Da bi se izpolnile želje vseh delovnih ljudi. Da bi bili srečni, zadovoljni zdravi — in sploh ljudje. Tudi delovni in preuradni! Kajti brez dela ni jela, brez pameti pa napredka. Sreče nam ne bo nihče prinesel. Pridelati jo bomo morali sami. So vsi pogoji, da bomo v novem letu to tudi dosegli, če že dosegli ne, pa stopili vsaj krepak korak v tej smeri. Srečno vsem na tej poti, ki ni lahka, a edina pelje k uspehu! iT STARA ClM/k JiCVA CIMAJ 8'~ 4n m. GLOBOKJ ZN)ZAMyCCNe| ZAPRTO LETO XVIII. — številka 1 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« •enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok o 7 ržič. — Izdaja časopisno pod letje »Gorenjski tisk« — Glavni It Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 1. 1. 1966 CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 1947 koi tednik, OJ L januarja 1958 kot poltednlkj >c! 1. Januarja 1960 trikrat tedenska; Od 1. Januarja 1964 kot poltednlkj in sicer ob sredab in sobotah ZA GORENJSKO 27. DECEMBRA 1965 JE BILA USTANOVLJENA Gorenjska kreditna banka 98 ustanoviteljev je okrepilo kreditni sklad banke za 602 milijona dinarjev Ob skoraj polno številni udeležbi ustanoviteljev je bil pretekli ponedeljek, 27. decembra v Kranju "ustanovni zbor Gorenjske kreditne banke. Dosedanja medobčinska komunalna banka. Kranj se je tako prilagodila novim zahtevam ter okrepila, da bo sposobna odigrati še pomembnejšo vlogo pri kratkoročnem in dolgoročnem kreditiranju gospodarstva in negospodarstva. Z Novim letom bo Gorenjska kreditna banka začela opravljati tudi devizne posle. Gradivo za odbor je bilo skrbno pripravljeno in razposlano vsem delovnim organizacijam že precej pred zborom. Pred zborom eo imeli bančni delavci tudi veliko osebnih stikov z gospodarstveniki. Spričo tega je zbor potekel delovno in hitro. Sprejeli so statut banke, smernice za poslovno politiko za leto 1966, izvolili izvršni odbor itd. Na zboru so posebej poudarili potrbo po še tesnejšem sodelovanju z drugimi poslovnimi partnerji. V JESENIŠKI OBČINI (IN POVSOD) Več potreb - kot denarja Kadar se mudi, je najbolje malo počakati V jeseniški občini bi bilo potrebno za vsa urbanistična dela nad 100 milijonov, za najnujnejša pa 52 milijonov dinarjev. Izdelati je namreč ZDRAVSTVENO VARSTVO V PRIHODNJEM LETU Nič več kot letos Na razpolago bo samo 4 milijarde in 100 milijonov dinarjev Skupščina komunalnega zavoda socialnega zavarovanja Kranj, ki zajema tudi območje škofje Loke in Tržiča, je v soboto sprejela načrt dohodkov in izdatkov za prihodnje leto. Največ razprave je bilo o tem, kako zadostiti izdatkom, ki so kazali tendenco r Gorenjske zdrahe Mnogo hrupa za nič V dneh pred Novim letom so točkovali domala vsa stanovanja na Gorenjskem. To je povzročilo med ljudmi precej govoric in nejevolje. Največ zato, ker so bili slabo informirani o pravem namenu točkovanja. Krožile so govorice, da bo že z Novim letom najemnina dvakrat in celo večkrat dražja kot doslej. Seveda to ni res. Res je, da se bodo najemnine po- višale, ker bo le tako mogoče dobiti sredstva za vzdrževanja stanovanj in deloma za novogradnje. Toda v prihodnjem letu bo najvišja možna cena stanovanja le za polovico višja kot letos. V večini primerov niti toliko ne. Polne stanarine bomo plačevali leta 1970. Torej čez 5 let. Dotlej pa bodo predvidoma narasli tudi osebni dohodki za 100 %. Seveda, če bomo pametno gospodarili in dobro delali. J poviševanja. Po mnogih diskusijah so sklenili, da ne smejo delovne organizacije obremenjevati z višjimi zahtevami kot letos in so sprejeli načrt, ki predvideva 4,100 milijonov dohodkov in seveda prav toliko izdatkov, kot je to predvideno za letošnje leto. Sprejeli pa so nekatere spremembe o dodatnem prispevku. Nekateri kolektivi, ki so v letošnjem letu z večjo skrbjo za zdravstveno in tehnično zaščito zaposlenih uspeli zmanjšati povprečni stalež (Peko, BPT v Tržiču in druge) so oprostili teh dajatev, drugim so jih sorazmerno zmanjšali, nekaterim (sem sodi tudi kranjska Iskra), kjer pa je število boleznin naraslo, pa so skladno s tem povečali od. stotek dodatnega prispevka. K. M. treba načrte za ureditev zgornjega Plavža, okolice sedmih stolpičev, starega centra na Jesenicah, načrt za kanalizacijo na Blejski Dobravi in v Mojstrani ter opraviti še nekatera druga dela. Ker v proračunu občine ni bilo sredstev za te potrebe, stanovanjski sklad pa jih prav tako nI mogel zagotoviti, bo treba ta denar predvideti v proračuna za prihodnje leto. Kar ni najnujnejše pa bo treba odložiti. Tako na Jesenicah kot povsod! BOHINJ IN ZIMSKA SEZONA Hotel na Voglu po novem letu Predstavniki gostinskih gospodarskih organizacij, Turisti6 nega društva Bohinj in GTZ so pred kratkim razpravljali a tem, kako so opravili naloge za solidnejšo zimsko sezono in hkrati že tudi o pripravah za prihodnjo letno sezono. čepravi so si izredno prizadevali, zlasti kolektiv Zlatoroga, da bi za novoletne praznike sprejel prve goste tudi nov impozanten hotel na Voglu, se napovedi niso uresničile. Morda je taka tudi bolje? Hotel bo sicer skoraj popolnoma usposobljen vendar z nepreizkušenimi napravami in popolnoma novim osobjem. Zato se je delavski svet podjetja odločil, da ga bc izročil svojemu namenu nekaj dni kasneje in se tako izognil morebitnim težavam, ki bi lahko pokvarile vtis za dalj časa V Bohinj, v hotel Zlatorog, je dopotovala že tudi prva skupina tujih turistov, do sobote pride še več skupin in bodo tako hotelske zmogljivosti ob jezeru in brunarice na Voglu za novoletne praznike polne. Povsod bodo poskrbeli za si Iv strovanje in druge zabavne ter športne prireditve. ZADOVOLJNO, USPEŠNO IN ZDRAVO 1966. LETO ŽELIMO VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM »GLASA« TER VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM. ČASOPISNO PODJETJE GORENJSKI TISK t NOTRANJA POIITIKA 1. JANUAR 1966 * GLAS VAŠKE ŠOLE NA ŠKOFJELOŠKI KONFERENCI SZDL Tega si ne moremo privoščiti 52 odstotkov otrok z nedokončano osemletko — z zdravimi napori k cilju Občinska konferenca SZDL Skofja Loka, ki Je bila v nedeljo, v splošnem ni »odskočila« od ostalih podobnih konferenc po naših občinah, saj so vse imele močan pečat časa. Nekaj pa je bilo vendarle značilnega. Zelo jasno so spregovorili o nekaterih problemih osnovnega šolstva. Začelo se je s težavami v Le-ekovci. Otroci se vozijo v Srednjo vas, kar je zelo naporno. Toda še huje je to, da pozimi ne preorjejo ceste do vasi, otroci morajo zato čakati na mrazu, vetru ali dežju. Lani so štirje tako zboleli. Podobnih je bilo več pripomb. Nakazane težave in tudi stališča za reševanj« teh, so bila različna. Toda ob koncu so le dobila zaokroženo vsebino. V KAMNIŠKI OBČINI Novi mladinski aktivi Na javnih tribunah, ki jih organizira občinski odbor "SŽDL kamniške občine, je bila že večkrat izražena zahteva, predvsem s strani mladine, po ustanovitvi novih mladinskih aktivov. Ta težnja se pojavlja predvsem na podeželju, kjer mladina tesno sodeluje s krajevnimi organizacijami socialistične zveze in kulturno-prosvetnimi organizacijami. Vendar pa bi se mladina rada osamosvojila, saj ima predvsem na terenu veliko možnosti za delovanje. Tako je občinski komite Zveze mladine pred kratkim že ustanovil dva terenska aktiva v Crni in Godiču pri Kamniku. Nameravajo pa še ustanoviti aktive v Podgorju, Tunjicah in v Vranji peči. Razsežna področja obeh dolin povzročajo zadnja leta loški občini vse več težav. Okroglo polovica izdatkov iz občinske blagajne gre samo za šolstvo. Potrebne bi bile nove šole v Selški in v Poljanski dolini ter v Skofji Loki, a. tu prav tako tudi Posebna osnovna šola. Ob sedanji organizaciji — preusmer- janju šolstva v večja središča in prevoz otrok z avtobusi iz vasi — pa so še vedno močne težnje, da bi imela vsaka vas svojo šolo. To pa bi povzročilo še večje izdatke, ki si jih nikakor ni moč privoščiti. Hkrati ob tem pa se ponavlja problem učnih uspehov. Današnja industrija sploh ne bi smela več zaposlovati nedošolanih, nekvalificiranih delavcev. Toda V KAMNIŠKI OBČINI med zaposlenimi je nad polovica (52%) takih, ki niso končali osnovne šole. To hudo zadržuje napredne težnje v proizvodnji. Prav tako je to cokla samouprave. Zaključek je bil, da občana s svojimi sredstvi v današnjih pogojih sama ne more smotrno reševati te težave in da je treba širšega sodelovanja vseh sil in sredstev, da bi šolstvo postopoma usmerili k današnjim potrebam — razvoja. — K. M. Pol stoletja zbirali za novo šolo Tunjice, znani sadjarski okoliš v kamniški občini, so ta teden dobile novo šolsko poslopje. Tunjiška šola je pred tremi leti praznovala 100-letnico, šolsko poslopje pa je bilo že pred prvo svetovno vojno pretesno in neprimerno. Z marljivim zbiranjem sredstev so požrtvovalni prebivalci Tunjic vložili v hranilnico 20.000 kron za zidavo nove šole. Vojna je vzela denar, med obema vojnama pa so dozidali še eno učilnico. Vendar s tem problem še ni bil rešen in Tunjičani so spet imeli nabranih 40.000 za nakup zemljišča za novo šolo. Tudi to pot jim je denar propadel in šele zdaj so se jim uresničile želje. Šolsko poslopje so začeli zidati že leta 1961, ker pa so sredstva le počasi pritekala, so ga dogradili šele letos, ko je novoustanovljeni sklad za razvoj družbenih služb zagotovil potreben kredit. Za vsa dela in opremo je občina prispevala skoraj 60 milijonov, vaščani pa so pri- spevali v vrednosti 1,800.000 din. V zgradbi sta dve učilnici, poleg ostalih prostorov pa še soba za družbene organizacije in kuhinja za pripravljanje tople, malice. V kletnih prostorih so tudi prhe in kopalnica za vso srenjo, v prvem nadstropju pa dve stanovanji za učitelje. Ob svečanem začetku dela pod novo streho, je v sredo (22. decembra) popoldne ob veliki udeležbi vaščanov in zastopnikov političnih in družbenih organizacij predsednik občinskega sklada za šolstvo Srečko Rot prerezal trak, pionirji in cicibani pa so pripravili lep program recitacij in pesmi. V Kamniku o stanovanjih Polna nova stanarina, ki bi jo stanovalci v celoti plačevali šele z letom 1970, naj bi bila od 67,86 dinarjev do 479,47 dinarjev po kvadratnem meiru. To pomeni, da bi najemnina za stanovanje s 60 kvadratnimi metri znesla od 4.800, pa lahko tudi do 28.000 dinarjev mesečno. To je samo nekaj podatkov iz obširnega gradiva, ki so ga pripravile ustrezne službe skupščine občine Kamnik za sejo skupščine, ki bo v sredo, 29. decembra. Ta bo v glavnem posvečena stanovanjskim problemom. Tako je med drugim pripravljen predlog o ustanovitvi stanovanjskega podjetja, o vrednosti stanovanjskih hiš, o dobi amortizacije stanovanjskih hiš, ki je predvidena na 100 let, o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje hiš, o najvišji možni stanarini, o subvencioniranju stanarine in drugo. Ker urejevanje teh problemov živo zanima občane predvidevajo, da bo tudi razprava o izdelanih predlogih precej živahna. PROBLEMI TRŽIŠKEGA TURIZMA ost v ilegali Na nedavnem posvetovanju na Ljubelju so se predstavniki prometnih in drugih organizacij tržiške občine ter Gorenjske turistične zveze, zelo jedrnato pomenili o nekaterih težavah za hitrejše uveljavljanje tega zimskošportnega središča. Kot prvi odločilen korak naj bi napravili ustrezen prospekt, kajti, kot so nekateri hudomušno toda upravičeno dejali, je turistični kraj še malo znan, je še v »ilegali«. Nov dom vrh Zelenice bo morda odprt šele za novolet- ne praznike ali pa celo pozneje. V njem bo 70 ležišč. Trenutno pa so obiskovalci vezani na dom oziroma gostišče ob cesti. Omenjali so tudi, da bi morali ob žičnici napeljati električno razsvetljavo in tako omogočiti obratovanje Kolikšna bo najemnina? (nadaljevanje in konec) OBLIKE UPRAVLJANJA S STANOVANJI IN STANOVANJSKIMI ZGRADBAMI Po Temeljnem zakonu o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami 'v družbeni lastnini upravljajo te posebne organizacije — stanovanjska podjetja. Podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Kranj bo začelo poslovati s 1. januarjem 1966, nastalo pa bo z reorganizacijo prejšnjega Zavoda za izgradnjo Kranja v Podjetje za stanovanjsko in komunamo gospodar- stvo v Kranju. Občinska skupščina je že potrdila akt o tej organizaciji. V razpravah o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v novih razmerah smo ugotovili, da je zaradi racionalnega in enotnega gospodarjenja najbolj smotrno, da z vsemi stanovanji v družbeni lastnini gospodari eno podjetje. O prenosu stanovanj v sklad stanovanjskega podjetja bodo sklenili posebne pogodbe, s katerimi bodo urejene pravice in obveznosti pogodbenih strank. Podjetja in druge organizacije — lastniki stanovanj bodo lahko še naprej razpolagali s stanova- njem, pogodbeno pa bo določen način uporabe amortizacije, pravica do novih stanovanj, ki bodo zgrajena s sredstvi amortizacije, dalje pravice pri upravljanju stanovanjskega podjetja itd. Poseben republiški zakon pa bo določil pravice in dolžnosti stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš. Oblike upravljanja stanovanjskih hiš bodo tele: zbor stanovalcev, hišni svet, skupščina stanovalcev in sodelovanje predstavnikov stanovalcev in ustanoviteljev v delavskem svetu stanovanjskega podjetja. Vsi ti organi bodo z zakonom imeli dolo- čene pristojnosti, za svoje delo pa tudi materialno osnovo. Hišni sveti bodo imeli predvsem sredstva za tekoče vzdrževanje hiš, njihova mandatna doba bo dve leti. Hišni svet veli zbor stanovalcev. Skupščino stanovalcev bodo sestavljali delegirani predstavniki zbora stanovalcev, tako formirana skupščina pa bo volila predstavnike stanovalcev v delavski svet stanovanjskega podjetja. Zaradi velikega družbenega pomena gospodarjenja s stanovanji — v kranjski občini gre za okrog 14 milijard družbenega premoženja, s katerimi bo gospodarilo stanovanjsko podjetje — bo z zakonom in statutom zagotovljeno sodelovanje v delavskem svetu tako stanovalcem kot investi- \oriem. Ivo MiMavttc tudi zvečer, ko dostikrat prihajajo gostje. Zlasti jih predvidevajo veliko iz avstrijske strani, kjer, kot ugotavljajo, imajo prevoze na podobnih žičnicah celo dvakrat ali trikrat dražje kot na Zelenici. Hkrati so se pogovorili o označevanju prog za smučarje, d varnosti pred morebitnimi plazovi, o reklamnih tablah ter sprejeli ustrezne zaključke, da bi to smučišče čimbolj približali ljubiteljem, belega športa in razvedrila sploh. K. M. Kaže, da je eden izmed naju notranja rezerva! Z NOVIM LETOM NOV DENAR Razlika je pri papirnatem denarju samo v številki — Nov dinar (100 starih) je kovan — Star denar še naprej zakonito plačilno sredstvo S 1. januarjem bo postal naš dinar stokrat več vreden. S tem želimo še posebej poudariti cilj reforme, ki je, stabilizirati gospodarstvo in povečati vrednost dinarja. Novi dinar bo vreden toliko kot 71.09368 miligramov čistega zlata (stari dinar 0.7109368), kar ustreza kurzu 12.5 dinarjev za ameriški dolar. Narodna banka Jugoslavije bo izdala nov papirnati denar po 100, 50, 10 in 5 dinar- jev, kar bo ustrezalo sedanjim 10.000, 5.000, 1.000 in 500 dinarjem. Razen tega bo Mm*-- ^mjr^ izdala nove kovance po 1 dinar ter 50, 20, 10 in 5 para, kar bo ustrezalo današnjim 100, 50, 20, 10 in 5 dinarjev. Narodna banka bo že '31. decembra letos dala v promet bankovce po 50, 10 in 5 dinarjev ter kovanca po 1 dinar in 5 para. Ostale ban- f i m 1 : 1 t^iii_■..... kovce in kovance pa postopoma naslednje leto. Novi bankovci se razlikujejo od sedanjih samo po številki, ki označuje vrednost, medtem ko so po barvi, velikosti in sploh zunanjem izgledu povsem enaki. Tako jih dejansko ne bo mogoče zamenjevati in ne bo prihajalo do prevelikih pomot, zlasti zato, ker bodo stari bankovci in kovanci še naprej zakonito plačilno sredstvo. Nekoliko bolj bodo morali lju- / Večji izvoz kol lani Do konca novembra so industrijska podjetja v kranjski, občini izvozila za 7,315.244 dolarjev svojih izdelkov, kar je 90,9% letošnjih planskih zadolžitev in za 12,3% več kot v enajstih mesecih lani. Plan so že presegli v Tekstil-indusu, in sicer za 2,2% (vrednost izvoza do konca novembra 1,840.212 dolarjev), dalje v IBI za 19,1 % (565.860 dolarjev), v Planiki za 35,2% (2,432.901 dolarjev) in v Konfekciji Triglav za 21 % (36.296 dolarjev). Predvidevajo, da iz bolj ali manj znanih razlogov do konca leta plana izvoza ne bodo dosegli v Kovinarju (do konca novembra so realizirali le 51,8 % letnih zadolžitev), v Iskri (68,9 % plana), v Standardu '(le 17,2% plana) in v Oljarici (58,6% plana), medtem ko bodo ostala podjetja, ki še izvažajo, v decembru izvozila še toliko, da bodo izpolnila planske zadolžitve. V primerjavi z enajstimi meseci lani so letos do konca novembra najbolj povečali izvoz v Konfekciji Triglav (za 180,1 %), v Iskri — Elek-tromehaniki (za 33%), v Tekstilindusu (za 25,6%), v IBI (za 24,2 %), najbolj pa je nazadoval izvoz v Standardu, kjer so izvozili le za dobro polovico lanske vrednosti. -t V novem letu se bomo vsi borili za obratno sorazmerje! dje paziti samo pri kovancih. Pa tudi tu je zamenjava skoraj izključena. Ker bosta z Novim letom zakoniti plačilni sredstvi stari in novi dinar, bodo morale biti vse cene za blago in storitve označene v obeh vrednostih. Ker bo hkrati v veljavi star denar, predvsem kovanci, ne bo nobene potrebe po zaokroževanju cen. Zato torej ni razloga za bojazen, da bi z novim denarjem prišlo tudi do novih, višjih cen. Poštne znamke in koleki ter drugi vrednostni papirji, ki bodo v prometu 31. decembra 1965, bodo veljali tudi vnaprej, s tem, da bo njihova vrednost preračunana na nove dinarje v odnosu za 100 starih dinarjev 1 nov dinar. Od Novega leta bodo vsi dohodki in izdatki, proračuni in osebni dohodki izračunani že v novih dinarjih (čeprav bodo lahko izplačani ali pa vplačani tudi v starih). CENE IN TRG V KRANJSKI OBČINI || Večji promet v novembru Spet višje cene za skoraj 3 odstotke — V novembru smo pojedli za 11,4 odstotka manj kruha kot v oktobru V primerjavi z oktobrom so cene na drobno v kranjski občini v novembru spet porask za 2,7 %; če novembrske cen« primerjamo s povprečnimi lani, so večje za 47,9 %, in sicer cene industrijskih izdelkov za 46,8%, cene kmetijskih izdelkov pa za 64,2%. Porast življenjskih stroškov pa je najbolj viden pri kurjavi in razsvetljavi: cene za kurjavo so se v primerjavi z lanskim povprečjem, zvišale za 143,3%, cene za razsvetljavo za 193,2% in prehrana za 54,1%. Hranilne vloge in dinar Hkrati z revalorizacijo dinarja, ki je zadnja leta hudo izgubil na nominalni vrednosti, so mnogi ljud-spraševali, če bodo upoštevali njihove prihranke preko hranilnega odseka kmetijske zadruge. To so omenjali na nekaterih sestankih in zborih in zato se je zavzela poslanka Valentina Tomlje, ki je na občinski skonferenci SZDL o tem tudi javno govorila. Zadevo proučuje v zveznem merilu in pričakuje jo, da bodo izdali poseben zakon, ki bo vse prihranke na hranilnih vlogah nominalno povišal za ustrezen odstotek tako, da ljudje ne bodo prizadeti. Za primerjavo poglejmo rast osebnih dohodkov. V gospodarstvu je bil povprečni osebni dohodek v letu 1964 46.015 din, za obdobje od januarja do oktobra letos pa 55.305 din, torej je za 20,5% večji. V gospodarstvu pa so povprečni osebni dohodki porasli za 22,4% (od 55.009 din lani na 67.330 din letos do konca oktobra). Mesa smo v desetih mesecih letos pojedli za 20,7% manj kot lani v enakem času, in sicer govejega za 12% manj, telečjega kar M 56%, mesnih izdelkov pa za 20,7% manj. Kruha smo v novembru po* jedli za 6,1 % manj kot v juliju letos ali za 11,4% manj kot v oktobru (38.468 kg manj). Na zmanjšanje je vplivala predvsem manjša prodaja v praznikih in tudi večji nakup moke v trgovinah, torej delno verjetno peka kraha doma. V živilskih trgovinah je v novembru porastel promet v primerjavi z oktobrom za okrog 30%; največ so prodali sladkorja in moke. ■* 4 KULTURA IN PROSVETA 1. JANUAR 1966 # GLAS S KONFERENCE SVETA KULTURNOPROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK ikovanje kulturnih delavcev Na konferenci sveta kulturno prosvetnih organizacij občine Kamnik je predsednik prof. Zvone Verstovšek podal kratek prerez dela in stanja prosvetne dejavnosti v občini. Analiziral je glasbeno, klubsko, odrsko in izobraževalno delo prosvetnih društev, ki so ob znatno manjših podporah delovala tudi naprej, če ugotavljamo, da se je dejavnost ponekod "zmanjšala, ne smemo prezreti dejstva, da so mnogo dela prevzele od prosvetnih društev druge institucije v občini: glasbena šola, knjižnica, delavska univerza in muzej. Potrebno bi bilo več vzpodbud za dograditev domov, ki so pod streho in čakajo, ('a postanejo središče prosvetnega dela. Samo Stranjani so dom Svoboda Jone Čufar' v letu 1966 Okvirni program dela Svobode »Tone čufar« na Jesenicah za leto 1966, ki so ga že 6prejeli, predvideva 38 filmskih, glasbenih, literarnih in likovnih večerov, 16 slikarskih razstav, 23 nastopov z narodnimi pesmi in plesi doma in 4 v zamejstvu, 38 nastopov pihalnega orkestra, 14 nastopov komornega zbora doma in 2 v zamejstvu itd. Skupaj nameravajo prirediti v letu 1966 140 nastopov, kar je zelo veliko. V dobrih petih letih, kolikor aktivno društvo že deluje, se je močno uveljavilo, poznajo ga pri nas in v tujini, njegova dejavnost je iz leta v leto večja. Če načrt za delo v letu 1966 primerjamo z delom v zadnjih letih, lahko ugotovimo, da ni prevelik in da ga bodo, če bodo tako delovni kot doslej, lahko celo presegli. -a popolnoma dokončali. Mnogo smo si obetali od povezave kulturno-prosvetne dejavnosti z Domžalami, vendar je ostalo to le v načrtih. Pogrešamo plodno sodelovanje z nekdanjim okrajnim prosvetnim svetom. Svet deluje kot pobudnik in povezovalec vseh kuHurno-prosvctnih društev. Ob koncu je Zvone Verstov- šek v imenu sveta podelil priznanja in zahvale pevcem Lire za uspehe doma in v tujini, prav tako pa tudi pevovodji prof. Samu Vremšaku, dolgoletnemu pevovodji Cirilu Vremšaku, predsedniku Lire ing. Albertu Čebulju ter Ladu Podbevšku in Francu Drolcu iz Motnika za dosedanje požrtvovalno in usepnšo delo v prosvetnih društvih. Po poročilu delegatov posameznih društev o dejavnosti na njihovih območjih je pozdravil konferenco predsednik republiškega odbora zveze kulturno prosvetnih organizacij Branko Babic, ki je podal nekaj napotkov za poživitev dola na podeželju. i. z. V prazničnih dneh v kinodvoranah V dneh, ko se bomo poslavljali od starega leta, bomo lahko na platnu gorenjskih kinematografov gledali kar pet premierslcih filmov. OSEM IN POL: Režiser Fe-derico Fellini je pred nekaj leti posnel film, ki je na številnih festivalih pobral pre-nekatero nagrado. Italijani so ga proglasili za najboljši film leta. FiJm je bil pred mesecem dni prikazan že v Ljubljani, kjer si ga je ogledalo veliko ljudi. Vsekakor je vreden ogleda. V naše kinematografe vse bolj in bolj poredko zahajajo filmi, v katerih nastopajo covvboji in lepa dekleta. Distributerji so pač ugotovili, da si gledalci teh filmov ne žele preveč. Ne moremo pa reči, da so v Ameriki prenehali snemati filme, ki posegajo v obdobje osvajanja »Divjega zapada«. Letos smo pri nas zopet kupili nekaj takih filmov. Tako bomo v prihodnjih dneh lahko gledali filma »GOSPODAR HAVAJEV« In »GERONIMO«. Oba sta v barvah in cinemaseopu. Ogledali pa si bomo lahko tudi zanimivo francosko filmsko komedijo, prav tako posneto v barvah in cinemaseopu. Zal kaže, da brez Šarite Moniiel ne gre. Vsaj med prazničnimi dnevi ne. Zopet nas • bo zabavala s svojim pefiem fn Igranjem v fi'mu SAMBA. Ne gre zanikati dejstva, da Ima veliko število oboževalcev med gledalci (tega se španski filmski producenti dobro zavedajo). Ne mine leto, da bi prav zaradi nje ne posneli kakega filma. Gotovo pa si bo tudi ta film ogledalo precejšnje število ljudi, saj kaže, da našim gledalcem še vedno ugajajo melodrame. — B. S. GOSTOVANJE MGL V KRANJU nveniura 65 Prejšnji teden je v Kranju zopet gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, ki je v okviru svojega sodelovanja v abonmaju pri Prešernovem gledališču prikazalo Mikelno-vo »Inventura 65«. Zlahka se odločimo, da je »Inventura 65« kabaret. Brez dvojna boljši in bolj dognan kot pa vsi dosedanji kabareti, ki jih je uprizorilo Mestno gledališče. Ni toliko teaterski kot prejšnji. V sebi združuje vse tisto, kar je značilno za kabarete: glasbo, zanimivo in funkcionalno oceno, preprosto odrsko kompozicijo in seveda dober tekst, ki je osnova celotni uprizoritvi in od katerega je uspešnost uprizoritve odvisna veliko bolj kot pa pri ostalih dramskih teksiih. B. Šprajc Etnografska razstava Moravče, 29. decembra — V prostorih Partizanskega doma v Moravčah je Muzej Kamnik odprl danes etnografsko razstavo »Ljudska kultura v Moravski dolini«. Odprta bo do 10. januarja, potem pa bodo bogato materialno gradivo in zapiske, ki so jih v Moravski dolini zbrali letos sodelavci kamniškega muzeja, prenesli v muzej. Pri /hiranju gradiva o ljudski kulturi v Moravčah in okolici je s finančno pomočjo sodelovala tudi skupščina občine Domžale. Pevci iz Doberdoba na Javorniku Pred dnevi je obiskal Gorenjsko pevski zbor iz Doberdoba. Po sprejemu in ogledu obrata jeseniške Železarne na Javorniku so zamejski gostje v prostorih osnovne šole na Javorniku priredili koncert, ki so ga poslušalci toplo pozdravili, zlasti pa sta jim bili Všeč pesmi »Oj, Doberdob« jn »Zdravica«. S tem so pevci iz Doberdoba vrnili obisk pevskemu zboru in godbi na pihala Svobode Javornik-Koro-ška Bela, ki sta poleti letos gostovala v kraju Jemlje pri Doberdobu. FILMI, KI J I II GLEDA Amerika, Amerika Elia Kazan nas je to pot presenetil. Lahko bi rekli, da filma, kot je »AMERIKA, AMERIKA«, nismo pričakovali. Ostal sem v dilemi: je,film obtožba novega sveta, ali pa je ravno obratno. Film nosi to dilemo že v samem naslovu. In iz tega izhaja ideja, ki nosi v sebi obtožbo in hvalnico novemu svetu, Ame- riki! Deželi ki je veljala in za nekatere velja še danes, za sinonim razkošja, visokega življenjskega standarda, možnosti za napredovanja, skratka boljšega življenja. Režiser je napisal tudi roman z istim naslovom, ki je še danes bestseller. Z vsemi izkušnjami, ki si jih je pridobil v številnih posnetih filmih, mu je uspelo narediti film, ki ga kaže v popolnoma drugačni luči. »Amerika, Amerika« je film, ki nam pove iskreno resnico. Je film, ki vodi k razmišljanju. Je film, ki s svojo iskrenostjo preseneti gledalce. Elia Kazan ne zamolči ničesar, s prefinjenim čutom podaja svoje like, ki so postavljeni v ambient, ki še danes nosi težo preteklosti. »Najboljši ameriški film leta«, so zapisali največji ameriški časopisi. B. Šprajc IZ PRAKSE NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ POLITIČNI STATUTI Pred dvema letoma so nekatere delovne organizacije bolj, druge manj vestno izdelale in končno sprejele svoje ttatute. V tem času je bilo tudi neštetokrat poudarjeno, naj statutarne komisije v delovnih organizacijah postanejo stalne komisije delavskega sveta z dvoletno mandatno dobo. Kljub temu, da je bilo takrat to mišljenje v večini tudi osvojeno, je vendarle praksa pokazala drugačne rezultate. Ko je aprila lani potekel zadnji rok za sprejem statutov, je večina delovnih organizacij imela sprejet lastni ali pa več ali manj prepisani statut in s tem zadovoljila takratni akciji. Ko pa so se v jesenskih mesecih lanskega leta, pa tudi v letošnjem letu, razni predstavniki političnih organizacij, občine in drugih organov, včasih pozanimali za delo teh komisij in za uveljavljanje načel statuta v praksi, so bili pogosto razočarani. Ne samo to, da od- govorni ljudje v podjetjih niti niso več vedeli za člane statutarnih komisij, da se te komisije po sprejetju statuta sploh niso več sestajale, ampak tudi niso bili redki primeri, ko so ljudje, ki bi morali imeti statut stalno pred seboj, le-tega dolgo časa iskali in končno ugotovili, da ga sploh nimajo ali pa so dobili posamezen zaprašen primerek tam, kamor ni sodil. @ Ob teh ugotovitvah pa se © nam vsiljuje vprašanje: 6 »Ali smo s takim odno- 0 som do sprejetega statuta 9 opravičiti ves zamujeni čas O in ostale stroške, ki smo # jih imeli pri sprejemanju 9 statuta? Ali ne bi bilo bo-@ lje že takoj v začetku iz-© javiti, da statuta sploh ne O potrebujemo in ga zato $ tudi ne bomo delali, kot 9 pa po nepotrebnem za-© pravljati ne samo svoj, O ampak tudi družbeni čas O in sredstva?« In danes, ko 9 so nam ta dejstva znana # ni nikogar, ki bi se ja to 0 čutil vsaj družbeno-moral- # no odgovornega. Reševanje posameznih vprašanj z akcijskim delom in edinim ciljem, da se zadovolji političnemu pritisku in zakonom, postaja iz dneva v dan bolj aktualno. Vse pogosteje se nam namreč vsiljuje vprašanje, ali res lahko tako pomembna vprašanja kot je npr. statut podjetja, pravilniki in drugi akti, rešimo že samo 7. enkratno akcijo. To pa je še bolj aktualno prav sedaj, ko je * zakonom ponovno predpisano, da morajo delovne organizacije najkasneje do konca letošnjega leta vskladiti svoje statute z novimi zakoni, ki so izšli v zadnjih mesecih, oziroma morajo najkasneje do 8. aprila prihodnjega leta sprejeti svoj načrt o prehodu na urni delovni teden. Ko so bili konec novembra v škofjeloški občini zbrani podatki o tem, kako se pod- 5 vprašanj - 5 odgovorov Zanimiva vprašnja za našo rubriko nam je tokrat postavil Marijan Lampič, predsednik delavskega sveta tovarne LTH iz šokfje Loke blemov. Med temi je gotovo najpomembnejša opredelitev, kaj vse se šteje za reprodukcijski material, za katerega se ne plačuje zvezni prometni davek. Pravilno je stališče, da se v osnovi oprema šteje kot reprodukcijski material, saj se v času svoje amortizacije neposredno porabi v proizvodnem ali delovnem procesu posamezne gospodarske dejavnosti. Določila 11. člena Zakona o zveznem prometnem davku pa istočasno predvidevajo takšno opremo in inventar, ki se ne smatra za reprodukcijski material ter je treba zato ob njegovi nabavi plačati zvezni prometni davek v višini 12%. (V vprašanju navedeni 20 pro-centni prometni davek ni pravilen, *ker se ob nabavi komercialnega hladilnega pohištva ne plačata republiški in občinski prometni davek, če se nabava ne izvrši v pro-daji na drobno). Pri razmejitvi opreme na tisto, za katero se ne plača zvezni prometni davek in na tisto, za katero se plača, je bilo več predlogov n. pr. ali naj upravne ustanove, šole, bolnišnice in podobno plačajo zvezni prometni davek, ali naj se razmejitev naredi med tisto opremo, ki je direktno vezana na proizvodnjo od neposlovne opreme. Ne more se seveda zanikati, da pri tem ni prišel do izraza fiskalni moment za čim-večjo maso prometnega davka in pa tudi določeni re-strikcijski momenti za investiranje. Seveda je vse to pri nekaterih panogah povzročilo večje probleme, med temi najbolj v gostinstvu in trgovini na drobno, pri katerih se za vso nabavljeno opremo, od pohištva za hotelske sobe in trgovine, do specialnih in hladilnih naprav za pripravo jedil in pi- Prometni davek in hladilno pohištvo VPRAŠANJE: Zakaj je predpisan za komercialno hladilno pohištvo po zveznih določilih 20 procentnl prometni davek? Ali smatrajo tisti, ki so se za to odločili, da je hladilno pohištvo luksuzni proizvod in ali so pri tem pozabili na sodobno prehrano in na naš turizem? ODGOVOR: Na postavljeno vprašanje smo dobili od Sekretariata za gospodarstvo SRS naslednji odgovor: Velike spremembe v sistemu obračunavanja prometnega davka, po katerih se obremenitev in plačevanje prometnega davka prenese iz proizvodnje na potrošnjo, odpira vrsto vprašanj in pro- jetja že pripravljajo na dopolnitve statuta in sprejetje svojega programa o prehodu na skrajšani delovni čas, so bili rezultati porazni. Razen nekaj večjih podjetij, ki so že pripravila nove osnutke statutov oziroma popravila sedanje ali jih celo že dala v razpravo, je ostalih 30 delovnih organizacij kratko odgovorilo: »To bomo uredili decembra in januarja«. Verjetno pa je podoben položaj tudi drugje. Prav zato bo tudi akcija za dopolnitev statutov in sprejetje programa za prehod na skrajšani delovni čas, prav tako kot pred dvema letoma, samo akcijskega značaja. Razen redkih izjem bodo opravljeni popravki ali izdelani sta- tuti predvsem z namenom, da se zadovolji zunanjemu pritisku in zakonu. O Kakšno je dejansko zanl-® manje med delovnimi or-£ ganizacijami za ureditev % teh nalog nam lahko delno O ilustrira tudi primer, ko # so se posvetovanja v okvi-© ru Delavske univerze za O dopolnitev statutov, udele-© žili samo predstavniki ene Q petine vabljenih delovnih O organizacij. O Ob koncu se nam vsiljuje O samo še eno vprašanje: © »Kakšno pa je v zvezi s 9 tem delo političnih organi-© zacij in občinske skupšči-© ne, ki so za uspešno iz-© vedbo teh nalog posredno © tudi odgovorne?« — V. P. jac © © © © © © plača prometni davek. O teh problemih so že razpravljali zvezni organi in je že pripravljen predlog spremembe Zakona o zveznem prometnem davku po katerem se tudi za hladilne naprave, stroje, aparate in drugo opremo za pripravo jedil in pijač, ne bi plačal zvezni prometni davek. Ce bo ta sprejet, v prihodnje komercialno hladilno pohištvo ne bi bilo obremenjeno s prometnim davkom, kolikor ga nabavlja družbeni sektor. Delovni čas v z mskih mesecih VPRAŠANJE: Zakaj se pri nas v SFRJ ne pomakne v zimskem času ura za eno uro nazaj kot se to dogaja v industrijsko bolj razvitih deželah kot je naša? Ker imamo v Jugoslaviji premalo električne energije, bi s to prestavitvijo prihranili mnogo kilovatnih ur pri sami razsvetljavi, istočasno pa. pocenili lastno proizvodnjo. ODGOVOR: Pri nas za sedaj še ne obstoja podrobna analiza, ki bi obravnavala potrošnjo električne energije, če bi spremenili delovni čas v zimskih mesecih podobno kot v nekaterih drugih državah. V prejšnjih letih se je o tem več razpravljajo tako v zvezi z možnimi prihranki pri porabi električne energije in za odstranjevanje tako imenovanih konic v lokalnem prometu. Ker je ob tem potrebno vsklajevati delovni čas nekaterih sorodnih dejavnosti, ki tesno sodelujejo, so poizkusi, kjer so bili izvršeni, pokazali celo vrsto težav. Verjetno bi ob sedanjem položaju v preskrbi z električno energijo kazalo ponovno proučiti tudi to možnost za prihranke pri porabi električne energije. Osebni dohodki družbeno političnih služb VPRAŠANJE: Zakaj niso osebni dohodki administrativnih in družbeno političnih služb izven podjetij odvisni od rezultatov na utreznem področju v primerjavi s komuno oz. republiko? ODGOVOR: Skupna sredstva za osebne dohodke administrativnih in družbeno političnih služb zunaj gospodarstva so odvisna od doseženih gospodarskih rezultatov na ustreznem območju (komuna oz. republika). Ta-sredstva se oblikujejo iz dohodkov, ki v proračune polit ičnc-teritorialnih skupnosti dotekaio iz eospodarstva. Glavni vir je prispevek od osebnega dohodka zaposlenih, ki živijo na določenem območju. Od ostalih dohodkov je posebno važon dohodek prometni davek od prodanega blaga. Torej so sredstva za opravljanje dejavnosti zunaj gospodarstva povsem odvisna od gospodarskih uspehov območja, njihova delitev pa je predmet notranje delitve na posameznih območjih. Zakaj pri likvidaciji terjatev prednosl proračunom? VPRAŠANJE: Nelikvidnost podjetij je pri nas že splošen pojav. Izterjave preko sodišč stanejo naše gospodarstvo ogromne denarje. Pri tem pa se težave ne osredotočijo pri podjetjih, ki so finančno zavožena, temveč nosijo posledice zaradi neplačanih računov dobavitelji blaga, razen če ne gre za iz-zrazite monopoliste, ki si lahko privoščijo zahtevo po garancijah. Izterjave preko sodišč ne pomagajo, ker po naših predpisih dobavitelj blaga pride zadnji na vrsto. Zakaj imajo pri likvidaciji terjatev prednost proračuni, torej sfera potrošnje, ne pa dobavitelji blaga? ODGOVOR: Pri likvidaciji terjatev nasproti gospodarskim organizacijam imajo prednost obveznosti nasproti proračunom zato, ker se tako predvsem zagotovijo srodstva za financiranje družbenih služb (šolstvo, zdravstvo in drugo) in uprave družbeno politične skupnosti, brez katerih tudi funkcioniranje gospodarstva ne bi bilo možno. Prednost pri izterjavi davkov ima .družba oz. država povsod v svetu in to tako v državah s kapitalistično kot tudi socialistično ureditvijo. Pri tem velja pripomniti, da gre v večini le za prispevke na osebni dohodek in čedalje manj za druge vrste družbenih dajatev. Na vsa tri vprašanja so nam odgovorili tovariši iz sektorja za analize tekočih gospodarskih gibanj pri Sekretariatu za gospodarstvo SRS. Stanovanjski bloki in urejenost okolice VPRAŠANJE: Vsak, ki hodi skozi škofjo Loko lahko takoj opazi velik napredek v izgradnji stanovanj v mestu in okolici. Stanovanjski bloki, ki so bili zgrajeni v zadnjih letih imajo lepo urejeno okolico (igrišča, asfaltirane poti itd.) ne morem pa razumeti zakaj je okolica prt blokih poleg doma zvezo borcev še vedno neurejena, saj je od vselitve prvih stanovalcev poteklo že več kot deset let? ODGOVOR: S komunalnim prispevkom, ki so ga podjetja ali posamezniki plačali ob nakupu stanovanj se je v naselju Novi svet zbralo okrog 50, v Otamplu pa 40 milijonov dinarjev. S temi sredstvi smo ti dve naselji lahko tudi komunalno uredili. Za naselje v Stari Loki je bil uveden komunalni prispevek v višini 10% od vrednosti stanovanja,' tako da bo v prihodnjem letu tudi njegova okolica urejena. Bloki ob domu ZB so bili grajeni brez komunalnega prispevka, občina sama pa razen sredstev za asfaltiranje Partizanske ceste ni imela možnosti, da uredi ostalo okolico. Za predlog, da bi prostor uredili s prostovoljnim delom, občina pa bi prispevala določena finančna sredstva, med tamkajšnjimi prebivalci ni bilo razumevanja. Z uvedbo prispevka za uporabo mestnega zemljišča se bodo lahko v prihodnjih letih zbrala potrebna sredstva tudi za ureditev naselja pri domu ZB. Na vprašanje nam je odgovoril predsednik -skupščne občine skofja Loka Milan OSOVNIKAR. Priredila: Sonja šolar Slika prikazuje neurejeno okolico blokov DOMAČE ZANIMIVOSTI 1. JANUAR 1966 # GLAS Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski O sa vskih jezo vih in čolnih Svojstveno življenje so imeli ljudje ob Savi pod Kranjem nekdaj, ko so bili bolj povezan? z njenim tokom, šumenjem ln nihanjem. To se bili časi, ko so se še s polnim tempom vrtela kolesa savskih mlinov in ko so se brodniki in čolnarji spoprijemali z vodnim tokom in prevažali ljudi čez Savo ali pa hodili vasovai v sosednjo vas onstran reke. Vožnja s čolnom po Savi zahteva posebno veščino in spretnost, posebej še v večjem čolnu, v pravem savskem brodu, ki so ga navadno porivali z velikim okovanim drogom. Pravi savski čoln je narejen iz hrastovega ali macesnovega letsa. Dolg je tudi do osem metrov, širok pa do meter in dvajset centimetrov. Oblika je okorna, štiri-oglata, s širokim in masivnim dnom, z ostrim in poševnim rilcem ali »špico« in s približno 60 do 70 cm visokimi stranicami. Takšne čolne so imeli navadno privezane za močno drevo v bližini mlinov. Uporabljali pa so jih za prevoze ljudi ali pa za karkoli drugega. Najpogosteje pa so Jih koristili za prevažanje materiala, ko so gradili ali popravljali jezove. Gradnja jezov za mline je bila posebno težka naloga za graditelje, posebno še nekdaj, ko niso poznali mehanizacije. Za jez so potrebovali zelo veliko lesa, ki so ga zbili na poseben način v nekakšne kaste, ki so jih zgradili na opornike ter jih potem spuščali v globino ter jih obtežili s skalami. To so opravljali posebej izurjeni tesarji ob pomoči krepkih in pogumnih mož. Savski jezovi so bili veliko delo požrtvovalnih in spretnih graditeljev. Vodni tok so navadno usmerjali k bregu, zato so jezove gradili prečno od enega brega proti drugemu, tako da je bil jez navadno vsaj še enkrat daljši kot pa je znašala širina struge. Višina jezu je morala biti Lesena hiša v Stiski vasi V sosednji Stiski vasi sta dve kmetiji, ki sta še s slamo ikriti in zelo stari: pri Uknar-jju in pri Bridežu. Najbolj {starinsko je pri Uknarju; vse kje pod eno samo streho, vse [leseno, iz kuhinje je vhod v hlev. V njej stanuje gospo-pinja sama, redi le eno krajšo. Hiša je nizka, ima še črno kuhinjo, kakršne so bile včasih povsod po kmetih. Posebne yeže ni, kuhinja in veža teta en prostor, vanj se pride keposredno skozi glavna vrata, j Brideževa hiša je sicer zidana, krita pa je še tudi s ilamo. Mici Grilc, Ambrož pod Krvavcem 3 nekoliko večja kot pa je bila globina reke. Jez je moral biti dovolj trden, da je lahko vzdržal tudi naraščajočo Savo in močan vodni tok. Pogosto sc je dogajalo, da jez ni zdržal j pritiska vodne sile. Narasla voda je včasih, odtrgala kar celo kasto ali pa po dve skupaj. V takem primeru je skozi odtrgani del jezu uhajalo veliko vode, tako da se je tok v rakah pod mlinskimi kolesi toliko zmanjšal, da so se komaj vrtela. Seveda so morali tak jez kaj hitro popraviti. Pri takšnem opravilu je bilo treba veliko ljudi, da so zvozili les s čolni do jezu in/ga tamkaj zbili v velike kaste, ga obtežili s skalami ter spustili v močan tok. Ljudje ob Savi so doživljali zelo različne težave in sladkosti: hrabro so se spoprijemali z vsem, kar jim je prinašala narava. To je krojilo tudi njihov značaj: ostali so žilavi, vztrajni in v svojem boju nepopustljivi. Jože Bohinc Ljudje odhajajo iz Hobovš Hobovše so raztresena vas v zgornjem delu Poljanske doline. Večina hiš je ob cesti, ki povezuje Primorsko s Škof jo Loko, nekaj prav ob potoku Hobovščici, druge hiše pa so raztresene po hribih okrog. Vas je danes pol delavska in pol kmečka, še po zadnji vojni pa je bila kmečka. Predvsem mladi od- §g < hajajo zdaj v večje kraje, kjer se v industrijskih podjetjih in drugje boljše zasluži. Nekateri so se po vojni Že za stalno izselili, drugi pa hodijo na delo drugam vsak dan. Na Sovodnju ima svoj obrat loška Jelovica, kjer je zaposlenih 8 ljudi iz Hobovš, 3 so zaposleni v Termopolu na Sovodnju, dva pa se vo- N Čoln, kakršni so bili včasih na Savi pod Kranjem, ima še mlinar na Okroglem — Foto Franc Perdan žita dlje: eden v Poljane, kjer ima svoj obrat LTH, drugi pa v Zminec v Ter-miko. Šest ljudi iz Hobovš je zaposlenih v domači vasi, v kovaški delavnici. V Hobovšah sta bili včasih dve žagi, mlin in orodni kovač. Do danes se je ohranila samo še kovaška obrt, ki je danes združena v- podjetju »Obrtno ko-vaštvo Hobovše«. Tu je za-poselnih le enajst ljudi, od tega tri ženske. Glavni njihov izdelek so pleskarske lopatice; izdelajo jih do 4000 na mesec. Zaposleni se pritožujejo nad zelo nizkimi osebnimi dohodki. V zadnjem času so ustanovili tudi brusil-nico, kjer so zaposlili novo delovno moč. Približno tako kot drugje v odročnih vaseh je V Hobovšah: nekaj se jih je za stalno odselilo (20), šli so po svetu za boljšim zaslužkom, drugi pa so doma, dopoldne hodijo v službo, popoldne pa se vračajo domov, da podelajo na vrtu še to in ono in pomagajo staršem. Za večje praznike pa pridejo domov tudi tisti, ki jih je pot za boljšim zaslužkom popeljala v mesta. Jurij Rihtaršič, ki ima že 54 let, ima tri isnovje, pa so vsi v službah: najstarejši je poročen na Fužinah in dela v Obrtnem kovaštvu v Hobovšah, druga dva pa sta še-doma in hodita v službo v obrat Jelovice na Sovodnju. Jelko Kristan Za škopnike le ržena slama Rodil sem se pred 70 leti na Zgornjem Brniku, kot najbližji sosed krovca slamnatih streh Janeza Jelarja (po domače Zimnov Janče). On si je tega dela naučil od svojega očeta, ki je bil daleč okoli znan kot izvrsten krovec za slamnate strehe. Janez Jelar, o katerem ste v vaši rubriki že pisali, morda ne ve, da je bil njegov oče poklican svoj čas v graščino Brdo nad Kranjem, kjer je imel knez Pavle Karađjordjević svojo letno rezidenco. To je bilo v času, ko je bil knez Pavle Član Kronskega sveta, po smrti kralja Aleksandra. V parku na Brdu so imeli tedaj vikend hišico, za katero je kneginja Olga hotela, da bi bila v gorenjskem stilu, s slamo krita. Poslali so po krovca Jelarja kot strokovnjaka. Menda je bil tudi njegov ded krovec, torej prehaja obrt iz roda v rod. Zdaj pa nekaj o škopnikih. Nikoli še nisem videl ali slišal, da bi za slamnate strehe uporabljali tuđi pšenično slamo, saj je prekratka za tn. Naš oče d-mrl je leta 1017) je bil specialist za škopnike. Ržena slama zanje ni smela biti omlatena s cepci, kajti taka slama bi bila zlomljena in za škopnike neuporabna. Rž za škopnike se je »kosala«. To se je delalo takole: na pod so postavili nekaj tesarskih stolov, nato se je vzelo v roke snop rži in se z njim (s klasjem) udrihalo po stolu tako dolgo, da se je odstranilo vse zrnje, pri tem pa je bilo treba paziti, da je slama ostala nepoškodovana. To delo ni bilo lahko, vršilo se je navadno konec julija ali v avgustu, ko je bila največja vročina, da se je obleka oprijemala telesa, prah pa se je mešal z znojem. Ko je bilo rženo snopje »okošano«, so začeli s ško-panjem. Na steno v skednju so pritrdili tako imenovane »ritle«, ki so bili podobni današnjim grabljam, le da so bili zobje na »riflu-« bolj močni ,debeli in dolgi tudi do 30 cm. OkošanI snop je bilo treba vzeti v roke pri klasju In ga tako dolgo vleči skozi »rifljeve« zobe, da se je ločil plevel od slame In vsa kratka slama. Za škopnik Je bilo potreb- no več snopov; to je bilo odvisno od vrste slame. Slama je morala biti lepo zložena, kakor vžigalice v škatlici. Ko je bilo slame dovolj, so škopnik trdo povezali s tankimi prevesli, narejenimi iz odpadne slame. Škopnik je bil povezan najmanj trikrat, če pa je bila rž visoka, tudi štiri- krat. Ce je bil škopnik lepo narejen, je bil na debelejšem koncu ravno zložen (temu so rekli »riteng«), raven, kakor s -karjami obrezan, moral je stati kot sveča, če si ga postavil na tla. Anton Zorman, Rodica 3 pri Domžalah Čipkarstvona Tretji Ker je čipkarstvo v Poljanski dolini zelo razvito, je podjetje DOM, ki čipke od kupuje in zalaga čipkarice tudi s sukancem hi vzorci, odprlo poslovalnici za odkup na Trebiji in na Sovodnju. Ti dve odkupni postaji odkupujeta čipke od okrog 370 čipkaric. Neža Kacin lz Pod-gore 31, ki Ima že 59 let in že 16 let odkupuje čipke na Trebiji, nam Je takole pri povedovala: V naši poslovalnici odkupujem čipke lz tehle vasi: Stara Oselica, Fužine, Klad-Je, Hobovše, Podgora ln Trebila, Plan za leto 1965 na milijonov din) smo že dosegli, saj so čipkarice zelo delavne, njihovi izdelki pa lepi in kvalitetni, zato je zadovoljno tudi podjetje. DOM organizira vsako leto tudi tečaje, kjer čipkarice izpolnjujejo svoje znanje, čipkarstvo je za naše kraje, kjer ni pravega zaslužka, velikega pomena, za številne družine glavni dohodek; pridna delavka prikleklja tudi do 25.000 din na mesec. Na čipkarskem festivalu v Ljubljani Je ena od naših najboljših čipkaric dobila nagrado kot najhitrejša. Jelko Kristan kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje Kako je bilo včasih Napisal bom, kako so živeli ljudje v zahodnem delu Poljanske doline v starih časih; to mi je pripovedoval stric mojega očeta, njemu pa njegova stara mati. Posle so najemali le bolj premožni kmetje od svojih gostačev; to so bili podnajemniki in jim je bilo dovoljeno, da so se poročili in imeli družino. Od goslača je kmet najel hlapca, deklo ali pastirja, če so bili pridni. Boljši kmetje so zelo izbrali. Navadno so bili skoraj vsi gostači dolžni z delom odslužiti najemnino. Posli so se navadno menjavali ob letu. Na sv. Marka dan je bil po-selski sejem; tisti kmet, ki do tega časa ni dobil posla, je bil bolj na slabem glasu. Kmetje so na ta dan prinesli s seboj potice in meso, da so se pohvalili, kako dobra hrana je pri njih, v resnici pa ni bilo tako, s tem so jih le zvabili. Kjer je bil ječmenov sok, krompir in repa v oblicah, dovolj ovsenega kruha in posnetega mleka, je bilo kar dobro. Pšenični kruh so jedli le na redke čase , ker je pšenica slabo obrodila. Ko so bili npr. Francozi pri nas, belega kruha sploh niso poznali; ko so šla dekleta k maši v famo cerkev, so jih francoski vojaki vabili k sebi tako; da so jim kazali in ponujali bel kruh. Le nekatere dni v letu je bila na kmetih boljša hrana, in sicer v cerkvenih praznikih in v Pustu. V pustnem času pa do velike noči ni bilo ne mesa in nobene živalske maščobe, le posneto mleko, krompir in repa v oblicah itn. Obleko so imeli le iz domače proizvodnje, iz platna. Doma so sejali lan, pozimi pa predli in tkali. Industrijskega blaga niso poznali. Hlapec je imel letno novi dve platneni obleki. Kdor se še spominja tistih časov, dobro ve, kako se nosi platnena obleka, zlasti kadar je mokra. Ženske niso imele spodnjega perila, razen hodnične srajce iz boljšega platna. Pozimi so nosili kožuhe iz ovčjih kož in irhaste hlače. Predli so pri slabi svetlobi; svetili so s trskami. Jeseni so pripravili bukove hlode, jih razžagali na klade, dolge približno en meter, te potem razžagali na deske in pripravili za oblanje. Za obla-nje je moral biti poseben stol, na katerega so pritrdili deske; oblala sta dva ali tudi štirje moški, eden pa je sproti pobiral treske, da se niso lomile, potem pa so jih dali sušiti pod peč ali nanjo. Ko so bile suhe, so jih takoj rabili, in sicer v kuhinji in pri preji, le pri statvah je imel tkalec luč iz loja; to je bila majhna skledica, v njej pa loj in laneni stenj. Pri preji je imel pastir nalogo, da je svetil; trsko, ki jo je držal, je moral večkrat utrniti, ker se je pri gorenju naredilo oglje. Večkrat se je zgodilo, da je pastir zadremal in se zvrnil po sobi. Sedel je na čelešniku, to je na klopi na voglu peči. Da ni prehitro zadremal, je moral prepevati ali pa poslušati pravljice o strahovih in hudih vojskah. Polje je slabo rodilo, zato za kmete ni bilo posebno dobro. Razen hlevskega gno- ja (pa še tega malo) drugega gnojila ni bilo. Živino so pasli od zgodnje pomladi do pozne jeseni, zato tudi ni bilo gnoja, krme pa je bilo tudi malo. Poleti so napravili vejnike iz jesenovih ali leskovih vej. Ker je bila slaba krma, ni bilo gnoja in žito je slabo rodilo. Pravili so, da je oves tako slabo obrodil, da se je moral zajec prikloniti, če je hotel zobati oves. Zgodilo se je tudi, da je kmet njivo zoral in pripravil za setev, semena pa ni imel, da bi vsjal. Klub slabemu pridelku so morali kmetje grofu dajati še desetino. Veliko mi je pripovedoval stric mojega očeta, kako slabo so včasih živeli. Kljub temu pa je dočakal visoko starost, prebolel je vse nadloge in bolezni. Smrt je takrat bolj gosto kosila, posebno pri mladih ljudeh. Zlasti grlovke niso znali preprečiti, v nekaterih družinah je pomrlo v nekaj dneh po 6 do 8 otrok. Tudi na porodu je umrlo veliko žena. Franc Pagon, Sovodenj v Poljanski dolini Ver nar in Štefan čeprav smo na začetku »atomske dobe«, čeprav traktorji prodirajo v gozdove in orjejo, čeprav so ceste polne brenčečih vozil in namesto čarovnic z metlami letajo po nebu vesoljci z raketami, pa je konj pri nas še vedno potreben. Za kmeta Franca Dolharja v Predosljah pa so vedno bili konji posebno veselje. Tudi njegova žrebca Vernar in Štefan sta, kot pravi on, bolj »hobi« kot korist. Zelo ju imajo rad on, njegova žena in vsi pri hiši. Sta poslušna, bistra in — če je treba — z veseljem tečeta do Kamnika in nazaj. Kmetje sicer pravijo, da so konji te »arabske« pasme prelahki za delo in Vernar in Štefan imata vse manj obiskov nežnega spola, toda njurt gospodar Dolhar pravi, da si ne more zamisliti hleva in domačije brez njiju. — K. M. V Ma včičah dva kro vca V Mavčičah sta dva krbvca za slamnate strehe: Štefan Draksler, ki še dela, pa jaz, ki w_m prekrivanje streh že opustil. Poklicno sem se začel s tem ukvarjati leta 1920, ko je bil še zagotovljen zaslužek vse leto. V naši družini je ta obrt prehajala iz roda v rod, učne dobe ni bilo. To in ono iz Vogel] Pri mlatvi s cepci so včasih imeli v Vogljah navado, da 60 mlatiči drug drugemu nagajali. Ce so pri sosedovih istočasno mlatili, so mlatiči pazili, kdaj jih bo gospodinja poklicala k malici ali h kosilu. Ko so odšli, je hitro eden naskrivaj stekel k njim na pod in jim zasukal bat na cepcu tako, da jermen ni bil v zarezi. Ko so se mlatiči vrnili in spet začeli mlatiti, so jim bati — če cepcev prej niso pregledali — začeli izpadati. Včasih so nesli sosedovim mlatičem tudi zelo obrabljeno brezovo metlo klepat. Kdor je nesel metlo klepat, je moral biti zelo uren, da je lahko ušel. Navadno je bil to pastir. Moral je namreč vreči metlo v nasad, kjer so s cepci udarjali po snopih (mlatili), in hitro zgrabiti njihovo dobro metlo ter pobegniti. To je bilo navadno zelo težko, ker so imeli metlo znotraj na podu, ne takoj pri vratih. Gorje pa, če so ga ujeli, ker se jih je potem nabral ali pa je moral bežati praznih rok. Izraz »klopati« metlo pride od tega, ker so namesto slabe dobili dobro metlo, če se je seveda ob-| neslo. Paziti pa so morali, da jim metle sosedovi potem niso vzeli. Na sv. Štefana dan (26. decembra) smo v Vogljah včasih koledovali. Danes tega običaja ne poznamo več, povsem o ga opustili po vojni. Zbrali smo se pod vaško lipo sredi vasi. Za vodjo je bil navadno izbran uren in gibčen fant, ki je moral imeti enega ali več zvoncev, kakršne so imeli včasih pozimi konji obešene okrog vratu. Vsi drugi pa so morali imeti predpasnike ali torbe, v katere smo nabirali darove. Ko smo videli, da je. najbližji gospodar ali gospodinja doma, smo se otroci zapodili pred hišo, začeli zvončkati in vpiti: »Koledjeme, koledje-mo ...« — toliko časa, da smo kaj dobili. Navadno so nam vrgli po tleh pred hišo polovico peharja ali tudi več -svežega ali posušenega sadja. Biti pa smo morali pazljivi, kajti pri nekaterih hišah so vrgli na nas tudi vodo. Potem smo šli naprej k sosedu, od hiše do hiše, dokler nismo obrali vse vasi. Obiskovali pa smo seveda samo kmečke hiše. Janko Oseljv Voglje Kako sem pokrival? To je bilo odvisno od gospodarja, koliko slame je imel; če jo je bilo dovolj, sem pokrival na eno letvo, drugače pa na dve. Letve so bile med seboj oddaljene kakih 30 cm. Slamo sem dal na letve, jo poravnal najprej z rokama, nato pa z desko na en ročaj. Potem sem slamo pritrdil s palico, ki je bila lahko jelševa, leskova ali smrekova; palico sem pritrdil na vsakega pol metra z dvorna vrbovima šibama; dolžina palic je bila različna, od 2 do 4 m. Pri tem delu sem uporabljal tole orodje: deska z ročajem, kol, pa še klešče in žico za privezovanje palic oz. slame na vrhu, na slemenu. Deska z ročajem je bila sestavljena iz deske pravokotne oblike, dolge 45 in široke 16 cm. V sredini deske je pričvrščen držaj, dolg 60 cm, lesen; na mestu, kjer je držaj pritrjen na desko, pa je še železen kavelj, ki preprečuje, da deska ne zdrsi s strehe, kadar se z njo slama ne ravna. To desko smo namreč uporabljali za ravnanje slame, zato ima na spodnji strani polno globokih zarez. Kol je dolg 1 m in nekoliko izbočen. Na vsakem koncu ima eno zarezo. Na izbočeni strani kola je zareza oddaljena od konca kakih 20 cm, na vbočeni strani pa 3 cm. Ta zadnja zareza prime palico in jo dvigne (ker je palica že privezana), da krovec lahko podloži slamo pod njo. S tem delom sem se ukvarjal prve dve leti skozi vse leto, potem pa sem do leta 1930 prekrival slamnate strehe sa-mo spomladi in jeseni. Na dan sem- prekril približno 20 kvadratnih metrov strehe. Danes skoraj ni več videti lepe rumenozlate ali z mahom porasle slamnate strehe, ki se blešči v opoldanskem soncu. Edina v Mavčičah je še hiša krovca Štefana Draks-lerja. Franc Jcnkole, Mavčiče 33 Dopisujte! Gorenjski kraji hi ljudje DOPISUJTE! Danes objavljamo dve strani dopisov,,ki so nam jih poslali bralci za rubriko »Gorenjski kraji in ljudje«. Posebno pa prosimo vse naše bralce, da nam v prihodnjih dneh pišete o gospodarskih poslopjih kmečkih domov na Gorenjskem, posebno o podih, hlevih, svlslih, kozolcih, shrambah za krmo na odrih Itd. Pišite tudi o vseh hišah, za katere veste, da imajo vhod v hlev neposredno lz bivalnih prostorov (veže, kuhinje). Uredništvo JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKI ZIMSKI CENTER NA ZELENICI elenica le oživela Kdo bi si mislil, da Je zaživela zaradi tega, ker so odpravili vizume med Avstrijo in Jugoslavijo. Ne, ni zaživela Zelenica zaradi tega, pa čeprav pričakujejo sedaj večji prehod na Ljubelju. Pravijo, da zaradi tega ne bo nič več avstrijskih gostov, ker so oni že do sedaj lahko prihajali v našo državo s pomočjo najrazličnejših olajšav. Zelenica je oživela zaradi tega, ker Je v nedeljo, 19. decembra, uradno stekla 2100 metrov dolga žičnica. INTERVJU Z ŽIČNICO Povedali so mi že, da je tvoja dolZina 2100 metrov. Kaj pa hitrost? Tudi to je včasih lahko odlika. Le štirinajst minut potrebujem za dva tisoč sto metrov. To je približno 9 km na uro. Mislim, da je to prijetna hitrost. Hitreje bi bilo prenevarno, počasneje pa dolgočasno. In kako visoko nas lahko popelješ? Spodnja postajav Ljubelj Ima 1082 m nadmorske višine, srednja postaja na Vrtači 1291 m in končno najvišja postaja na Zelenici 1566 m. Kot vidite se lahko z menoj v štirinajstih minutah povzpnete 434 metrov visoko. Kaj bi z žičnico. Zmanjka elektrike in je po tebi. Vedela sem, da se poštena ličnica v današnjih časih ne more zanesti na varljivo in nezanesljivo elektriko. Grajena sem na bencinski pogon. Bencinski pogon? Ali ti je to lahko v ponos? Kaj ne veš, da se je bencin že zopet podražil? Že vem, namigujete na to, da sem draga. Vožnja na eni sekciji stane 150, na obeh pa 300 dinarjev, povratna vožnja 250 oziroma 500, pri petih vožnjah je popust. Za eno sekcijo Je cena 650, za obe pa 1300 dinarjev. Pri skupinah Je na 10 oseb ena vozovnica prosta. Že vidim, da delaš v stilu propagande. Slišal sem, da si v nedeljo dražja? Saj veste, obratovanje ob praznikih! No, malo dražje Je že. Ena sekcija 200, obe pa 400 din. Kaj bi govorili — v nedeljah in sobotah so vse cene malo višje. Kako pa naj sicer delim dobiček ob koncu meseca! Se vedno sem poceni. Poceni? Slišal sem, da so nekatere žičnice v Sloveniji cenejše. V Sloveniji da. Ali ne razumete, da sem mednarodna žičnica, da sem najbližja žičnica za prebivalce Celovca? Če primerjam svojo ceno z njihovimi mi jc kar nerodno, saj znaša le petino njihovih cen. V nedeljo si imela rojstni dan. Kako je bilo v nedeljo? To je bilo veselo! Samo v nedeljo sem orpavila okoli 1700 voženj. Prepričana sem, da me ne bodo nikoli pozabili. KAJ MENIJO KOZOROGI? V domovanje kozorogov je prodrl vrišč razposajenih turistov. Resnobno prikimavajo s svojimi bradami. Kaže, da niso preveč zadovoljni* z novimi prišleci. Kaj menite na vse to? Ljudje ste neumni, šele sedaj ste spoznali kako lepo je v našem domovju. Tako ste neumni, da bi bilo bolje, če tega sploh ne bi spregledali. Nazadnje boste hoteli še spati tu gori! Res je. Rekli so ml, da bo za Novo leto odprt »Dom na Zelenici.« Pravijo, da bo imel 70 prenočišč. Rekli so že, a ne bo res. Dom bo urejen le provizorič-no, tako da bo odprt le neuradno. Kaj vse si obetate od Zelenice! Kaj pa boste govorili potem, ko bo prišlo do nesreč. Pravijo, da so mislili tudi na to. Pri žičnici bo organizirana stalna reševalna služba. Da ne pozabim! Podjetje »Kompas«, ki moli tu gori vaš svet tišine s svojimi načrti, namerava graditi na Ljubelju tudi manjši hotelček. 2e vidimo, da vas bo vedno več in več. Samo na nekaj ste pozabili. Kdo bo teptal sneg za vaše nadobudne smučarje? Ali ne veste, da na teh terenih ne bo uporaben noben stroj? Res so dobili strokovnjaki nasvet, da se stroja ne izplača kupiti. Toda, ali se ne spominjate kako so terene lansko leto lepo uredile šole? Učenci bodo tudi letos dobili nekaj foženj zastonj in bodo vse lepo uredili. Oni so res kot pravi kozorogi. Kar precej se trudite na te strani meje. Za nas meja ni bila nikoli zaprta. Ali ste kaj pomislili na slabo vzdrževano cesto na avstrijski strani? Pomislili že, pomislili. Avstrijci kažejo za Zelenico precej zanimanja. Dejali so celo, da se bo tu pripravljala njihova smučarska reprezentanca. Obljubili so tudi, da bodo imeli stalne dežurne ekipe, ki bodo skrbele za cesto. Načrti, načrti. Vedno so vas polni načrti. Načrtov je še veliko. Pravijo, da bodo preuredili »Dom Staneta Žagarja«, da je veliko zanhnania za stalnejše aranžmane, da bodo zgradili moderno sankaško progo. Naredili so že menjalnico, restavracijo, žičnico. Le zakaj ne bi še ostalo uspelo? če vam bo res šlo vse tako po načrtih, bomo imeli mir le poleti. Pravijo, da bo tu živahno tudi poleti. V vsaki sezoni bodo organizirali dve večji prireditvi. PoletLbo to moto-cros, pozimi paj&o vsako leto veliko medifarodno smučarsko tekmovanje. Zal mi jc, a kaže, da ne boste imeli nikoli miru. TRŽIČ GLEDA IN POSLUŠA Pravijo, da v Trižču avto le težko spremeni smer. če se hočeš vrniti iz mesta, ga moraš obrniti tako, kot bi obračal novagico. Tega sicer nisem storil, ker mi je uspelo spodobne j še manevriranje. Opazoval sem staro mesto in ljudi, ki so hiteli po ulici Po naravi veseli se sicer neradi pritožujejo, vendar pa nikoli ne pozabijo povedati, da so izgubili precej gostov, ko so dobili novo cesto na Ljubelj. Pravijo, da tujci le neradi stransko cesto. zavijejo nj Ko sem se vračal domov, sem premišljeval: zakaj s« turisti izogibajo Tržiča? K« sem pripeljal čez železniške progo, se ml je utrnila ml sel. Na' klancu, ki pelje h glavni cesti sem zagledal ka ko porivajo majhnega fičot? tri konjske moči v človeški osebah. Tudi sam sem le i težavo speljal klanec, za katerega pravijo, da ni pozimi nikoli posut. Morda želijo na ta način Tržičanl gosta zadržati čim dlje v svojem mestu? Kaj pa če zaradi tega, ker se je težko vrniti, gostje nočejo zavijati v to simpatično mesto? Morda pa je to res? > P. Čolnar GRANI) Q LOTI Dl EN Rte IO NAL D 'IN F O K MAT ION TRŽIČ NA STRANEH FRANCOSKEGA TISKA Tople, prijateljske besede Bratskemu sodelovanju naših mest s tujimi mesti se je letos pridružil tudi Tržič (Jugoslavija) iz »dežele gora« — V Akaciji poznajo Tržič in Gorenjce, ki so baje veseli ljudje in radi pojejo_ V novembru, točneje: 18. in 2i. novembra, je L'AIsa-ce, veliki informativni dnevnik pokrajine z istim imenom, objavil obširno reportažo o bratskem mestu Tržiču. Objavil jo je pod naslovom: Tržič (Jugoslavija) iz »dežele gora«. Bralce — predvsem seveda Tržičane — bo gotovo zanimalo, kako je francoski župan mesta Sainte-Marie-aux-Mines, manjšega mesta v Alzaciji, ki je po poklicu novinar, doživel Tržič, ko se je jeseni letos mudil tod na prijateljskem obisku. Toplota, ki veje iz celotnega sestavka kaže, da ima bratsko sodelovanje med posameznimi mesti izreden pomen za medsebojno spoznavanje ljudi in krajev in po svoje močno prispeva k zbliževanju dežel in k sožitju med narodi. Tudi mi bomo ob prvi priložnosti pobliže spoznali bralce z ljudmi In krajem, s katerimi Tržič tako prijateljsko sodeluje. »Ideje za sodelovanje,-« piše v članku, »smo sprožili, ko nas je v maju mesecu pre- teklega leta obiskala skupina Ljubljančanov* ki so prišli pogledat krajo, kjer so bili med drugo svetovno vojne' internirani in se zahvalili prebivalstvu za vso pomočj ki jim jo je tedaj nudilo.-« Tedaj so mislili, da se bodo pobratili z Ljubljano. Toda kmalu so zvedeli, da je Ljubljana preveliko mesto* da bi lahko postala »brat« Ste Marie. Ker pa so na vsak način hoteli navezati stike z enim izmed slovenskih mestj so se odločili za Tržič, ki je njihovemu mestu na moč podoben tako po strukturi gospodarstva, približno tudi po številu prebivalstva, najbolj, pa zato, ker je bilo blizu Tržiča, v Podljubelju, za časa vojne koncentracijisko taborišče, podružnica prpsulega Mauthausena, v katerem je bilo interniranih precej Francozov. Potem opisuje Tržič, nje^ gov zemljepisni in gospodarski položaj ter njegovo ko-; munalno ureditev in pravi: »Občino upravlja skupščina, ki jo sestavlja 56 članov. Polovico odbornikov volijo Senturškogorska nedelja Bilo je pustega zimskega jutra, ki v dolini nikakor ni kazala nedelje. Skozi okna je silila megla in na cesti ni bilo srečati niti črne mačke. To je bilo v Kranju, v Cerkljah in v Gradu, toda zgoraj na Šenturški gori je bilo sonce. Ljudje so hodili od hiše do hiše otroci so se igrali, toda nihče ni obe-trmel nad lepoto doline, nad katero je gosta, valovita megla izgledala kot belo morje, kot velika zasnežena ravnina iz katere je molel samo vrh Jošta. Jamnik z Jelovico in na drugi strani Rašica in Velika planina. Voda, voda Sest, sedem možakov je sedela ob mizi pri Grilcu. Bil je to sestanek sveta njihove krajevne skupnosti. Na vrsti je bil spet vodovod. »Veliko dela srno že imeli, da smo našli in uredili zajetje vode, zdaj je treba nadaljevati z delom, da bodo ljudje nekaj od tega imeli,« je dejal eden. »Mnogo hiš niti vodnjakov nima. Kadar je suša zmanjka celo slabe vode in voziti jo zdaleč, kot se vsako leto ponavlja, tega se moramo rešiti,« je pripomnil drugi. Govorili so in ugibali. Glavna ugotovitev je bila, da bi sa- mi veliko napravili in sodelovali, ljudje so na to pripravljeni, le pomoč bi potrebovali za cevi in drugo. Potem se je razgovor zavrtel okrog gozdov, ceste, oskrbe in drugih problemov vasi, ki tarejo občane. MI i za sladkor Pri Baronu v vasici Apno je bila doma sama slabotna starejša ženica Antonija. Porekla zgodovinskega imena za to hišo ni vedela, toda pravila je, da je to ena izmed najstarejših hiš in trdila, da je na tramu pod stropom menda zapisana neka stara letnica, ki pa je ni bilo moč prebrati, kajti z beljenjem so številke izginile. Potem pa je pravila svoje težave. Polnih deset let je že ležala. Zdaj je nekaj boljša. Hči se je poročila in šla. Sin dela v Planiki. Zjutraj ob štirih mora zdoma in pride nazaj popoldne enkrat po četrti uri. Tako je doma sama, kaj hoče! Mož je ostal v Dachau. Ona dobi mesečno 1.200 dinarjev kar ni dosti niti za sladkor. Seveda ji pomaga sin, toda ona ima vedno neprijeten občutek. Ce bi bil mož živ, bi bilo vse drugače. Franc pri Antonove na Senturški gori je pravkar delal klobase. »V nedeljo je čas,« je dejal in se v velikem belem predpasniku vrtel okrog škafa z mesno zmesjo. »Ne splača se danes, pitati prašiče. Zato smo ga kar hitro vrgli na stol,« je dejal. Cena koruze, krompirja in drugega, kar je treba prašičem je tako visoka, da je bolje, č kupi mast v trgovini. Seveda pa že zaradi navade, zaradi sorodnikov in hišnih potreb, čez leto je le treba kaj za pod zob ob vsakem času. Potem je še pravil o njihovem pevskem zboru, kjer on' poje. Ze dve leti imajo zbor. Nekateri so odšli k vojakom, drugi odpadli, toda kakih osem jih je še vnetih in učitelj jih lepo vadi. Samo za nekaj dni smo zamudili sedemdesetletnico Pavle pri Fricu, sicer smo ji vseeno čestitali. Sama je ostala, čeprav je vzgojila 6 otrok. Samo na obiske prihajajo i?. Križ prf"Tržiču, iz Mengša ... Toda cele tedne je sama v hiši. »Prav nič me ni strah, včasih mi je dolgčas,« je rekla s ponosom na domačo hišo. Ostala je pač sama, tako kot mnogi stari ljudje o oddaljenih hribovskih vaseh. Toda nikdar, kot Domačija pri Baronu na Apnu je tudi po svoji zunanjosti privlačna, arhitektonsko je zanimiva in stara, čeprav na tramu v hiši letnice niso več vidne je povedala, ji ni prišlo na misel, da bi se selila v dolino. »Ljubo doma, kdor ga ima!« je rekla vsa pripravljena, da vztraja do zadnjih moči pod svojo streho. \a 37. volivci na neposrednih in splošnih volitvah, polovico pa proizvajalci v delovnih organizacijah. To je posebno pomembno zato, ker se občina kot osnovna družbeno politična skupnost ne ukvarja zgolj z javnimi in socialnimi službami, marveč je tudi organizator gospodarskega življenja.« Potem piše o gospodarstvu v občini. Iz razumljivih razlogov se posebej zadrži na Ljubelju. Pove, da so tod že 1575. leta izdolbli v skale prvi predor in si tako utrli pot s Koroške na Kranjsko, le da je bil predor krajši kot je današnji. Današnji predor so začeli graditi Nemci v posebnih okoliščinah .prisilnega dela. »Nedaleč proč od kraja, kjer so začasa vojne stale barake mračne podružnice Mauthausena,« je zapisano v reportaži,« stoji danes čudovit in pretresljiv spomenik, z železnim okostnjakom v sredini. Obupano steguje roke k nebu. Obrnjen je pro ti glavnemu mestu nekdanjega reicha. Na ka-nnitni podstavek je vklesana ena sama beseda: Obtožujem!« Nobenega dvoma ni, da je opis kraja plastičen in pretresljiv. Tak, kakršnega lahko doživi in zlije na papir samo tisti, ki je globoko doživel skupno usodo svobodoljubnih narodov med drugo svetovno vojno in ki na tem gradi tudi sedanji odnos. Posebno poglavje posveča avtor — torej župan bratskega mesta Ste Marie-narodno-Osvobo&lhcmu boju. »Parti- zani danes, so postali preprosti in veseli ljudje, kot so bili pred vojno ...« Potem piše o turizmu, o Zelenici, njenem razvoju, perspektivah. Celo prelaskavo! Ko ocenjuje Gorenjce pravi: »Gorenjci so veseli in gostoljubni ljudje. Radi pojejo, ljubijo svoje gore, soteske, slapove in nepregledne gozdove. Ljubijo svojo deželo. Toda ljubijo tudi Francijo in Francoze. Pariz in Ste Marie aux Mineš.« Potem poroča o profesorju Henriku Jerebu, ki od Oktobra uči 35 tržiških šolarjev francoščine. Vseh, ki bi se želeli učiti francoščine sploh ni mogel .sprejeti. To je dober znak za poglobljeno so- delovanje v prihodnje! Morda tudi to, da je pevski sekstet naštudiral nekaj francoskih pesmi. »Začasno sodelovanje s skromnimi sredstvi,« piše avtor reportaže. »Izmenjavali bomo filme in diapozitive o naših krajih, izmenjavali poročila, izmenjavali mladince med posameznimi družinami. Sredstva torej niso najbistvenejša. Poglavitna je dobra volja. Izpričajmo dobro voljo na obeh straneh in utrdimo prijateljstvo, ki bo naše največje bogastvo. Vse drugo bogastvo bomo že našli nekega dne.« Hvala za lepe želje hi topel zapis o koščku slovenske zemlje! vzp Nova, še slabo urejena cesta iz šenturške gore proti Kamniku na drugo stran do Sidraža je vzela kar dobre pol ure hoje. Pri Slatnerju so bili pravkar pokosili in na veliki kmečki mizi so bili samo še vabljivi debeli krofi. »Novinar, pišite, pišite o cesti!« so začeli v neki veri, da pisana beseda v časopisu lahko pomaga. Oni, kot so hudomušno dejali, so na sporni meji 37. vozporednika med Kamnikom in Kranjem in za-fo se nihče dosti ne zavzame za njihove težave. Do Sta-hovce imajo dobro uro hoda, skoraj toliko do Kamnika. Razen šole na Senturški gori in »uradne« zadeve, jih bolj privlači Kamnik. Na tisto stran hodijo v trgovino, mladi v kino itd. Letos so delali cesto iz obeh strani. Toda le dober kilometer še manjka na kamniško stran in dobili bi prvo povezavo s svetom. Kdor potrebuje deske, da bi si popravil hlev, mora z veliko težavo prepeljati hlod v breg preko Šenturške gore in naprej v dolino do Grada pri Cerkljah. Se težje pa je potem spraviti deske nazaj. Tudi sicer, brez pripovedovanja domačinov, je bilo slutiti, da je Sidraž, morda bolj kot druga naselja okrog Šenturške gore .zapostavljen, da je tam originalno .ohranjen stari čas. To dokazujejo neurejene hiše, povešeni kozolci, polomljene ograje, gnojnica, ki leze preko »glavne« ceste in ne nazadnje tudi radio, ki ga je bilo komaj slišati ob slabem toku. gore vodijo domala vse veze prko učitelja in šole, čeprav niti tu ni telefona. Tu je knjižnica, tu se zbira pevski zbor, tu je največji proza sestajanje. Toda preko šole gre tudi trgovina! Ustalil se je običaj, da otroci do določenega dne v tednu prinesejo v šolo spisek potreb, ki jih učitelj zbere in pošlje v trgovino v Cerklje. Z malim tovornjakom tako, enkrat na teden pripeljejo »fasungo« v vrečah, košarah in zabojih za vsako družino in jo puščajo dostikrat kar nekje ob cestni ograji. Poštenost je tu ša znak starega časa. v • arne tioci Pr ko šole! V takih razmerah.petih, še- j stih našel j okrog Sc-nturške i Mnogi, zlasti mlajši, so se pritoževali, da ni tu niti primernega razvedrila in mnogi so obujali prijetne spomine* kako je bilo pred leti, ko je bil novinarski večer. Zdaj &o se menda zmenili, da bi v sobi gostišča pri Grilcu omogočili predvajanje kratkometražnih filmov. To naj bi bil prvi začetek zabavnega življenja. Zato pravijo, da so zlasti sedaj pozimi tako dolgočasni večeri. 2e ob osmih skoraj ni videti nikjer razsvetljenega okna. Tcda neči so kljub temu nemirne. Za kmalu po tretji uri se luči prižigajo, iz raznih naselij po slabih poteh v polni temi va- • čno odhajati tisti, ki hod' jo na delo.^ Kakih 30 jih je. Največ jih je zaposlenih v Kranju. Do Grada pri Cerkljah morajo peš. nekateri po uro in pol daleč. * * * Belo morje nad kranjsko, ravnino je v popoldanskih urah postalo še bolj gladko, brez valov, toda ni se dvignilo niti poglobilo. Preden smo se spustili v dolino, smo še zadnjič občudovali nepozaben Pogled, misli pa so uhajale znova nazaj med prijazne ljudi po Senturški gori. na njihova nedeljska kramljanja o težavah in življenju, ki ima mnogo lepega in mnogo neprijetnega. Kakor pač povsod. — Kaiel Makuc DECEMBRSKI DAN V BOHINJSKEM KOTU ETJE'IIN TURIZE Bohinj, konec decembra — Dolgčas. Sneži. Vsi okoliški hribi so v megli, zgoraj sneži še bolj. Dan je siv in umazan, nebo nizko, da te duši v grlu, ceste temne in mokre, vijugaste, spolzke, nevarne. V Bistrici so snežinke le redke, v Zgornji dolini pa je sneg že prekril prejšnje sledove. Hotel Jezero kot da je izumrl: natakarica, direktor, trije, ki čakajo na posvetovanje o zimskem turizmu v Bohinju, in jaz. V Zlatorogu nekaj več strežnega osebja, nekaj delavcev, šofer in sprevodnik avtobusa, Ukc iz Studorja. Ljudi zunaj skoraj ni, snega ni, jezerska gladina je mirna, skalni vršaci so v oblakih. (namesto gozdov) Letošnji Bohinj pred prazniki je v znamenju Vogla, kjer smo se spet ušteli v načrtih. O Voglu govorijo povsod in vsi: nd, ne bo hotela za letošnje božične in novoletne praznike, kakor je bilo rečeno; šele spomladi bo ta mogočna stavba sprejela pod svojo Streho prve smučarje. Obrtniška in instalacijska dela menda zavlačujejo vso stvar. Sicer pa je bolje, pravijo, narediti do konca, da bo vse kompletno, kot pa za vsako ceno odpreti že na Novo leto, ko še ni vee urejeno. Ti (ne)srečni Vogel, up in biser našega zimskega turizma in smučarije! Ne samo prvo, vse črke v tej besedi bi morali pisati z veliko, toliko je besed o njem, toliko si Bohinjci obetajo od njega! Bohinj, v osrčju Julijcev, pod Triglavom, najvišjim vrhom v Jugoslaviji, s prekrasnim jezerom in od sile razvitim poletnim turizmom, pa ja mora imeti tudi zimsko smučarsko središče, ki bo vredno tega imena, ki bo enako ali boljše od tujih v Alpah, od italijanskih, avstrijskih, švicarskih! Vogel bo postal (če že ni) kriterij našega standarda, mednarodna modna revija, kjer bodo naši smučarji (tudi taki, ki jim pravimo »nedeljski«) primerjali svoje znanje (in svojo opremo, kamor pa ne scdrjo le smuči in palice!) s tujimi, kjer bo kljub dragim tarifam za prevoz z žičnico stalen živ-živ (kdo pa danes, lepo vas prosim, še smuča tam, kjer ni žičnice!?), kjer rastejo in bodo še rasle vikend hišice, ki jim podnebje v'nadmorski višini tam okrog 1500 m prav prija, medtem ko iz leta v leto bolj propadajo planšar-ski stanovi na planinah. Na Voglu ni vode, snega pa menda že okrog dva metra. Projektant je pozabil na vodovod; oprostite: planiral je kapnico. Hotel in brunarice bodo oskrbovali z vodo iz Bohinja, saj jo je spodaj dosti. V posebni posodi s oro- stornino en kubični meter jo bodo s tovorno žičnico vsako noč vozili na vrh. Računajo, da jo bedo vsako noč pripeljali 32 kubičnih metrov, to pa pomeni okrog 300 litrov na enega človeka na dan. Dovolj! V načrtu pa imajo, da bodo vodovod iz Ukanca pozneje potegnili do vrha. Bohinj se bo, tako kaže, pozimi preselil na Vogel. Pozimi turist snega spodaj samo gledat; res ne more, druge zabavi,- pa mu gostinci in turisti ne nudijo; ni plesa, ni lokala, ki bi bil odprt dlje v noč. Freske na stenah cerkvice sv. Janeza, znamenitega rudarskega škrata s kladivcem in ribiča (na nekdanje ribištvo spominja tudi ime ' Ribičev laz) si povprečen obli-skovalec Bohinja menda niti enkrat površno ne ogleda, saj ga tudi nihče nanje ne opozori; Ajdovski gradeč sam po sebi ni zanimiv, vidnih znakov fužinarstva skoraj ni več; hribe gledaš, pa jih ne vidiš več; ostaline stare ljud- ske kulture in planšarstvo sta vzeli v zakup prireditvi Kmečka ohcet in Kravji bal, sem se je povsem enakopravno vključil kič pa barvasti trakovi in pijača in avtomobili, planšarska idila je zamenjala trdo življenje bohinjskih kmetov. Vendar samo od tega turizma še ni, predvsem ne sodobnega turizma, ko vse bolj zgubljamo smisel za lepote vsakdanjega življenja in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, ko tudi na dopustu hitimo, da vidimo več (pa čeprav površno), da doživimo več. Ker se nam mudi, ker je počitek planiran, ker ne znamo počivati, ker estetske vrednote zredueiramo na pogled~skalnatih vrhov skozi objektiv fotoaparata z barvnim filmom in na popevko iz tranzistorja — je za sodobni turizem potrebno več: nočni lokali, glasba, množična modna revija na smučeh in žičnicah, prireditve . .. Poleti je Bohinj mravljišče šotorov, turistov, avtomobilov, vikendov — pozimi dolgčas. Tak pa ne bo ostal. »Treba 6e je preorientirati na turizem!« pravi Franc Cvetek iz Studorja. »Novi zakon o gozdovih nas je zelo prizadel; razen od živinoreje smo bohinjski kmetje imeli doslej glavne dohodke prav iz gozdov, pa tudi delo na polju, v planinah in v gozdovih se je lepo dopolnjevalo. Zdaj pa je z gozdovi tako, kot bi nam rekli: tvoja je njiva, kmet, kaf imej jo, ampak krompir, ki ga pridelaš, je- Tehtanie telet v Bohb.jski Bistrici — Foto Triler naš, državen. Nadomestilo za dohodke iz gozdov bomo morali poiskati v turizmu, nič ne pomaga! Kaže, da je v turizmu tudi prihodnost bohinjskih kmetov' kdor se bo znašel, seveda. Jaz sem že pred leti hlev v Ukancu preuredil v počitniško hišico, zdaj pa preurejam še pastirsko hišico v Ukancu. Zanimanja je dovolj, vse leto je zasedeno, imam že kar stalne goste, pozimi pa je seveda prazno, razen za novoletne praznike. Vendar je drago tako preurejanje, na vsak dinar je treba gledati, da se v roku odplača posojilo in da je kaj dohodka. Pa še nekaj je, kar zdaj, ko sem že v letih, posebno čutim: manjka mi znanja jezika! Malo že lomim., vsega se pa ne morem pogovoriti s tujci. Sin Jože, ki ima veselje do študija in ki je zdaj v tretji gimnaziji na Jesenicah, mi poleti že precej pomaga. Naročil sem mu,'naj se posebno jezike pridno uči; to bo nujno potrebno za vse Bohinjce, če se bodo hoteli količkaj vključiti v turizem, ki nas je povsem okupiral. Jože ima sicer veselje za študij, a pravim si, naj se k/fr kaj nauči, eaj bo potem še vedno čas, da bo prijel na kmetiji.« V Bohinju pa bo le treba nekoliko razmejiti prostor, kje naj bi bili vikendi in kje ne. Ribčev laz je pozidan, Ukane tudi; v tem rovtu, kjer so kmetje imeli včasih hišice za pastirja, hleve in svisli za seno, je ostalo urejeno po starem samo še pri Andrejevih, vse ostalo pa so vikendi. Uskovnica je tudi že skoraj povsem turistična — prav, tu ni več pomoči. Prav pa bi bilo, da bi zaščitili planino Zajamniki, kjer v zadnjih letih tudi že kar na veliko spreminjajo pastirske stanove v počitniške hišice, in rovte v dolini Voje, kamor — čudno — ta povojna naša bolezen še ni našla poti. Kaže, da tam. kjer ni pogojev za smučanje in kjer je jezero malo dlje, ni tako zelo velike nevarnosti. Da, rekel sem nevarnosti,^cajti če ne bomo ob razvijajočem se turizmu ohranili tudi še kmetijstva (kar je v tem predelu skoraj izključno živinoreja), bomo turizmu naredili medvedjo uslugo: zaradi jpskrbe in zaradi izgleda pokrajine. Prava mera, ki je še nismo povsem našli, bo potrebna, pa bo volk sit in koza cela, če bomo hoteli. Planšarstvo je v Bohinju po zadnji vojni precej naza- dovalo, bohinjski sir ne dobiva v svetu več priznanj, kakršna je dobival včasih, kvaliteta je slabša, vendar živinoreja v Bohinju še vedno veliko pomeni. Samo mleka so v zadrugi odkupili lani vse leto 1,039.603 kg, letos pa v novembru 16.523 kg, v oktobru 12.963 kg, v septembru 43.126 kg, v avgustu 89.927 kg. junija celo 149.570 kg, maja 174.079 kg, aprila 152.094 kg itd. Zdaj, jeseni in pozimi, je čas odkupa telet in drugih živine, kajti telitev urejajo tako, da imajo krave potem še dovolj časa, da se spet pripravijo za planine. Vsako sredo imajo v Bohinjski Bistrici odkupni dan. Lani je zadruga odkupila 722 telet v teži 45.983 kg. 253 glav govedi v teži 99.790 kg, 63 prašičev itd. Vrednost vsega lanskega odkupa zadruge (z lesom vred) je bila skoraj 247 milijonov din. V sredo prejšnji teden so na odkupnem mestu v Bohinjski Bistrici prodali 36 telet, enega vola, enega bika in enega prašiča. Telet je v tem času največ, letos pa jih,je izredno veliko. »Slabo se je naseklo letos, primanjkovalo bo krme, zalo kmetje bolj prodajajo. Včasih smo jeseni manj prodali, telice pa smo v glavnem redili, zdaj pa jih prodajo, ko še štiri tedne niso stare. Precej se zdaj pozna tudi spremenjen odnos med ceno živine in mleka. Ker ima mleko boljšo ceno, vsak gleda, da teleta čimprej odstavi, da ima. prej mleko.« Tako mi je pripovedoval Alojz Sil jer iz Bohinjske Bistrice, ko sva gledala tehtanje telet. Od zadruge jih odkupi podiefje Klavnica mešanja iz Bistrice, ki jih proda drugam, če jih ie preveč za doma. Take do 50 kg plaču ie jo po 610 din, od 50 do 55 kg po 620 din, od 55 do 65 kg po 630 din in več kot 65 kg težke po 640 din. Pravilo, da je povprečna teža 60 kg. Zadruga zaračuna pri ceni 6 % marže. 0 Sneži. Na mlade teličke, A ki so se prezgodaj srečali A z mesarjem, na razpadati joče stanove v planinah, A na nove počitniške hi^c • v Ribčevem lazu. kjer p!c-A da'*o televizijo, da prepadi n^aio dolpčas in ker fi • stanovalci tf'rn navajeni, * na hotel na Vogla, fz ka-iercjra se vedno k".d!- ker A v niem kuriio, da bi «e dolf Maister, pozneje slaven kot prvi slovenski general in osvoboditelj Maribora. Cenzu m o-rev iz i j ski roko-pis, po katerem je izdelana nova faksimilirana izdaja, je prišel od Jurija Pavška (1784-1835), knjižnega cenzorja in nekdanjega pesnikovega profesorja filozofije, v Metelkov0 zapuščino. S to pa v zakladnico Narodnega muzeja v Ljubljani. Obsežen esej z izčrpnimi podatki o usodi obeh rokopisov, je za novo faksimili-rano izdajo napisal prof. Al- j fonz Gspan, ki pa v uvodu omenja, da je bila m ^ ta zgrabi vrv z vrečo in posadki lo.« Anekdote h do" Po navadi menijo ljudje, da Imajo ženske najhitrejše jezike na svetu. Toda 62-letnl Peter Spiegel iz Zahodne Nemčije se • to trditvijo nI strinjal. Izuril se je v umetnostL hitrega govorjenja, da bi pred njim tudi največja klepetulja požele-nela od zavisti. Iz ust sipa zloge s tako hitrostjo, da poslušalcem kar zveni v ušesih. Spiegel je po poklicu stenograf In Je letos z 908 zlogi v minuti porušil svetovni rekord. Poznavalci te umetnosti menijo, da je dosegel skrajno možno mejo. ' Na neki prireditvi se je srečal s komičarko Giselo Schlii-[ter, ki velja pri Nemcih za simbol jezične ženske z nenavadno ostrim in hitrim jezikom. Peter Spiegel je vsem navzočim možem pripravil redko zadoščenje: jezičnica skorajda ni prišla do besede, saj je komaj zmogla 440 zlogov na minuto. Hitro izgovarjavo se je Spiegel naučil z vztrajnim vežbanjem, redno pa se je izpopolnjeval s pomočjo magnetofona, čeprav bruha besede kot iz mitraljeza,- mora biti vsaka povsem pravilno izgovorjena. Pred vsakim tekmovanjem v hitrem govorjenju si Spiegel z rumenjakom ŽIVELA LE OD TRAVE IN SUHEGA KRUHA 44 let v hlevu V malem mestecu nedaleč od mesta čarami v Italiji, so te dni odkrili nekaj neverjetnega: 64-letna Giuseppa Gior-dano je preživela polnih 44 let v hlevu. Miličniki so prišli do neobičajnega odkritja po anonimni prijavi. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo zdravniki pazljivo pregledali. Njeno zdravstveno stanje je bilo, glede na nenormalne pogoje v katerih je živela od dvajsetega leta naprej, ko je bila kot deklica zapita v hlev, precej težko. Ko so miličniki vdrli v osamljen hlev, ki je bil deset kilometrov daleč od naseljenega mesta Čarami, so našli ženo poleg ognjišča, ko si je kurila s slamo in posušenim gnojem. V hlevu je bilo nekaj krav, osel in več kokoši. V takih razmerah je bila Giuseppa prisiljena živeti od dvajsetega leta. Ostala je med živalmi in ni videla živih ljudi. Jedla je travo in suh kruh, katerega ji je včasih prinesel njen 69-letni brat Gaeta-no. Po prvih vesteh, je Gaeta-no svojo sestro prisilil na tak način življenja. Gaetano Giordano in njegova 67-letna žena Frančeska sta v priporu. namaže jezik in ustno nebo. 62-letni mojster pa kljub temu še vedno ni zadovoljen s svojim rekordom. Spiegel se ukvarja tudi s sestavlja- njem univerzalne stenografije. Zamenjala naj bi stari stenografski sistem: namesto dosedanjih 200 pravil jih ima le še 13. Z avtom na namesto k Inženir John VVest, ki je svojčas vzbudil precej pozornosti, ko je prispeval temeljne zamisli za gradnjo potniške ladje Canberra, se je sedaj lotil, v Londonu gradnje petsedežnega avtomobila za mestni promet, ki naj bi dosegel 60 km/h. Novi avtomobilček, ki naj bi stal nekako 750.000 dinarjev, svojemu lastniku ne bo delal sivih las s popravili. Zgrajen bo namreč tako, da bo mogoče vsak sestavni del, ki bo poškodovan ali pokvarjen, v najkrajšem času zamenjati in zavreči. To bo menda veljalo tudi Zaspani zločinec V San Frančišku se je te dni dogodil svojevrsten zločin: 28-letni Hoze Trinddadje ubil svojo 24-letno ženo Al-fonzo Glorio, dveletnega sina iin 57-letno taščo Filomeno Eskobar. Potem ko jih je pobil z nožem, je krvoločni ubijalec zaspal poleg svojih žrtev. ku? ' za motor, ki ga bo mogoče demontirati, zavreči in zamenjati z novim v pičlih desetih minutah. Karoserija avtomobilčka bo iz umetne smole. Le koliko bo stalo vzdrževanje? Odlikovanje za kirurga 15-letni Philip Vililliams iz Birminghama v Veliki Britaniji je poslal angleški kraljici prošnjo, naj odlikuje kirurga iz mestne bolnišnice, ki ga je, polnega nevarnih opeklin, operiral in mu tako rešil življenje. V svoji prošnji je napisal, da tako odlikovanje lahko prejme zdravnik, ki je nekomu rešil življenje, če ga zaslužijo tudi beatlesi. V imenu kraljice je angleško notranje ministrstvo dečku odgovorilo, da bo resno proučilo njegov predlog. V birminghamski bolnišnici pa so veseli, da so pomagali tako hvaležnemu pacientu. NECENJENA VREDNOST V banki na Jesenicah se je m^, zemci oglasil tudi neki Šved, da $ a valuto za dinarje. Medtem ko je V% dal v ročni računski strojček (mF^. r vrtela uslužbenka. Zaprosil je, če j predstojnikom in mu zaupal svojoj »Veste, sem zbiratelj starinskih rad mojo zbirko dopolnil s takim J pri nas že precejšnjo muzejsko f I IL<. mu niso mogli ugoditi, ker strojč/ tudi tajni policijski agenti, ki oglec) slehernega gosta. Francu je žal, da so se tu ustavili.: skih agentov veljajo že dolgo za žarom Čuden hrup ju vrže iz spanja. Ne; Slavko se prebudi. Strah ga je. Zajokaj postelji ne vzdrži. Vstane in se zateče k Stefi je vznemirjena. Ne zmeni se i k njej. Kdo neki razbija po vratih ob tej i niti polnoči. Franc molči. Stefi molči. Ne upa preneha. Kdo neki bi mogel biti? Razbojniki niso. Pri njima nimajo V vrata zablodil kak pijanec? Franc bi pogledat. A čuti, da bi ne ravnal mošk' prstih stopi v kuhinjo. Prisluškuje, dok kdo je zunaj. »Odprite! Žandarmerija!-« ^ neprecenljive li razne ekspe-r>trebnim. Celo kko obljudenih (jj pošto pobira, «-Tudi na to so visoka dro-st. Seveda l^rebujejo. 148. Transporter se je naenkrat nevarno nagnil. »Padamo!« je kliknil pilot. »Kdor ima padalo, naj se reši!« Učitelj in Peter sla se pomembno spogledala in skočila proti vratom. Janez je pozelenel od strahu in skočil za njima. Učitelj se je že pognal iz letala, V trenutku, ko se je odgnal tudi Peter, se ga je Janez krčevito oklenil. Tesno objeta sta se pogreznila v globino. Peter je zaman poskušal potegnili sprožilec. Janez se ga je oklepal tako silovito, da ni mogel do njega. KDO GRE NA LIMANICE Bilo je resno posvetovanje o razvoju gorenjskega turizma. Pa nekdo načelno utemeljuje: »Mi ne bomo prišli nikamor, dokler bodo o turizmu govorili samo turistični delavci. Vsi, od trgovine, prometa pa do kmetijstva in celo tistega, ki izdeluje lim, bi se mogli zavedati zavedati, da nam turizem prinaša devize, da nam odpira tržišče, da nam daje perspektive.« »Toda na liinanice dandanes nihče ne gre kar tako,« je dejal drugi in vsi so se pošteno nasmejali. DRUGA REFORMA Hčerka je končno nagovorila očka, da sta šla v trgovino kupit drsalke. Toda očka je ogledoval cene, tehtal denarnico in okleval, češ počakaj, bomo pa drugo zimo. Hčerka pa je z vso treznostjo svojih devetih let dejala: »Oh, očka, drugo leto bo spet druga reforma in jaz ne bom imela drsalk.« GOSPODARSKE STAVBE BOHINJSKE KMETIJE nine (ali predplanine), npr. Blato, Vodičin vrh, Grintoj-ca, Zajamniki, Uskovnica (delno), Jelje, in visoke planine, npr. Viševnik, Jezero, Dedno polje, Laz, Konjščica itd. Nekatere planine so ob- Poseben način pašnega gospodarstva s sezonskim vsakoletnim preseljevanjem živine in ljudi je v bohinjskih geografskih razmerah ustvaril tudi posebno obliko kmečkega doma. Slavbe kmetije niso združene le okrog hiše v vasi, ampak so povsod tam, kamor se čreda in družina za nekaj časa poleti preselita, povsod tam torej, kjer so sonožeti ali planinski pašniki. Kamor bohinjski kmet poleti z živino pride, ima že vse pripravljeno zase in za živino. Matično, naselje je kmečki dom v vasi v nižini; tu okrog 60 v glavnem tudi njive in delno sonožeti. Vendar pa sehožeti že pomenijo prvo stopnjo preseljevanja, zlasti bolj oddaljene in nekoliko višje ležeče, medtem ko so tretja stopnja planine, in sicer predplanine (nižje planine) in visoke planine, kjer se poleti zadržujejo najdlje. Za primer navedimo nekaj krajev v posameznih teh stopnjah. Vasi Zgornje bohinjske doline (Stara Fužina, Studor, Srednja vas, Češnji-ca, Jereka) so matična naselja, osnovno bivališče bohinjskih kmečkih družin, središče kmetije. Rovti (bližnji na Senožetih vzhodno od Rudnice, bolj oddaljeni v Ukancu, v Vojah, na Uskov-nici, na Seh) so že druga stopnja, kamor gredo Bohinjci s čredo spomladi najprej, kjer preko leta ponekod celo obdelujejo njive, kjer kosijo senožeti in kjer pasejo živino nazadnje jeseni, ko je že pokošeno in ko je v planinah že premrzlo. Tretja stopnja so planine, kjer samo pasejo in iz mleka izdelujejo sir, in sicer nižje pla- enem predplanine in visoke planine (npr. Javornik na Pokljuki), z drugih pa se samo del živine preseli na visoke planine, del pa jo vse leto ostane tam (npr. Praprotnica, Goreljek, od kjer se z nekaj živine poleti selijo na Konjščico in na Velo polje). Stavbe so prilagojene zahtevam proizvodnje (ki je skoraj povsem živinorejska). Prva stopnja kot središče kmetije ima v hiši osrednje bivalne prostore, ki v veliki meri služijo tudi shrambam pridelkov (žito, krma za prašiče v kleti, krompir itd.), dalje hlev in skedenj ter v bližini ali nekoliko dlje zunaj vasi stog (vezani kozolec) ali manjšo brano (stegnjenj kozolec). K temu domu sodijo seveda tudi šupe, svinjak, drvarnica itd. Skedenj je vedno nad hlevom; navadno ima kmetija dva skednja, enega za mlatev in metje prosa, drugega za shrambo krme; večja kmetija ima tri skednje, v tem primeru pa sta dva za shrambo krme, in sicer eden za slamo, drugi za seno, otavo, deteljo itd. Za shrambo krme so tudi odri nad skednji, ki jim pravijo »na petru«. Sem nekateri zlagajo »polen sno« (seno s travnikov v nižini), medtem ko »roten sno« (seno iz rov-tov) zlagajo na skedenj. Kam kdo kaj da, je odvisno od njega, mora pa zložiti tako, da je pozimi vse čimbolj pri roki. Ob cesti v Srednji vasi v Bohinju je ohranjena tudi še stara kašča, ki je služila za shrambo žita, moke in drugih pridelkov, mesa, tudi orodja itd. Kašče kot posebne stavbe za shrambo pa so na Gorenjskem skoraj povsem izginile, shrambe so našle svoje mesto v stanovanjskih in gospodarskih prostorih. Na senožetih (v rovtih) so hlevi, ki so spodaj zidani in kjer je prostor za živino, zgoraj (na hlevu) pa so te stavbe lesene in služijo za shrambo sena. Stavbam v bližnjih rovtih, ki so samo lesene in so namenjene samo spravilu krme, pravijo svisli. Ob njih ali ob hlevih so pogosto brane (ali braniče) za sušenje. V bolj oddaljenih rovtih (Ukane, Voje) so razen teh stavb še »hišce« za pastirja ali za vso družino; to so bivalni prostori in shrambe. Navadno so to tro-celične stavbe: veža z ognjiščem (gonišem) na sredi, hišica s pečjo, mizo in posteljami ob strani in »čevder« za shrambo na drugi strani. »Hišce« so zidane in pogosto kombinirane s hlevi pod eno streho. V nekaterih rovtih (npr. na Uskovnici), kjer so imeli včasih celo njive in kjer so sejali žito, so se te hišice s hlevom, svisli i a brano spremenile v večja poslopja, ki skupaj že tvorijo skoraj pravo vas. Domnevajo, da so se iz lakih občasnih poletnih naselij razvile stalno naseljene vasi Ko-privnik, Gorjuše in Pcdjelje. V planinah pa so razen skupnih sirarnic stalni objekti pastirski stanovi; za živino so stalni zaprti objekti le telečnjaki in svinjaki, za odraslo živino pa je ograien prostor pod stanom ali okoli njepa (ograd1 ki ie le na nekaterih planinah stalno pokrit. A. Triler VOHA KLIN AR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ Med njimi so *o g sumljivimi pogledi đa Cehi v očeh avsfrij- \razbija po vrafih. Tudi A ne upa. Toda v svoji h. - roka, ki bi se rad stisnil verna je. Noč. Movda ni Oglasiti. Trkanje pa ne ^> ukrasti. Je pred njuna *je rekel Šteti, naj gre no mora vstati sam. Po & ne opogumi in vpraša, Žandarmerija? A zakaj? Pa menda niso prišli po Stefi zaradi dogodka pred guvernerjevo palačo ali pa celo zaradi nocojšnjega medvzklika pred Narodnim domom? Slutiti je, da se bo zaradi tega vzklika zapletla v nesrečo. 2e preden sta legla, jo je ošlel in jo rotil, naj v teh dneh brzda svoj jezik. Ze tako ali tako bi lahko postala žandarmeriji sumljiva, ko bi zvedela, da sta se včasih družila s Cabrinovičem. Ze vse te tedne od atentata sem se na tihem boji, da bo oblast začela iskati nekdanje Cabrinovičeve znance in prijatelje. In njega so lahko pred leti videli večkrat v družbi s tem nesrečnim človekom. Kaj če ga žandarmerija ne išče prav zaradi Bosanca. Take misli ga prešinjajo in se bliskovito spreletavajo v njem, ko boječe in z drhtečo roko odpira vrata. »Vsaj luč prižgite!« »Ste vi Franc Federle? « Njegova roka le s težavo najde stikalo. »Delate v Stocklovi tiskarni v Miljah?« Rad bi odgovoril naglas, a lahko samo prikima. »Nocoj že celi dve uri lovimo tiskarje. Tudi po vas sva prišla.« »Dajte, pohitite! V spalni srajci vendar ne boste šli na pot.« Kakor izgubljen odtava proti sobi. V njem so podobni občutki kakor takrat, ko so ga gnali v zapor v Budimpešti. Kakor v megli-vidi Stefi, ki je naglo oblečena stopila v kuhinjo. »Kaj je? Kaj bi radi?« vprašuje Stefi in motri orožnika. Pri sosedih se odpirajo vrata. Najbolj radovedni jih niti ne pripro, marveč radovedno gledajo proti Federlovemu stanovanju in potrpežljivo čakajo, kaj se bo zgodilo. Orožnika, ki bi v drugačnih prilikah ob takih pogledih uživala nad svojo pomembnostjo, se tokrat nočeta postvaljati s svojim, v družbi tako pomembnim in.strah vzbujajočim položajem. Zato pro- sita Stefi, če smeta vstopiti, a obenem že stopita v kuhinjo in zapreta vrata pred radovednimi pogledi, ne da bi čakala na privolitev?« »■Zakaj hočete moža?« »Uradna tajnost,« ostaneta orožnika skrivnostna. »Moj mož vendar ni ničesar zagrešil.« »Saj nihče ne trdi, da je kaj zagrešil.« »A zakaj ste potem prišli ponj?« »Ukaz!« »Kakšen ukaz?« »Ni sam, ki ga prebujava sredi noči.« »Za ukaz bi rada vedela.« »Menda ste slišali, da že dve uri loviva tiskarje.« »Lovita tiskarje?« »Da. To se pravi, morava jih prebuditi.« »A zakaj?« »Zvedeli bodo v tiskarnah.« »V tiskarnah? Moj mož vendar ne more peš do Milj.« »Seveda ne. Peljal se bo.« »Ob tej uri ne vozi ne vlak ne parnik.« »Peljal se bo z avtomobilom.« Stefi še vedno ničesar ne razUme. Orožnika ne povesta naravnost. Samo to ponavljata, da mora mož takoj v tiskarno. Vse tiskarne v monarhiji bodo to noč delale. Kaj, je uradna tajnost. Več Stefi ne spravi iz orožnikov. Zato jima skoro ne verjame, da nista prišla moža aretirat, marveč da sta ga prišla samo obvestit, da mora takoj v tiskarno in da mora z njima na komando, kjer ga čaka avtomobil. V prejšnji številki smo pomotoma objavili napačno nadaljevanje romana »2ENA«. Bralce prosimo, da nam to napako oprostijo! Ali BOMO PRIČAKALE BUDNO PRVI DAN LETA 1966 Ljudje smo različni in tako tudi vsak po svoje čaka Novo leto. Nekateri menijo, da je vsak prvi dan leta navaden dan in so jim vse priprave zoprne./ FRANCOSKA SOLATA Poraba: približno 50 dkg kuhane zelenjave, krompir, korenje, grah, zelena, cvetki cvetače, nekaj kislih kumaric, trdo kuhano jajce, jabolko, nekaj žlic vina, limonin sok, sol, poper, gorčica, sardelni filet, nekaj žlic majoneze. Izdelava: zelenjavo skuhamo, jo nekoliko ohladimo in zrežemo na kocke grahove velikosti. Ravno tako zrežemo tudi kumarice, jajček pa na drobno sesekljamo. Vse skupaj premešamo z ostalimi ži-ili. Francoska solata je potem, ko nekaj časa stoji, bolj okusna. PEČENA GOS Očiščeno gos nasolimo, pustimo da nekaj časa stoji, nato ji v notranjost porinemo ncolupljeno jabolko, namažemo z maščobo in v ogreti pečici pečemo. Med peko jo večkrat polivamo in obračamo. Da se omaka ne zažge, polivamo juho ali vodo. Ce se gos pri peki. ni zmehčala, jo preložimo v kozico, prili-jemo malo soka pečenke in zajemalko juhe in pokrito do mehkega dušimo. KROMPIPvTEVE KOCKE Krompir olupimo, zrežemo na kocke, splaknemo v vodi, di, odcedimo, na prtičku osu-_ Nasveti © Sveže mastne madeže odstranimo z likanjem. Pri tem podložimo in pokrijemo madeže s čistim pivnikom ali časopisnim papirjem in likamo preko pivnika. © Trdovratnejše madeže očistimo s čistilnimi krpami ali pa z zmesjo bencina in krede. Te nanesemo in posušimo, nato zmencamo in skrtačimo očiščeno mesto z mehko plastično gobico. © Ce je kravata zelo umazana, jo celo operemo. Da si delo pozneje pri likanju olajšamo, kravato pred pranjem na obeh pregibih navdarimo z belim sukancem. © Kravate operemo v bencinu, z blagim detergentom ali z milom. Najhitreje jih operemo v bencinu. Kravato potopimo v bencin in jo hitro stiskamo. Nato kravate še enkrat operemo t či»xm Drugi želijo čim bolj slovesno pričakati prvi januar in upajo, da se jim bodo v prihodnjem letu izpolnile vse tiste želje, ki se jim doslej še niso. I širno; malo ocvremo' in poso-I Mmo. OREHOV PUDING Poraba: 7 dkg masla, 9 dkg sladkorja, 5 jajc, 10 dkg orehov, 6 dkg keksov, cimet, limonina lupina, mu.",kat in sodo za preliv. Izdelava: Maslo s polovico sladkorja penasto umešamo in posamezno dodajamo rumenjake. Iz beljakov stolčemo sneg, in ko je še trd, mu med stepanjem dodajamo sJadkor. Rumenjakom prime-- šamo najprej tretjino snega, šele nato dodamo ostali sneg, zmlete orehe, zdrobljene kek- Gube dobivamo z leti in predvsem ženske si želimo, da bi imele vsaj na obrazu in vratu gladko, nenagubano kožo. Res je, da lahko s pravilno nego marsikaj dosežemo, vendar v sami zgradbi kože nastajajo z leti spremembe, ki jih ne moremo zavreti. Gube na obrazu bi lahko delili v dve vrsti, in sicer: gube, ki naslajajo zaradi mimike in starostne gube. Prve gube dobijo predvsem ljudje, ki malo počivajo. Ce bencinu. (Ne pozabimo na previdnost pri pranju z bencinom. Nikoli ne perimo z bencinom v zaprtem prostoru, zlasti pa ne, če imamo ogenj v peči ali štedilniku, če gori kak kuhalnik, svetilka, električna luč ali če je blizu kdo, ki bi utegnil prižgati cigareto!) © Kravate iz plastičnih tkanin (terital, nylon), tanke volne ali belo umazane svilene kravate operemo v mlačni raztopim detergenta ali v mlačni milnici z dodatkom salmijakovca. Kravate dobro stiskamo v pralni raztopini, jo splaknemo v čisti mlačni vodi, operemo še enkrat ter večkrat splaknemo v čisti Npralni raztopini. Zadnji vodi lahko dodamo malo kisa, ki poživi barve. Kravato posušimo in nato zlikamo. Zlikamo jo najprej na narobni strani na o::kem srednjem delu. Nato zlikamo kravato ncr.a'.ole-c:ga leska. Da preprečimt Ženske ne bi bile prave ženske, polne vseh muh in domiselnosti, če ne bi pomislile, kaj bomo oblekle. Moramo biti čim prikupnej-še. se, čajno žličko moke, cimet, limonino lupinico in muškat. Ko je masa gladka, jo zvrnemo v namazan in s sladkorjem potresen model. Medel napolnimo le do tri četrtine, ker puding pri kuhi naraste. V dovolj visoko kozico nalijemo za dva prsta vode, postavimo vanjo model in počasi kuhamo. Ce voda povre, dolijemo krop. Ce je model večji, naj zmes vre malo več kot pol ure. Kuhan puding zvrnemo na krožnik, prelijemo z vinskim šodojem, posebej v sklodici lahko ponudimo še tolčeno in oslad-kano smetano. nekdo pogosto mrši čelo, bo kaj kmalu dobil globoke črte na koži čela. Ljudje, ki so veliko na prostem, ob močnem soncu imajo precej poudarjene gube na korenu nosu, kjer stiskajo veke in pri-pirajo oči, da jih varujejo premočne svetlobe. Ljudje, ki mnogo govorijo, se smejijo ali grimasirajo, imajo poglobljene gubo ob ustih in na licih. Druga vrsta gub pa nastane zaradi sprememb v zgradbi kože, ki se pojavijo z leti. odtis šivanega roba na glad-kerh in širokem delu kravate, vložimo v kravato, gladek karton, ki smo ga urezali po obliki kravate." f5 Parketna tla hitreje in laže na tanko namažemo s tekočim parketnim loščilom kot s pasto. Tudi porabimo ga manj. Tekočo parketno loščilo lahko uporabimo tudi za mazanje lesonitnih oblog in Ie-sonitnih sten oziroma opažev in barvanih tal. © Pleskano pohištvo umijemo s toplo milnico ali z raztopino detergenta, nato ga dobro splaknemo in takoj do suhega zbrišemo, sicer postane površina rada lisasta. Umivamo z mehko krpo ali gobo, zbrišemo pa s krpo, ki dobro vpija vlago in ne pušča vlakcnc. Uporabljati ne sn^mo nobenih grobih čistilnih praškov in ne terpenti-ha„ bencina, petroleja, sode, ker ta sredstva razjedajo barvo in lak. Polistajmo po modnih revijah. Zelo veliko prikazanih modelov za pričakovanje Novega leta je za naše razmere preveč luksuznih. Niti nimamo možnosti, da bi si kupile srebrno in zlato bleščeče brokate (tkanina, ki je sedaj za večerne obleke najmodernejša), niti ni pravzaprav primernih lokalov, da bi tako slovesno dočakali polnoč. Mnoge izmed nas se bodo zadovoljile z malo črno obleko. Morda sle si jo nakvač-kale, tako boste še prav posebno čedne. Prav gotovo, da si lahko privoščimo malce bogatejši make~up. Da še to povem, v svetu so kozmetične tovarne svoje izdelke povsem prikrojile modi večernih oblek. Vse je z lahnih zla- © če gremo v goste, prl-dbrio točno. Opravičljivi so Ie resni izgovori. © Ne slačimo suknjiča, ne vihajmo rokavov pri srajci in Koža izgubi svojo elastičnost. Zakaj? Z leti vlakna degenerirajo. Vrhni sloj kože postane tanjši, koža ohlapi. Ohlapna koža je za svojo podlogo prevelika in se zguba. Ce gube že nastanejo in so globoke jih ne moremo odpraviti. Tu lahko pomaga včasih le-kozmetična operacija. © Najbolje storimo, da skr-© bimo. da bomo čim bolj © zavlekli nastanek gub. V i-© veli moramo zdravo, pre-© hrana mora biti dobra, go-© .*iti moramo zmerno šport, © imeti maramo dovolj spa-© nja in počitka. Vse telo © moramo negovali. Redno © umivanje in suho krtače-© nje je potrebno. Za nekaj © ur omiHmr) gube in na-© pnemo kožo s krčilnimi © kremami in maskami. © Jajčni beljak slepem o in © nanesemo na kožo. Učin-kuje naj 10 minut. Nato © splaknemo s toplo vodo. © Učinek je viden, vendar Ie © za nekaj ur. © Princ Raincr — mož znane Grade Patricie se komaj še obleče v kopalno obleko. Odkar je Gracia opustila ameriško dietično kuhinjo se je soprog zredil za več kilogramov. © Alain Delon in njegova sovroza Nnthalia sta se v ne- tim in srebrnim nadihom. Puder se rahlo blešči. Ti bleščeči pudri in kreme so primerne le za zelo svetle, nežne kože, brez globokih gub, za obraze z lepimi, pravilnimi potezami. Seveda se pa morajo ta sredstva uporabljati diskretno. Boste morda silvestrovali V hribih. Verjetno je odveč, če omenimo, da so v gorskih kočah salonarji z visoko peto smešni, prav tako bleščeči nakit in pretiran make-up. Lepa in praktična so volnena oblačila, tudi jersev tkanina ni napak. Pozabile ne bomo na torbico, ki naj bo majhna, na čedno pričesko in dobre voljo. Kajne? Pa srečno in veselo! in ne odlagajmo kravate. © Ne govorimo in ne pojmo s polnimi usti. © Ni prav, če že prvi kozarec vina mešamo z mineralno vodo. S kozarcem, * katerem je več kot pol mineralne vode, tudi ne nazdravljamo. Pijemo v majhnih požirkih. © Gostitelj po navadi postavi rože aH" darilo, ki smo ga prinesli na vidno mesto. Ne moremo pa terjati, da takoj ponudi pijačo, ki smo mu jo prinesli v dar. NOGAVICE IN POKRIVATA V ISTI BARVI Prave zime pravzaprav letos še nismo občutile, verjetne? jo bo prineslo šele Novo leto. Ko bo pritisnil pravi mraz, bomo oblekic volnene nogavice v živahni barvi in si pokrile istobarvno rutko ali pokrivalo. Ker je v trgovinah izbira precej revna, vsaj pri barvah, je najbolje, da" si napletemo same. Predvsem mladim deklicam bodo lepo pristojale živahne svetle barve, kot rumena, umazano bela, svet-lomodra. Ne pozabite na domiselno čepico ali pleteno rutico. Toplo in moderno bo! kem lokalu precej sprla. Ljudje so ju opazovali in le je bil tu povod, da se bosta morda ločila. Če se tudi bosta, Nathalia ne bo imela finančnih težav, saj ji je ex-natakar Delon kupil v Parizu hotel. lavnostna večerja Francoska solata, pečena gos, krompirjeve kocke, sveža solata, orehov puding, kompot Veste da ... 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18 • 19 • 2o • 21 • 22 23' 24 25 26 • 27 28 © 29 3o • 31 32 33 • 34 35 • 36 37 • 38 39 • 4o 41 • 42 • 43 44 • 45 46 • 47 48 9 49 5o 51 # 53 • 54 55 56 - 57 58 59 6o • 61 6? 63 64 @ 65 66 w 67 M I u p. C o s NAGRADNI BAZPIS Za reševalce, ki bodo oddali najkasneje do 10. januarja 1966 pravilne rešitve v uredništvu »Glasa« osebno ali po pošti, razpisujemo naslednje nagrade: 1. — 10.000 din 2. — 4.000 3. — 3.000 4. _ io. _ 1.000 Pravilno rešene križanke s čitljivo vpisanimi podatki reševalcev pošiljajte v pisemskih ovojnicah na naslov: Uredništvo »Glasa«, Kranj, Staneta Žagarja 27. V levi zgornji rob ovojnice vpišite še NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA. V vsaki ovojnici naj bo samo, po ena rešitev! UREDNIŠTVO Novoletna nagradna križanka VODORAVNO: 1. in 67. novoletno voščilo uredništva našega lista svojim bralcem — 9 besed, 19. ttal. štcvnik, 20. pesniki, 21. tla, 22. telovadni element, 23. kemični znak za rutenij, 25. del obraza, 27. moštvo, posadka, 29. jaz (lat.), 31. hipnozi podobno stanje, 32. elektrokardiometer (krat.), 34. afriški veletok, 36. tuje žensko ime, 38. nadav, napla-Čilo, 40. vozel, morska milja (angl.), 41. LROP, 43. krad-Ijivec, 45. japonski slikar, 47. angleški (krat.), 49. Sovjetska socialistična republika, 50. plastična masa, podobna celuloidu, 52. predlog, 54. najmanjši delci snovi, 56. ženski glas, 58. Andrič Ivo, 59. odpadni kovinski delci pri struženju, piljenju itd., 61. govedo, 63. izobrazba, 65. olje (angl.). NAVPIČNO: 1. sovjetski nogometni reprezentant, 2. Edison Thomas, 3. določene barve, 4. plemeniti plin, 5. Istrati Panait, 6. svetopisemske oseba, 7. del očesa, 8. enovalentni alkilni radikali, 9. z mivko prekrita tla, 10. ljudska tehnika, 11. nordijsko moško ime, 12. del telesa, 13. v pokoju, 14. ortodoksen (krat.), 15. romunsko moško ime, 16. svetovno znani angleški arheolog, ki je raziskoval tudi jugoslovanska področja, 17. slovenska tovarna nogavic, 18. vrh v Savinjskih Alpah, 24. odrejati, določati, 26. pre-najeden, 28. organsko topilo, 30. ura (lat.), 33. prosim k bo- Vreteno rešujete tako kot križanko. Če boste vpisali pravilne odgovore, boste razbrali pod 1. navpično vpraša-n je, ki uredništvo našega lista močno zanima. VODORAVNO: 1. samoglasnik, 2. pod, tlo, 3. mlečni izdelek, 4. jugoslovanski svetovni potnik Sekelj, znan po zapiskih o potovanju po Afriki, 5. grški otok, 6. severnoameriška stepa, 7. želeti si nekaj in venomer misliti na to, 8. bebci, 9. fortuna, 10. gozdni čuvaj, 11. kurirji, 12. nočno zabavišče, 13. kemični simbol za žveplo. Vreteno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 1 Piramida Piramido rešujete tako, da vpisujete ustrezne rešitve od zgoraj navzdol. Pri tem tvorite vsako naslednjo besedo iz črk, ki sestavljajo prejšnjo, tem pa dodaste eno novo. VODORAVNO: 1. samoglasnik, 2. staroslovansko pivo, 3. domače govedo, 4. zasleduje divjad, 5. glasuješ, izbiraš, 6. kraj pri Novosibirskem v SSSR, 7. čestitka. gu, 35. industrijska rastlina, 37. delci materije, 39. žensko ime, 42. gozdna žival, 44. nedotakljiv, prepovedan, 46. letoviški kraj v Dalmaciji, 48. beli trn, 51. nogometni klub »Elan«, 53. dirjanje, 55. Industrijski kombinat Tetovoj 57. tkanina, 60. romanski spol-nik, 62. Kristan Etbin, 64, Aleksander Volta, 66. znak h solminacije. Dva magična lika Vprašanja so pri magičnih likih ista za odgovore v vodoravni in navpični smeri! VELIKI MAGIČNI LIK: 1. Koroška, 2. zofa brez naslanjala, 3. raglja, 4. navlažiti, 5. kraj na Hrvatskem, 6. raztelešče-valca, 7. narezan, sesekljan. MALI MAGIČNI LIK: 1. ožji sorodnik, 2. kraj v Istri, 3. angel pokončevalec; tudi Mencingerjev Ro-• man, 4. tuje žensk ime, 5. v eni plasti; ni podvojen, 6. italijanski kipar. — Zdaj vem kakšnega po trebuješ — odvrne druga. -Kupi televizor!. — Nocoj sem imel strašn« sanje. — Kaj pa si sanjal? — Sanjalo se mi je, da sem Japonec. — To pa ni tako strašno — Kako da ni, ko pa ri znam niti besede japonsko. Brez besed Za razvedrilo Dekle reče svoji prijateljici: — Dobro sem premislila in sedaj vem kakšen mora biti fant, s katerim bi se poročila. — Daj.jpovej mi. — Torej: biti mora glasbeno izobražen, dober pevec, zabaven in prav tako tudi za resen pogovor. Moral pa bo tudi molčati, kadar bom to jaz želela. 13 DOMAČE SPECIALITETE PET GLAV Janez je iz prenapolnjenega pepelnika vzel ie komaj tleči ogorek, globoko potegnil zadnji dim in sa zmagoslavno obrnil proti ženi, z eno samo, toda globoko izraženo besedo — Končal! No, končno boš s tem zapisnikom nehal. 7.e mesec dni slišim po hiši samo o poročilu, članarini, o dvorani, vabilih in... »Bo vsaj enkrat mir,« je zaključila in znova pristavila že hladno moževo večerjo na štedilnik, da jo pogreje. Nepričakovano je zazvonilo na vratih. »Kdo je že spet tu?* je osupnila žena. »Kdo vendar? Oni no! Saj smo se zmenili, da pridejo zaradi z.apisnika,« je prizadeto dejal Janez. »Torej še ni končano! Vedno to lužo v hišo,« se je jezila ona in hitela odpirat. Za razvedrilo — Če je ta vdova res tako dobra priložnost, zakaj se potem sami ne poročite z njo? — vpraša ženitveni kandidat svojega posrednika. — Ja, kdo mi bo pa potem plačal provizijo? — odgovori oni. — Čudoviti piškoti! Kje,pa ste dobili recept? — V gledališču. Veste, neka gospa za menoj ga je razlagala svoji prijateljici, pa sem se še jaz nekaj zapomnila. — Pred osmimi dnevi ste izostali z dela zato, ker je žena imela porod. Sedaj svoj izostanek zopet opravičujete z istim razlogom. Ali mislite, da sem neumen? — Ne niste, moja žena je babica. Večerja je šla nazaj k zidu na štedilniku in okrog mize, nad katero je krožil gost dim, se je sklanjalo petero glav. Ko je Janez prebral, je resno odložil očala in dejal: »Vem, tu bo še mnogo pripomb. Jaz sem naredil le prvi osnutek predloga za končno oblikovanje zapisnika.« »Ja, res. Janez že ve,« je dejal prvi. Vse je odvisno od zapisnika. Ta lahko prikaže našo organizacijo tako ali tako. Zato moramo tu zelo paziti.« Pet glav je prikimalo. »Koliko si že napisal udeležbe!« je vprašal prvi in sestanek je zadobit konkretno — konstruktivno obliko. »Ja 13,« se je Janez v za-1 dregi opravičil. Šteli so. Res! »Toda zunaj jih je bilo prej veliko,« je dejal drugi. »Kaj zato, če so morda le vedrili, čakali za karte za kino ali karkoli. Res je, da smo že tam govorili o stvareh kot potem v dvorani.« »Res je,« so pripomnili drugi in ugibali kolikšno število naj vpišejo. Ko so se zmenili za število udeležencev, so se upravičeno oddahnili. Toda brž se je znova zataknilo na prireditvah v zadnjem letu. »Će' je ta zapisnik letni obračun, potem je prava blamaža za vso vas in njihovo organizacijo, da zapišejo samo tisto ob krajevnem prazniku. Besede so utihnile, glave so podpirali z dlanmi in zaskrbljeni pogledi so sa zapičili v zapisnik. Ni bilo zaman. Kar šest' so jih našteli, povsem upravičeno. Kaj zato, če je tisto vrtno veselico organiziral gostilničar, če je bil piknik pod hribom na račun podjetja, če so bili pb Šmarnu glavni gasilci z njihovimi vajami. Dejstvo je, da so bili povsod zraven tudi njihovi člani, celo prodajali so, sodelovali v pripravah. Naj si kdo brusi jezik ob to, dokažejo mu lahko, da so te prireditve upravičeno šteli za svoje in jih vnesli v zapisnik. In tako dalje. Vse so pošteno zapisali, sestanke, predavanja, članarino, povečanje članstva, družbeno dejavnost s prireditvami... Ostalo pa je še nekaj. O reformi je treba nekaj zapisati. Na letnem zboru bi bili morali spregovoriti tudi o tem. Navodila so bila taka. Če tam ni nihče zinil besede, še ni rečeno, da pošljejo zapisnik brez te glavne točke. Dolgo so razmišljali. V glavnem je šlo za formulacijo, saj drugo ni tako važno. Sebe in s tem vso vas vendar ne smejo prikazati kot neke nergače čez standard, čez cene, čez... To lahko govorijo ljudje po vasi, pred Vrgovino, toda v uradnem sporočilu je treba postaviti stvari politično pravilno. Dolgo so popravljali besedilo. Janez je črtal, dopolnjeval, znova pisal, korigi- ral... In končno je bilo formulirano pravilno. Zunaj je že bilo vse tiho, nikjer več luči, celo psi so bili povsod utihnili. Vsa vas jc^spala, spala brezbrižno in nihče ni niti slutil, da je pet glav delalo in naredilo za njih nekaj velikega. MAREL r France Trefalt - Lipe x mml - 100 x več v. Ne gre za nobeno matematično nalogo. Le za novoletno voščilo. Za voščilo v duhu naše gospodarske in denarne reforme. Za velike, kaj velike, ogromne spremembe gre. Le pomislite, da bo po novem letu naš dinar za stokrat pomlajen, in da bo ameriški dolar kar za stokrat cenejši. Dinarjev sinček bo torej nasprotno stokrat več vreden kot njegov oče. Ker smo se lotili naše gospodarske reforme z vso skrbjo in resnostjo, ki jo še premoremo, mislim, da je prav, če tudi jaz sporočim vsem bralcem »Glasu« novoletna voščila pod gornjim geslom. Zato želim: — da bi v novem letu bilo storkat manj obljub in stokrat več dejanj, — stokrat manj nesreč na naših cestah in stokrat več treznih voznikov, — stokrat manj gospodarskega kriminala in stokrat več poštenosti, — »tokrat manj pritožb na sodišču in stokrat več iskrenega prijateljstva, — stokrat manj sej in sestankov m stokrat več izvršenih sklepov, — stokrat manj »cve-kov« in stokrat več »odličnih« pri na^ih šolarjih, — stokrat manj prekinitev na progi Avala— Sljeme in stokrat več televizijskih naročnikov, — stokrat manjše pomanjkanje reprodukcij- skega materiala in stokrat več deviz, —- stokrat manj nerodnosti in stokrat več okretnosti in vljudnosti našim gostinskim delavcem, v turističnih krajih, — stokrat manj nesolidne propagande In stokrat več zadovoljnih turistov, — stokrat manj tujk in stokrat čistejši jezik v našem tisku in uradovanju in končno vsem, ki berejo »Glas«, stokrat manj nevšečnosti, skrbi in te gob, hi stokrat več zadovoljstva, sreče in zdravja, stokrat več novih dinar Jev, vsega stokrat manj slabega in stokrat več dobrega, če se vse to uresniči, potem bo res SREČNO 1966 LETO. J Lani še nismo imeli reforme, pa sva si z ženo lahko privoščila silvestrovanje v prijetnem letoviškem kraju na Gorenjskem. Po burni novoletni noči sva ostala še dan, dva tam, da si odpoči-jeva ude in glavo na svežem gorenjskem zraku in bilo je ravno na predvečer odhoda, ko sem v kotu restavracije, kjer so pred prižganim televizorjem posedali mačkasti gostje, opazil — njo. Priznati vam morara, da se mi je ob pogledu na njen filmski obrazek in tisto niže doli koleni lo ko slonu. Kakšna ženska! V hipu sem pozabil, da že dolga leta hrabro Prenašam zakonsid jarem in da imam povrhu ženo s seboj. Toda zadevo sem izpeljal Novoletna zgodba mojstrsko, to se mora priznati! Naj vam samo povem, da je bila žena ob devetih že v postelji, kjer se ji je sanjalo o vsem drugem, le o moji najnovejši simpatiji ne, jaz pa — verjemite ali ne! — s svojo lepotičko v sosednji sobi. Bila je velika dnevna soba s kavčem in televizorjem; turistično podjetna družina nama jo je bila z ženo prepustila za vse dni in noči najinih novoletnih počitnic. In jaz sem bil tu čisto sam s tem božanskim bitjem v srč-kani obleki z velikim dekolte- jem in velikimi gumbi tik pod njim, da so me srbeli prsti, ko da bi jih pravkar iz kopriv potegnil. Skrbno sem zaprl vrata v spalnico in z moškim nasmeškom sedel čisto blizu nje na kavč. Tudi ona se je ves čas smehljala in zraven ljubko čebljala, da mi je bilo, ko da me mažejo z medom in posipavajo s sladkorno sipo. Podjetno sem odcepil steklenico nedolžnega, a zahrbtnega likerja in po dveh, treh kozarčkih že zavzel dokaj haremski položaj na mehkem, premehkem kavču. Ona se je kar naprej smehljala in go-stolela s svojim zvonkim glasom in koliko zanimivih reči je vedela povedati! Malee me je skrbelo, da ne bi prebudila žene, toda posrečilo se mi je, da sem njeno zgovornost diskretno utišal do pritajenega šepeta. Istočasno sem tako-rekoč neopazno ugasnil žarnico na stropu in lahko si mislite, da je bila v svetlobi zasenčene kotne svetilke videti še lepša... Potem ... no, potem sem si počasi sezul copate, se pri- maknil bliže in ravno ko sem se hotel dotakniti najbližjega gumba, se je zgodilo nekaj tako grozotnega, da bi se človek zgrizel od jeze in se živ požrl... »Kaj?« so šepnili prijatelji. »Se je zbudila žena?« »Ah, kje neki, ta je spala ko stoletni hrast! Toda zmanjkalo je toka in zabave je bilo konec...« »Kako? Toliko bolje, če sta se znašla v trdi temi!« »V kaki temi neki, saj ni zmanjkalo toka v dnevni sobi, temveč v televizijskem studiju in ravno ko sem hotel spet malo pojačiti zvok, je na ekranu mojo simpatijo zamenjal napis: KRATEK ODMOR ZARADI PREKINITVE TOKA - PRED LETOM DNI SMO SE VPRAŠALI: KAJ NAM BO PRINESLO NOVO LETO? PRAV TAKO SE VPRAŠUJEMO TUDI DANES. VZELI BOMO BE-LEŽNICO IN SVINČNIK IN SE NAPOTILI PO GORENJSKI Z ENIM-SAMIM VPRAŠANJEM: Kaj si želimo in kaj pričakujemo! To sta dva različna pojma in vendar lahko pričakujemo skoraj vsi predvsem delo in zopet delo. So pa tudi izjeme. TEREZIJA MIZIC (78 let) iz Sela pri Žirovnici: Vse življenje sem trdo delala. Sedaj sem stara in bolna. Verjetno zaradi tega pogrešam predvsem dela. V novem letu ne pričakujem ničesar več.« Njena sovaščanka MINKA BEŠTER (56) pravi: »Sedaj so težki časi. želim in pričakujem, da se bodo izboljšali. V novem letu pričakujem odločbo o pokojnini, ker dobivam sedaj le akontacijo. Želim čimboljšo odločitev.« Želje so različne. MILICA BREšAR (21) iz Srednje Bele: »Rada bi se izredno vpisana višjo pedagoško šolo. Slišala sem, da bo v naslednjem letu odprta v Kranju. Pričakujem in želim, da bi bila res odprta, ker se drugače ne bom mogla šolali.« še mlajša od nje je ANICA BRANKO VIC (14) iz Cerkelj. Hodi v zadnji razred osemletke. Kaže, da ima šole že čez glavo: »Za leto 1966 mi je edina želja, da bi se lahko čimprej zaposlila.« CHALLAL AMRANE, študent iz Alžira pravi: »želim, da bi prišlo do miru v Vietnamu, Indoneziji, v Rodeziji in da bi bili narodi povsod svobodni tako kot vidim, da so v Jugoslaviji. Želim, da se povsod rešijo izkoriščanja in da bi bili vsi ljudje srečni.« Ka ze novem ite v etu? Ne, ne! Pravi, da je dosegel nov svetovni rekord. V novem letu si niti najmanj ne želimo novega svetovnega rekorda v dviganju cen! ANTONIJA SMOLE J, gospodinja iz Žirovnice je bila kar malo pikra: »želim, da cene ne bi prišle v stik s kakšnimi raketami in se v novem letu še bolj divje povzpele navzgor.« Še ostrejša je bila MALCI CENCELJ (30) iz Tržiča: »Ali sploh premore Jugoslavija to kar želim? želela bi tako dolgo palico, da bi klatila tiste zvezde, za katere pravijo, da izpolnijo vse želje. Zdi se mi, da so do takšne palice nekateri Ie prišli. Morda pa se jo le da dobiti pri nas?« RADO KOKALJ (39) iz Kranja je bil kratek: »V letu 1966 pričakujem najsrečnejši dogodek v življenju. V družini bomo dobili prirastek.« V novem letu si želimo, da bi postali toliko vešči v alpinizmu, da TM premagali gore predpisa, ki se vsak dan kopičijo pred nami. še bolje bi bilo j seveda, če bi se gore zmanjšale! Tudi STANE BOBNAR (37) iz Cerkelj je bil precej optimistično razpoložen: »Priča-jem, da bo v Cerkljah v naslednjem letu še vse bolje kot je to bilo do sedaj — že sedaj pa je bilo vse dobro.« JANKO PONCNIK, natakar iz Bleda je precej potoval in marsikaj videl v tujini, kateri pripisujemo vse najlepše: »želim, da bi čimveč naše mladine tako spoznalo svet Jcot sem ga jaz. Štiri leta sem hodil po Italiji, Franciji in Nemčiji ter sem videl tamkajšnje blesteče življenjene nekaterih in revščino večine. Ce bi mladina videla vse to, bi znala bolj ceniti svojo domovino in to kar imamo pri nas.« štirinajstletni JOŽE KNA- I FELJ iz Lahovč pa ni prepri- čan, da je pri nas vse dobro: »Upam, da bom v naslednjem letu končal osemletko. Rad bi se šel učit za pleskarja, kar pa sedaj ni tako lahko, ker je le težko dobiti prosto mesto.« KEO KAMIN, študent iz Kambodže je navdušen nad našimi kraji, rad bi videl in se naučil kar se da veliko: »V času, ko bomo živeli še v Kranju bi rad spoznal čimveč krajev v Sloveniji in Jugoslaviji. Rad bi uspešno do-študiral in se vrnil z najlepšimi vtisi k svoji družini, v mojo domovino«. Nekateri anketiranci so bili v svojih odgovorih skoraj odrezavi. Na kratko nas je »odpravil« tudi IVAN MOHAR (37) iz Šenčurja: »želim, da bi še naprej tako delal kot sem do sedaj.« Ob Moharju je stal MIHA TROJAR (50), ki je takoj dodal: »želim, da bi dobili v Šenčurju končno le prostore, v katerih bi se lahko zbirala mladina. Odkar se je pred dvema letoma podrla dvorana, počiva družbeno življenje pod ruševinami.« Najrazličnejše želje. Posebno mladi so v svojih ežljah včasih kar težko razumljivi. Svojo željo nam je pol za šalo in pol zares zaupala tudi IRENA LAH (18) iz Tržiča: »že 18 let iščem sliko Alena Delona. Do slike bi že še prišla, samo jaz bi imela rada živega.« Študentka MAJDA MEHLE (23) že občuti sedanjo dra- dentje zelo težko shajamo iz meseca v mesec.« Želimo, da bi se uresničile Maj dine želje. Ko smo za mnenje in želje vprašali trži-škega potšarja TONETA PLEMŠKARJA (47) je odgovoril: »Želim stalnejše cene, želim ... Kaj bi govoril! Sem glas vpijočega v puščavi! Nihče prijazno se mu ne odzove.« FRANC MURNIK, upokojenec iz Preddvora je tako, kot tudi ostali, prišel navzkriž z mesarji, oziroma cenami mesa: »Želim, da se v novem letu še bolj razvije sodelovanje med kmetovalci in mesarji. Sodelovanje je že sedaj doseglo takšno stopnjo, da oni dobijo pri živini prav toliko kot mi. V mesnicah je meso še enkrat dražje kot je živa teža živine.« Tudi stražiško pokopališče ne morejo nekateri pozabiti v novoletnih željah. To je dogodek, ki je razburil prebivalce desnega brega Save pri Kranju. Na to nas je opomnil TINE HRIBAR (29) iz Orehka: »želim, da bi ostalo pokopališče v Stražišču še toliko let, kot je že bilo.« (opomba: pokopališče je po nepotrjenih podatkih staro okoli 250 let). FRANC MEGLIC (38) iz vasi Dolina pri Tržiču: »Želim predvsem boljše gospodarstvo, da bi napeljali v Dolino elektriko in kočno uredili cesto«. Prebivalce Brnikov še ved no muči poplava njihovega potoka. IVANKA BOHINC Naš karikaturist, akademski slikar Vinko Tušek, želi, da bi v letu 1966 dosegli takšno razmerje: gin jo in si želi v novem letu da bi cene ostale vsaj na dosedanjem nivojU: »Želim, da ne bi podražili vozovnic na avtobusu, da se ne bi podražila hrana v menzah. štu- (39) iz Zgornjega Brnika si je zaželela: »želim, da bi končno že poglobili celo strugo Reke in bi tako enkrat le imeli mir pred vodo, ki venomer poplavlja.« Študent JOŽE OKOREN iz Kamnika pa je bil malo daljši: »Najprej vse najboljše in najlepše v letu 1966. želim to, kar želimo vsi, ki smo vpisani v matične knjige kot ljudje. Konkretno ni dobro govoriti, tO so me učili starejši, pa vseeno, želje so tako pogoste ob Novem letu, da se bo moja utopila v morju drugih, ne bo je opaziti. Kamniškemu turizmu želim, da bi mu dedek Mraz prinesel budilko (lahko je tudi uvožena), ki bi zbudila zaspance in jim pregnala meglo izpred oči, da bi jasneje videli Veliko planino in druge lepote, ki nas obdajajo. Uživamo jih sami, pa ne zato, ker bi bili lokalpatrioti marveč zato, ker je marsikomu beseda turizem tuja, beseda Ie, na katero se da gledati skozi dinar (pa naj bo stari ali novi). Torej — močno budilko kamniškemu turizmu za novo leto!« \ Doktor, dobro poglejte, če je moje srce res sposobno za novoletno zabavo Morda ima še najbolj nenavadno željo ZOFKA URŠIC (31) iz Šenčurja. Po poklicu je natakarica in ima prav zaradi svojega poklica precej svojevrstno željo: »Ker smo v gostinstvu plačani po učinku, moram želeti, da bi ljudje čimveč pili, saj to za nas pomeni višje osebne dohodke. Drugače želim zdravja vsem in še prav posebno svoji družini in seveda tudi sebi.« @ Različne želje imajo raz- # lični ljudje. Vsi pa v svo- # jih željah, naj bodo pove- # dane ostro, šegavo ali pre-O prosto, želijo, da bi nam % bilo vsem skupaj vedno 9 bolje in bolje. Pridružuje O mo se vsem tem željam i # našo željo, da bi bilo vsa O ko novo leto boljše o 9 prejšnjega. P. Čolnar OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO KRANJA V ORODNI TELOVADBI VELESLALOM NA ČRNEM VRHU Orodna vadba postaja popularnega Na občinskem pionirskem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo v organizaciji TVD Kranj v telovadnici v Stražišču je nastopilo 50 pionirjev. Čeprav sta nastopili le 2 ekipi, je bilo tekmovalno vzdušje na zavidljivi višini. Na tekmovanju so imeli pionirji TVD Partizana iz Kranja več uspeha kot njihovi vrstniki iz TVD Kranj. Kranjčani so osvojili tri prva mesta v ekipni in dve v posamezni konkurenci, Straži-šani pa so bili enkrat zmagovalci v ekipnem in dvakrat v posameznem tokmo-vaniu. LIDIJA DOLGAN, članica TVD Partizan (Kranj) se je na tekmovanju uvrstila na 2.—3. mesto KEGLJANJE NA LEDU Določena reprezentanca Jemc na evropskem prvenstvu Po nedeljskem mednarodnem turnirju v kegljanju na ledu, ki je bil na Jesenicah, so določili državno reprezentanco, ki se bo udeležila evropskega prvenstva v Davosu (15. in 16. januarja). Za našo reprezentanco bodo nastopili brinovec, Božič, Koblar, Klinar I, Klinar II, HaLier I in Hafner II z Jesenic; Markelj, Smolej, Ro-bič, Vandot iz Kranjske gore ter Blejčani Potočnik, Vovk, Jcmc in Piber. Zanimivo je, da bo v reprezentanci nasto- Po tradicij Kovinar Na odbojkarskem turnirju na Jesenicah je zopet zmagala ekipa šolskega športnega društva Kovinar z Jesenic. REZULTATI: — Kovinar . Žirovnica 3:1, Bled : Žirovnica 3:1, Kovinar : Bled 3:0. pal tudi znani smučarski skakalec Božo Jemc. Na tekmovanju so dosegli naslednjo uvrstitev: 1. Jesenice — Drinovec 24, 2. PSV Oberkarnten 20, 3. Jesenice — Langus 18, 4. Kranjska gora — Kerštajn 18, 5. Bled — Potočnik 18 točk. Zmaga Mesca V mladinski konkurenci je na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v St. Moritzu zmagal Kranjčan Mesec s skokoma 73 in 74 m in 183.7 točk. Drugo mesto je zasedel Francoz Sain Lager 183.8 (73, 75), tretje pa Švicar Schemi 173,4 (72, 74 m). V članski konkurenci je zmaga Italijan Aimoni, ki je postavil novi rekord skakalnice z 239,7 točk (83,5 84). Naša skakalca Oman (76, 75 m) in Giacomelli (72,5, 74 m) sta zasedla enajsto in osemnajsto mesto. REZULTATI — Ekipno — Starejši pionirji: 1. TVD Partizan I 225, 2. TVD Kranj 232,9 in 3. TVD Partizan II 208,3 točke; starejše pionirke: 1. TVD Kranj II 172,6 in 2. TVD Kranj I 169,9 točk; mlajše pionirke: 1. TVD Partizan I 221,7, 2. TVD Partizan 206,1 točk. Posamezniki — Starejši pionirji: 1. Davorin Jug (P) 45.5, 2.—3. Franc Šparovec in To-ne Vidmar (oba P) 44,7; mlajši pionirji: 1. Branko Bregar (K) 46,5, 2. Rado Jenko (P) 46,3, 3. Tone Šemerelj (K) 45,6; starejše pionirke: 1. Tončka Papež (K) 37,0, 2. Simona Penko (K) 36,9, 3. Helena Sajevic (K) 36,0; mlajše pionirke: 1. Nada Zi-herl (P) 46,1, 2.-3. Tanja Golob in Lidija Dolgan (obe P) 45,5. Po tekmovanju smo zaprosili načelnika TVD Partizana Kranj za nekaj besed: »Po uspehih Mira Cerarja kažejo najmlajši precej več zanimanja za orodno vadbo. To je težak šport, ki zahteva polno psihično in fizično koncentracijo. V društvu imamo sedaj okoli 150 članov, od njih pa jih je kar polovico pio nirjev.« Drugouvrščeni Tone Vidmar iz Stražišča pa je dejal: »S telovadbo se bavim že štiri leta. Največji uspeh sem dosegel z 12. mestom na slovenskem prvenstvu. Za gimnastiko me je navdušil Cerar, a da sem se vključil v Partizan oče.« Mladi se približujejo vrhu Detiček, Soklič in Jakopič gredo po stopinjah zmagovalca Petra Lakote Dočakali smo tudi prvo večje tekmovanje v veleslalomu. V nedeljo se je pomerilo na Črnem vrhu kar 176 tekmovalcev. V izredno izenačeni konkurenci sta sicer premočno zmagala Jeseničan Lakota in član Branika M. Klinar, vendar je razveseljivo, da je za njima cela vrsta izenačenih tekmovalcev. V ženski konkurenci je moških Lakota, M. Klinar, zmagala Krista Fanedl, ki bi s Detiček, Jakopič, Soklič in svojim rezultatom zasedla v Vogrinec ter mladinci Gazvo- članski konkurenci 8. mesto. da, Zidan, Hamold, Fortin, Majda Ankcle jc bila diskva- Kavčič f,^„„,-. •' T ,.r. . . • , i • . , *-avcie, (jaspersic in Juvan-lificirana in jc tako izostal x-.x nri ». . dvoboj med našima najbolj- 50 odšle 1a širna smučarkama. Pri mla- lrCnmg Faned1' Ank^e m dinkah sta poželi prvi mesti levz .ter mladinke Žuraj, Tržičanki Kurnikova in Kra- Pavšič, Kurnik in M. Luzar. merjeva. , REZULTATI — Člani: 1. Lakota (J) 1:31.0, 2. M. Klinar (B) 1:32.4, 3. Detiček (JLA) 1:35.4 4. Soklič (T) 1:36.1, 5. Vogrinec (B) 1:36.5, 6. Cop (J) 1:36.7, 7. Lajbeher (T) 1:36.9, 8. Zaje (E) 1:37.6. Mladinci: 1. Juvančič (E) 1:41.0, 2. Gašperšič (J) 1:41.5, 3. Kavčič (E) 1:42.5, 5. Zidan (Kr. g.), 8. Stare (J) 1:45:1, 9. Siojan (J) 1:46.6, 10. — 11. Pesjak (J/in Ganlncr (Selca) 1:47.0. Članice: 1. Panedl (E) 1:37.4, 2. Klofutar (Kr. g.) 1:49.5, 3. Tevž (B) 1:50.4, 5. R. Kleindienst (J) 1:55.3. Mladinke: 1. Kurnik (T) 1:19.0, 2. Kramer (T) 1:20.0, 3. Žuraj (B) 1:21.7, 5. D. Kleindienst (J) 1:30.4. Po tekmovanju so odšli najboljši na krajši trening v Kranjsko goro. V Kranjski gori se bodo pripravljali za mednarodna tekmovanja pri Na mladinskem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu Jeseničanke prvakinje V nedeljo so na ekipnem slovenskem prvenstvu v namiznem tenisu v Mariboru igralke Jesenic osvojile prvo mesto. Odlično so se odrezali tudi mladi igralci Kranja, saj so v mladinski konkurenci osvojili drugo mesto. REZULTATI -- Mladinci: 1. Olimpija, 2. Kranj (Kerštinj, Pangrič, Babina), 3. Maribor, 4. Triglav. Mladinke: 1. Jesenice (Krajzelj, Pavlic), 2. Olimpija, 3. Triglav. ZA GODCEV POKAL V BOHINJSKI BISTRICI Zmagoslave »starih« Janko Kobentar zmagovalec med posamezniki Letošnje tekmovanje za pokal Tomaža Godca je potekalo v znamenju dvoboja med starejšimi in mlajšimi tekmovalci. Na težki progi so se znašli bolje starejši in s tem dokazali, da je rutina lahko odločilnega pomena to predvsem takrat, če se nastopa v težjih tekmovalnih pogojih. Na tekmovanju so se odlično izkazali organizatorji. Z organizacijo tega tekmovanja so dokazali, da so dobro pripravljeni na mednarodno tekmovanje, ki bo v Bohinju v začetku januarja. Nepričakovana odjuga je precej otežila progo, vendar so tekmovalci vseh dvajsetih klubov iz Slovenije in Hrvatske pokazali izredno borbenost in, z ozirom na slabo progo, tudi solidne rezultate. Zmagovalec pri članih je Janko Kobentar z Jesenic. Zmagovalec zadnjega tekmovanja Kerštajn se je uvrstil sicer šele na peto mesto, vendar so ga prehiteli le tekmovalci, ki so trenirali v Poljski. Za presenečenje v ekipni uvrstitvi, je poskrbela ekipa Rateče-Planica, ki se "je uvrstila na drugo mesto pred kranjskim Triglavom. REZULTATI — Mladinke (3 km): 1. Grušovnik (L) 21,26; Članice (5 km): 1. Pšenica (Moj.) 27,33, 2. Pliberšek (L) 27,43; Mlajši mladinci (5 km): 1. Pintar (J) 23, 13, 2. Kalan (G) 23,54, 3. Rozman (T) 25,42; Starejši mladinci (5 km): 1. Jakopič (G) 22,24, 2. Dornik (G) 22,26, 3. Dretnik (JLA) 22,26, 4. Krišelj (T) 23,25; Člani (10 km): 1. Kobentar (J) 33,50, 2. Seljak (T) 34,35, 3. C. Pavčič'(E) 34,58, 4. Mlinar (R) 35,04, 5. Kerštajn (R) 36,03, 6. Kobilica (G) 36,11. 9 Ekipna uvrstitev: 1. Enot- # nosi (Pavčič, Rajšp, Reš) # 1:38,03, Z. Rateče-Planica 0 (Mlinar, Kerštajn, O 1:38,13, 3.Triglav # Komac, Krišelj) © itd. b 1 a g o v" ni c mm XADIO - TV SPOREDI 25 RADIO ČETRTEK - 30. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Meseci — skladbe — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Naši kolektivi čestitajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Francoske skladbe v instrumentalnih izvedbah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Pri poročajo vam — 14.05 Srečno 1966! — 14.35 Enajsta šola — 15.15 Prenos smučarskih skokov iz Obcrstdorfa — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05. Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Misli in čustva ob Chopinu — 23.05 Plesna glasba PETEK — 31. decembra 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Bagatele iz domače glasbene literature — 10.35 Novosti na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Tun-11.15 Nimaš prednosti — stični napotki za tuje goste 12.05 Iz oper Verdija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut slovenskih narodnih — 13.30 Priporočajo vam _ 14.05 »Vlak želja« — 1525 Zabavni intermezzo — 1530 »Veseli tobogan« — 17.05 Voščila za Novo leto — 17.35 Juri Muri v Afriki — 18.05 Novoletni razgovor — 18.25 »Ob kaminu« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Kronika 1965 — govorna glasbena oddaja — 23.50 Minuto pred polnočjo 24.00 Srečno 1966! — 00.05 V veselih ritmih v Novo leto — 01.00 Kar po domače — 02.00 Spomini in želje — 03.00 Novoletni coctail! SOBOTA — I. januarja 6.D0 Veseli zvoki v Novoletno jutro — 8.05 Prva radijska matineja tega leta — 9.05 Mladinska radijska igra — 10.-00 Da bi bilo... — 11.00 Novo leto med gorami — 11.25 »Pevčeva pratika« — 12.05 Novoletni potpuri — 13.15 Satira s potnim listom — 14.00 Praznično športno popoldne — 16.00 Melodije s festivalov 1965 — 17.05 Od republike do republike — 17.35 Uspehi slovenskih reproduktivnih umetnikov v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zveneče kaskade — 20.15 Deseti brat — 21.15 V preteklem letu ste jih radi poslušali — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Ples v Novem letu NEDELJA — 2. januarja 6.00 Dobro jutro — 8.05 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila in želje za Novo leto — 10.00 Mladi Celjani — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.30 »... Ie sosed bo mejak« — reportaža — 12.05 želje in voščila za Novo leto — 13.15 Pevske veličine našega časa — 14.00 Snortna nedelja — 16.00 Za vsakogar nekaj — 17.05 Operetne uverture — 17.30 Radijska igra — 18.45 Melodije o ljubezni — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš novoletni sestanek — 21.00 Večer s »Petruško« Igorja Stravinskega — 21.40 Štiri skladbe za violino in klavir — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Melodije za lahko noč PONEDELJEK — 3. januar. 6.00 Dobro jutro — 8.05 Deklica z vžigalicami — glasbena pravljica — 8.20 Vesele zimske pesmi poje otroški zbor RTV — 8.35 Glasba za zimsko jutro — 9.05 Zabavne melodije na koncertnem odru — 10.00 Sport v letu 1966 — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Med novimi posnetki -domače orkestralne glasbe — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.15 »Pokaži kaj znaš« — 14.00 »Ljudje, ki ne poznajo praznika« — 14.30 Pol Ure z godali — 15.20 Ma-dame Butterflv — opera — 17.40 Nekaj za ples — 18.00 Trije muzikanti — 18.50 Kitara v ritmu — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 4. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Ekvi-nokcij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — Veseli hribovci in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek nasvi-denje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 1820 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — i 20.00 Poje zbor JNA iz Beograda — 20.20 Radijska igra — 21.33 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 22.10 Nočni koncert — 23.05 Popevke za lahko noč SREDA — 5. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kako pojo mladi pevci po svetu — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Violončelist Ciril Skorjanec s starimi in novimi posnetki — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00—-Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Prizor iz 2. dejanja opere »Pikova dama« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ljubljanski oktet poje pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —. 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne godbe holandske kraljevske mornarice — 16.00 Vtak dan za vas — 17.05 Skladbe slovenskih skladateljev komorne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.25 Car in tesar — opera — 2.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 6. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V gozdu — glasbena pravljica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Z našimi solisti v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kitaristi sami in z drugimi instrumenti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib Ln dol — 13".30 Priparočajrj~vam — 14.05 Iz pravljičnega s\eta Blaža Arniča — 14.35 Otroci so pripravili koncert — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas —- 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Odskočna.deska -- 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer Mozartove komorne glasbe — — 23.05 Plesna glasba I PETEK — 7. januarja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domaČi ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Dva hrvatska pianista — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11J.5 Nimaš prednosti 12.05 Iz oper Borisa Papan-dopola — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne skri« nje — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo—14.35 Madžarske narodne pesmi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Portreti naših pevcev — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — Teieuizup Četrtek — 30. decembra RTV Zagreb 10.00 Televizija na šoli RTV Beograd 11.00 Tečaj angleškega jezika 17.00 Tisočkrat »zakaj« - RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji RTV Ljubljana 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana 19 40 Brez parole RTV Beograd 20.00 TV dnevpik RTV Ljubljana . 20.30 Na konici prstov 20.45 Hči polka — tv drama RTV Skopje 21.30 Lirika Petek —1 31. decembra RTV Ljubljana 16.00 Novoletne čestitke 16.20 Dedek Mraz na ledu 17.20 Novoletne čestitke mladinskega uredništva RTV Zagreb 18.00 Mali svet RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Zimski vzpon na Triol — 19.15 Peščena ura 19.40 Crna tabla RTV Ljubljana 20.00 TV dnevnik s preklopom 21.00 Novoletni spored 0.30 Pozdravi prijateljskih dežel Sobota —1. januarja RTV Ljubljana 9.00 Gregec gre v partizane RTV Zagreb 9.25 Oddaja za otroke Intcrvizija 10.00 Otroška prireditev na ledu RTV Beograd 11.00 Novoletna Moskva Evrovizija 12.15 Novoletni koncert 13.30 Smučarski sfepki RTV Beograd 15.30 Ponovitev novoletne oddaje RTV Ljubljana 19.00 Športni dogodki v letu 1965 RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Novoletni spored Nedelja — 2. januarja RTV Ljubljana 9.30 Vrteli smo planšarji — RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.45 Tisočkrat zakaj? Športno popoldne RTV Zagreb 15.10 Ponovitev novoletne oddaje RTV Beograd 18.40 Crnogorska poezija 19.00 Svet v letu 1965 RTV Ljubljana 19.45 Novoletne čestitke RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Horuk v Novo leto Ponedeljek — 3. januarja RTV Ljubljana Tik-tak Horuk v Novo leto VOS — domači film Intermezzo RTV Beograd T V dnevnik RTV Ljubljana Novoletni spored studia Sarajevo RTV Skopje Novoletni spored Torek — 4. januarja RTV Ljubljana Risanke Torkov večer Svet na zaslonu TV obzornik Potovanje z balonom Kriminalistični labo- 15.30 16.00 19.30 19.45 20.00 20.30 21.30 18.20 18.45 19.00 19.50 20.00 21.30 22.00 Za lahko neč Sreda — 5. januarja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.35 Poročila RTV Zagreb 16.40 Tečaj ruskega jezika RTV Ljubljana 17.00 Učimo se angleščine 17.40 Pesmi iz ilovice RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik RTV Zagreb 18.45.Sarajevska operna scena RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Pri zadnji instanci TV drama 22.00 Kulturna panorama Četrtek — 6. januarja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 11.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 16.10 Potujte z nami ob Ljubljanici RTV Zagreb 17.413 Združennje radovedne-. žev RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Skopje 18.45 Prespa — reportaža RTV Beograd 19.10 Uvertura za diskoteko RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20,C0 TV pošta RTV Ljubljana 20.30 Na konicah prstov RTV Zagreb 20.45 Ekran na ekranu 21.45 Oddaja lirike iz studia Sarajevo RTV Ljubljana 21.55 Rezerviran čaš RTV Zagrfebv . * 22.05 Koncert resne glasbe Petek — 7. januarja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.35 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Učimo se angleško RTV Ljubljana 17.30 Pogovori o slovenščini RTV Zagreb 18.00 Vzdolž in počez 18.25 TV obzornik RTV Ljubljana 18.45 Rezerviran čas 19.15 Oddaja narodne glasbe 19.40 Crna tabla RTV Beograd 20.00 TV dne-nik RTV I .'.ubijana 20.30 Celovečerni film NOVOLETNE ČESTITKE GORENJSKIH KOLEKTIVOV • NOVOLETNE ČESTITKE GORENJSKIH KOLEKTIVOV • ČESTITKE > O > t-* H Ui »J O Vi l-J z Ui Ui H h* H cfl Ui Ui g Ui o > o 2 Delovni kolektiv Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje anj Delovni kolektiv komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj s svojimi podružnicami v Škof j i Loki in Tržiču želi vsem zavarovancem in kolektivom zdravstvenih zavodov srečno in veselo ter uspehov polno novo leto 1966. Ne praskajo H Ne mažejo Ne pušč ajo sledov poklfca uradu šoli Zahtevajte le kvalitetne radirke H O a Vi g O o H CA Ui O H O > i *3 CS • v* CM • o* O o Skupščina občine Radovljica Občinski komite ZKS Radovljica Občinski odbor SZDL Radovljica Občinski komite ZMS Radovljica Združenje borcev NOV Radovljica Združenje vojaških vojnih invalidov občine Radovljica Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Radovljica Občinski odbor RK Slovenije Radovljica Želi vsem ljudem Gorenjske srečno in uspešno novo leto 1966 liiiiiii! Delovni kolektiv podjetja AVTOPROMET »GORENJSKA« Želi vsem ljudem Gorenjske srečno in uspešno novo leto 1966 KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! IMPORT - EXPORT, LJUBLJANA Vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene, smo Vam pripravili nagradna žrebanja s preko 4000 lepimi nagradami in glavnimi dobitki: televizor, tranzistorji, kolesa itd. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1966. REJCI PRAŠIČEV, ODERITE VSE PRAŠIČE IN KOŽE ODDAJTE NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS-TOBUS. Kolektiv podjetja KOTEKS-TOBUS import eksport Ljubljana čestita ob priliki 20-letnice obstoja svojega podjetja vsem poslovnim prijateljem v mestih in na podeželju SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1966 JESENICE ob 15-Ietnici obstoja SGP S A V A srečno Novo leto 1966 Tekstilna tovarna »SUKNO« Zapuže nudi cenjenim odjemalcem prvovrstne volnene tkanine za moške obleke in damske plašče ter volnene odeje priznane kvalitete in čestita za Novo leto 1966 % o H w W Vi H W O O g z o s < Z % B H Z w o M H l O O z M I I w o 1 z (H Vi NOVOLETNE ČESTITKE GORENJSKIH KOLEKTIVOV O NOVOLETNE ČESTITKE GORENJSKIH KOLEKTIVOV ® NOVOLETNE > O > »H H Vsem trgovskim podjetjem, jj ustanovam in poslovnim prijateljem p| želimo srečno in uspeha polno jj Novo leto 1966 §j ALMIRA Radovljica 1 rt O O U H« H ca W O H W ■-I O > o > o > H ■J O O) z rt o o H »H H c/3 W >u z H Ui O > o z e > o > H O 113 cw I-) Z W rt O C Ui ui H ►H H C/5 w MEDVODE pošilja vsem svojim odjemalcem lepe pozdrave za Novo leto 1966 11 TEKSTILINDUS Zavarovalnica Kranj pošilja vsem svojim odjemalcem lepe pozdrave za Novo leto 1966 Splcšno gradbeno podjetje S SVOJIMI PROIZVODNIMI OBRATI: predilnice, tkalnice, barvarne, tiskarna, apreture in šivalnica IZDELUJE KOMPLETNI ASORTIMENT IZVAŽA V svoje izdelke priznane kvalitete V razne države Evrope, Azije, Afrike in Amerike. UVAŽA surovine, barve, kemikalije in utenzilije. Nastopa kot samostojni uvoznik oziroma izvoznik v vse države. Postrežba točna in solidna! Prepričajte se o naši kvaliteti! H D a z ■ * ■A O r m H < O z o > C F C < C r i« c? o h" H M H w n c w KI K Kranj z delovnimi enotami: Oljarica Klavnica Mlekarna in Kmetijstvo Želi vsem ljudem Gorenjske srečno in uspešno novo leto 1966 NOVOLETNE ČESTITKE GORENJSKIH KOLEKTIVOV • NOVOLETNE ČESTITKE GORENJSKIH KOLEKTIVOV • NOVOLETNE O ui i-> z w M o o ti Ui H ►H H C/3 »u w H 11 oo OO K^J vam nudi usluge v naslednjih servisih: -Mizarska dela vodovodne instalacije Kleparska dela Pleskarska dela Zidarska dela Krovska dela Pečarska dela Ključavničarska dela Električarska dela Prevoze in želi srečno Novo leto fH TRGOVSKO I PODJETJE 1 ŠPECERIJA BLED HI čestita HI za Novo leto 1966 lllllill!!!! liiliiiliiil illlllllllBI > o > M H S □ C C/3 O o M H C/3 U •CJ ti I ti ! C/3 1-5 rt O o ti H < H C/3 ti ti z H ti 0 o V prodajalni na Titovem trgu 5 nudimo bogato izbiro pohištva za opremo stanovanj in pisarniških prostorov. Solidna kvaliteta — zmerne cene. Ob vstopu v Novo leto želimo vsem potrošnikom, obiskovalcem in poslovnim prijateljem srečno Novo leto 1966. TOVARNA VERIG \ LESCE čestita za Novo leto 1966 LESNIM Ljubljana poslovalnica KRANJ =111=111=111=111=111= KEMIČNA TOVARNA EX0TERM n želi vsem ljudem Gorenjske srečno in uspešno novo leto 1966 želi vsem ljudem srečno Novo leto 1966 =lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll= ŽELEZA JESENICE želi vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem širom Jugoslavije srečno in uspeha polno Novo leto 1966 JANUAR 1966 * GLAS OGLASI - KINO 29 mmBkmBnmmmmBmm TOVARNA ELEKTROMEHANIKE Želi vsem ljudem Gorenjske srečno in uspešno novo leto 1966 lllljlll Za območje: Gorenjske, Goriške, Koprske in Dolenjske sprejmemo za prodajo: knjig, obrazcev, grafične storitve, oglase in naročnike. V poštev prihajajo interesenti za redno delovno razmerje, prav tako pa tudi upokojenci. Prednost imajo oni, ki imajo lastna motorna vozila. Ponudbe pod »Gospodarski vestnik«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 38. SILVESTROVANJE NA ŠMARJETNI GORI tudi v prostorih kavrne Rezervacije sprejema PGP Krvavec Kranj — Koroška 21 Obrtno podjetje STEKLARSTVO KRANJ prodaja iz osnovnih sredstev KOVINSKO BARAKO Prednost imajo gospodarske organizacije. Ogled možen vsak dan od 7. do 10. ure. Podjetja - ustanove ZGP Mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 vam nudi v svojem skladišču na debela — pisarniški in tehnični material — pisalne in računske stroje po grosističnih cenah. Izkoristite ugodno priložnost! Z A 11 V A L A Ob težki izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in svakinje -r PAVLE PORENTA mlinarjev? mame iz Globokega se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ob tej bolestni izgubi sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali. Dr. Čer-netu za skrb in pozornost, g. župniku za pogrebne obrede, vsem darovalcem vencev -in svetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. Globok j, 27. decembra 1965 Žalujoči: mož Matevž, hčerka Slavka z družino, Pavla z družino, sestra Ana in brat Ciril, Minka z dru-" ' ' žino ter ostalo sorodstvo PLESNI TEČAJI! V soboto 8. januarja 1966 se začne sobotni nadaljevalni plesni tečaj Tečaj bo samo ob sobotah od 19. do 22. ure V torek 11. januarja 1966 se začne nov plesni tečaj za začetnike. Tečaj bo redno ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30 ure. Poseben plesni tečaj za zakonce in starejše se bo začel v soboto 15. januarja 1966. Informacije od 5. do 18. januarja. Za začetni plesni tečaj, ki je vsak ponedeljek od 18. do 21. ure, dobi 10 plesalk brezplačne izkaznice za obisk tečaja. Prijave od 5. do 10. januarja 1966 od 18.30 ure dalje v Delavskem domu, vhod 4 Zahvala Ob smrti moje drage ženei mame, stare mame, sestre iu tete Johane Kokalj, j upokojenke se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem, ki so nam stali ob strani in sočustvovali z nami ter nam izrekli soža-lje osebno ali pismeno tet? spremili pokojnico v tako velikem sprevodu na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko, cvetja in vencev. Hvaležni smo še posebno upokojenskemu pevskemu zboru za tako čuteče žalcGtinke. vPoscbno zahvalo smo dolžni duhovniku g. Blaju kakor tudi strežnemu osebju internega oddelka na Golniku, šefu dr.' Dolencu in vjšji zdrav, sestri Mariji kakor tudi sestri Du-šanki in Jožkolu Jerebu za ves trud. Vsem še enkrat topla zahvala. Žalujoči: mož Nace in hčerka Marinka z družino Kranj, Beograd KINO Kranj »CENTER« 30. decembra amer. barv. fi-m BAMBY ob 15.30, amer. film AMERIKA—AMERIKA' ob 17. in 20. uri 31 decembra amer. barv. film' BAMBV ob 9.30,15., 16.30, premiera amer. barv. filma GERONIMO in špan. barv. CS film SAMBA ob 21. uri (DVOJNI PROGRAM) 1. januarja amer. barv. CS film GERONIMO ob 14. uri, žpan. barv. CS film SAMBA ob 16., 18. in 20. uri 2. januarja amer. barv. CS film GERONIMO ob 14. uri, špan. barv. CS film SAMBA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma OROŽ- NIK IZ SANT TROPEA ob 22- uri 3. januarja franc. barv. film OROŽNIK IZ SANT TROPEA ob 14. uri, amer. barv. CS film OROŽNIK IZ SANT TROPEA ob 14. uri, amer. barv. CS film GERONIMO ob 16., 18. in 20. uri 4. januarja amer. barv. CS> film GERONIMO ob 16., 18. in 20. uri 5. januarja amer. barv. CS film GERONIMO ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 30. decembra kal. barv. CS film Z OGNJEM IN MEČEM ob 16., 18. in 20. uri 31. decembra AMERIŠKE BARVNE RISANKE ob 9.30 in 15. uri, franc. barv. CS film MISTERIJE PARIZA ob 17. uri, premiera špan. barv. CS filma SAMBA in amer. barv. CS film-GERONIMO ob 21. uri (DVOJNI PROGRAM) 1. januarja špan. barv. CS film SAMBA ob 13.30 uri. prem. ital. filma OSEM IN POL ob 15.30 in 21. uri, ameriški film AMERIKA—AMERIKA ob 18. uri 2. januarja amer. Barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 13.30, ital. film OSEM IN POL ob 15.30 in 21. uri, ameriški film AMERIKA —AME- ! RIKAob 18. uri 3. januarja franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SANT TROPEA ob 15., 17, 19. in 21. uri 4. januaria amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 16., 18. in 20. uri j 5. januarja amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 2. januarja amer. film AMERIKA - AMERIKA ob 16. in 19.uri 3. januarja amer. barv. CS film GOSPODAR' HAVAJEV ob 15., 17. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 1. januarja franc. barv. CS film AUSTERLITZ ob 16. in 19. uri 2. januarja franc. barv. CS film MISTERIJE PARIZA ob 16. in 19. uri 3. januarja ital. barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 16. in 19. uri Kropa 1. januarja ital. barv. CS film DRAKUT MAšČEVAI EC ob 16. in 19.30 iri 2. januaria amer. barv. CS film KONJENIKI ob 16. in 19.30 uri 3. januarja amer. fiim NORČIJE V OPERI ob 16. uri Naklo 3. januaria ital. film OSEM IN POL ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 30. decembra amer. barv. V V film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA Jesenice »PLAVŽ« 30. decembra ital. film LJUBEZEN V STOCKHOLMU i Kamnik »DUPLICA« 1. januarja amer. CS film SVETIŠČE GREHA ob 19. uri 2. januarja amer. CS film SVETIŠČE GREHA ob 15., 17. in 19. uri ^^76961^07159348991667 925798488^5898 A:/+:57:::..::.:.^.5:^16:.::4/^A 5151514 30 OGLASI - OBJAVE !. JANUAR 1966 * GLAS Prodam žrebeta. Zgornje Duplje 35 6639 Dvosedežni moped in avto fiat 6C9 prodam. Naslov v oglasnem oddelku 6585 Prodam prašiča, 170 kg težkega. Prebačevo 30, Kranj 6586 Prodam 7 tednov stare prašičke. Prapiotna polica 4, Cerklje 6587 Prodam punte in opazne deske. Gorenjesavska št. 48, Kranj 6588 Prodam nov pralni stroj Castor 5 kg, tip M)9. Naslov v oglasnem oddelku 6589 Prodam prašiča za zakol in vprežni sejulni stroj. Praprot-na polica 8 Cerklje 6590 Prodam motorno slamorez-nico, 3 mehe trdih drv, lepe sani ih lahek voziček. Pšenična polica 6, Cerklje 6591 Prodani več sto smrekovih količev, debelih 5 do 10 cm, dolgih do 4 metre. Trboje 65, Smlednik 6592 Prodam 2 prašiča po 200 kg težka. Sp. Brnik 46, Cerklje 6593 Prodam 2 prašiča po 100 kg težka. C. na Klane 9, Kranj 6594 Prodamo radio Kraš po ugodni ceni. Zgornje Bitnje št. 61, Žabnica 9595 Prodam prašiča 150 kg težkega. Luže 13, Šenčur 6596 Prodam prašiča 180 kg težkega. Prebačevo 43, Šenčur 9597 Prodani belega plemenskega merjasca s kratkim rilcem, težkega 150 kg ali zamenjam. Zorman, Praprotna polica 18, Cerklje 8598 Prodam prašiča za zakol, 180 kg težkega. Rupa 5, Kranj 6599 Prodam paršiča 160 kg težkega. Zg Bitnje 30, Žabnica 6600 Prodani kompletno krožno žago skoiaj novo. Franja Ov-senek, Lipica 7, skofja Loka 6601 Prodam kravo, po izbiri, ki bo v kratkem teletila. Žeje 6. Duplje 6602 Prodam prašiča za zakol. Vopovlje 15, Cerklje 6603 Prodam moped za 70.000 din In prikolico za moped. Tene-tiše 12, Golnik 6604 Prodani 2 leti staro telico. Brejo. Babni vrt 7, Golnik 6605 Prodam brejo kobilo ali dve leti staro kobilico. Voglje 76, Šenčur 6606 Prodam opeko monta 20. Cerklje 33 6607 Prodam stroj od motorja DKW 200 cem in kuhalnik na 2 plošči. Naslov v oglasnem oddelku 6608 Prodam kravo s teletom ali ali brez. Tatine 6, Preddvor 6609 Prodam prašiča 150 kg težkega. Luže 12, Šenčur 6610 Prodam prašička 35 do 40 kg težkega. Cerklje 79 6611 Prodani 1 leto starega bikca ln telico. C. na Klane 5, Kranj 6612 Prodani tovarniško nov su-per avtomatični stroj REX. Jezerska c. 47, Kranj 6613 Prodam 700 kg krompirja »Igorja« in 700 kg zimskih Jabolk. N&Fiov v oglasnem oddelku 6614 Prodam prašiča 170 kg težkega. Voglje 28, Šenčur 6615 Prodam zelje v glavah. Ba-šelj 32, Preddvor 6616 Prodam prašiča za zakol in kravo s teletom. Suha 19, Kranj 6617 Proi's.m pujske. Glinje 5, Cerklje 6618 Prodam 6 tednov stare prašičke. Grad 50, Cerklje 6619 Prodam kravo. Polica 2, Naklo 6620 Prodam 2 prašiča za zakol. Cerklje 116 6621 Nujno prodam televizor, nov motor NSU in NSU nemški, 350 ccm. Kranj, Jelenče-va 23 6622 Kupim malo rabljeno kredenco. Osterman, C. na Klane 19, Kranj 6638 Kupim salonit plošče, nove ali rabljene.. Naslov v oglasnem oddelku 6555 Po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje šolskih poslopij v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske štev. 14-99/64) pozivamo VSE LASTNIKE GOZDOV, ki so dolžni svoj prispevek za izgradnjo šol plačati z lesom, da takoj, naikasneje pa do 31. marca 1966, ODDAJO OBVEZANE KOLIČINE LESA. Ta les se oddaja Gozdnemu gospodarstvu Kranj na običajen način in na istih mestin, kot les iz redne proizvodnje s pogojem, da vsak zavezanec ob prejemu lesa izjavi, da je, les namenjen za samoprispevek. Za oddan les bo vsak obvezanec prejel posebno konsignacijo in obračun prevzetega lesa, kar bo služilo kot dokument o oddanih količinah lesa za samoprispevek. Za vse podrobnejše informacije glede oddaje tega lesa naj se zavezanci samoprispevka obračajo na vodje gozdnih okolišev (logarjev) v uradnih dnevih. Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo NOVE MESEČNE PREDPLAČILNE KARTE NA ŽELEZNICI S 1. januarjem leta 1966 začnejo veljati na železnici nove tarife za potniški in blagovni promet, ki so že objavljene in so na razpolago pri železniških postajah. V zvezi s tem obvešča Železniško transportno podjetje Ljubljana, da s 1. januarjem 1966 uvaja za prevoze potnikov na svojem tarifnem področju 10 % komercialni popust za tiste potnike, ki bodo kupovali vozne karte za mesec dni vnaprej. Za takšne prevozne izkaze bo železnica računala tarifo za 50 voženj za zahtevano relacijo z navedenim popustom, potniki pa bodo imeli pravico do neomejenega števila potovanj v tistem mesecu. Ker se s 1. januarjem 1966 ukinejo dosedanji tarifni popusti za prevoz delavcev na delo, bodo le-ti lahko uporabljali navedeni kamercialni popust. Manipulacija pri izdajanju predplačilnih kart bo poenostavljena. Potniki bodo potovali na podlagi posebne vozovnice, na katero se bodo lepile vsak mesec posebne markice. Interesenti si bodo lahko preskrbeli nove predplačilne karte na železniških postajah in pri potovalnih agencijah za mesec januar 1966 od četrtka, 30. decembra 1965 dalje. / Železniško transportno podjetje Ljubljana Kupim elektromotor 4 KM z 2000 obrati. Kovor 4, Križe 6623 Kupim generator 10 do 20 KW na izmenični ali isto-smerni tok. škofjeloška 28, Kranj 6624 Esperantisti! Espcratntsko društvo Kranj obvešča vse esperar.tiste in tiste, ki se učijo esperantskega jezika v Ljubljanskem dnevniku, da ima društvo debatne večere vsak torek ob 19. uri v društvenem prostoru, Tomšičeva št. 12. Vljudno vabljeni 6568 Nujno potrebujem sobo. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »Stražišče« 6570 Sprejmem kolarskega vajenca. Alojz Rebernik, Visoko št. 6, Šenčur 6625 Iščem inštruktorja matematike in slovenščine za 5 razred osnovne šole. Naslov v oglasnem oddelku -6626 Nudim hrano in stanovanje upokojenki za varstvo dveh večjih otrok. Naslov v oglasnem oddelku 6627 Sprejmem fanta — Slovenca za pomoč na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 6628 Upokojenec nealkoholik išče enosobno stanovanje kjerkoli. Plača letno vnaprej ali pomaga pri dograditvi z materialom in gotovino. Oddati ponudbe na upravo pod »Dograditev« 6629 Oddam sobo 2 študentoma. Reševa 18, Kranj 6630 Iščem starejšo kmečko žensko za pomoč v gospodinjstvu in mali kmetiji. Stanovanje in hrana v hiši. Peter Slatner, Cerklje 50 6631 Za Durkopp Diana, 194 ccm, iščem bat, lahko tudi komplet. Dam nagrado Filipič, Žirovnica 80 6632 Prodam prikolico za osebni avto. Suha 15, Kranj 6633 Prodam pisalni stroj, sesalec za prah in štedilnik »Gorenje«. Valenta, Gorenjesavska 60, Kranj 6634 Zelo ugodno prodam Fiat 600. Ogled vsak dan popoldne, Šolska 4, Kranj, Stražišče 6635 Iščem dobrega avtoličarja. Nudim samsko stanovanje. Ponudbe poslati pod >Nujno« 6637 Trgovsko podjetje KURIVO želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1966 DEŽURNA SLUŽBA i VETERINARJEV Od 31. 12. 1965 do 8. 1. 196« Vehovec, tel. 210-70, StošiČe-va 3; od 8. 1. do 15. 1. 1966 Rus, tel. 731-15, Cerklje; od 15. 1. do 22. 1. 1966 Bedin* tel. 216-31, Ješetova 29 in od 22. 1. do 29. 1. 1966 dr. Rutaft tel. 216-05, Planina 4, Kranj Kadrovska komisija trgovskega podjetja »KURIVO« Kranj razpisuje prosto delovno mesto Kurirke - snažilke OD po pravilniku. Delovni čas deljen. Nastop dela najpozneje do 15. 1. 1966. Kandidatke naj pošljejo ali osebno predlože vloge pri upravi podjetja, Gorenjesavska c. 4. mrrmtmnmeama ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše najdražje žene, mame, sestre in tašče MARIJE BENEDIK Pševska c. 14, Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ob tej težki izgubi kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju Janezu za ves trud, župniku za pogrebne obrede, kolektivu Avtopromet Gorenjska Kranj, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. Kranj, 27. decembra 1965 Žalujoči: mož Martin, sinova Lojze z družino in Pavle, hčerka Regina, Cilka in Mara z družinami ter ostalo sorodstvo. 2551 PONOVNI VLOMI NA JESENICAH Iz malega raste veliko Te dni bosta sedla na zatožno klop dva mlada fanta, in sicer 37-letna Blaž Maric in Milivoj Tošić. Obtožnica ju bremeni kaznivega dejanja velike tatvine, ki sta jo v noči od 3. na 4. Januar letos napravila na Jesenicah v prodajalni trgovskega podjetja Kokra iz Kranja — poslovalnica Jesenice. Vlom sta izvršila na ta način, da sta razbila steklo izložbenega okna z nekim izvijačem, nato pa se skozi nastalo odprtino splazila v poslovalnico, kjer sta pričela izvrševati »inventuro« in »vL 3ke« spravljati v svoj žep. Če bi našteli vse predmete, ki sta jih vzela bi bil spisek dokaj dolg. Omenimo samo nekaj važnejših stvari. V predalu sta vzela gotovine v znesku 68.065 dinarjev nadalje 19 moških in 10 ženskih ročnih ur različnih znamk, ne- ugotovljeno število ženskih oblek, krznen ženski plašč, več moških poloverjev, nekaj moških hlač, navlon plašče in srajce, usnjen kovček in še veliko drugih stvari. Vse skupaj v vrednosti nad 800 tisoč dinarje. Obtoženi Blažič sam pa je v noči od 12. na 13. junij lani na Javorniku vlomil v prodajalno tobaka na Javorniku. -JJ VEDNO POGOSTEJŠE SO NESREČE Zaradi spolzke ceste Vedno pogosteje prejemamo poročila o ne srečah, ki se pripetijo zaradi zledenele, spolzke in neposute ceste OSEBNA AVTOMOBILA Zvonko Pezdirc je vozil v nedeljo osebni avtomobil iz Rečice proti Bledu. Na nepreglednem ovinku je srečal osebni avtomobil, ki ga je vozil Jakob Tonejc. Zaradi poledenele ceste se voznika nista mogla izogniti trčenju. Škoda znaša okoli 500.000 dinarjev. NEPREGLEDNI OVtNEK V soboto je peljal Franc Hrastar osebni avtomobil iz Mojstrane proti železniški postaji. Nasproti se je pripeljal v osebnem avtomobilu Kristijan Langus. Zaradi poledenele ceste sta se vozili na nepreglednem ovinku na mostu oplazili, škoda znaša 70.000 din. AVTOBUS IN OSEBNI AVTOMOBIL Na Kokrici je prišlo v nedeljo do trčenja med osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Bogdan Marčeta in avtobusom, ki ga je vozil Rudi Naglic. Voznika sta na ovinku prepozno opazila bližajoči vozili in zaradi spolzke ceste ni- sta mogla preprečiti trčenja, škoda na obeh vozilih znaša okoli 370.000 din, a na ograji hiše št. 128, v katero se je zaletel avtobus okoli 50.000 din. 85.000 DINARJEV Ivan Plevanc se je peljal v soboto z osebnim avtomobilom iz škofje Loke na Buko. vico. Na nepreglednem ovinku ga je pričelo zaradi spolzke ceste zanašati in se je zaletel v avtobus, ki ga je pripeljal iz Železnikov Milan Bernik. škoda na vozilih znaša okoli 85.000 din. PROMETNI ZNAK NA ZLATEM POLJU Jože Prhavec je vozil v soboto z neprimerno hitrostjo osebni avtomobil znamke »Renault« iz Nakla pron Kranju. Na zasneženi in spolzki cesti ga je na Zlatem polju vrglo v prometni znak. Škode je za okoli 80.000 din. SRNA NA CESTI V nedeljo je v bližini Nakla skočila Marjanu Kraigherju pred avtomobil znamke DKW srna. škode je za okoli 20.000 din. V KRANJU Trgovine za praznike Vse prodajalne bodo popolnoma zaprte samo v soboto, 1. januarja. To velja tudi za Delikateso - Central, ki bo vse druge dni normalno poslovala. MESNICE bodo poslovale normalno v petek in v nedeljo ter v ponedeljek po nedeljskem urniku (od 7. do 11. ure) KRUH bo na razpolago v rednem delovnem času v petek in zatem v ponedeljek od 6. do 12. ure, v soboto in v nedeljo pa bo zaprto. MLEKARNE bodo zaprte v soboto in v ponedeljek. Odprte pa bodo v petek tudi popoldne od 14. do 17. ure in v nedeljo od 6. do 9. ure. Vse prodajalne ŽIVILA in PREHRANA pa bodo zaradi inventure zaprte tri dni, poslovale bodo samo še v petek po normalnem delovnem času. Izjema je za samopostrežno pri Vodovodnem stolpu, ki bo zaprta samo v soboto. AGRARIJA bo poslovala normalno v petek, v soboto pa bodo vse prodajalne zaprte. V nedeljo in v ponedeljek bosta odprti obe prodajalni v Prešernovi ulici in na Zlatem polju od 8. do 12 ure. NEPOSUTA CESTA Borut Kovs je peljal VW po Cankarjevi cesti proti Bledu. Na dednem preglednem ovin. ku je srečal tovorni avtomobil, ki ga je vozil Janez Zer-nic. Ker je bila cesta poledenela in ni bila posuta, je prišlo do trčenja. Na osebnem avtomobilu je škode za 500.000, na tovornjaku pa za 100.000 dinarjev. ZASTAVA 1300 NA STREHI V petek je peljal Ivo Tavčar z neprimerno hitrostjo iz Ljubljane proti Kranju. Na poledeneli in neposuti cesti ga je v bližini Jeprce zaneslo v levo. Avtomobil je obrnilo za 180 stopinj, zdrsnil je s ceste in se prevrnil na streho. Poškodovan ni bil nihče, škoda znaša okoli 100.000 din. Parketar na delu Zaradi goljufije bo moral sesti na zatožno klop 29-letni Marjan Rakovec. Obtoženec je z namenom, da bi pridobil protipravno lastnino, obljubil Martinu Vučku parket, ki ga bo nabavil pri Komunalnem servisu in ga mu položil v stanovanju. Vendar pa je istočasno zahteval denar, s katerim bo parket plačal. Izročil mu je 39 tisoč dinar« jev. Vendar pa Vučko dolgo časa ni videl ne parketa, ne Rakovca in še manj denarja. Rakovec je bil zaradi podobnih kaznivih dejanj že večkrat obsojen, vendar ga dosedanja kazen še ni izučila, mogoče ga bo slednja le spametovala. Vlom v stanovanje V teh dneh se bo zagoVarjal pred sodniki okrožnega sodišča v Kranju zaradi vlomnih tatvin 19-letni Rudi Brglez. Obtoženec je 29. novembra lotos v družbi z Antonom Kumrom vlomil v zaklenjeno stanovanje Frančiške štu-larjeve v Britofu pri Kranju. Pred vhodnimi vrati omenjenega stanovanja sta pod predpražnikom vzela ključ in odklenila stanovanje. V stanovanju sta dalj časa iskala denar, vendar ga nista našla. Zaradi tega, ker de- narja ni bilo, sta vzela moške usnjene rokavice, žensko verižico z okraskom, moško ročno uro, klešče kombi ni r-ke, s katerimi sta odprla omaro in še nekatere manjše stvari. S tem sta napravila kaznivo dejanje velike tatvine, ki so zadnji čas na Gorenjskem vse pogostejše. — jj Izgubil kontrolo nad vozilom Vladimir Dolinšek se je v petek vrnil z dvema sopotnikoma iz Zahodne Nemčije v domovino. Ko je pripeljal z osebnim avtomobilom znamke »Ford Taunus« do 28. kilometrskega kamna na Zgornjem Jezerskem, je hotel zmanjšati hitrost. Zaradi spolzke ceste je pri zaviranju vozilo odpovedalo poslušnost. Zdrsnilo je s cestišča in se ustavilo na kolesih publižno 50 metrov pod ceslo Voznfe in oba sopotnika so bili i sreči le lažje po- Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA, Šmartinska 154 obvešča vse poslovne stranke na Gorenjskem, da so se po sklepih delavskih svetov pripojile h Kombinatu »ŽITO« s 1. januarjem 1966 naslednje gospodarske organizacije: 1. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JESENICE 2. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BLED 3. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA RADOVLJICA Vse stranke, ki so imele poslovne stike s pripojenimi pekarnami, naprošamo, da od 1. januarja 1966 dalje nakazujejo svoje obveznosti do pripojenih pekarn na žiro račun Kombinata »ŽITO« pri NB Ljubljana štev. 503-1-1700. Cenjene stranke naprošamo za nadaljnje sodelovanje in zaupanje. »ŽITO« LJUBLJANA škodovani. škoda na avtomobilu znaša od 500.000 do 600.000 din. TOVORNJAK V KOKRI čez milijon škode — brez telesnih poškodb V soboto je vozil voznik C kategorije Janez Rozman tovorni avtomobH znamke TAM — Pionir reg. št. KR — 11-71, last »VINO—PIVO« iz Kranja, z Jezerskega proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v vasi Zgornja Kokra na poledeneli cesti zaneslo v levo. Avtomobil se je prevrnil na streho in obstal v strugi Kokre. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Po nestrokovni oceni je materialne škode na tovornjaku za 1 milijon dinarjev, Svet osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje delovno mesto računovodje Nastop službe 1. februarja 1966. Razpisni pogoji: 1. Dovršena srednja ekonomska ali njej ustrezna šola; 2. najmanj 10 let prakse v finančni stroki; 3. sposobnost, da samostoj. no opravlja računovodske posle; 4. dobro zdravje; 5. stanovanje v Kranju ali v šolskem okolišu Šola sprejema prijave lo 10. januarja 1966. Prejemki po pravilniku o r°r-deljcvanju osebnega dohodka. 1. JANUAR 1956 # GLAS IZ NOVOLETNIH POSLANIC GORENJSKIH HUMORISTOV KONEC LETA Razni grafikoni, diagrami, koledarčki, letna zaključna poročila, medsebojne novoletne obdaritve vodilnih uslužbencev raznih podjetij, bilance, občni zbori, ter obdaritvene dejavnosti sv. Miklavža, Božička ,pa do dedka Mraza, vse to priča, da se bližamo koncu leta. 31. december je bil za nas vedno svečan dan, predvsem zato, ker prejmemo zadnjo t. j. 12. plačo z globokim upanjem, da ji bo sledila še trinajsta. Če se ozremo nazaj, in napravimo celoletno inventuro našega plodnega de la, si lahko mirno pogledamo v oči. Bili smo vsestransko disciplinirani, »plavih« izostankov je bilo zelo malo, »marodiranja« je bilo več kot preveč, diskusije so bile plodne, konstruktivne, pustili smo bogat material in zapisnike, ki jih bodo lahko s pridom odgovorni tovariši še v naprej koristno uporabljali, saj pravijo, da se zgodovina ponavlja in da čez sedem let vse prav pride. Kramljali smo o vseh panogah našega življenja: o filmu, popevkah, športu, trgovini, tehniki, gospodarstvu in celo o kulturi. Kljub temu pa smo še mnogokaj izpustili, saj vse ni mogoče obdelati v enem koledarskem letu. Kakšno bo in kaj bo pri. neslo novo leto ne vemo. Lahko samo predvidevamo to in ono, ugibamo, prerokujemo i. t. d. Eno pač drži, da ponavadi z raz novrstnimi obljubami, odločbami ne pridemo daleč, ker zaradi subjektivnih težav ostanejo stvari le na jeziku, oziroma na papirju. No, kljub temu pa v novo leto ni treba gledati skozi temna očala, kajti obetajo se lepši in vedrejši časi. Reforma je tu. Z njo prihaja marsikaj lepega in revolucionarno novega. Marsikateremu z dovr&mo plesno šolo bo aprilska reelekcija izpodnesla njegov stalno montirani stolček izpod zadnje plati. Moral se bo posloviti in prepustiti drugemu, boljšemu nasledniku. Reform-ska transfuzija bo vbrizg-nila v našo stvarnost nov val frišne krvi, ter potisnila našo ustvarjalno produktivnost na najvišji nivo. Reforma nam bo še bolj učvrstila zavest oN skupnem ustvarjanju s skupno odgovornostjo za dosego skupnih ciljev. če se nam bodo vsa ta hotenja, želje in upi izpolnili, potem si lahko z lahkim srcem zaželimo: SREČNO NOVO LETO 1966. švrk LEPI PROIZVODNI USPEHI V KROPI 70-letnica »Plamena« Novoletne nagrade — Večji izvoz v letu 1966 Delovni kolektiv tovarne vi-vijakov Plamen v Kropi je letos praznoval 70-letnico obstoja podjetja. V tem jubilejnem letu je kolektiv dosegel lepe proizvodne uspehe. Tako so količinsko presegli plan za 12% in povečali proizvodnjo v primerjavi s preteklim letom za 8%. Plan celotnega dohodka so presegli za 20% in iztržili nad 3 milijarde dinarjev. Plan izvoza so presegli za 250%- Svoje izdelke izvažajo v Ameriko, Egipt, DDR in na Madžarsko . Vzporedno z doseženimi proizvodnimi uspehi so ustvarili tudi višje osebne dohodke. Zato bodo prejeli vsi člani kolektiva, kakor tudi upo- kojenci in tisti, ki so v JLA, družinski upokojenci, štipendisti, prosvetni in zdravstveni delavci na območju Krope novoletne nagrade. Osemletki v Lipnici bo dalo podjetje za novoletno jelko in opremo šolske delavnice 350.000 dinarr jev, otroško varstveni ustanovi pa za dedka Mraza 150.000 dinarjev. R.C. Zapoznele pokojnine Poštarji na območju Kranja, škofje Loke in Tržiča že od 24. decembra raznašajo upravičencem na dom pokojnine za mesec januar. Predstavniki pošte in socialnega zavarovanja v republiškem merilu so se namreč domenili, da bodo ukrenili vse potrebno, da bi upokojenci pre. Sodelovanje prek Dolomitov Minuli četrtek, 23. decembra, so sredi znanih trnovskih gozdov, na Lokvah nad Novo Gorico počastili spomin na 22. obletnico ustanovitve IX. korpusa. Ponovnega srečanja na tem mestu so se udeležili Franc Leskošek-Lu-ka, Albert Jakopič-Kajtimir, Jože Borštner in drugi takratni organizatorji in voditelji, enot imenovanega korpusa ter predsedniki združenj borcev NOV vseh gorenjskih in primorskih občin. Udeleženci posvetovanja so poudarjali sodelovanje Gorenjske in Primorske preko Dolomitov in Julijcev v času r iT Spoštovani bralci in naročniki Te dni bo naša uprava razposlala poštam položnice za poravnavo naročnine za prvo polletje 1966. Pismonoši se bodo torej oglasili pri vas prihodnji teden ali pa po Novem letu.* V novem letu naročnine ne bomo povišali. Za 2.000 dinarjev ali 20 novih dinarjev boste lahko brali GLAS vse leto. Polletna naročnina pa je 1.000 dinarjev ali 10 novih dinarjev. Glas je tako najcenejši časopis, saj ga lahko v predplačilu dobite po 20 dinarjev ali 20 para vsako številko! Razen tega bo Glas v marcu 1966. leta priredil za vse stare in nove naročnike veliko nagradno žrebanje s 100 dobitki v vrednosti poldrug milijon dinarjev. S plačano polletno naročnino boste z enim glasom sodelovali pri žrebanju naslednjih dobitkov: hladilnik, pralni stroj, 5 tranzistorskih radioaparatov, 5 gramofonov, več mikserjev, ožemalcev, jogijev, kuhalnikov, ekonom loncev itd. Za plačano celoletno naročnino dobite dva kupona za nagradno žrebanje! Prav tako dobite še po 1 kupon za vsakega novega naročnika! -ZBJAOS ijo.iđ ufoq BSoudn^s niku, ter se dogovorili za sodelovanje tudi sedaj za ohranitev takratnih spominov. Gre konkretno za načrtno zbiranje zgodovinskega gradiva in opisovanje posameznih partizanskih enot. Po Gorenjskem je to delo že zaoralo v ledino. K. M. jeli januarski znesek še pred novoletnimi prazniki. Kot pa poročajo pošte iz gornjega dela Gorenjske na območju Radovljice in Jesenic, še do 28. decembra niso prejeli teh nakaznic in pravijo, da je zelo težko predvidevati izplačilo v teh dneh, ker so obremenjeni s kupi novoletnih čestitk in drugimi pošiljkami. Komunalni zavod Jesenice je menda izročil banki nakaznice 23. decembra. V banki morajo nakaznice skozi sedem roki Tako se je zataknilo. Edino na jeseniško pošto so 28. decembra prejeli nakaznice in upajo, da jih bodo uspeli pravočasno izplačati ukpokojencem. Kdo bo kriv za razočaranje tolikih upokojencev? Ko zaključujemo redakcijo nam to še nI znano. K. M. Adaptacija doma je bila nujna, saj se je nanjo pripravljalo društvo že več let. Dom na Uskovnici prenovljen V soboto popoldne je Planinsko društvo Bohinjska Srednja vas svečano otvorilo prenovljen planinski dom na Uskovnici. Potreba po novih, modernejših prostorih in boljši notranji ureditvi, je bila vsako leto večja. Smučišča na Uskovnici so odlična, v poletnih mesecih pa je tudi lep razgled na Julijske Alpe. S preureditvijo in modernizacijo (dom ima električno razsvetljavo, ^odovod itd.) bo ta del Bohinja prav gotovo mnogo pridobil na rekreativnem, predvsem pa turističnem pomenu, kajti že sedaj je bilo med obiskovalci veliko tudi tujcev, -č BOJ POD SAVSKIM MOSTOM V ponedeljek po 14. uri, ko je, bil savski most v Kranju najbolj poln pešcev, so mimoidoči opazovali nevsakdanji boj pobeglega bika z mesarji. Lov je trajal dobro uro. Vmes so morali poseči celo miličniki zaradi reda fia mostu, ki so ga gledalci-napolnili in ogrožali promet, kakor tudi pri samem lovu, kjer bi utegnilo priti do nesreče. Prvi gledalci vedo povedati, da jo je »obsojenec« za novoletne zrezke pribri sal pod klavnico k Savi in jo v vsej razjarjenosti kar hitro prebrodil in preplaval ter jo ucvrl proti Iskri. K sreči ni bežal na cesto in je svoje moči počasi ukrotil z begom po kamnitem produ daleč proti Planiki in nazaj. Ko se je prvim možakom po srečilo priti do bika, se je na njega vrglo kakih 8 parov močnih rok in šele potem je bilo konec »predstave«. In Urad. vestnik Gorenjske Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo.