (064) 69 300
Telex 34 505 YU KLADI
Telefax (064) 69 664 KLADIVAR ŽIRI YU
optika M
Linhartov trg 12 Radovljica tel. 75-602
Obveščamo vse stranke, da zdravnik za pregled vida dela (brezplačno) vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.
Nudimo vam veliko izbiro okvirjev iz uvoza, sončna očala... Obiščite nas!
nama
NA ODDELKU POSEBNIH PRODAJ VAM TA TEDEN PRIPOROČAMO NAKUP:
— čokolade, piškotov, riža (1/2 kg) in NEKATERE VRSTE PIJAČ PO UGODNIH CENAH
— na tem oddelku lahko kupite tudi zavitke ozimnice ETA (vloženo sadje in zelenjava)
— v naši samopostrežni trgovini Vam priporočamo nakup čebule in jabolk za ozimnico
VELEBLAGOVNICA NAMA SKOFJA L0KA coM^ ^
®@3MlKIojJ©IEnGLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA VERČIČA
se zahvaljujemo dr. Veselu in osebju bolnišnice Golnik za lajšanje bolečin, sostanovalcem, pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke, g. župniku za pogrebni obred, sodelavcem Iskre — TOZD Orodjarna, Merkurja — Prodaja na debelo Naklo, KŽK — TOZD Mesoizdelki — uprava Kranj in Skofja Loka, BK Čirče ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Nada, sin Milan z družino, hčerki Marija in Darja z družinama, brat in sestri z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
JAKOBA ZALOKARJA
iz Podhoma
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala dr. Jensterlu, dr. Rusu za zdravljenje, g. župniku, gasilskemu društvu Podhom, Gorjanski godbi, ZB Podhom-Zasip in pevcem. Iskrena zahvala DO Špecerija Bled, VVO Radovljica ter Andreju in Rajku ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
PETER KNE
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, cvetje, tolažbo v teh težkih trenutkih in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikoma, pevcem in godbi. Hvala tudi dr. Bavdku, zdravnikom in sestram na Internem oddelku bolnišnice Golnik.
VSI NJEGOVI
Struževo, Kranj, 25. septembra 1989
(mmfMmmjJGLAs16- stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 3. oktobra 1989
Škofjeloške ceste v republiških planih
Cesta na Selško čez dve leti
Skofja Loka, 2. oktobra - Kot je dejal inženir Prah iz republiške skupnosti za ceste na razširjenem sestanku škofjeloškega predsedstva skupščine in izvršnega sveta, reorganizacija cestnega gospodarstva (z novim letom po ustavnem zakonu sisov ne bo več, strokovna služba cestne skupnosti bo začasno, dokler ne bo sprejet novi zakon o državni upravi, prešla v sklop republiškega komiteja za promet in zveze) ne bo vplivala na uresničitev sprejetih planov gradnje in obnove cest.
Bolj pomembno pri uresničitvi planov je, ali se bo prispevek za ceste od cene litra bencina realno povečeval tako, kot je načrtovano ali ne. V letu dni naj bi se namreč delež podvojil ter julija 1990 dosegel 31,6 odstotka cene litra super bencina. Oktobra bodo v cestni skupnosti končali analizo razvojnih možnosti, ki bo podlaga za nov srednjeročni plan gradnje in obnove cest v Sloveniji, sloneč na predvidenem realnem povečevanju "bencinskega dinarja". Potemtakem bi v Sloveniji lahko na leto zgradili in obnovili prek 400 kilometrov magistralnih in regionalnih cest.
In kje so v republiških planih škofjeloške ceste? Do izteka te petletke bodo v loški občini s pomočjo republiškega
denarja končane še tri cestne povezave. Gre za sklop Kidričeve in Ljubljanske ceste s križiščem Stari dvor, druga je cesta od Sovodnja do občinske meje in tretja cesta Gorenja vas-Dobrava, ki sodi v paket uranske ceste in je zato izključno domena republiške blagajne.
Tudi za naslednjo petletko imajo v Škofji Loki velike cestne načrte, ki pa jih morajo najprej sprejeti na papirju. Priprava dokumentacije je namreč v škofjeloški občini velika rak rana. Medtem ko se ljudje kregajo tako rekoč za vsako hruško, voda (denar) teče mimo.
Če izvzamemo zaplete okrog priprave dokumentacije, ki jo bodo morali nekako pospešiti, nameravajo Ločani v nasled-
Kranj, 30. septembra - V soboto so se po štirih letih na 3. zboru skupnosti borcev spet srečali borci Prešernove brigade. Ob pregledu dela skupnosti v teh letih so ugotovili, da je za njimi plodno obdobje, saj so svojim padlim sotovarišem in v spomin na najtežje dni
odkrili nekaj pomnikov, udeležili so se številnih partizanskih srečanj, dobro pa delujejo tudi pohodne enote, ki nosijo ime njihove udarne brigade. Seveda so spregovorili tudi o sedanjem trenutku, ko Jugoslavijo pretresajo dogodki, kakršnih nikoli ne bi pričakovali. Odločno so podprli slovensko politično vodstvo. Izvolili so nov 13-članski odbor skupnosti in se dogovorili o svojem prihodnjem delu. Žal se tudi vrste Prešernovcev redčijo: samo v zadnjih štirih letih jih je umrlo 158, tako danes 7. S NO l B France Prešeren šteje le še 756 borcev. D. D. - Foto: F. Perdan
njem srednjeročnem obdobju s pomočjo republiškega denarja razvozlati vsaj tri zahtevne prometne vozle. Najprej (1991. leta) bo na vrsti selška cesta, in sicer od Stare Loke do Klan-čarja ter križišče na Češnjici, potem pa tudi cesta skozi Škof-jo Loko v Poljansko dolino (če bodo uspeli usoglasiti traso).
V republiški recenziji so tudi idejni projekti za cesto od Gorenje vasi do Trebije, medtem ko je potez skozi Gorenjo vas obdelan v okviru zazidalnega načrta gradnje novega centra Gorenje vasi. Po tem načrtu so predvidene tudi nekatere ruši-tve. Prizadeti stanovalci se že več let zaman sprašujejo, kdaj se bodo morali izseliti in kam. Opozarjajo na pravočasne priprave.
H. Jelovčan
Koče zapirajo vrata
Kranj, 29. septembra -Poletna planinska sezona je že zaključena, zato tudi iz gorenjskih planinskih društev prihajajo obvestila o zapiranju visokogorskih postojank in drugih koč. Planinsko društvo Bohinj-Srednja vas bo zaprlo Dom je-seniško-bohinjskega odreda na Uskovnici 9. oktobra, Kočo pod Bogatinom na planini Na kraju in Vodnikov dom na Velem polju pa 16. oktobra. Planinsko društvo Gorje bo prenehalo oskrbovati Tržaško kočo na Doliču 7. oktobra. Planinsko društvo Jesenice najprej zapira Kočo pri izviru Soče, in sicer 2. oktobra. Od 3. oktobra bo zaprta Koča na Golici, od 8. oktobra pa še zavetišče pod Špičko. V teh postojankah bodo uvedli dežurstvo ob sobotah in nedeljah, če bo vreme lepo, Tičarjev dom na Vršiču pa bodo oskrbovali vse do konca oktobra. Planinsko društvo Jezersko bo oskrbovalo Češko kočo do 15. oktobra vse dni, zatem pa še oba preostala oktobrska vikenda.
S. S.
V Celovcu bo sejem Internautica '89
V dneh od 11. do 15. oktobra bo v Celovcu 2. mednarodni sejem Internautica, ki bo prikazal izdelke in dejavnosti, povezane s čolni in ladjami, športom in rekreacijo ter vodo. Po vsebini bo prireditev zanimiva tudi za nas, saj je zlasti dopust-niški čas naših ljudi često povezan prav s temi dejavnostmi.
Predstavniki Celovškega sejma, ki so Internautico '89 predstavili na novinarski konferenci na Gorenjskem sejmu, so povedali, da so se za to prireditev odločili zato, ker je na Koroškem zaradi številnih jezer zelo razvito jadranje, čolnarjenje in drugo, zaradi bližine Jadrana,
Lepši dom
Kranj - Dom društva upokojencev v Kranju bo ta mesec lepši in še prijaznejši. Vse prostore in opremo so namreč pre-pleskali in prebarvali. Jože Dvoršak se že pripravlja tudi na vinsko trgatev po starih slovenskih običajih; grozdje Pod trto seje namreč že kar lepo obarvalo. Natakarji pa pravijo, da pijače v domu ne točijo "na kredo oziroma na puP; razen obiskovalcem, ki so starejši kot sto let in če pridejo v spremstvu staršev, (ip)
kamor hodi dopustovat veliko Avstrijcev, in ker ugotavljajo, da ljudje vse več denarja namenjajo za nakup plovil in opreme za dejavnosti, povezane z vodo. Razmišljajo le o tem, da bi jo v prihodnje pripravili spomladi in nemara združili s sejmom, ki je namenjen prostemu času.
Na letošnjem sejmu bo velika izbira plovil od velikih jadrnic in motornih čolnov do kajakov in jadralnih desk. Široka bo tudi ponudba opreme vse od preprostih sider do zapletenih elektronskih naprav. Tudi specialnih oblačil in obutve ne bo manjkalo. Na svoj račun bodo prišli ribiči in ljubitelji športa na hitro tekočih vodah.
Sejem bodo spremljala zanimiva predavanja in simpoziji. Na simpoziju o Sredozemlju bodo obravnavali izzivalno vprašanje "jadranje, vodni šport in športno potapljanje — kako dolgo še?" V razpravi o koroških jezerih pa bodo obravnavali vprašanje o harmoničnem ravnotežju med zaščito okolja, turizmom in športom.
Na sejmu bo na 4.000 kvadratnih metrih prostora sodelovalo 177 podjetij, med njimi štiri iz Jugoslavije. Elan bo prikazal svoje čolne in jadrnice ter modo za prosti čas.
L. S.
GLASOVA ANKETA
-J—
Organizacija v razsulu
Pretekli petek so se v Radovljici sešli na že desetem srečanju ustvarjalci foto in filmskih skupin Gorenjske, ki sicer delujejo znotraj gorenjskih občin v posameznih sekcijah in klubih.
Šivčeva hiša, ki tudi sicer ne pozna sa-mevanja, je zopet oživela. Tokrat v svoji notranjosti ponuja obiskovalcem fotografije, ki so bile uvrščene na letošnje s;cer tradicionalno srečanje gorenjskih foto in filmskih skupin.
Organizatorja srečanja ZKO Gorenjske in ZKO Radovljica sta udeležencem ob družabnem srečanju pripravila tudi poseben razgovor po katerem smo peterico prosili za kratek komentar.
Boris Vodopivec:
"Na srečanju sem prvič in moram reči, da sem rahlo razočaran, kajti pričakoval sem več. Nobene prave energije ni čutiti, škoda. Samo srečanje bi moral organizator tudi medijsko bolj prezentirati, kajti tako bi zanj zvedel širši krog ljudi, ki bi jih fotografija in film zanimala."
Mojca Osojnik:
"Foto razstava mi je všeč, predvsem v tehničnem pogledu, saj prinaša resnično kvaliteto, kar pa ne bi mogla reči za prikazane filme, ki so daleč od sodobnosti. Pri pravkar končanem pogovoru sem pogrešala glas mladih. Nasploh pa menim, da je srečanje pametna stvar, samo v večji meri bi moralo priti do izmenjave izkušenj."
Tina Juroš: "Tudi sama sem na takšni obliki srečanja prvič. Moje mnem-je je, da so razstavljene fotografije na ustrezni ravni in da je marsikatera med njimi res izredna. Filmi so bili zanič, videa pa tako ali tako menda ni nič prišlo, kar je
že samo po sebi dovolj zgovorno. Če me sprašujete, kako prihodnje leto, potem je moje mnenje, da mora biti na takšnem srečanju več možnosti za konkreten pogovor."
Franc Černe: "Sam sicer nisem najbolj kompetenten, da takole javno govorim, vendar, če poskušam izdvojiti ost večernega pogovora, potem bi rekel, da gre za že znan problem o popolni neorganiziranosti slovenske foto zveze. Osnovni organizacijski problemi so tako rekoč dnevno na tapeti, pa se ne uspejo zadovoljivo razrešiti. Potem šele pride vse ostalo."
Vlastja Simončič:
"Osnovne foto sredine so resnično prepuščene same sebi. Na Gorenjskem je mogoče vsaj ta prednost, da imamo izredno veliko število aktivnih klubov, ki napolnjujejo prazen organizacijski prostor. Tako moram takšna srečanja kot je današnjo nujno videti v pozitivnem smislu, saj so marsikateremu foto ali filmskemu amaterju vsaj delna opora."
V. B.
Foto: Gorazd Šinik
Dež, haloški križ
Drugačna je ljubezen Halo-žanov do rodne grude. Prežeta je z znojem, odrekanjem skromnega življenja in spomini na pozebe, neurja in toče, ki so v zadnjih letih klestile njihove vinograde. Tako čutijo tudi Ro-doškovi iz Podlehnika, ki jim nalivi v začetku avgusta prav tako niso prizanesli. Člani sindikata Merkurja smo jih obiskali konec septembra, da bi jim izročili denar, ko so ga zbrali naši delavci. Njihova izrecna želja je bila, da ga sami damo v roke eni izmed družin, ki jih je naravna ujma prizadela. Na Strajno 7 nas je z Lado Nivo pripeljal predstavnik Občine Ptuj.
Rodoškove smo dobili, le kje drugje, pri delu. Na dvorišču so pričeli postavljati skromno hišo. Pravijo, da gradijo toliko, kot zmorejo. Vsi prostori so v pritličju, stropi so nizki, tako da se vanje skoraj zadevamo z glavo, kleti ne bo, samo še na podstrešju nameravajo urediti spalnice za otroke. In teh imata Ana in Konrad kar nekaj. Najstarejši Zlatko je že končal osnovno šolo in premišljuje, kje poiskati svojo prihodnost. Ali še naprej v šolo ali ostati doma, 13-Ietni Franci vsako jutro pol ure pešači do avtobusa, ki ga odpelje v šolo. Spremljata ga bratec in sestrica, dvojčka Poldi in Anica, ki sta to jesen prvič prestopila šolski prag. Rodoškova nista nikjer zaposlena, družino preživljata s kmetijo. Pri gradnji jima finančno pomagajo sorodniki, ptujska občina in nekatere delovne organizacije z enkratnimi prispevki. Gospodinja Ana nam
je pokazala staro hišo, v kateri imajo zasilno bivališče. Zadnja stran je raztrgana in zaprta s polivinilom, pod njo pa strmina, po kateri so tiste usodne noči v globačo zdrseli večdeset-letni kostanji in za njimi še Rodoškova črna kuhinja. Pogled je bil grozljiv in nas je prepričal, da je prišel denar v prave roke. Janko Boštevc s ptujske občine nam je povedal, da je takih domačij v Halozah precej. Niso redke tiste, do katerih še ni prišla električna napeljava. Do tega območja je imela naša družba mačehovski od-
nos. Z njega je samo črpala de' lovno silo, nič pa ni vanj vlag3' la. Zdaj nam je to narava dv* krat vrnila. Za odpravo ško«e bo samo v ptujski občini P0' trebno dati 500 milijard dinaf' jev, vseh prizadetih občin pa Je dvajset.
Proslavljanje jamarskega praznika
Ljubljana, 30. septembra - Kot smo že poročali sred' septembra, praznuje letos Jamarska zveza Slovenije stoletnico organiziranega jamarstva. Slovenski ljubitelji podzemnega sveta so namreč leta 1889 ustanovili društvo Antrhon v Postojni, ki je bilo tretje tovrstno društvo na svetu.
Začetek proslavljanja jamarskega jubileja na Slovenskem sta pomenila večera jamarskih filmov 28. in 29. septembra 1989 v ljubljanskem Cankarjevem domu. Druga slovesnost v Ljubljani bo v petek, 6. oktobra, ko bodo v kultni" noinformacijskem centru Križanke odprli razstavo "Sto lel slovenske jamarske organizacije". Med njo bo imel slavnostni govor predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski.
Proslavljanje se bo nadaljevalo v Postojni, kjer bo v soboto, 7. oktobra, slavnostna seja upravnega odbora Jamar: ske zveze Slovenije. Na njej bo slavnostni govornik pisate J Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Po svečani seji, med katero bodo ob kulturnem sporedu podelili tudi državna odlikovanja zaslužnim jamoslov' cem, bodo v Modrijanovem mlinu odprli razstavo "170 e Postojnske jame". Popoldan si bodo lahko obiskovalci ogl^' dali Otoško jamo, ki je sicer za javnost zaprta. V nedeljo, °: oktobra, se bodo jamarji iz več slovenskih društev s čoln udeležili 14. Modrijanovega pohoda po podzemski Pivki-
s. saj'