cena 17 dinarjev številka 46 (750)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 22. novembra 1984
Hvala, ker sle prišli, hvala, ker nam pomagate. To so bile besede srebrnega Jureta Franka na nedeljskem belim koncertu v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Besede zahvale je vsem gledalcem v dvorani, generalnemu sponzorju smučarskih reprezentanc Jugoslavije Gorenju, M clubu, vsem nastopajočim, ki so se odrekli honoraju, pa ludi Tonelu Fornezziju-Tofu, ki je dal pobudo za organizacijo teh prireditev z naslovom Jaz pomagam, izrekel tudi direktor smučarskih alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. Dvorana je bila polna, gledalci pa so se od smučarjev poslovili z besedami Tudi v novi sezoni vam želimo veliko uspehov, (vos)
Občina Velenje
Programske seje KK SZDL
Te dni potekajo tudi v Šaleški dolini programske seje krajevnih konferenc SZDL, na njih pregledujejo delo v preteklem enoletnem obdobju ter hkrati sprejeli delovni načrt za naprej. Pričaico-vati je, da bodo nadvse kritično spregovorili o delu socialistične zveze, zlasti o njeni frontnosti in s tem v zvezi o delovanju drugih družbenopolitičnih organizacij v njej.
Vse to pomeni, da se bodo krajevne konference SZDL najprej . ukvarjale same s sabo in preverjale lastno učinkovitost, drugi del pa bo namenjen obravnavi aktualnih nalog v naši družbenopolitični skupnosti. Tu se bodo gotovo podrobno dotaknili planskih aktivnosti, saj moramo v krajevnih skupnostih konkretno in stvarno določiti naloge naslednjega srednjeročnega obdobja, odgovoriti si bo treba tudi na vprašanje ali nadaljevati krajevni samoprispevek ali ne, spregovoriti o vlogi socialistične zveze v ka-
drovski politiki, izvajanju delegatskega sistema, vlogi socialistične zveze pri obveščanju delovnih ljudi in občanov prek različnih oblik kot so uveljavljanje zborov občanov, sekcijski način dela, živa beseda, glasila itd. Pomembne naloge imajo v krajevnih skupnostih tudi na področju uresničevanja gospodarske stabilizacije. Tu naj bi ocenili, kakšen je lahko prispevek iz krajevnih skupnosti za razbremenjevanje gospodarstva, dotaknili pa se bodo tudi vrste drugih vprašanj, kot je skrb za bivalno okolje, vloga društev in klubov v krajevnih skupnostih, razreševanje problemov na področju družbenih dejavnosti in družbeno nadzorna vloga SZDL. Seveda bi morali povsod tam, kjer so krajevne konference delale slabo, predlagati kadrovske spremembe ter izvoliti nove aktiviste.
Programske seje krajevnih konferenc bodo predvidoma končali do začetka decembra, 18. decembra pa bo programska seja občinske konference SZDL, Velenje.
Hvala vsem!
Rudarska godba Velenje
Slavnostni koncert ob 65-letnici
V	domu kulture v Titovem Vele-«' nju bo v soboto vse v znamenju rudarske godbe, ki v tem letu praznuje 65-letnico nadvse bogatega plodnega in uspešnega delovanja. V njihovih vitrinah se lesketajo različna priznanja z mnogih nastopov, tekmovanj, najbolj ponosni, pa so gotovo na dve zlati medalji, ki so si jih priigrali z odličnim nastopom na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem leta 1978 in 1981.
V	Rudarski godbi — najstarejši je danes približno 65 članov, preko sedemdeset godbenikov pa imajo še v dveh mladinskih orkestrih.
Na slavnostnem koncertu v soboto, 24. novembra, ob 19.30 se bodo prvič predstavili tudi najmlajši, nato mladinski orkester, ki je že imel nekaj nastopov — oba vodi Marjan Stropnik, v drugem delu pa bodo zaigrali starejši godbeniki pod vodstvom prof. Ivana Marina.
Izvršni svet
Uresničevanje socialnega varstva
Na zadnji seji so namenili člani velenjskega izvršnega sveta vso pozornost poročilu o uresničevanju programov socialnega varstva in socialne politike v občini ter mladoletnemu preslopniStvu. O obieh vprašanjihsmo v Našem času žepisaJii.
Člani izvrSnega s\veta so menili, da se aktivnost odvijajo v skladu s sprejeto poKttko socialnega varstva. V okviru občinskega sindikalnega sveta naj namenijo posebno pozornost humanizaciji dela, ki naj se opredeli v konkretnih aktivnostih v posameznih organizacijah združenega dela. Komite za družbene dejavnosti, skupnost za zaposlovanje ter kadrovske službe ozdov naj obravnavajo rezultate
Gorenje - Glin Nazarje
Referendum
ni uspel
Po zelo obsežni in temeljiti javni razpravi so se delavci nazarske lesne industrije Gorenje—Glin Nazarje prejšnji teden na referendumu odločali o sprejemu novih samoupravnih splošnih aktov temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije. Zadnje razprave na zborih delavcev pred referendumom so pokazale, da večina delavcev podpira predloge novih aktov, žal pa je referendum pokazal drugače.
Z veliko večino glasov so bili akti sprejeti v temeljnih organizacijah Stavbeno pohištvo, Iverna. Energetika in vzdrževanje ter v delovni skupnosti skupnih služb, noben akt o katerih so glasovali pa ni bil sprejet v temeljni .organizaciji Žagarstvo, saj je tu svoj »za« izreklo samo 36.7 odstotkov upravičenih glasovalcev.
Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in statut delovne organizacije torej nista bila sprejeta v vseh tozdih z večino glasov vseh delavcev, kakor določa za sprejem teh aktov zakon o združenem delu. Glede na to. da rezultati glasovanja v vseh ostalih temeljnih organizacijah kažejo na bistven premik v pogledih delavcev na položaj delovne organizacije, je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep o temeljiti oceni vzrokov za takšno opredelitev delavcev v tozdu Žagarstvo in so pr\ - konkretne aktivnosti že opravili.
zaposlovanja v letošnjem letu s posebnim poudarkom na prekvalifikaciji in zaposlitvi nezaposlenih v občini. Skupnosti socialnega skrbstva so priporočili, da aktivno in sproti prilagajajo kriterije za dodelitev raznih oblik pomoči. V politiko socialnega varstva je potrebno v naslednjem obdobju kot prednostno nalogo vključiti varstvo ostarelih na domu. Člani izvršnega sveta so tudi menili, da je treba delovna mesta prilagajali invalidnim osebam, kar seveda pomeni dosledno izvajati zakon o invalidsko pokojninskem zavarovanju. Poudarili pa so tudi, da naj se prouči možnost spremljanja življenjskih stroškov v občini. Društvu upokojencev in stanovanjski skupnosti so predlagali, da pospešijo gradnjo stanovanjskega stolpiča v Šoštanju za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov.
Podprli pa so tudi vse usmeritve, ki jih za nadaljnje delo predlaga skupnost socialnega skrbstva: produktivno zaposliti mlade usposobljene delavce; zaščititi osnovno življenjsko raven tistim družinam z več otroki in po-
sameznikom, ki si te z lastnim delom in sredstvi ne morejo zagotoviti; zagotoviti ustrezne pogoje otrokom in mladim družinam za vstop v življenje in delo. Ustrezno nagrajevati delo, s čimer bo dosežena motivacija za čim večjo in boljšo produktivnost.
Vso pozornost so na zadnji seji namenili tudi analizi mladoletnega prestopništva. Podprli so, da je treba hitreje podružabljati družinske funkcije v smislu razširitve predšolskega varstva, celodnevne osnovne šole oziroma podaljšanega bivanja otrok v šoli. Zagotoviti je treba aktivno preživljanje prostega časa mladih. Ugotovili so, da Center za socialno delo opravlja pomembno nalogo na področju preventivnega dela z mladoletnimi prestopniki. V zvezi z obravnavano problematiko so .podprli stališča komiteja za družbene dejavnosti (o tem smo žš pisali). SZDL, ZSMS, Center srednjih šol so pozvali, da aktivno obravnavajo pripravljeno gradivo. Delavcem REK pa so predlagali, da omogoči mladim, da pripravljajo različne aktivnosti v njihovem delavskem klubu.
Najbolj urejen turistični kraj
SIS družbenih dejavnosti
Kako uresničiti zastavljene programe?
V preteklem obdobju je bil z velikim prizadevanjem dosežen v velenjski občini primeren razvoj družbenih dejavnosti. Zaradi vse težjega gospodarskega položaja na eni in interventne zakonodaje na drugi strani, je zaostajanje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb večje kot predvideva dogovor o temeljih načrtov za obdobje 1981—85, pa tudi večje kot predvideva resolucija za to leto.
Samoupravne interesne skupnosti krčijo programe s črtanjem naložb, razen za vzdrževalna in obnovitvena dela. Izvajalci zaradi povečanja materialnih stroškov vedno težje izvajajo svoje programe. Z raznimi vprašanji se ukvarjajo vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, od otroškega varstva, zdravstva, telesne kulture, kulture in izobraževanja do socialnega skrbstva in raziskovanja.
Pri tem pa je treba izpostaviti težak položaj zdravstva, izobraževanja in otroškega varstva. Ob intenvzivni izg-
Titovo Velenje drugo, Luče četrto
Sklenjeno je 16. tekmovanje slovenskih turističnih krajev za naslov najbolj urejenega, hkrati pa je bilo to prvo tekmovanje po novih merilih. V finale se je uvrstilo 40 slovenskih krajev, prvič pa so bili razvrščeni v tri kategorije. To so bili stacionarni, izletniški in prehodni ter ostali turistični kraji. Komisija za varstvo okolja pri Turistični zvezi Slovenije je tokrat posebej kritično ocenjevala pomanjkljivosti, čeprav poudarja, da je tudi čednosti in vrlin vsako leto več.
Če govorimo o pomanjkljivostih, komisija na splošno ugotavlja, daje na prvem mestu problem sanitarij in straniščne kulture v celoti. Vsi tuji gostje se nad tem najbolj razburjajo, zato komisiia zbadljivo pripominja, da bi morali uzakoniti »ministrstvo za stranišča«. Po vsej Sloveniji so med
r
obtoženimi prometni znaki. Tudi sicer komisija meni, da je pronjetna ureje-, inost naših krajev prav zaskrbljujoča. Podobna ugotovitev velja tudi za urejenost vseh vrst plotov.
Pohvale veljajo urejenim vrtovom, razkošnemu cvetju, učencem in šolnikom osnovnih in srednjih šol za vzorno urejena okolja in varovanju naravnih in kulturnih spomenikov. Posebej komisija omenja lična informativna obvestila. največkrat lesena, pri tem je posebej pohvaljeno tudi področje Gornje Savinjske doline. Za gostinsko ponudbo v celoti 6e vedno velja ugotovitev. da po kakovosti prednjačijo večinoma hoteli visokih kategorij in zasebniki.
Poglejmo še nekaj uvrstitev krajev iz Šaleške in Gornje Savinjske doline. V skupini stacionarnih turističnih krajev
* -* » «
Titovo Velenje
je Titovo Velenje za Radenci osvojilo drugo mesto. Od 20 možnih točk jih je zbralo 18.93. Med drugim je komisija zapisala, da je to mlade in veselo mesto, s skrbno urejenimi nasadi, šolami. pločniki, z moderno avtobusno postajo, kopališči, novim rekreacijskim centrom ob Plevelovem jezeru, z obnovljenim gradom, polnim zanimivih zbirk in razstav. Najvišjo uvrstitev so v Titovem Velenju preprečili obcestni okviri iz katerih so že zdavnaj popadale informativne table, zanikr-nost lokala, ki si gaje komisija slučajno izbrala, pa morda še kaj.
V	tej kategoriji so Luče osvojile četrto mesto. V tem kraju še vedno navdušuje ureienoststanovantskih hiš. pa tudi druge, že dolgo znane j. .-d-nosti.Komisijapameni.dajsmendane-srečno izbrala dan za obisk, saj si je lahko ogledala le gostilno Kmet. Vrata ostalih so bila zaprta zaradi »dopusta« ali »ob torkih zaprto«.
V	skupini izletniških in prehodnih krajev je zmagal Veržej, Mozirje seje uvrstilo na pelo in Gornji grad na šesto mesto. Kot za vso Gornjo Savinjsko dolino, velja ludi za Mozirje obilje rož in cvetja na stanovanjskih in javnih zgradbah, dodatek vsemu je seveda čudoviti Savinjski gaj. Komisijo so motile oznake E 6. ki jih bo treba obnovili. razpadajoče kopališče in avto-husna"postaja.
Se Gornji grad. Prijazen in čist kraj z obiljem cvetlic, za katere so poskrbeli tudi na Smreki. Komisijo pa moti neurejeno parkiranje okrog te delovne organizacije. Tudi za pročelje veličastne cerkve bo treba bolj poskrbeti in popraviti most. Lepe uvrstitve in priznanje nišim krajem torej, pomanjkljivosti pa bo le treba odpraviti in se v prihodnje potegovati še za višja mesta.
radnjih osnovnih šol v občini še vedno primanjkuje šolskih prostorov. V mesecu oktorbu se je na novo zaposlilo 356 delavcev (upoštevane so prijave v zavarovanje za tiste delavce, pri katerih je prekinitev dela trajala več kot šest mesecev ter za tiste delavce, ki so se zaposlili prvič), od tega kar 49 odstotkov nekvalificinftrih. V pliv flukiuacije se kaže v povečanju stroškov občinske zdravstvene skupnosti. Prav tako otežkoča izvajanje programov te skupnosti velik izostanek z dela. kije največji na Reku. delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje. Poprečni odstotek izostankov tem kolektivu znaša za obdobje januar—avgust 1984 8.57 odstotka. Kultura in telesna kultura. ki sta pomembni za ohranjanje zdravja, telesnih in duševnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov, žal. ob vrsti drugih akutnih težav ob minimalnih sredstvih, ki so jima namenjeni iz sredstev skupne porabe, kljub prizadevanjem ne moreta v celoti uresničiti zastavljenih ciljev.
Družbene dejavnosti neposredno ne ustvaijajo vrednosti, vendar vplivajo na razvoj produktivnosti dela in večje rezultate materialne proizvodnje. Prav tako niso zgolj čisti porabnik dela v proizvodnji ustvarjene vrednosti, ampak prispevajo tudi k njenemu oblikovanju. Ob zasledovanju tega cilja smo v našfobčini v tem letu pridobili
naravoslovno matematično usmeritev, ki za mnoge učence pomeni zmanjšanje socialnih razlik v izobraževanju, za delovne organizacije pa je gotovo ta pridobitev osnova za šolanje visoko strokovnih-kadrov. kijih danes najbolj primanjkuje. Z akcijo »Mladi za razvoj Velenja« naj bi spremenili način mišljenja mladih ter ustvarili pogoje za raziskovalni pristop k delu. Kako pa bodo delovne organizacije znale izkoristiti to pridobitev, bo pokazala praksa.
Od meseca maja dalje pesti družbene dejavnosti v velenjski občini uresničevanje izvirnih prihodkov iz prispevnih stopenj, ki nikakor ne dosegajo načrtovanega. Oktobra so družbene dejavnosti beležile že več kot 135 milijonov dinarjev primanjkljaja. Sprememba prispevnih stopenj je bila zato nujna. V globalu so se te povečale za 1.03 odstotka. Ostale občine v Sloveniji so prispevne stopnje še močneje povečale. Po skupni obremenitvi iz bruto osebnih dohodkov in dohodkov je velenjska občina nekje v sredini. Kljub spremenjenim prispevnim stopnjam obstaja bojazen, aa ob koncu letošnjega leta v naši občini samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti ne bodo v celoti zbrale dogovorjenih sredstev. To pa bo imelo za posledico negativno finančno poslovanje izvajalcev oziroma skupnosti.
Kar hitro nas je letos presenetil sneg, ki je prejšnji teden pobelil našo pokrajino — Cestnih delavcev tokrat ni presenetil je pa verjetno žičničarje
VAS NAKUPOVALNI CFNTEk PRODAJNI CF.NTKR »HUUINJA«
Občinska pionirska konferenca
Kritično in odgovorno o svojih nalogah
V dvorani skupščine občine Velenje so se zbrali prejšnji četrtek pionirji vseh 19. pionirskih odredov velenjske občine. Ocenili so delo, ki ga je v preteklem šolskem letu uresničilo 5324 osnovnošolcev velenjske občine.
Naloge, ki so jih opravili so bile zelo obsežne, pionirji pa so se jih lotevali z vso resnostjo in odgovornostjo. Tako so tudi pripravili svojo letno konferenco. Na njej so sodelovali zavzeto, dajali pa so tudi zelo konstruktivne pobude. Razprave so bile bogate.z njimi pa soopozorili na številne težave, • ki ovirajo njihovo še uspešnejše delo.
Izpostavili so. da pravila tekmovanja jugoslovanskih pionirskih iger niso ustrezna, saj vse šole nimajo možnosti, da bi uresničile predpisane naloge. Večina velenjskih šol na primer nima prav nič zemlje, na kateri bi pridelovali pridelke. Prav tako velenjski pionirji niso imeli možnosti, da bi uresničili sosedsko pomoč ostarelim inpodobno. Govorili so tudi o pionirskem domu, ki ga gradijo v Dolenjskih Toplicah.
Pionirji zanj zbirajo prispevke. Poudarili so. da bodo v tej akciji sodelovali tudi v prihodnje, vendar pa odločno zahtevali, da svoje obveznosti poravnajo vsi slovenski pionirji. Veliko so govorili tudi o prostovoljnih aktivnostih. v katerih poteka delo sicer uspešno prav na vseh šolah, vendar pa pri tem opozarjajo tudi na težave. Učenci si zelo želijo, da bi pri teh dejavnostih sodelovali zunanji sodelavci, ki pa jih zelo težko pridobijo.
Se na veliko drugih pomanjkljivos-tiso opozorili. Spregovorili pa so tudi o težavah s katerimi se srečujejo v svojih domačih okoljih. Menijo, da imajo v krajevnih skupnostih premalo možnosti. da se vključijo v delo. »Vse premalo se starejši zavedajo,« so menili, »da bomo kmalu mi prevzeli njihovo vlogo in na to bi nas morali pripraviti.« Tam kjer so organizirana društva prijateljev mladine to vlogo lažje uveljavijo. Zal pa še vedno društev prijateljev mladine ni v krajevnih skupnostih Center levi in desni breg. Pionirji iz teh
Pionirji so se aktivno vključili v razpravo
okolij si zelo želijo, da bi jih imeli. Opozorili so tudi na propadanje otroških igrišč, ki jih ne vzdržujemo tako kot bi bilo treba.
Še veliko so govorili o svojem delu in o prihodnjih nalogah. Razprave so bile kritične in nasploh je lahko ta pionirska konferenca za zgled marsikateri seji nas odraslih.
Na konferencije podelila sekretarka občinske zveze prijateljev mladine Velenje Majda Pergovnik plaketi kurirja Jovice. kijih podeljuje Svet zveze pionirjev Jugoslavije. Zaslužilastasiju pionirska odreda osnovnih šol Mihe Pintarja Toleda in Gustava Šiliha.
M. Zakošek
Enclov vrh - Pesje
Palizanski miting
V petek, 9. novembra, dopoldne so se učenci 6. razreda in zgodovinskega krožka osnovne šole Aniona Aškerca ter podružnične osnovne šole Pesje, skupaj jih je bilo 150, zbrali na Enclovčm vrhu v Pesju na partizanskem mitingu in z njim počastili 40-letnico svobode.
Porazdelili so se po četah, sicer pa so se imenovali Štajerski odred na osvobojenem ozemlju. To ozemlje je bilo v petek Enclov vrh, ki so ga z vseh strani budno stražili.
Osnovnošolci so najprej z zanimanjem poslušali borce, ki so jim pripovedovali spomine iz na-
rodnoosvobodilne borbe. Med tem je partizanska tehnika ,,Luka" natisnila in izdala pesmi. Sledil je pester kulturni spored, ki ga je popestril še harmonikar.
Na zaključku so krajani Podgorja udeležencem partizanskega mitinga ponudili domači kruh in jabolka. i'ri izvedbi lepo uspelega milinga, ki mu je bilo naklonjeno tudi vreme, so se najbolj izkazali boici krajevne organizacije i'esjein seveda gostitelji — krajani Podgorja.
B. M.
Kmečki turizem
Udeleženci partizanskega mitinga so z veliko pozornostjo prisluhnili pripovedi borcev.
Po poti XIV divizije
Osnovna organizacija Zveze sindikatov Postaje milice Titovo Velenje bo tudi letos pripravila tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije v počastitev dneva republike. Tokrat bo to že sedmi takšen pohod. Udeležile se ga bodo ekipe vseh Postaj milice celjske uprave za notranje zadeve ter Postaj milice Sevnica in obmejne milice Šentilj. Na tekmovanju pa
bodo sodelovale še ekipe občinskega štaba TO, oddelka za notranje zadeve, oddelka za narodno obrambo, občinske konference ZRVS in ZSMS Velenje.
Pokrovitelj letošnjega pohoda, ki ga bodo pripravili v soboto, 24. novembra, je Rudnik lignita Velenje
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
Bistven napredek in novosti
Pred nedavnim so se na drugem letošnjem sestanku /brali nosilci turizma na turističnih kmetijah Gornje Savinjske doline. Sestanek je bil pomemben zaradi različnih pomembnih zadev. Prva in osnovna je ugotovitev, da se morajo kmetje zavedali, da turizem na kmetiji ni več hobi, ampak pomembna gospodarska dejavnost od kalerc mora dobili svoj delež ludi družba V razvoj le pomembne dejavnosti in v propagando so doslej vložili zelo veliko sredstev in s tem dosegli takšno ravčn zanimanja in ugleda, dS' povsem amatersko delo na tem področju vsekakor ni več možno. Obnašali se je pač trebb tako, kot zahtevajo sodobni turistični tokovi. Temu primerno so zagolovili ludi del sredstev, ki so za uspešno delo še kako potrebna.
Tudi podalki za letošnjih desel mesecev so zelo ugodni. Število nočitev se je povečalo za 5 odstotkov v primerjavi z
lanskim letom, 10.849 nočilev v desetih mesecih pa zagotavlja, da bodo letošnje načrte najmanj dosegli, čc ne presegli. Večja je ludi izkoriščenost zmogljivosti, saj so v povprečju zabeležili 31 nočitev na eno ležišče, najbolj pomembno pa je povečanje števila nočitev tujcev. Lani jih je bilo v desetih mesecih 2.980, letos pa že 3.380. Pomembno je tudi dejstvo, da je v izgradnji še 50 turističnih kmetij, kar pomeni, da bo ob uresničitvi projekta " kmečkega turizma v Gornji Savinjski dolini za sprejem gostov usposobljenih do 90 kmetij.
Komisija za ocenjevanje turističnih propagandnih izdaj, ki jo je"imenoval Center za ekonomsko in turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije je prospektu Gorenje Savinjske doline in katalogu turističnih kmelij na tem področju za njuno kakovost in vsebino podelila SREBRNO PLAKETO.
Zaboden s kuhinjskim nožem
Zdravnica Zdravstvenega doma je sporočila 12. novembra na Postajo milice, da je tam Halid Selmanovič, ki je zaboden s kuhinjskim nožem. Storilec tega dejanja še ni znan.
Vlomil v avtobus
15. 11. 1984 je neznani storilec vlomil v Izletnikov avtobus CE 109-192, ki je bil parkiran v Florjanu. Odnesel je približno 80 litrov nafte.
Ukradena denarnica
Neznani storilec je 15. novembra ukradel žensko denarnico v poslovalnici Ljubljanske banke. V njej je bilo 4.300 dinarjev. Prav tako tega dne je izginila tudi denarnica iz garderobe ene izmed prodajalk blagovnice Standard. V njej je imela, kol je izjavila, 8.500 dinarjev.
Ukradena prikolica
17. novembra malo pred 21. uro zvečer se je peljal Janez Janže iz Tilovega Velenja proli Skalam. V bližini jezera se inu je od avtomobila odpela enoosna prikolica. To je opazil po približno 300 metrih vožnje in takoj obrnil svoje vozilo. Vendar pa prikolice ni več našel. Verjetno jo je odpeljal voznik oseb-
nega avtomobila škoda, ki je v lem času pripeljal z nasprotne smeri.
Kršili so javni red in mir
—	V Delavskem klubu v Titovem Velenju je 14. novembra okoli 20.30 razgrajal vinjeni Miroslav Todorovič.
-Posredovali so morali miličniki, ki so vinjenemu gostu priskrbeli ludi primerno prenočišče. Moral pa bo še k sodniku za prekrške.
—	16. novembra pa je okoli 19. ure na vlaku razgrajal Milan Kotnik. Posredovali so morali miličniki, čaka pa ga še pol k sodniku Za prekrške.
Popravek
V	prejšnji številki Našega časa smo zapisali, da se je pripetila 10. novembra prometna nesreča, ki jo je zakrivil pešec Viktor Krajnc mi Gubčcvi cesti. Nesreča se t ti pripetila na tej cesti temveč v križišču Stanetove in Gregorčičeve ceste. Viktor Krajnc pa ni bil pešec temveč se je peljal s kolesom z motorjem.
Pogrešana ženska
V	četrtek opoldne je odšla od doma Olga I .edi nek iz Plešivca 7. Pred lem se je že zdravila zaradi živčnih obolenj. Iščejo jo pripadniki civilne zaščite, gasilci in krajani. Kot smo zvedeli včeraj zjutraj na postaji milice v Titovem Velenju so pogrešano Olgo l.edinek našli v torek popoldan mrtvo v Pleve-lovem jezeru! *
Bloudkove plakete za AK Velenje, Alojza Boleta in Edvarda Centriha
V soboto bodo v Novi Gorici na priložnostni slovesnosti podelili letošnje Bloudkove nagradne plakete. Podeljujejo jih organizacijam in posameznikom za njihovo delo in uspehe, ki vplivajo na razvoj telesne kulture in odnosov v njej, in sicer na področju množičnosti, vzgoje, strokovnega dela, propagande, raziskovalne dejavnosti in vrhunskih športnih dosežkov ter na tistih področjih, ki tudi posredno vplivajo na razvoj in dosežke v telesni kulturi. Bloudkove plakete bodo dobili tudi Atletski klub Velenje, Alojz Bole iz Smartnega ob Paki In Edvard Centrih iz Titovega Velenja.
Gorenje - Glin Nazarje
Priprave na letovanje 85
V osnovnih organizacijah sindikata temeljnih organizacij in delovne skupnosti v nazarski lesni industriji so sprejeli sklep o namenu porabe solidarnostnih sredstev za družbeni standard delavcev. Med kratkoročne ukrepe za izboljšanje gospodarjenja, ki so jih sprejeli samoupravni organi, sodila tudi dva solidarnostna delavnika, ki ju morajo opraviti vsi zaposleni. S tem zaslužena sredstva bodo namenili za nakup počitniških prikolic.
Vendar sredstva zbrana s solidarnostnim delom zadoščajo za nakup pelih prikolic, ostale pa bodo kupili s sredstvi delovne organizacije. Trenutni gospodarski položaj namreč ne omogoča nakupa ali gradnje potrebnega objekta. Ob tem podatki iz prejšnjih let kažejo, da bi lahko vsi, ki se zanimajo za letovanje, letovali v desetih prikolicah in v desetih izmenah. Tudi sicer velja ugotovitev, da je takšna oblika letovanja najugodnejša in najcenejša.
Kajuhov pokal
Končali tekmovanje v šahu
Mladi iz občine Velenje so se v soboto pomerili v šahu, in sicer v tekmovanju za Kajuhov pokal, ki ga občinska konferenca ZSMS pripravi vsako leto. Tekmovanje je potekalo v prostorih Družbene prehrane REK, udeležilo pa se ga je 14 ekip iz osnovnih organizacij ZSMS osnovnih in srednjih šol, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. V vsaki ekipi so bili 4 tekmovalci.
Odziv osnovnošolcev je bil skromen, saj sta se tekmovanja udeležili le dve ekipi, in sicer z osnovnih šol Gustav Šilih in Biba Roeck. V spopaau za šahovsko tablo so se tokrat bolje odrezali mladinci z osnovne šole Biba Roeck.
Boli oster ie bil boi za naiboliša mesta med ostalimi ekipami. Na koncu so bili najuspešnejši mladi iz tozda Serijska proizvodnja — DO EKO, drugi je bil Center srednjih šol, tretje mesto paje osvoiila ekipa Klub I. iz Samskega doma.
Naslednje tekmovanje Bo organizirano v decembru. Mladi se bodo pomerili v smučarskih skokih, najverjetneje na skakalnici v Pesju.	3 2.
Razstava malih
V" ■■
živali
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali bo pripravilo od 23. do 25. novembra v avli osnovne šole v Šoštanju razstavo malih pasemskih živali. Odprta bo vsak dan od 7. do 18. ure.
Tečaji za neplavalce
V začetku prihodnjega leta bo organiziral Plavalni klub Velenje plavalne tečaje na bazenu v Topolšici. Prosijo vse, ki se želijo naučiti plavati, da se prijavijo športnemu referentu oziroma predsedniku sindikalne organizacije v svoji organizaciji združenega dela.
D0 Vekos
Obiščite njihove cvetličarne
V mnogih starih civilizacijah so okrasne rastline cenili, pogosto pa je tudi skrb zanje določala status posameznika v družbi. Ze stari Grki so uvedli uporabo lončkov pri gojenju rastlin, Rimljani pa so poskrbeli za različne okrasne pripomočke, ki so čaru cvetja dali šc večjo moč. Sredi devetnajstega stoletja so rastline postale okras mnogih domov.
4 Danes so rastline sestavni del arhitekture notranje opreme in delijo življenjski prostor z nami.
Delovna organizacija Vekos tozd komunalna oskrba nudi občanom v svojih štirih cvetličarnah in rastlinjaku bogat izbor rezanega cvetja in lončnic. V cvetličarnah pripravijo različne cvetlične ureditve iz rezanega cvetja. V rastlinjaku pa sprejemajo naročila za oblikovanje cvetličnih korit v stanovanjih ali pisarnah.
Delovna organizacija Vekos je svojo četrto cvetličarno odprla v soseski Šalek-Gorica, v novi etaži Meriove blagovnice. Obiščite jo!
DAN PROI/.VAJALCKV — V ljubljanski Nami v Titovem Velenju je bilo v petek še posebej živahno, saj so pripravili dan proizvajalcev. Znani proizvajalci konfekcijc, prehrane in pijač so na dokaj zanimiv in koristen način predstavili svoje izdelke in jih prodajali po zelo ugodnih cenah. To je ludi najugodnejša prilika, da potrošniki lahko kupijo nekatere izdelke po znalno nižjih cenah, so pa enake kakovosti kot v vsakodnevni prodaji.
Po številu kupcev, ki jih je znatno več kot ostale dneve, je moč soditi, da je za tovrstne nakupe med potrošniki izredno zanimanje."
B. M.
EKO
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA
TITOVO VELENJE
TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA
Delavski svet TOZD SP razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE PROIZVODNJE TOZD SP
Kandidat za vodjo proizvodnje v TOZD SP mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da ima izobrazbo inženir strojništva ali inženir organizacije dela
—	da ima 4 leta delovnih izkušenj na področju enakih ali podobnih opravil
—	da je družbeno politično aktiven
Vodja proizvodnje se imenuje za dobo 4 let.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elektrokovinarsko opremo, Kadrovska služba. Celjska cesta 9 c, Titovo Velenje, z oznako ,,Za razpisno komisijo TOZD SP".
Kandidati bodo odgovor o izbiri prejeli v roku 30 dni od dneva poteka razpisa.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
„NAŠ ČAS", je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji), l/haja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Tilovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike ie 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
* stran 3
■MH
Izgubo je treba pokriti do konca leta
V	teh dneh so na več sestankih razpravljali o devetmesečnih rezultatih Gorenja in o uresničevanju sanacijskega programa. Prav njegovo uresničevanje je ena glavnih nalog delavcev Gorenja od kar so ga sprejeli januarja letos. Skupna ugotovitev je, da v Gorenju uspešno uresničujejo naloge tega programa kar dokazujejo tudi devetmesečni rezultati gospodarjenja. ,,Velika odstopanja pa so," kot je na teh sestankih poudaril podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje za ekonomiko in razvoj Andrej Kržič: ,,Pri uresničevanju dogovora s strani drugih sanatorjev, zlasti bank."
V	sanacijskem programu so si kot bistvene naloge v Gorenju zadali naslednje: ohraniti visok konvertibilni izvoz, visoko raven fizičnega obsega proizvodnje in v zvezi s tem delovno produktivnost; odpraviti vsa žarišča izgub v tujini in vseh notranjih slabosti. Z veliko prizadevnostjo je delavcem Gorenja uspelo uresničiti te poglavitne naloge. Tako so v devetih mesecih izvoziii na zahodna tržišča blago v vrednosti 62,3 milijona dolarjev k a*, je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 21 odstotkov več. Načrtujejo, da bo indeks izvoza ob koncu leta znašal 120. Ob tem pa je treba omeniti to, da so v tem obdobju uvozili kar za 55 milijonov dolarjev repromateriala. Toliko blaga so morali uvoziti, da so lahko zagotavljali reprodukcijski material njihovim dobaviteljem (kar tretjino) in da tudi sami z oskrbo niso imeli toliko težav kot prejšnja leta.
Proizvodnjo so v devetih letošnjih mesecih s primerjalnim obdobjem lanskega leta povečali za 25
odstotkov, delovno produktivnost pa za 20. Pri tem je bilo zaposlenih celo nekaj manj delavcev kot lani, za 4 odstotke pa so opravili več delovnih ur zaradi nadurnega dela, dela ob sobotah itd.
Odpravo žarišč izgub v tujini so pričeli s postopno likvidacijo Gorenje Koerting Elektronic, ki praktično ne obstoja več. H koncu gre tudi likvidacija tovarne Gorenje Hellas -v Grčiji. Ostale firme po besedah Andreja Kržiča dobro poslujejo razen firme Gorenje Mi-lano, kjer pa se stanje tudi že izboljšuje.
Tudi z notranjimi slabostmi, ki jih ni bilo malo, so se morali na široko spopasti. Lotili so se jih z uresničevanjem projekta obnove Gorenja, v uresničevanje katere so povabili tudi mnoge strokovnjake od drugod.
V	Gorenju so izvedli tudi reorganizacijo. Namesto nekdanje Tovarne Gorenje TGO imajo sedaj štiri delovne organizacije, Gorenje Promet servis pa so reorganizirali v dve delovni organizaciji.
V	zadnjem času so sprejeli tudi pravilnik o nagrajevanju po delu in rezultatih dela, ki naj bi še bolj sradbtKU) delo, ustvarjalnost pa tudi odgovornost. Čeprav je med delavci, moramo reči, kljub vsem težavam s katerimi so se in se še spopadajo, ohranjena visoka delovna morala.
V	devetih letošnjih mesecih nobena tozd v velenjskem delu Gorenja ru poslovala z lzguoo iz tekočega poslovanja. Nasprotno, po dolgem času so dilo ustvarili akumulacijo v višini 4;20 milijonov din.
Novo ustanovljtena delovna organizacija Elektroniika široke potrošnje, na katero so prenesli po
sporazumu ob reorganizaciji celotno izgubo nekdanje delovne organizacije Gorenje Koerting Elektronic, je imela ob devetih mesecih letošnjega leta 3,18 milijarde dinarjev izgube, ki izhajajo izključno iz tečajnih razlik in visokih obrestnih mer. Po oceni se bo ta dok konca letošnjega leta povečala na 4,25 milijard dinarjev. Dodaten problem pa so še nepokrite izgube Gorenja iz preteklih let v višini 1,6 milijarde dinarjev.
,,Na podlagi tega je nastal predlog, kako nadaljevati obnovo Gorenja, kajti ta se približuje kritični točki. Po zakonu mora biti namreč izguba iz leta 1983 pokrita do konca letošnjega leta, sicer bo sprožen postopek stečaja, drugi problem pa je izguba, ki nastaja iz tečajnih razlik in visokih obrestnih mer," je dejal Andrej Kržič.
Za kritje pretekle izgube — 1,6 milijarde dinarjev je že dogovorjen način. Po sprejetem samoupravnem sporazumu naj bi sredstva v višini blizu 1,23 milijarde dinarjev pokrile slovenske banke (sporazum so sprejele vse temeljne banke, razen novomeške (iz znanih razlogov), preostali dinar pa bi dobili iz sredstev rezerv občin Slovenije in družbenopolitične skupnosti velenjske občine ter z združevanjem denarja v reproverigi Gorenja. Toda v Gorenju ocenjujejo, da bodo iz občinskih skladov rezerv od predvidenih 200 milijonov dinarjev zbrali le približno tretino. Tudi zbiranje sredstev v svoji reproverigi naj bi podaljšali še v prihodnje leto (100 milijonov dinarje^. Tudi v občini Velenje kot ocenjujejo ne bomo mogli zbrati do konca leta načrtovanih 30 milijonov dinarjev
zato je tudi tu predlog, da se omogoči časovna premostitev zbiranja sredstev.
Drugi problem je tekoča izguba, ki naj bi, kot smo že zapisali, po sanacijskem programu ob koncu leta znašala 4,25 milijard dinarjev. V Gorenju so načrtovali, da bodo devizno zadolžitev, ki je vir izgube uredili do srede letošnjega leta, s tem da so računali s tečajem dolarja 160 dinarjev. Dolar pa je sedaj seveda veliko dražji, do konca leta bo verjetno njegova vrednost še poskočila, zato se zna zgoditi, da izguba ne bo takšna kot je predvidena v sanacijskem programu ampak morda še večja.
Tu pa so še tudi višje obresti, ki so jih plačevali. V Gorenju predlagajo, da se v odpravljanje letošnje izgube vključijo banke s prevzemom pretežnega dela tečajnih razlik in jih razmejijo v skladu z zakonskimi možnostmi na daljše obdobje. Poleg tega pa naj bi banke deloma odpisale tudi terjatve za dinarsko protivrednost, ker Gorenje ne more zagotoviti dinarske protivrednosti za odkup deviz. Na ta način bi v Gorenju ostalo še za 300 milijonov dinarjev izgube, ki pa bi jo lahko sami pokrili z lastnimi rezervnimi skladi.
Izgube iz preteklih let bi prevzelo Gorenje z moratorijem na odplačilo glavnice in odlogom odplačevanja obresti za dobo približno treh let. V tem času bi se Gorenje lahko tehnološko posodobilo, ostalo konkurenčno na konvertibilnih tržiščih in se tudi finančno okrepilo, kar bi mu omogočilo, da bi po preteku moratorija lahko vračalo izgube, ki so nastale v Gorenju Koerting Elektronic.
Inventivna dejavnost
Prihranki najmanjši lahko tudi največji
Generator lahke zračne pene za gašenje jamskih požarov je avtorjem te tehnične izboljšave zaposlenim v delovni skupnosti Zračenje, na razstavi inovacij prinesel 3. nagrado za tehnično izboljšavo na področju množične inventivne dejavnosti. Avtorji pa so bili: inženir Marjan Hace, rudarska nadzornika Karel Verdnik in Martin Meško, ključavničar Jože Omerzu, tapetnik Vjekoslav Žižek, kopač Jože Stopar in Geza Šinkec.
Takoj na začetku je naš pogovor nanesel na to, da denarne nagrade inovatorjem niso tisto, kar ljudi vleče v to dejavnost. Včasih so prav smešno nizke. Bolj jih spodbuja občutek, da si nekaj izboljšal, nekaj prihranil, olajšal komu delo ...
Ko pa je pogovor stekel o tehnični izboljšavi, za katero je skupina Zračenja prejela priznanje pa je Marjan Hace. vodja delovne skupnosti rekel:
Generator lahke zračne pene za gašenje jamskih požarov je plod prizadevanj skupine iz DS Zračenje. (Na sliki manjka Jože Stopar)
»Vsak iz skupine je k izboljšavi dodal svoj delček«. Ta generator je uporaben pri gašenju jamskih požarov večjega obsega in požarov v nedostopnih jamskih predelih. Prej so požare gasili klasično, z vodo ali pa z zapiranjem jamskih prostorov. S tem načinom pa je bila proizvodnja dalj časa ovirana. Poleg tega ima nova metoda gašenja jamskih požarov tudi to prednost, da se jamskim reševalcem pri gašenju ni potrebno
izpostavljati škodljivim plinom, visokim temperaturam in nevarnostim zaradi možnih zru-
.škov.
Kakšen prihranek je lahko pri tej tehnični izboljšavi; seveda ni mogoče denarno izračunati. saj so jamski požari nepredvidljivi. Marjan Hace pravi: »Prihranki so pač lahko minimalni, lahko pa so tudi milijardni.«
Z vodjem delovne skupnosti Zračenje smo spregovorili tudi
o inventivni dejavnosti v njihovem okolju. »Večina delavcev ob delu tudi razmišlja, kako bi lahko kakšno stvar izboljšali. Samo lani so nam izboljšave prinesle milijardo prihranka. Trudimo se, da bi ia dejavnost res postala množična. Je pa zdaj še vedno tehnično osebje tisto, ki to dejavnost vleče naprej, se pa tudi tu spreminjajo razmere«, je pogovor sklenil Marjan Hace.
mkp. B. M.
Vekos - zimska služba
Ob povečani mehanizaciji dovolj soli in peska
Podatki kažejo, da se v zimskih mesecih na naših cestah zgodi najmanj prometnih nesreč. V tem času je resna ' cestah manj motonih vozil, večja pa je tudi previdnost voznikov. Kljub temu dež, megla, sneg in poledica povzročajo voznikom največ preglavic. Varna vožnja pozimi je odvisna tudi od tega, kako zimska služba s svojo tehnično in strokovno pomočjo opravi svoje delo.
Velikokrat se zgodi, da so zimske službe deležne vrsto kritik, od teh, da komunalci niso pravočasno očistili zasneženih cest, posuli s peskom in soljo pločnikov in podobno. Ali so kritike vedno upravičene, je težko reči. Koje letos na naših cestah zapadel prvi sneg. smo z željo, da bi bolje spoznali delo in pripravljenost zimske službe, obiskali vodjo Vekosove zimske službe Julijana Slemenška in mu zastavili nekaj vprašanj. v
Ali je tako kot. mnoge voznike tudi vas presenetil nedavni sneg?
»Prepričan sem, da je mnogo bolj presenetil voznike kot nas. saj se naša služba na zimo pripravlja že več kot mesec dni. Letos smo morali v akcijo že pred uradnim pričetkom zime, vendar to ne pomeni, da akcija ni povsem uspela. Če bo sredi zime toliko snega, kot gaje bilo pretekli četrtek, nam ne bo treba takoj splužiti snežne brozge, saj bodo vozniki na zimske razmere že bolje pripravljeni«.
Koje zapadel tudi v nižinah prvi sneg, so vozniki negodovali, češ da niste pravočasno očistili cest. Kakšne so zahteve, da jih začnete plužiti?
»Po lansko leto sprejetem pravilniku začnemo v običajnih razmerah plužiti pri 5 centimetrih snega, če pa so padavine dolgotrajnejše, pa začnemo čistiti pri 10 centimetrih. Dvakratnega pluženja si ne moremo privoščiti pri 5 centimetrih, saj to ni tako poceni.«
Vseh cest v Titovem Velenju ne plužite vi, nekaj jih čisti cestno podjetje Celje?
»Ne bi rad valil krivde na druge, saj tudi pri nas ni vedno vse v najlepšem redu. Poudarjam pa, da mora Vekos s svojo zimsko službo plužiti in posipa-vati ceste in pločnike le na mestnem območju Titovega Velenja in Šoštanja, pa še tu ne vseh, saj tudi skozi mesto tečejo regionalne ceste, kijih čisti cestno podjetje Celje. Res pa je, da smo poleg upravičenih kritik, deležni tudi neupravičenih.«
Kako je z mehanizacijo, soljo in peskom?
»Za letošnjo zimo imamo pripravljene štiri avtomobile s plugi, dva unimoga in štiri traktorje za oranje snega. Za posipavanje pa so pripravljeni štirje kamioni-posipači. Največja
težava za zimsko službo pri nas je neustrezna mehanizacija, zlasti za čiščenje Titovega Velenja, kjer je polno majhnih in utesnjenih ulic in uličic. Pri nas jo je težko dobiti. Tako moramo še naprej »krpati« naša dva »starčka« unimaga in spreminjati njuno opreme, da smo vsaj delno sposobni zadovoljiti
zahtevam. Sicer pa imamo mehanizacije letos nekoliko več kot lani. Soli, upamo, da nam ne bo zmanjkalo. Na zalogi je imamo 400 ton. Pesek sproti dovažamo. ker sami nimamo primernega prostora za skladiščenje večjih količin.«
B. Mugerle
Unimog, s katerim lahko plug med vožnjo obračajo levo in desno, s tem pa je precej povečana njegova prilagodljivost
Era - tozd Vino Šmartno ob Paki
Izbiro lastnih vin bodo še razširili
Zaposleni v Erini temeljni organizaciji Vino Šmartno ob Paki so z doseženimi rezultati poslovanja v devetih mesecih letos zadovoljni, saj so dosegli načrtovane cilje.
Ustvarili so 616 milijonov dinarjev celotnega prihodka oziroma 89 odstotkov glede na letni plan, dohodek je znašal 94 milijonov dinarjev, porabljena sredstva pa v devetih mesecih tega leta 51 milijonov. »Če smo iskreni, moramo priznati, da smo dobre rezultate gospodarjenja dosegli tudi zaradi porasta cen. Hkrati pa ugotavljamo, da potrošniki posegajo po cenejšem blagu. Zlasti se je letos zmanjšala prodaja piva, »pravi vodja temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki Jože Aristovnik.
V zadnjih letih so šla zelo dobro v prodajo kakovostna zaščitena štajerska vina. Letos je bilo sicer čutiti občasno pomanjkanje teh vin, čeprav je tudi pri teh prodaja manjša. Še bolj občutijo to trgovci in gostinci, v zadnjem času, saj so proizvajalci dvignili ceno tem sortam vin celo za 70 odstotkov. »Letnik 83 je bil izjemno kakovosten. Nekateri poznavalci žlahtne kapljice govorijo o letniku stoletja. »Kakovostna štajerska vina gredo dobro v prodajo tudi
na tujih trgih, zato jih na prodajnih policah ni bilo vedno dovolj. V takih primerih poskušamo zapolniti vrzel s sorodnimi artikli, ki imajo podobne enološke značilnosti. To terja od nas precej naporov in časa, da se prilagodimo okusu potrošnika in nenazadnje, da z novo sorto prodremo. Pri »zasledovanju« tega cilja smo v tem letu razširili svoj polnitveni program z belim in rdečimna-miznim vinom. Sodita v najnižjo cenovno kategorijo, se pa zelo dobro mešata z mineralno vodo.« Padec stvarne kupne moči in zadnje podražitve ter vrste blaga so precej udarile na potrošnikov žep, ki se pri nakupu odloča le za najnujnejše življenjske potrebščine. Tega se delavci Erine temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki dobro zavedajo. Če hočejo tudi v prihodnje dosegati dobre rezultate gospodarjenja, se bodo morali pošteno potruditi in prisluhniti vsaki najmanjši zahtevi svojih odjemalcev.
Tudi pri lastnem stekleničenju namiznih vin brez geografskega porekla so zaposleni tega kolektiva dosegli načrtovane cilje. Od 2 milijona 650 tisoč litrov so v letošnjih devetih mesecih napolnili imilijona 150 tisoč litrov, karje81 odstotkov glede na letni načrt. Po
besedah sogovornika ti ugodni kazalci kažejo, da bodo dokonča leta v celoti izpolnili zadane naloge. »V razširitev lastnega programa nas je poleg pomanjkanja štajerskih vin »prisililo« tudi upadanje prodaje dveh naših vin brez geografskega porekla, ki sta najdlje prisotna na prodajnih policah. Poleg namiznega belega in rdečega *ina bi radi izbiro lastnih vin obogatili še z namiznim vinom z geografskim poreklom?«
Splošni gospodarski položaj se torej močno odraža v rezultatih poslovanja tega kolektiva. Poleg nesorazmerja pri oblikovanju cen surovinam, obremenjuje njihov dohodek še transportni stroški. Kljub temu delavci Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki ocenjujejo, da bodo to poslovno leto zaključili pozitivno Da čeprav zaradi višjih cerr in^ potrošnikovega spremenjenega »okusa«.
Odlično so izvedli obrambni dan, ki se ga je udeležilo kar 12 tričlanskih ekip
Krajevna organizacija Z RVS Podkraj-Kavče
Najboljši v občini
Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Pod-kraj-Kavče. vanjo je vključenih 21 obveznih in 6 neobveznih starešin, v aktiv v Šentilju pa še 13 obveznih in 4 neobvezni starešine, je bila letos imenovana za najboljšo krajevno organizacijo v občini Velenje na vseh področjih in aktivnostih v vsem letu. To veliko priznanje si je ta krajevna organizacija zanesljivo zaslužila, saj je v preteklosti dosegla vidne rezultate, zlasti na področju izobraževanja svojih članov. Dobro in plodno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi in ostalimi organizacijami v kraju, paje porok, da bo uspešna tudi v bodoče. Plod tako zglednega sodelovanja je bil med drugim tudi odlično organiziran obrambni dan za tamkajšnje krajane.
Že uvodoma smo zapisali, da gj, krajevni organizaciji Podkraj-Kavče veliko pozornosti posvečajo usposabljanju svojih članov. Zato bodo za vse tiste, ki se 7. oktobra niso udeležili obveznega preverjanja znanja, postopek še ta mcsec ponovili. Sicer pa v tej
krajevni organizaciji najostreje obsojajo tiste starešine, ki se iz neznanih vzrokov ne udeležujejo obveznega preverjanja znanja in se ne zavedajo, da je za vse rezervne starešine idejnopolitič' no in strokovno izobraževanje obvezno. Zaradi zamudnikov in ponovnega postopka je za organizatorje to vsekakor dodatna obremenitev, končno paje prizadet tudi ugled krajevne organizacije.
Delo rezervnih vojaških starešin v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče je precej otežkočeno tudi zato, ker še ni dograjen dom krajevne skupnosti, v katerem bi se lahko sestajali tudi rezervni starešine. Kljub temu bodo vse zastavljene naloge do konca leta uresničili. V zimskih mesecih bodo izvedli še dodatno izobraževanje s področja topografije. To predavanje bo namenjeno predvsem mlajšim starešinam, saj se je na dosedanjih pohodih pokazalo, da jim tega znanja manjka. V decembru si bodo ogledali tudi prostore doma SLO in CZ.
B. M.
Krajevna skupnost Gaberke
Začeli bodo graditi nov gasilski dom
»Med letom vedno tarnamo, da imamo za uresničitev želja in potreb mnogo premalo denarja. Ko pa ob koncu leta ugotavljamo kaj smo naredili in kaj ne, smo skoraj vedno zadovoljni, saj zadane naloge vestno izpolnjujemo,« poudarjajo krajani krajevne skupnosti Gaberke.
V tem letu so krajani namenili osrednjo skrb dokončni ureditvi športnega igrišča. Zgradili so ga z lastnimi sredstvi, opravili preko 1200 udarniških ur. »Kljub temu, da smo pisali »prošnje« Zvezi telesnokulturnih organizacij, na seji skupščine občinske telesno-kulturne skupnosti postavili delegatsko vprašanje, ki ni bilo niti prebrano, nismo dobili ničesar. Moramo povedati, da je to naš edini prostor, kjer lahko rekreira-
mo.« negodujejo Gaberčani. Denar za izgradnjo športnega igrišča so zbrali s sredstvi prejšnjega samoprispevka. Dejavnost se je na športnem področju v tej krajevni skupnosti močno razmahnila. Po obljubah krajanov, se jih bo sedaj vanjo vključilo še več.
Pgjcej skrbi in dela je Gaber-čanom »nakopal« zazidalni načrt. Ta predvideva izgradnjo stanovanjskih hiš na eni strani, na drugi strani krajevne skupnosti pa stanovanjske hiše s kmečkimi objekti, predvsem za ogrožene kmete iz Družmirja.
Velikokrat so krajani na svojih zborih, sejah sveta ter skupščine krajevne skupnosti razpravljali o vodovodu. Za vzdrževanje tega
objekta so vsako leto odšteli precej denarja. Od 1. julija letos dalje so to skrb »naložili« delovni organizaciji Vekos. Nekatere pomanjkljivosti so pred prevzemom odpravili skupaj z Rekom, ki je pred leti ta vodovod tudi zgradil. Poleg naštetih nalog so Gaberčani letos sodelovali še pri ureditvi potoka Velunje. ki je na nekaterih mestih zaradi ugrezanja tal zajedal v zemljišče, vzdrževali krajevne ceste, v teh dneh pa si »belijo« glave, kako bi kar najhitreje rešili ogrevanje doma krajanov. Kurjenje z mazutom je za njihovo »blagajno« prevelik strošek. Zato so se skupaj z Merk-som. ki ima v spodnjih prostorih trgovino, dogovorili o izgradnji lope za premog in drva. Nekaj denarja zanjo bo primaknila
krajevna skupnost, nekaj pa Merks. To nenačrtovano nalogo naj bi uresničili do konca tega leta.
Prihodnje leto čaka krajane krajevne skupnosti Gaberke ogromno dela, saj se bodo lotili najobsežnejše naloge tega srednjeročnega programa — izgradnje gasilskega doma. Gradili ga bodo s sredstvi samoprispevka ter z denarjem, ki ga bodo dobili od rudarskih škod. »Zavedamo se. da te naloge ne bo lahko uresničiti. Ves denar in čas bomo porabili za to. se v izgradnjo vključili tudi udarniško. S skupnimi močmi, enotni in složni bomo temu zalogaju gotovo kos«, poudarjajo. Graditi pa naj bi ga začeli spomladi leta 1985.
Potrošniški svet Šmartno ob Paki
Premalo pobud in pripomb krajanov
Na zadnji seji občinske konference svetov potrošnikov občine Velenje smo med drugim slišali, da je potrošniški svet v Šmartnem ob Paki eden od marljivejših v naši dolini. In kaj vse so delali člani šmarškega potrošniškega sveta? To vprašanje smo zastavili njegovi predsednici Marti Katič.
S prav velikimi stvarmi se člani niso ukvarjali. Potujoča prodaja plina je utečena. Čeprav so si prizadevali, da bi našli primeren prostor za skladiščenje jeklenk v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in ga tudi našli, je ostala ta naloga na pol poti. Povezali so se s trgovsko in proizvodno delovno organizacijo Era, vendar ta nima denarja, da bi prostor primerno uredila, krajevna skupnost sama pa prav tako ne. ,,Založenosl edine trgovine v našem kraju jc stara stvar.
Velikokrat smo na sejah potrošniškega sveta člani razpravljali o nekaterih težavah pri oskrbi, ki so prisotne bodisi iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. Če se le da, upoštevamo pripombe potrošnikov in jih tudi odpravimo. Tako smo v Industrijski pekarni .poskušali zvedeti, zakaj dobimo v našo trgovino tako malo črnega kruha. Tudi o kakovosti sadja in zelenjave na prodajnih policah smo večkrat
razpravljali. Naši krajani vse premalo dobe v trgovini informacij, zakaj ni zdaj lega, drugič drugega blaga. Odgovor, nimamo, potrošnika ne zadovoljuje. Razlogi za pomanjkanje so objektivne narave (limone, margarina). Z dobro informacijo bi bil potrošnik manj nejevolje na obeh straneh," je povedala sogovornica. Povedati pa je treba tudi to, da dajejo krajani vse
premalo pripomb, pritožb in predlogov za boliše delo potrošniškega sveta. V skrinjici do sedaj še ni bilo nobenega predloga. Najpogostejše so še vedno ustne pripombe.
Delo potrošniškega sveta ni le spremljanje založenosti na trgovskih policah, reševanje pripomb, ampak tudi od potreb, želja potrošnikov samih. V zadnjem času so šmarška dekleta in žene na glas razmišljale o tečaju krojenja in šivanja. ,,Clam potrošniškega sveta smo te njihove želje upoštevali in tudi uresničili. Povezali smo se z velenjsko Delavsk-ti univerzo in organizirali la tečaj. Osnov krojenja in šivanja se bo na 40 urnem tečaju učilo več kot 20 krajank, začel se bo predvidoma 18. decembra. Potekal bo v prostorih osnovne šole bratov Letonje."
Čeprav člani potrošniškega sveta niso mogli zadovoljiti vsem potrebam in željam potrošnikov, je bilo njihovo delo dobro. Tudi v prihodnje bo njihova največja skrb boljša založenost edine trgovine v kraju. Prav tako se bodo trudili, da bi bil odnos med potrošniki in zaposlenimi v trgovini čim boljši v obojestransko korist in zadovoljstvo. Če se bo pokazala kakšna potreba, pa bodo pripravili še kakšen tečaj.
Turistična zveza
Zanimivo predavanje
Turistična zveza občine Velenje je pripravila prejšnji petek v dvorani skupščine občine Velenje predavanje Dediščina slovenske kulturne krajine in njena vključitev v turizem ter kako ustvariti klimo za turizem v kraju. Predavala sta prof. J. Bogataj in mag. Vekoslav Sršen. Predavanje so obogatili z barvnimi diapozitivi.
Iz Krajevne skupnosti Desni breg
S sestanka sveta stanovalcev
Pred štirinajstimi dnevi so se v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo sestali člani sveta stanovalcev krajevne skupnosti Desni breg. Nanj so povabili tudi predstavnike Vekosa, tozda Stano-
vanjska oskrba in SIS stanovanjske skupnosti. Sklicatelji sestanka so bili z udeležbo zelo zadovoljni. Sestanek pa je potrdil, da skupnostim stanovalcem še zdaleč ni vseeno, kako bodo gospo-
darili s hišami.
Čeprav sestanek ni bil mišljen kot razčiščevanje težav s katerimi se srečujejo posamezne hiše. pa je bilo čutiti, da jih nt tako malo. Se zlasti v tej krajevni skupnosti.
KS Center Levi breg, Desni breg
Ustanovili društvo prijateljev mladine
Že dolgo si občinska zveza prijateljev mladine Velenje prizadeva, da bi ustanovili društva prijateljev mladine v vsaki krajevni skupnosti. Veliko je bilo narejenega, da bi takšna društva ustanovili tudi v samem mestu Titovo Velenje, kjer je otrok največ in je torej potreba po takšnem društvu največja.
Nekaj društev prijateljev mladine že zelo dobro deluje v mestnih krajevnih skupnostih.
Prizadevajo si. da kar najbolj popestrijo prosti čas otrok. Še posebej pa velja pohvaliti delo nekaterih pionirskih aktivov, ki delujejo po posameznih stanovanjskih hišah, ustanovljeni pa so bili na pobudo društev prijateljev mladine, ki tudi usmerjajo njihovo delo.
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je ponovno dala pobudo krajevnima konferencama SZDL krajevnih skupnosti
Center levi in desnt breg. da bi tudi na tem področju ustanovili društvo. Sklicali so nekaj občanov teh dveh krajevnih skupnostih in jim dali natančna navodila za ustanovitev društev.
Prav je. da se občani obeh krajevnih skupnosti vključijo v društvo prijateljev mladine in tako na najbolj neposreden način pomagajo pri organizaciji aktivnosti za najmlajše.
,ki je starejši del mesta in kjer so skupnosti stanovalcev letos prevzele v upravljanje starejše hiše, ponekod temeljito potrebne obnove. Problemi so si zato na moč podobni: dotrajane instalacije, ravne strehe, ki puščajo, voda, ki nekontrolirano odteka, hladni radiatorji, čiščenje okolice . . .
Predstavniki Vekosa in SIS so zato poskusili dati članom sveta stanovalcev napotke, kam naj se obrnejo, ko nastopi problem.
Veliko je bilo govora o denaiju, o minusih in plusih na računih posameznih skupnosti stanovalcev. Odgovorni predstavniki so članom sveta pojasnili, da je za vsako posamezno hišo na posebni kartici zabeležen vsak dinar, vpogled v stanje pa ima lahko vsaka skupnost stanovalcev, kadar koli želi.
Na sestanku so izrazili tudi potrebo po večjem sodelovanju Vekosa, organizacij združenega dela. nenazadnje tudi inšpekcijskih služb s krajevno skupnostjo. Spregovorili pa so tudi o medčloveških odnosih in urejanju oko-Ija.
Šoštanj
Delovni sestanek ribičev
Člani ribiške družine Paka Šoštanj so se preteklo soboto zbrali na delovnem sestanku, na katerem so ocenili svoje dosedanje delo.	\
V razpravi so ugotovili, da so zastavljen delovni program srednjeročnega in letnega gojitvenega načrta povsem uresničili, in sicer z vlaganjem zaroda v gojitvene potoke, z elektro odlovom gojitvenih potokov mladic potočne postrvi, te so vložili še v salmonid-ne revirje. V Velunjo so vložili 1500 lipanskih mladic, v jezero krape, belega amurja in druge ribe. Ribiško gojitveni načrt so tako celo presegli, naše vode pa obogatili za športni ribolov.
Vso skrb so člani ribiške družine Paka namenili vzeoii svojih čla-
nov . Pripravili so razne seminarje, 23 novih članov pa je uspešno opravilo izpil. Ustanovili so tudi samostojni ribiški mladinski odsek. Z ravnatelji obeh šoštanjskih osnovnih šol pa se pogovarjajo o ustanovitvi ribiškega krožka, da bi tako še povečali zanimanje mladih za gojitev in varstvo rib, voda, človekovega okolja, ki ga nevestne-ži onesnažujejo.
Zve/., umskih družin pa je organizirala seminar za čuvaje, gospodarje in ekipe za elektro odvode, ki ga je obiskovalo pet članov šoštanjske ribiške družine. Vsi so ta tečaj uspešno opravili.
Precej pozornosti so namenili vzdrževanju doma ribičev, polici na in okolice doma, ki je po.suu rekreaci ji center mnogih
krajanov. Na sestanku so pripravili tudi predloge za letni in srednjeročni načrt 1986—1990 te družine, v katerem bodo vso skrb namenili vlaganju zaroda, mladic in rib, skrbeli za varstvo okolja in voda, v letnem načrtu za leto 1985 pa bo prav tako v ospredju skrb 2a vzgojo ribičev. Zanje bodo pripravili razne seminarje, izpite, predavanja, tekmovanji v lovu rib in suhih športnih ribiških disciplinah.
Zlasti pomembno bo slednje, saj bo meseca septembra prihodnje l£to v Šoštanju mednarodno tekmovanje, in sicer evropsko prvenstvo v Castingu (suhe športne ribiške discipline). Za organizacijo tega tekmovanja že marljivo deluje poseben odbor,'ki je opravil mnogo nalog. Evropsko prvenstvo v Častingu bo na letališču v Lajšah
in na poligonu pri ribiškem domu v Šoštanju.
Na delovnem sestanku so šoštanjski ribiči spregovorili še o članarini za prihodnje leto, o pristojbinah za letne in enodnevne ribolovnice, obravnavali lovne režime v samlmonidnih revirjih in jezeru, ki bodo takšni kot letošnji. Ribiška družina Paka je za dosedanje uspešno delo prejela zlato plaketo, ki ji jo je podelila Zveza športnih ribolovcev Jugoslavije. Zlato plaketo je prejel za svoje marljivo delo tudi Rudi Mešič, Vlado Mešič pa značko zveze z diplomo kot reprezentant in državni prvak v peteroboju. Na rednem občnem zboru ribiške družine Paka Šoštanj pa bodo nekateri člani prejeli priznanja ribiške zveze Slovenije.
Miloš Volk
Sprejeli finančni načrt za naslednje leto
Sredi prejšnjega tedna so se v prostorih krajevne skupnosti Center — levi breg na seji zbrali delegati skupščine te krajevne skupnosti. Na seji so obravnavali dosedanje delo sveta krajevne skupnosti in finančno poslovanje, razpravljali so tudi o finančnem načrtu in ga sprejeli, potrdili so predlog novega sveta potrošnikov in se seznanili z novo imenovanim komitejem za SLO in DŠ.
Ko je predsednik sveta krajevne skupnosti Gvido Ovnik spregovoril o dosedanjem delu sveta, je poudaril, da so se člani vse leto srečevali s precejšnjimi težavami. Daleč največja je nesklepčnost na sejah. Naj ob tem zapišemo, daje bila tudi tokratna seja na meji sklepčnosti. Dejstvo je. da zaradi takšnega neodgovornega odnosa močno trpi delo organov krajevne skupnosti, saj zamujajo z odločitvami in sklepi, mnoga dela kas-nijo in so vse dražja in še bi lahko naštevali. Predsednik sveta krajevne skupnosti je še povedal, da nameravajo prihodnje leto izdati monografijo o tej krajevni skupnosti, da bi krajani bolj spoznali svoj kraj.
V nadaljevanju seje so delegati najprej spregovorili o finančnem poslovanju od 1. januarja do 31.
oktobra letos in ga brez pripomb potrdili. Sledila je razprava o finančnem načrtu za prihodnje leto. Ob tem so delegati poudarili, da naj bi po predvidenem načrtu iz samoprispevka, prenosa sredstev iz letošnjega leta, proračuna in drugih virov, v tej krajvni skupnosti zbrali 3.390.000 dinarjev. Od tega bodo 270.000 dinarjev namenili za komunalno ureditev kraja, brutto osebni dohodek, amortizacijo, pisarniški material, telefon, elektriko, za delo družbeno-političnlh organizacij, za toplotno ogrevanje, za izdajo monografije in za nepredvidene izdatke. Predlagani načrt so delegati tudi sprejeli. Ob tem so bili enotnega mnenja, daje treba za komunalno urejanje kraja, asfaltiranje poškodovanih parkirišč, pločnikov in poti do stanovanjskih hiš, obnovo razsvetljave in klopi imenovati nadzorni organ, ki ga bo imenoval svet krajevne skupnosti. Delegati skupščine so potrdili tudi predlog novega sveta potrošnikov, ki bo odslej 13-članski in ga sestavljata po dva člana iz vsake soseske. Delegati so se seznanili tudi z novim komitejem za SLO in DS, katerega predsednik je Ludvik Onuk.
i	B. Mugerle
Terme Topolšica
Hajnčevo iskanje podob načetega časa
V petek. 23. novembra 1984, bodo v Termah v Topolšici ob 17. uri odprli razstavo mariborskega slikarja Mira Hajnca.
Slikarje likovno spregovoril v jeziku največjega mojstra nadrealizma Salvadorja Da-liia. Prepustil se je razmišlja-
nju in iluziji o nekem miselnem svetu, ki mu je skušal najti ustrezno likovno pripoved.
Razstava bo odprta od 23. novembra do 2. decembra. Ob otvoritvi se bodo s svojimi deli predstavili pesniki mlajše generacije iz naše občine.
Kabaret Svetlane Makarovič
V hotelu Vesna v Topolšici bo jutri, 23. novembra gostovala Svet-
lana Makarovič. Predstava bo na sporedu ob 19. uri.
FOLKLORNI KOTIČEK • FOLKLORNI
Eno hočemo na glas!
Vsak začetek je težak. Tako pravijo. Mislim, da kar drži. Zato kar pogumno začnimo. Že naslov sam pove. da se bomo ukvarjali s pesmijo in plesom, torej s folkloro. Spregovorili bomo o nošah, inštrumentih, plesih. Seveda pa se ne bomo omejili samo na ozko področje, ampak bomo pogledali kako potekajo vaje. priprave na nastope in sami nastopi. Povedali bomo nekaj tudi o družabnem življenju, predvsem pa bi vas radi seznanili z ljudskimi plesi. Seveda ne z vsemi, samo nekaterimi. Natančneje: tistimi, ki jih pleše šaleška folklorna skupina Koleda iz Titovega Velenja. To je res obširno področje, kjer ne bomo mogli spregovoriti prav o vsem. Upamo, da vam bomo predstavili vsaj delček tega ter vam poskušali vse skupaj malce približati, če vas zanima karkoli s folkloro, nam pišite na naslov ŠFS Koleda, Prešernova 9a, Titovo Velenje. Na vsa zastavljena vprašanja bomo poskušali odgovoriti, če bo le v n:iši nrnfi I In imo. da boste zadovoljni, prav tako tudi mi.
Že v uvodu smo zapisali, da je vsak začetek težak. Tako je bilo tudi leta 1971, ko so na pobudo kulturne skupnosti ustanovili Šaleško folklorno skupino. V teh letih delovanja so ji ostali zvesti štirje člani, in sicer Dragica in Ciril Camloh ter Neva in Mile Trampuš. Slednja dva »predstavljata« tudi strokovno vodstvo skupine: Neva je specialist za koralce in figure. Mile pa, kot ga imenujemo nekateri, »poliglot« na inštrumentih.
Toliko za zdaj. Če vas zanima še kaj več nam pišite. Sicer pa vam bomo vsak teden poskušali predstaviti po en ples in zanimivosti, ki se dogajajo v naši skupini. Več v naslednjem prispevku. Končali bomo s pesmijo, katere naslov smo zapisali v začetku:
■>Lim Juti i/no na glas, zdaj zapeti tu pri vas, tu pri vas, tu pri vas, ne za žalost, le za en 'špas!«
Vili Grabner
■H Anton Stajner
Anton Štajner
nehal. Pa jim ne gre v glavo,« pravi.
Rad si ogleda tudi vse prireditve na tej plošči. »Včasih jih je bilo veliko več, sedaj so se pa prestavile v Rdečo dvorano«. Ogledal si ie mokri nogomet in z nasmehom pojasnil: »Tisto je bilo pa fajn za pogledat«, ogleda si skok čez kožo .. . Seveda pa je zraven vedno, ko na plošči ob
Anton Stajner. Vsi ga poznajo kot hišnika na kotalkališču. Radi ga imajo. In priden človek je. Na velenjsko kotalkališče je kot hišnik prvič stopil: »28. decembra 1963. leta ob 10. uri zvečer«. Natanko tako nam je povedal. Mi pa smo se začudili pozni uri. Le kaj je imel takrat iskati na kotalkališču? Pa nam je kmalu pojasnil.
»Na kotalkališču so se včasih pozimi tudi rsali. Za dober led pa je bilo potrebno celo noč škropiti ploščo, da je sproti zmrzovalo.« Ze dolgo pa tega ne delajo več. Velenjska mladež se hodi drsat v Celje, tisti najbolj pogumni, pa se ob hudi zimi. kadar res »fejst« zmrzuje. spoprimejo tudi z ledom na jezeru.
Anton Štajner skrbi, da je na kotalkališču plošča zmeraj čista. »Da ni padcev«, pravi. Pa tudi okolje mora biti lepo. Ko smo se skupaj z njim napotili proti kotalkališču, stanuje le lučaj stran, se je mimogrede sklonil, pobral papir in zamrmral: »Ti pa ne sodiš sem«, in ga odvrgel v koš. Pa je potem kaj čudnega, da bi bilo vsem žal. če bi prenehal delati na kotalkališču?
»Malo sem jim že omenil, da bi
mpk, B. M.
Gostilna pri Urški
Bogat jedilni list
Vrsto rodov v Bočni dobro pozna gostilno pri Urški. V Zadrečki dolini smo se pred nekaj dnevi mudili tudi mi in pot nas je kar sama vodila v ta lokal.
Gostilna pri Urški je v središču krajevne skupnosti Bočna. ,,Z gostinstvom se je ukvarjala že moja mati, sama sem gostinka že 24 let. Kot kaže, bo tmoje delo nadaljevala tudi hči, ki sedlaj obiskuje tehnično šolo," je povedala lastnica Urška Krelelj,- - .	......
Ze ob prihodu nas je ,,pozdravil" prijeten vonj domačih kolin. In kaj lahko dobi gost, ki ,,zaide" v Gostilno pri Urški poleg tega še za lačen želodec? Vse vrste narezkov, pa domače pečenice z zeljem, svinjski želodec. Če pa si zaželi kaj posebnega, Urška pripravi jed tudi po naročilu. Kakšne poseb-
ne jedi hiša nima. „Domačini in nekateri redni naši gosli vedo, da vse kar postrežemo, pridelamo na domačem vrtu. Zato k nam radi prihajajo."
Pri Urški lahko dobite tudi zajtrk, seveda če želite. Zanj boste odšteli 90 dinarjev z nočnino vred, kosilo je po 190 dinarjev, malica za prehodne goste velja 160, za stalne pa 120 dinarjev. Vsak dan pri Urški malica od 20 do 25 delavcev.
V	tem gostinskem lokalu lahko gost preživi prijeten konec tedna oziroma dopust, saj ima gostilna 16 prenočišč, v najhujši sili lahko najde streho nad glavo tudi 20 ljudi. V poletnih mesecih so sobe pri Urški kar polne. Ze nekaj let preživljajo tod oddih nemški turisti.
V	začetku avgusta letos je lastnica lokal malo prenovila. ,.Gostilna
glasbi kotalka mladina »Lep šport je to. Tudi naša Urška (misli na vnukinjo) je začela, pa je bilo pretežko. Kotalkaje ni lahko«, nam pojasnjuje in verjamemo mu.
Ko smo klepetali z njim, smo opazili še nekaj. Spomin pa ima, spomin. Kljub svojim 77. letom in kljub težkemu delu, ki ga je opravljal, ko je kot knap v težkih pogojih ho3il v jamo. Tudi delo je bilo čisto drugačno, neprimerno težje: »Zdaj bi ne znal v jami nič delati.« pravi. Pa se povrnimo k spominu. Datume stresa kot kak zgodovinar. Veste, kdaj seje vselil v »petorček« pri kotalkališču? »10. septembra 1954 ob 5. uri popoldan«.
Prijetno je bilo klepetati z njim. Prijazen človek je in verjamemo, da bo vsem hudo, če bo prenehal delati na kotalkališču. Pa saj tudi samemu ne bo lahko. Je pa le že 21 let zvest temu lepemu predelu mesta, — »dvakrat na dan pogledam. kako je okrog«, da bi lahko kar tako nehal.
• Bele vode
•Tam pod Smrekovcem •zelenim
jj, Na proslavi krajevnega praznika v I Belih vodah je v kulturnem programu prvič nastopil tudi mešani pevski zbor fi lega kraja pod vodstvom učiteljice | Zlatke Lampret-Kompan, ki je za zbor L priredila tudi pesem Tam pod Smre-P kovcem zelenim. Napisal pa jo je do-p mačin Janez Pudgar. i
Zl. Tam pod Smrekovcem zelenim, " lam tiha vasica sloji. ^ kjer bistri studenci šumijo, j rod kmečki veselo živi.
To rodna vasica je moja. | obkrožena z vencem planin.
„K nam radi prihajajo domačini in drugi gostje, poleti pa preživljajo pri nas oddih tudi tuji turisti," pravi Urška Krefelj.
Tu zibelka tekla je moja, pozdravlja te zvesti tvoj sin.
3.	Ko jutro se v soncu poraja, se kmetič iz spanja zbudi, živinico krmi. napaja, potem pa na delo hiti.
4.	Zatorej mi bodi pozdravljen prelepi planinski ti raj. vasica domača predraga,
ti zame najlepši si kraj.
Miloš Volk
je v kmečkem okolju, tako so urejeni tudi naši prostori. Rehte, vrvi, deščice predstavljajo našo dolino; * vrvi so simbol flosarstva, deščice predstavljajo lesarstvo, rehte pa gostu povedo, da se ljudje tod okoli v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom."
te si nekaj časa in se ustavite pri Urški, kamor vabita gostoljubje, prijaznost in pestra izbira.
Kako danes privabiti gosta? smo vprašali našo sogovornico. ,.Prijaznost in gostoljubje morata biti v gostinstvu zlato pravilo. Nikoli ne smeš gostu pokazati slabe volje. Žejnega napojiti in lačnega nasititi pa verjemite ni tako enostavno. Gosta moraš spoznati, ko stopi že čez prag hiše. Sploh v današnjih časih je to zelo pomembno. Podražitve so krepko udarile na njihov žep. Vse boljšo skromni, zlasti hrani se radi odrekajo."
Če vas bo pol povsem slučajno vodila čez Zadrečko dolino, vzemi-
Iščemo najstarejšo fotografijo
IGRA NARAVE — Prav gotovo je letošnje leto polno presenečenj, posebej kar se tiče vremena.
Take je bilo tudi letošnjo jesen na poljih in vrtovih, saj ni manjkalo posebnosti. Najrazličnejšim gosjim rekordom lahko dodamo rekordno zeljno glavo, kije zrastla na njivi Marije Plaskan iz Lokovice. Tehtala je okoli 25 kg, oijaško velikost pa so prav tako dosegli tudi posamezni listi.
Nedaleč od Lokovice, v vrtcu Bencikovih v Podkraju pa je zraslo korenje, ki sodi prav tako med prave redkosti. Korenček se ne ponaša s posebno velikostjo, temveč s posebnostjo, da ie zrasel kot trojček.	Henrik J.
Z razstave sobnih ptic v Titovem Velenju
Mešani pevski zbor iz Belih vod
Ročni pralni stroj
Danes ohjavlljamo znova razglednico litovega Velenja. Posnetek je bil narejen z zelo zanimive strani. Na razglednici je Ictnica 1916 in lu. kjer so bila takrat še polja, je danes veliko, veliko
objektov.	#	Henrik J.
V krajevnem muzeju na Muti so pred nedavnim postali bogatejši za enega izmed zanimivih razstavnih predmetov. To je takoimenovani ročni pralni stroj.
Čeprav je muzej na Muti napolnjen z izdelki kovaške in livarske tradicije, ki sega tudi več kot 400 let nazaj, v čas fužin in še dlje, i ko je plemič Perg posedoval vodno j kladivo (ostali so namreč zapiski o 1 neplačanem davku), pa je videti j tudi nekaj izdelkov, ko so tudi j drugače zanimiv.
To je gotovo ročni pralni stroj, ki ima kad, ročico za pogon vre-tena, posebne vrste leseni boben, pipo za odtok vode ...
6. stran ★ nBS CS5	OBJAVE. RAZPISI	Titovo Velenje ★ 22. novembra 1984
		
kovinotehna
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA
objavlja
prosta dela in naloge
POMOČ PRI VODENJU PRODAJNE ENOTE
REPRODUKT ŠMARTNO ob PAKI (pomočnik poslovodje) POGOJI:
—	končana 4-letna srednješolska izobrazba poslovodske ali komercialne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj v maloprodajni dejavnosti tehničnega blaga
—	organizacijhske in poslovne sposobnosti
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenih de! in nalog, naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, Kadrovska služba, Mariborska c. 7, Celje.
dinos
DINOS LJUBLJANA
TOZD Priprava odpadnih surovin
— skladišče Titovo Velenje —
Objavlja prosta dela in naloge
1.	VOZNIK
Pogoji: poklicna šola, vozniško dovoljenje C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, poizkusno delo. 2 meseca, približni mesečni dohodek 30.000,00 din
2.	ODKUPOVALEC-PREVZEMALEC IN DRUGA ADMINISTRATIVNA DELA
Pogoji: ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca, približni mesečni dohodek 31.400,00 din, delo je primerno za moške
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov DINOS TITOVO VELENJE, poštni predal 25 — TITOVO VELENJE, s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo vabljeni na razgovor.
gorenje
DSSS v sestavi Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela oziroma naloge
PILOTA POSLOVNEGA LETALA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana letalska šola
—	poklicni pilot I. razreda
—	najmanj 1200 ur letenja
Dela oz. naloge so za nedoločen čas.
Poskusno delo je določeno po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
Po sklepu komisije za delovna razmerja Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje objavljamo dela in naloge:
VODENJE ODSEKA SREDSTEV V DEVIZNEM ODDELKU
za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih se zahteva za zasedbo del višja šolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. Nastop del in nalog 1. februar 1985.
Rok prijave je 8 dni, na naslov Tajništvo Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje, Rudarska 3, Titovo Velenje.
TEMEUNA BANKA VELENJE
Po sklepu komisije za delovna razmerja Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje objavljamo dela in naloge:
LIKVIDATOR BLAGAJNIK, za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih, se zahteva za zasedbo del srednješolska izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj.
Nastop del in nalog je 15. december 1984.
Rok prijave 8 dni, na naslov Tajništvo Ljubljanske banke.
Temeljne banke Velenje, Rudarska 3, Titovo Velenje.
T
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE
išče
AKVIZITERJA
za prodajo monografij in dru gega knjižnega gradiva. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu Kulturnegž centra,- Titov trg 5 (zgradba knjižnice), vsak dan med 7. in 14. uro.
SRAR

ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
TRGOVINE
PLIBERK - ŠMIHEL - LABOB
3 X VAM NUBIMO: CENEJŠI NAKUP KOT ORUGJE
500 g
19?
90
JEDILNA
COKOLABA 250 g
12?
90
IEŠNIKI 1/2kg29		90 ■
ČOKOLADA 1 BENSDORP 300 g 1	17	90 ■
OREHI JEDRCA i kg|	>S	lr
MEHČALEC Ol ZA PERILO 4L£f		90
FA ali BANNER 1Q DE0Z0RANT 1 dz Iv		90
KASETA C 60 , „ 1 kom.	6	90
ROZINE
MANDARINE	090 Ikg Oa
JACOBS KAVA »MOCCA MERID0«	8990 IkgVvi
MARGARINA THEA	£90 250 g if ■
MAGGI ZAČIMBA ZA JUHO	790 1 STEKL. f ■
RIŽ
1 kg
9?
90
29. IN 30. NOV. VAS VARIMO NA RREZ-PLAČNO POSKUŠNJO ZAKUHANEGA VINA KOSTANJA - RAŠID0V »VSI OTROCI DOBIJO POSEBNO DARILO«
TTROLIA VEZI PO POLOVIČNI CENI
TR0VREMENSKI LAK ZA LASE
P0N0DBE VELJAJO DO 1. DEC. 84. VSE CENE V ŠILINGIH. CE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD

orenje
Eleganca, ki jo lahko vidite
in slišite,
hi f i aparati barvni televizijski sprejemniki Korting
v konsignacijski prodaji
Posebna novost:
V vsak televizor z daljinskim upravljanjem lahko na željo kupca vgradimo teletekst dekoder.
Podrobnejše informacije dobile v trgovinah avtotebne v Ljubljani, Titova 25, Titova 36, in Celovška 175.
KOLEDAR
ČETRTEK. 22. novembra -CECILIJA
PETEK. 23. novembra — KLEMEN SOBOTA. 24. NOVEMBRA
—	FLORA
NEDELJA. 25. novembra — MARINA PONEDELJEK. 26. novembra
-	KONRAD
TOREK. 27. novembra — VERGIL
SREDA. 28. novembra — JAKOB
M ALi OGLAS!
UGODNO PRODAM sedežno garnituro s klubsko mizico. Alt, Stantetova 15. Titovo Velenje. Telefon: 858-669 po 16. uri
ISCEMO stanovanje za trenerja. Ponudbe poSljite na Smučarski klub Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje UKRADENI sta bili dve ženski kolesi rumene barve — v nedeljo, 11. novembra 1984 pred Kinom Velenje. Kolesi sta bili na prestave. Prosim vsakogar, ki bi karkoli vedel o tem, da sporoči proti nagradi na Splitsko 60 v Titovem Velenju ali na telefon: 854-680. PRODAM osebni avto Peugeot 204, komplet za rezervne dele. Marjan Be-škovnik, Skale 190, Titovo Velenje. ZELO POCENI PRODAM otroška oblačila za 6—12 let (zimske bunde, plašče, obleke, krila, hlače, puloverje in bluze), otroške čevlje in nekaj ženskih oblek in plašč. Potočnik, Foitova 8, Titovo Velenje. Telefon: 855-562. PRODAM vrata 205 x 90 cm s kovinskim podbojem, kovinska obroča (,,fel-ge") z gumami za prikolico osebnega avtomobila. Tel.: 854-250 PRODAM omaro za dnevno sobo. Telefon: 853-079, popoldan PRODAM dobro ohranjen Polonez 1500. Informacije na telefon: 858-327, popoldan
PRODAM dva prašiča težka 100 do 150 kg za zakol v okolici Šoštanja. Naslov v uredništvu.
PRODAM parcelo približno 400 kv. m — za vikend, v bližini Titovega Velenja. Tel.: 856-564, popoldan OBRTNIKI! Sprejmem delo na dom, in sicer sestavljanje, sortiranje, pakiranje. Sprejmem tudi manjši stroj. Tel.: 853-958
ZAMENJAM Z DOPLAČILOM etažno lastniško stanovanje 54 kv. m v prvem nadstropju, ulica Veljka Vlaho-f viča 44, v Titovem Velenju, za večje. Menjava je mož na z etažnim lastnikom ali podjetjem. Rtazliko doulačam. Sava Grbič, Veljka Vlahoviča 44, Titovo Velenje. Telefon: 858-926 PRODAM Zastavo 101, letnik 1978, registrirano do 1. 9. 1985, cena po dogovoru. Telefon: 888-269
UGODNO PRODAM komplet spalnico z jogiji. Vrnjačke banje 5/100, Titovo Velenje
PRODAM sobni termostat in magnet ventil za regulacijo toplovodnega ogrevanja. Tel.: 855-260, med 18. in 20. uro UGODNO PRODAM elektronske TV igre Atari 2000. Tel.: 855-260, med 18. in 20. uro.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro (dvosed in dva fotelja.). Informacije na telefon: 856-787 od 14. ure dalje
PRODAM industrijski šivalni stroj Brother in Overlooc — Yamato za usnje in konfekcijo. Tel.: 840-136, zvečer. DELO na domu nudim šivilji. Telefon 840-136, zvečer.
PRODAM Fiat 12«, letnik 1978, garaži-ran. Tel.: 831-931, interna 286, dopoldan
PRODAM nove zimske gume za R 4.
Telefon: 881-227, popoldan PRODAM barvni TV sprejemnik; Zvonimir Stropnik, Kidričeva 55 a, Titovo Velenje. Tel.: 856-1% PRODAM krzneno jakno — ruski volk, št. 44. Informacije na telefon: 857-171. PRODAM prašiča 160 kg, motorni sadni mlin in dvozarezno cementno strešno opeko. Tone Tajnšek, Arnače 22 c, Šentilj pri Titovem Velenju. PRODAM 4 nove gume 145 SR 13 ra-dial Tiger. Marjan Gorčan, Šmartno ob Paki 69 ali na tel.: 884-008, popoldan PRODAM sdežno garnituro, ogled možen popoldan. Sitar, Veljka Vlahoviča 55, Titovo Velenje
PRODAM bas ojačevalec Fonex 120 z ekvilajzerjem in smučarsko vlečnico na elektro motor, 4 prestave, dolžina 160 m z varnostnim končim stikalom. Zabovnik, Skale 144, Titovo Velenje Telefon: 854-336
OPRAVLJAM selitve, prevoze gradbenega materiala in druga pre vozniška dela. Franc Grobelnik, Bevče 1 c, Titovo Velenje IZJAVLJAM, da je bila izjava dana dne 6. 8. 1984, da sem Mariji Kanduti dal 150 kosov modnih dodatkov, neresnična in jo preklicujem. Martin Potočnik, Kajuhova 11 a, Šoštanj PRODAM dobro ohranjeno Lado z vgrajeno plinsko napravo. Telefon: 853-107, popoldan
PRODAM barvni TV Telefunken z
daljinskim upravljanjem, prenosni s carinsko deklaracijo, star 10 mesecev, brezhiben, malo rabljen, 32 kanalov. Koželjnik, Salek 79, Titovo Velenje. Tel.: 856-766
V DELOVNO RAZMERJE vzamem KV avtomehanika. Tel.: 855-975 PRODAM skodle za kritje strehe. Stropnik, Ravne 21, Šoštanj. Telefon: 881-384
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK. 22. novembra, dnevni dr. Marolt, nočni dr. Koren
PETEK. 23. novembra, dnevni dr. Nanežič. nočni dr. Grgič
SOBOTA. 24. novembra, glavni dr. Cesar, notranji dr. Prenc
NEDELJA. 25. novembra, glavni dr. Cesar, notranji dr. Prenc
PONEDELJEK. 26. novembra. dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Markovič
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK. 22. novembra, dr. Lazar
Od 23. novembra do 25. novembra. dr. Dovšak
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 24. novembra do 25. novembra. dr. Božo Jevšek. Kidričeva 17. Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 23. novembra do 30. novembra. Franc Blatnik, dipl. veterinar. Prešernova 22 E. Titovo Velenje, tel.: 853-668
SOZD, N. SUB. O.
ERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, S. P. O.
SAVINJA
63330 Mozirja
telefon 063/831 023, 831 081 telex 33846 SAVMOZ YU
BLAGOVNICA MOZIRJE
Organizira od 22. do 29. novembra
REKLAMNO PRODAJO
ZAVES iN TALNIH OBLOG Popust od 15 do 40%
• Rudarsko • elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o.. Velenie REK Franc Leskošek, Luka, Titovo Velenje
t
Prodajamo poslovne prostore, Kidričeva 1 in 7, Titovo Velenje. Velikost je 12,66. oziroma 11,56 kv. metrov. Namembnost: za mirno poslovno dejavnost. Izklicna vrednost kv. metra je 41.499,00 din za kv. meter.
Interesenti se naj oglasijo pisno do 3. decembra 1984. leta, na naslov. REK Franc Leskošek, Luka, Titovo Velenje, DSSS SOZD — Služba za stanovanjsko izgradnjo.
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor
Delavski svet DO rlv
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	vodja Študija
2.	vodja projektive, priprave dela in tehničnih planov
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1.
—	najmanj višja izobrazba rudarske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v metanski jami
—	strokovni izpit za delo v metanski jami
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela
—	znanje enega svetovnega jezika
Ad 2.
—	visoka izobrazba rudarske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v metanski jami
—	strokovni izpit za delo v metanski jami
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako ,,za razpisno komisijo".
Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Delavski sv'/t TOZD jama Pesje
razpisuje dela in naloge
VODJA TOZD JAMA PESJE
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri
—	strokovni izpit za delo v metanski jami
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranje delfc v TOZD
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titvo Velenje z oznako ,,za razpisno komisijo".
Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame. omice. prababice, sestre in tete
Ivanke Berk
roj. ES
iz Tomšičeve 53, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sostanovalcem, uslužbencem
DSSS — Era za vso darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku in duhovniku za opravljen obred. Enako se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in Domu ostarelih v Titovem Velenju, ki soji lajšali
zadnje ure življenja.
Žalujoči: hčerki Marica in Hedvika, sestri Julka in Justi ter ostalo sorodstvo
Črna zemlja zagrnila trpeče tvoje je srce, ki v življenju okusilo samo grenko je gorje
ZAHVALA
Tiho. kot je živela, nas je zapustila naša draga teta
Štefka Hudournik
roj. 4.12.1906 iz Titovega Velenja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki sojo pospremili na zadnji poti in ji
darovali cvetje.
Hvala tudi govorniku za lepe besede slovesa in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: nečakinja Jožica, nečak Karli, sestra Marija, brat Ivan in ostali sorodniki
bložgj f anter
a 9150 pliberk, telefon: 99434235-2194
v
OO KONSUM
POZDRAVLJENI, SOSEDJE!
Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v
fetalsl ciossr
A 9150 PUBERK TELEFON 99434235-2085
Preselili smo se v novi
bložei enter
CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOD (LAVAMUND)
pozor: Sedaj posebno ugodne ponudbe
Vse za zimski šport — senzacionalno znižane cenel
DYNAFIT - K0FLACH -DACHSTEIN čevlji BLIZZARD - KNEISSL smuči MARKER - TYROLIA - SA-LAMON vezi itd.
1 samo do 28. novembra 1984
NOVO: Elektronska ura
,99,-
sedaj zelo ugodne cene - samo do 28. novembra 1984
za avto ASch \
TVROLIA vezi 180 DIAGONAL nan^sto ASch 1295 za gvozASdi 745,-
smučarska očala že za ASch 49,—
VIDE0 IGRA
z uro in budilko
sedaj samo	/^^
ASch229,*
/ o^
s **
'J*
A**
'J*
/ *
ALV0RADA KAVA
Cafe do Mocca
1 kg ASch 96,80
RIZ Siam Patna
1 kg ASch11v90
MILKA ČOKOLADA
300 g ASch 19.90
ROZINE
1/2 kg ASch 12,90
MEHČALEC
za perilo
OUANTO 4 I ASch
38,90
Slabo, slabo...!
V Slovenskrnogometni ligi so v nedeljo končali jesenski del prvenstva. NogometaSi velenjskega Rudarja, še bolj pa Smartnega. so razočarali z nastopom v prvem delu. Velenjčani so pristali na osmem mestu, zbrali pa niso niti polovico možnih točk — v trinajstih kolih le II. V Šmartnem ob Paki pa je gotovo ie zagorela rdeča luč. sai so njihovi igralci osvojili le sedem točk. toliko kot zadnjeuvrščena Izola in enajste-rica Mure. ki je zaradi boljše razlike v golih pred njimi. Triglav na enajstem mestu pa ima kar tri točke več od zadnjih treh ekip. Smarčanom ostane še upanje, da jim bo tekmovalna komisija vrnila dve točki za zmago proti Iliriji. V tej tekmi na bi bili imeli Šmarčani dva nepravilno registrirana igralca Toda tudi ti dve točki jih ne bodo rešili strahu pred izpadom iz lige. zato bodo morali spomladi gotovo pokazati veliko veliko več. Seveda so tudi objektivni razlogi za slabo uvrstitev. Med njimi je treba omenili, da je na začetku sezone klub zapustilo kar devet igralcev prve ekipe, nekaj časa pa so bili tudi brez pravega trenerja.
Nogometaši Rudarja so ob slovesu od jesenskega dela prvenstva doživeli hud poraz na svojem igrišču. Srečanje z ljubljanskim Slovanom so izgubili kar s 3:0. Gledalcev je na njihovih tribunah vse manj. Kot smo zvedeli na klubski blagajni, so v nedeljo prodali le 60 vstopnic. tekmo pa si je ogledalo — to smo ugotoviti sami — le 120 gledalcev (morda kakšen več ali manj). Kol. da so pozabili na hude finančne težave, ki jih pestijo že vseskozi in na znani pregovor — resnico: zrno do zrna pogača kamen do...
Tudi Rudarjevo moštvo je bilo v spomladanskem delu precej spremenjeno. Pet igralcev je prišlo iz Smartnega, treningi so bili zelo dobri, ko je h klubu kot svetovalec prišel znani nogometni delavec mg. Zdenko Verdenik iz Ljubljane. Žal. je kmalu odšel k Olimpiji in konec je bilo njegove strokovno pomoči. Sedaj ekipo trenira Karel Zlodaj — pred tem je treniral mlade igralce —. ki pa gotovo še ni dovolj samostojen pri vodenju tekme.
Rudar je jesenski del tekmovanja končan z razmeroma pomaljeno ekipo, saj so v drugem kolu igrali Cvijetkovič, Buškovič. Djurič. Čelič. Boškovič in Mišetič. ki pa jih sedaj ni več v postavi. Upajmo, da bodo sedanji igralci pokazali spomladi precej boljšo igro in tako vrnili gledalce na tribune.
Titovo Velenje
Smučarski sejem
V petek, soboto in nedeljo bo v Rdeči dvorani gotovo zelo živahno zaradi sejma, ki ga bo organiziral Smučarski klub Velenje. Na njem boste lahko menjali smučarsko opremo, kupili novo, organizatorji bodo prikazali tudi, kako se pripravijo smuči in če boste želeli vam tudi ocenili staro smučarsko opremo. Sejem bodo odprli jutri ob 15 do 20,_ure, v soboto od 9. do 19. in v nedeljo od 9. do 13.
KiNO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 22. 11. ob 18. in 20. uri: HČERKA DŽUNGLE — italijanski avanturistični. V gl. vi.: Sabrina Slani. Petek. 23. 11. ob 10., 18. in 20. uri, sobota 24. 11. ob 18. in 20. uri ter nedelja. 25. 11. ob 11. in 20. uri: OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI — italijanski, akcijski. V gl. vi. Bud Spencer. Terence Hill. Ponedeljek. 26. 11. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 27.11. ob 18. in 20. uri: UČITELJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM — italijanski, seksi komedija. V gl. vi.: Nadia Cassini.
Sreda, 28.11. ob 10., 18. in 20. uri: VELIKI RIZIK — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Ernest Borgnine.
CetrteK. 29. 11. ob 18. in 20. uri: HIŠA STRAHU — ameriški. V gl. vi.: Elizabeth Berridge
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 22. 11. ob 20. uri: JEDI-JEVA VRNITEV — ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: Mark Hamill.
Ponedeljek, 26. 11. ob 20. uri: REŠI SE KDOR SE MORE -ameriški, komedija. V gl. vi.: John Belushi.
Četrtek. 29. 11. ob 20. uri: ZVEZDNATE STEZE - ameriški znanstv. fantastični. V gl. vi.: Williams Shatner
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 24. 11. ob 19.30 uri — HČERKA DŽUNGLE — itali-
Rudar: Slovan 0:3
2c v drugi minuti so nogometaši Slovana dosegli prvi zadetek in napovedali, da želijo na najlepšr način skleniti je-se.iski del prvenstva.
Krivec za hitro vodstvo gostov je bil domači branilcc Kljajič, ki ni mogel vzeti žoge gostujočemu napadalcu, ki se je pred tem c. lo znašel na tleh zaradi zeio razmočenega in blatnega igrišča. Gostje so bili v napadu nevarnejši -in tudi hitrejši, plod tega pa sta bila še dva zadetka v domači mreži v drugem delu.
Velenjčani so imeli le dve pravi priliki za zadetek. Najprej v 4. minuti, ko so sprožili nekaj zaporednih strelov proti nasprotnikovemu golu, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo in v 75. minuti, ko je Pavlin po odlični dvojni podaji povsem neoviran streljal mimo desne stative gostujočega vratarja. Ta nevarna akcija — pa čeprav žoga ni pristala v mreži — in vlivala upanje pri maloštevilnih gledalcih, da bodo videli vsaj častni zadetek domačih nogometašev. Toda Pavlin, ki je bil na igrišču le pet minut, je moral takoj za tem z igrišča. Za gledalca nerazumljiva poteza Rudarjeve klopi. Ali so mu zamerili, ker iz dobrega položaja, ni zatresel nasprotnikove mreže,? Toda potem bi bili morali zamenjati vse tiste igralce, ki v četrti minuti niso znali ali mogli z nekaj metrov potisniti žoge v mrežo, ali pa koga drugega, saj je Slovan v 65. minuti vodil že z 2:0.
V	zadnjem jesenskem kolu so za Velenjčane igrali: Verboten, Bajec, Kljajič, Doler, Jalušič, Božičevič, Dropuljič, Novak, Naveršnik, Kaligaro (Pavlin, Cvikl) Ostreč, Gabrič. (vos)
Vozila: Šmartno 3:1
V	zadnji prvenstveni tekmi v slovenski nogometni ligi so nogometaši Smartnega ob Paki gostovali v Novi Gorici in srečanje proli ekipi Vozil izgubili z rezultatom 3:1.
Prvi zadetek so dosegli Šmarčani, in sicer je v 20. minuti zatresel mrežo domačega vratarja Kodre. Gostitelji so izenačili 14 minut zatem. V drugem delu tekme so domači napadalci še dvakrat premagali Pusovnika.
Šmarčani so v 13 srečanjih zbrali 7 točk in so na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. V prvem spomladanskem kolu se bodo sestali z ekipo Železničarja v gosleh.
Proli Vozilom so za Šmartno zaigrali: Pusovnik, Matko, Golob, KrangeS (Faj-diga), Kaukovič, Podvralnik, Korbar. Grohcljsck, Kodre, Kopušar, l.aznik (Rudnik).
Šoštanj: Usnjar 31:31
Konec delo krasi, pravimo. Ta trditev ne velja povsem za rokometaše Šoštanja. V jesensk&m delu prvenstva so sicer zbrali toliko točk kot Inles, vendar pa z zadnjo tekmo proti Usnjarju iz Smartnega gledalci niso bili zadovoljni.
Po nekaj zaporednih zmagah so pričakovali, da bodo Šoštanjčani poln izkupiček pobrali t»di proti Usnjarju. Toda niso zaigrali tako kot znajo, zelo neodgovorna Da ie bila njihova igra v obrambi. Trener Požun je našel prave obrambe proti borbenim gostom. Najboljši strelec Šoštanja Puc. je dosegel samo tri zadetke iz igre, povsem razočaral pa je vratar Vajdl, ki razen ene obranjene sedemetrovke v drugem polčasu ni pokazal ničesar.
Gostje so imeli ob polčasu gol prednosti (16:17). pred tem pa kar štirikrat vodili z dvema zadetkoma vrednosti. V začetku drugega polčasa
janski. avanturistični. V gl. vi. Sabrina Slani
Nedelja. 25. 11. ob 17.30 in 19.30 - UČITELJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM — italijanska komedija. V gl. vi: Nadia Cassini. Ponedeljek. 26. 11. ob 17.30 in 19.30 — OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI — italijanski, akcijski. V gl. vi: Bud Spencer in Terence Hill. .
Sreda. 28. 11. ob 19.30 — MEC BARBAROV — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Peter McCoy.	m
KINO DOLIČ
Petek. 23. 11. ob 19. uri — UČITELJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM — italijanska, komedija
KINO BRASLOVČE
Nedelja. 25. 11. ob 18. uri MEC BARBAROV — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Peter NfcCoy.
Sreda. 28. 11. ob 19. uri: HČERKA DŽUNGLE — italijanski, avanturistični. V gl. vi: Sabrina Slani.
KINO 16 - KINOTEKA
ponedeljek, 26. novembra ob 19.30 v TERMAH TOPOLŠICA in torek, 27. novembra ob 19.00 v kadilnici Kulturnega doma: HITLER IZ NAŠE ULICE. Režija: Vladimir Tadej. Color.
VIDEO K18
to soboto odpade.
Ob slovesu samo točka
so domači igralci le zaigrali malo bolje, celo enkrat imeli dva zadetka prednosti (20:18). toda gostje sredi drugega polčasa spet povedli z dvema zadetkoma. Točko so si rokometaši Šoštanja srečno priborili šele v zadnji minuti.
Strelci za Šoštanj: Puc 8. Ocvirk in Požun po 5. Frankovič4. in Plaskan po 4. Ramšak 3. in Vrečar 2.
Po jesenskem delu si Šoštanjčani. ki so bili nekaj časa sami v vodstvu, delijo jesenski naslov z Inlesom. Oboji so zbrali v 11 kolih 19 točk. s tem, da ima Inles boljšo gol razliko.
Dinamo: Velenje 17:16
Rokometašice Velenja so v g. kolu gostovale v Pančevil. Srečanje zrokometa-šicami Dinama so izgubile zelo tesno, rezultat tekme je bil 17:16, polčas 8:7.
Velenjčanke so prikazale eno najboljših iger doslej, vendar kljub (emu ostale praznih rok. V finišu srečanja so imele celo priložnost za izenačenje, vendar je bila Podrzavnikova s „črte" netočna.
V prihodnjem kolu se bodo Velenjčanke sestale na domačem igrišču z ,'kipo Minel.
Proti Dinamu so za Velenje zaigrale: Petek, Misaljcvič, Zidar, Podrzavnik 1, Matilz, Hrast, N. Juričl, Kričej 6, Bolha 3, B. Jurič 4. Rednak 1, Čosič.
Šmartno: Jeklotehna 23:25
Preteklo soboto in nedeljo so bila na sporedu še zadnja srečanja v jesenskem delu prvenstva v slovenski rokometni ligi za ženske. Ta del tekmovanja za rokometašice iz Smartnega ob Paki ni bil najbolj uspešen. Tako kot nogometaši tega kraja so tudi Smarčanke osvojile predzadnje mesto s 4 točkami.
Tudi to ekipo je pred začetkom tekmovanja zapustilo nekaj igralk, ki so bile steber ekipe, v začetku pa so imele še težave s trenerjem.
Srečanje proti ekipi Jeklotehne so Smarčanke odigrale v športni dvorani v Žalcu. Gostje iz Izole so jih premagale z rezultatom 23:25, polčas ll:13..Tekma je bila dokaj izenačena, gostje pa so
Strelska družina Mrož iz Titovega Velenja je pred nedavnim proslavila 30-letnico zelo uspešnega delovanja. Jubilej, ki je vreden pozornosti, še zlasti, če gre za organizacijo, ki ima kar 4700 članov, od tega približno ISO aktivnih članov, ki redno trenirajo in tekmujejo v obeh kategorijah.
Morda je to na pogled majhno število v primerjavi s številom članov, toda treba je vedeti, da vsi ne morejo trenirati, ker ima družina zelo slabe tovrstne možnosti. Imajo le strelišče za zračno puško, in to v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Tomšičevi ulici v Titovem Velenju, in še ta brez ustreznih spremljajočih prostorov. V njih tudi ne morejo prirejati kakšnih območnih, republiških ali celo državnih prvenstev. Predvsem so ti prostori namenjeni za vzgajanje mladih in pa za prijateljska tekmovanja.
Kljub tem slabim razmeram pa družina dosega izredno dobre rezultate v republiškem, pa tudi državnem merilu. V dosedanjem delovanju so imeli devet državnih pravkov, približno 120 republiških, leta 1981 je bil njihov tekmovalec Franjo Zučko najboljši v tekmovanju za Zlato puško to je v najbolj množičnem tekmovanju pri nas, strelcev mojstrov imajo 98. odličnih strelcev blizu dvesto, dobrih strelcev pa blizu 450.
Po besedah predsednika družine Franca Terana so se že od leta 1948 naprej opažali med velenjskimi rudarji prvi začetki strelstva. ki pa niso zaživeli tako na široko. Leta ' 954 se je zbrala skupina demobiliziranih borcev NOB in se dogovorila, da bodo ustanovili strelsko družino v Šoštanju. Za prvega predsednika so izvolili Vlada Topolška. družino pa so poimenovali po narodnem heroju, rojaku, padlem borcu Pohorskega bataljona dr. Dušanu Mravljaku-Mrožu. Njegovo ime družina še danes častno nosi. Z marljivostjo in vztrajnostjo, ter udarniškim delom so kmalu zgradili strelišče za vojaško orožje, in izvedli tudi več tekmovanj i vojaško puško. Leta 1956 so člani družine razvili svoj prapor.
zmagale predvsem po zaslugi slabih sodnikov.
V prvem spomladanskem kolu se bodo Smarčanke sestale z zadnje uvrščenim Rudarjem.
Mozirje
Uspel smučarski sejem
Po dobrih lanskih izkušnjah je Trgovska delovna organizacija Slavija iz Mozirja letos pripravila drugi smučarski sejem. Pri organizaciji so sodelovali občinska TTKS, Smučarsko-skakalni klub Ljubno in mozirski Turist biro. Ob upoštevanju lanskoletnih izkušenj in napotkov je bil letošnji sejem vsebinsko bistveno bogatejši od prejšnjega.
Izbira smučarske opreme je bila zares dobra, tudi prodaja rabljene opreme je uspela, saj so z njo trgovali številni stari in mladi, na voljo so bili strokovni nasveti, montaža na sejmu kupljene opreme pa je bila zastonj. Zaradi objektivnih razlogov sejem ni bil v telovadnici TVD Partizana, pač pa v sosednjih prostorih nekdanje Savinjine trgovine s tekstilom. Sejem je uspel, prav ta uspešnost in možnost koristnega izkoriščanja lastnih praznih prostorov, pa samo po sebi narekuje misel, da bi ga v skladu z možnostmi in potrebami in ob določenih dnevih pred bližnjo zimsko sezono še ponavljali.
Kljuh temu, da so nastopili domačini brez Sevška, ki ima nogo v mavcu in Ki-laka, ki je bil operiran, so brez ležav premagali gosle iz. Ljubljane. Z dobro igro so se izkazali prav vsi Eleklrini igralci.
V naslednjem kolu bodo košarkarji
Nato je Franc Teran, kije leta 1955 postal prvič predsednik družine, pripovedoval: »Ker so stroški vzdrževanja in tudi drugi stroški strelišča vse .bolj naraščali, smo treninge z vojaškimi puškami karabinkami vse bolj opuščati ter postopoma prehajali na malokalibrsko zračno orožje. Ze takrat pa je nastalo vprašanje ureditve primernega strelišča. Tega vprašanja pa še danes nismo zadovoljivo rešili. Se vedno nimamo primernih prostorov. Zanje ši prizadevamo že leta in .leta in upamo, da bomo do strelišča le prišli.« Kljub vsem tem težavam pa je družina ob požrtvovalnosti posameznih članov in seveda samih tekmovalcev dose°la v tel} treh desetletjih vrsto zavidljivih rezultatov, ki smo jih omenili že na začetku članka.
»Trenutno smo najbolj ponosni na naše! mladinke, ki so v prejšnji sezoni tekmovale še kot pionirke.« je dodal Hinko Bola, eden od najbolj zagnanih članov kluba in pa vodja mednarodnega programa. »Darja Orlačnik, Mojca Močivnik, Mirjana Zučko, Mirjana Perhač. Sandra Safarič, De-
Znova uspešna sezona
Kegljaški klub Zgornjesavinjske kmetijske zadruge iz Mozirja je v minuli tekmovalni sezoni dokaj uspešno tekmoval v 1. regijski ligi. Lanskega 5. mesta sicer niso uspeli vsaj ponoviti in so osvojili le osmo mesto, kar pa je zaradi velikih težav še vedno odlično. Za klub namreč nastopajo tekmovalci iz vse mozirske občine, oddaljenost do kegljišča v Mozirju pa precej vpliva na možnost redne vadbe. K temu svoje prispeva svoje še izmensko delo, pa tudi nekaterih drugih nevšečnosti ne kaže pozabiti.
Z zaključkom letošnje tekmovalne sezone pa kegljanja vseeno ne bo manjkalo. Do konca letošnjega leta bodo pripravili še klubsko in občinsko prvenstvo, novoletni turnir in tekmovanje za pokal ZKZ. Na tem tekmovanju merijo svoje moči kegljači Hmezada iz Žalca, Konusa iz Slovenskih Konjic, Dobrne in domačega kluba. Načrtujejo tudi srečanje z našimi zdomci v mestu Lindau ob Bodenskem jezeru.
V prihodnji sezoni bodo skušali v svoje vrste vključiti čimveč mladih kegljačev, predvidevajo pa tudi spremembe v tehničnem vodstvu, ki naj bi okrepile bodoče delo kluba.
Kajuh: Šempeter 2:3
Odbojkarice Kajuha so prvič klonile. Z rezultatom 3:2 so jih premagale izku-šnejše gostje iz Šempetra.
Za Kajuha so zaigrale: Mevc, N. Števančevif, J. Števančevič, Kompan, Stropnik, Zager, Klamfer, Čeh, Hojan, Koren, Kovnik, Turk
Topolšica: Šempeter 3:1
Odbojkarji Topolšice so v srečanju proti gostom iz Šempetra zasluženo osvojili obe točki.
OK Topolšica: Božič, Zabkar, Mer-šak, t. Globočnik, J, Globočnik, Šmon, Aravs, Plamberger, Lihtcneher, Menih
Klektre igrali na domačem igrišču z Zlatorogom, ki zanje ne bi smel biti prr-težak nasprotnik. Proti Smelt Olintpijs so zaigrali: Blagotinšek, Lipnik 12, Pečovnik 13, Dumbuya 22, Janič 21, Ocepek 2, Kremer, Rotovnik 23 in Brešar4.
nis in Saška Bola so letos kar 13-krat zbolj!?.le republiške rekorde in osvojile tudi tri ekipne republiške naslove. Kot mladinke pa so s standardno zračno puško zmagale celo pri članicah. Čeprav so se mladinke osredotočile za streljanje z zračno puško pa so vendarle svoj največji uspeh dosegle s pištolo. V lanski sezoni naslov državnih prvakinj, v predlanski in letošnji sezoni pa so bile s tem orožjem druge.
Tudi pionirji so uspešno predstavljali našo družino, saj so že leta 1974 prinesli družini prvi naslov državnih prvakov, štiri leta pozneje pa je pionir Sterman bil prvi med posamezniki. Tudi člani uspešno nastqpajo v tekmovanju s pištolo. Lahko rečem, da so prav tako v jugoslovanskem vrhu, saj so na državnem prvenstvu skoraj vedno med prvimi petimi ekipami. Med člani je treba še posebej omeniti Alojza Trstenjaka, (je zvezni mojster strelec) in njegov republiški, do nedavnega izenačen državni rekord z zračno pištolo (576) V streljanju z zračno puško so velenjske mladinke v samem vrhu jugoslovanskega strel-
Streljanje
Na otvoritvi novega strelišča občinske strelske zveze Žalec v Šempetru je nastopilo osem ekip, med njimi tudi velenjski strelci, ki so med ekipami s 721 krogi zmagali pred strelci Žalca I. 703. tretja pa je bila druga ekipa Žalca s 701 krogi.
Za ekipo Velenia so nastoDili: Jože Miklav 184. Drago Safarič in Franjo Zučko 182. Franc Trebše 173 krogov. Tudi med posamezniki so imeli velenjski predstavniki največ uspeha, saj so osvojili prva tri mesta: 1. Jože Miklav 184, 2. Drago Safarič 182, 3. Franjo Zučko 182.
XXX
Na tradicionalnem strelskem tekmovanju za pokal Avgusta Majeriča v Mariboru za mladince in mladinke so streljali tudi Velenjčani. Znova so se izkazali mladinci, ki so osvojili lanskoletni prehodni pokal s 1073 krogi. Za ekipo so nastopili: Janez Hiršel 367. Tomo Krošel 355, Simon Veternik 35 i. Mladinke Velenja pa so s 1043 osvojile tretje mesto. Za ekipo so streljale: Mirjana Perhač 355. Miriana Zučko 347. Mateja Bandalo 341. Pri posameznikih je Janez H iršek osvojil drugo mesto.
F. Zučko
Šahovske novice
SKUPŠČINA BO V TOPOLŠICI
Šaleško šahovsko društvo vabi svoje člane in ostale ljubitelje šahovske igre na letno skupščino društva, ki bo obenem z vsakoletnim hitropoteznim turnirjem dvojic , v hotelu Vesna _v TopoBici 30. novembra. Turnir se bo pričel ob 9. uri, ob 13. bo na vrsti skupščina, ob 15. uri pa bodo nadaljevali s turnirjem in podelili nagrade in priznanja.
pionirska Šahovska Sola
Prvo nedeljo v decembru bo Šaleško šahovsko društvo spet pričelo pionirsko šahovsko šolo. Organizatorji vabijo k sodelovanju po 4 osnovnošolce iz vsake šole, ki že delujejo v šolskih šahovskih krožkih. Tečaji bodo v društvenih prostorih vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, predavali pa bodo najboljši člani društva. Za vsako prvo nedeljo predvidevajo turnir, na zadnjem v mesecu aprilu pa bodo najboljšim z vseh turnirjev podelili nagrade in priznanja. Vsaka tretja nedelja bo namenjena učenju šahovske teorije in reševanju praktičnih nalog. Srečanja se bodo pričenjala ob 9. uri.
Šahovsko društvo želi, da bi se srečanj udeleževali tudi mentorji šahovskih krožkov na osnovnih šolah, saj bi tako lažje uskladili dejavnosti in poglobili sodelovanje. Najboljši pionirji bodo seveda imeli kot člani društva možnosti za napredek, ki jih omogočajo različna občinska in republiška tekmovanj^.
stva, saj so v ekipni konkurenci četrte v državi. Med njimi je vsekakor najbolj nadarjena Denis Bola — slovenska rekorderka s 377 krogi (evropski mladinski rekord znaša 382 krogov). Ta tekmovalka pa ima velike možnosti tudi v streljanju z malokalibrsko standardno pištolo.
To je samo kratek zapis o uspešnem delovanju velenjske strelske družine Mrož. Ob koncu naj še enkrat zapišemo. da največ pozornosti namenjajo delu z mladimi na osnovnih šolah, kjer imajo kar šest sek-ii. ostale sekcije pa imajo po delovnih organizacijah. vseh pa je dvanajst. Naosnov-nih šolah trenirajo mlade strelce mentorji družine, za strelce iz delovnih organizacij pa priredijo vsa sindikalna tekmovanja v streljanju, poleg tega pa zanje enkrat na teden organizirajo tudi športno rekreacijo v streljanju.
Čisto na koncu pa še njihova želja ob 30-letnici: »Ze od 1 leta 1971 si prizadevamo, da bi dobili zunanje malokalibrsko strelišče, čeprav tudi vprašanje strelišča za zračno puško še ni rešeno. Zato vseskozi iščemo lokacijo. ki bi ustrezala izgradnji obeh. Morda bi veljalo proučiti tudi možnost izgradnje pri domu SLO v Titovem Velenju. Vemo, da ga bo v teh časih težko narediti. Toda naši uspehi so tisti, zaradi katerih upamo.« je za konec pristavil Hinko Bola. (vos)
PRIZNANJA — Na proslavi 30-letnice delovanja družine so podelili plakete Strelske zveze Slovenije Vla-du Topolšku (prvemu predsedniku). Francu Teranu (sedanjemu predsedniku) in Zvonetu Stambergerju za njihov prispevek k razvoju strelstva v dolini. Plaketo strelske družine Mrož so podelili Jožetu Grubelniku z Reka za sodelovanje in Jožetu Prislanu in službi za rekreacijo v Gorenju za u»pc<.::•> sodelovanje z njimi. Njihov član Franjo Zučko pa je ob jubileju družine prejel za nadvse prizadevno delo v družini medaljo dela.
Franc Teran, predsednik družine in Hinko Bola, usklajevalec mednarodnega programa.
Elektra: Slovenj Gradec 102:60
Tekmovati so začeli tudi člani šoš-tanjske Elektre. Na domačem igrišču so brez težav premagali goste iz Slo-venj -Gradca. Za pomembnejša srečanja bodo morali šoštanjski košarkarji in za uvrstitev na kvalifikaciji je za
prvo slovensko ligo vložiti več truda in marljiveje trenirati. To pa je naloga trenerja Trobuša in starejših igralcev kot sta Huš in Cajmer, ki do sedaj niso dajali preveč dobrega zgleda mlajšim soigralcem v ekipi.
30 let strelske družine Mrož
Uspehi vlivajo upanje, da bodo dobili strelišče
Elektra: Smelt Olimpija 97:61