ZIVL1EN7E IN SVET ŠTEV. 8. LJUBLJANA, 25. februarja 19S4. KNJIGA Ifc O RASAH V EVROPI IN V NAŠI DRŽAVI PRI V. DOC. D R. B. K. SKEKLJ Г^Г] pojmovanju ras v moderni an-1' tropologiji smo pisali že v št. I j 21., knjiga XIV. žisa. To pot se I hočemo malo porazgovoriti o jI J rasah v Evropi in zlasti v naši ' državi, pri čemer se bomo naj- češče srečali s skupino ljudi, ki jo imenujemo dinarsko raso. Tudi v Evropi (kakor povsod po svetu) imamo dva glavna konstitucijska tipa, ozkotelesni (leptosomski) in široko-telesni (evrisomski). Razen tega imamo pa več ras. Večina nemških strokovnjakov priznava danes po Fischerju in Giintherju pet do šest ras. Nekateri Francozi (n. pr. Boule) po Američanu R i p 1 e y u tri. Tudi znameniti H r-d lička razlikuje le tri (v primeru, da avtor priznava samo tri evropske rase, navadno ne omenja prav dinarske). Tretji Američan R. B. B e a n priznava (kakor Fischer svojčas) štiri, toda imenuje in precizira jih jako nekritično (na ameriških študentih evropskega izvora), dasi so sicer njegova izvajanja sijajna. D en iker (po pokolenju Rus) jih razlikuje šest. In končno naj omenim še Dunajčana L e b z e 11 e r j a (ki je obiskovalcem njegovega. lanskega predavanja v okviru Prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo gotovo še v dobrem spominu), ki razlikuje 10 tipov, ki se dajo z Denikerje-vimi rasami spraviti še dosti lahko v sklad. To naj nam zadostuje, da si lahko naredimo sliko o jako nejasnem stanju rasnega vprašanja v Evropi. Upajmo, da bo razdelitev ras vsaj približno standardizirala najnovejša knjiga v. E i c k-s t e d t a. Doslej pa skoro lahko rečemo: kolikor avtorjev, toliko razdelitev. Da to zlasti nestrokovnjakom otežuje pregled ter pol- in lažistrokovnjakom nudi najlepšo priliko za zavedno krivo tolmačenje v neke politične svrhe, je seveda razumljivo. Tu so n. pr. Nemci, ki delajo z nordijsko raso, ki sem jo zadnjič (št. 21., knj. XIV.) že označil, zgodovino (tako s ponosom pravi sam G ii n -t h e r v »Rassenkunde des deutschen Volkes«) in politiko. Kot še mislim na koncu teh izvajanj dodati, pa se ne sme antropologija izrabljati v politične svrhe — tako izrabljanje ne more koristiti mladi vedi — temveč naj se rajši dela politika, če že sploh, na podlagi vede, zgodovine, geografije, antropobiologije, gospodarstva itd., skratka strokovno, kakor to na mnogih mestih uči sam M a-s a r y k. Preden preidemo na rase same, se moramo še nekoliko seznaniti z metodami in vidiki, po katerih rase sploh razlikujemo. Kako rase definiramo, smo že povedali v prej omenjenem članku. Gre torej za skupine s približno enakimi ded- » \ I \ I \ I I I-- -J 1 / * 5 a b SI. 1. a) kratkoglava lobanja, indeks S5.3 (t. j. širina je 58.3f/f dolžine) b) podolgovata lobanja, indeks 70.3 nimi normami. Vsako tako skupino opišemo po nekakem idealnem predstavniku, ki morda prav tak sploh resnično ne živi, vendar pa nam dobro služi za opis vseh rasnih znakov, ki smo jih v kakšni skupini opazili. Koliko znakov je treba vzeti za določitev rase, še ni mednarodno določeno, kar pa ni čudno. Saj je sploh težko razdeliti človeštvo na posamezne skupine. Gotovo je, da imamo vsaj tri velike skupine ras, te so: belci ( v Evropi, Prednji Aziji in Severni Afriki), afriški črnci ali zamorci (po starem in boljše: zamurci [Erjavec]) in rumen-ci (v Aziji in prvotni Ameriki). K tem trem velikim skupinam bi bilo treba kot enakovredne, dasi ne enako številčne, dodati še skupine pigmejcev (posebno malih ljudi v osrednji in južni Afriki in na Tihomorskih otokih) ter Avstralcev in njim podobnih. Vsaka glavnih treh (velikih) skupin pa sestoji iz mnogo ras, tako n. pr. belci iz nordijske, dyiarske, sredozemske itd., črnci iz Bantu, Sudancev, Zulu itd., rumenci iz Mongolov, Eskimov, ameriških Indijancev itd. Pri rasah samih razlikujemo lahko včasi podrase, tudi v Evropi. To so večinoma bolj krajevni različki večjih ras, ki jih je včasi jako težko razbrati. Dočim so naštete velike rasne skupine dokaj eno- stavno določljive po barvi kože, po rasti, obrazu, laseh, nosu itd., je to mnogo težje z rasami. Koliko znakov torej potrebujemo, da določimo raso? Za Evropo se je za enkrat udomačilo, da ugotovimo rase po barvi oči in las, po obliki lobanje in po velikosti (to je minimalna zahteva). Barvo oči in las imenujemo skupno kompleksi je: svetle (modre) oči in svetli (plavi) lasje bi bila n. pr. svetla kompleksija. Pri barvi oči razlikujemo lahko »s« (svetle, modre), »m« (vmesne, melirane, sivkaste, zelenkaste i. pod.) in »t« (temne, rjave); pri barvi las pa štiri skupine: »s« (plave), »m« (temnoplave) in »t« (rjave in črne) ter »r« (rdeče). Že po komple-ksijah ločimo na ta način lahko 12 skupin. Obliko lobanje določujemo tako, da izrazimo njeno širino v odstotkih njene dolžine. Temu številčnemu izrazu pravimo lobanjski indeks (index eéphalique). V srednji Evropi se suče okoli 80. Če je pod 80, pravimo, da je glava podolgovata (dolihoidna), če je nad 80—85, govorimo o okroglasti (brahioidni) in če je nad 85, o kratki (hiperbrahikefalni) lobanji (si. 1). Torej imamo tudi tu vsaj tri SKupine. Prav tako razlikujemo za višino tri skupine: majhne (pri moških do 165,9 cm), srednje (pri moških med 166,0—168,9 cm) in velike (pri moških nad 169,0 cm) (ta razdelitev velja lahko za srednjo Evropo). Za ženske so te meje za nekako 11 cm nižje. S kombiniranjem vseh teh znakov in skupin dobimo 108 kombinacijskih skupin. To bi bila ena metoda rasnega določevanja. Seveda lahko ena rasa obsega več skupin, vendar pa je idealno zastopana le po eni. Toda te stvari — eks-aktno rasno določevanje — so še jako v povojih, zato si za enkrat pomagamo z znanimi opisi ras in s kolikor toliko splošno priznanimi in upoštevanimi skupinami. D eni ker (Rus, ki je živel v Parizu) je razdelil evropske rase takole: race nordique, race ibero-insulaire (ki ni splošno priznana), race alpina ou cévenole (tudi occidentale), race atlanto-mediterranéen, race adriatique ou dina-rique in končno race orientale. E. F i-s c h e r je do pred kratkim priznaval le te-le štiri rase : nordijsko, alpsko, mediteransko (sredozemsko) in dinarsko (si. 2). K tej razdelitvi le toliko: V Evropi imamo v nekaterih predelih (t. j. mestoma v Skandinaviji, Angliji, severni Nemčiji i. t. d.) velike dolgoglave blondine, na jugu male dolgoglave in velike kratkoglave temne ljudi. Med te skupine se uriva z bazo na vzhodu in »konico« bolj na zapadu klin malih kratkoglavih temnih ljudi. Ti štirje tipi ustrezajo Fischerjevim rasam, in sicer: prvi nordijski, drugi sredozemski, tretji dinarski in četrti alpski (si. 3). Od Denikerjevih je pa važna še oii- ç 3 ) b ? V / V /' 4 j abc SI. 2. Trije rasni profili (shematično) a) profil nordijca; podoben bi bil tudi profil sredozemca in cromag- noma b) profil alpca; podoben bi bil tudi profil vzhodnobalitca c) profil dinarca; podoben bi bil tudi profil prednjeazijca entalska rasa, srednjevelika, okroglo-glava, svetla! Kje? V južni Rusiji —-toda tudi v srednji Evropi i. t. d. Na nobeno teh ras in njeno razširjenost ne smemo priseči kot na evangelij, kajti rase so danes malokje še čiste. Že Č e-purkovskij je dokazal neizpodbitno za Rusijo, da biva tam tip belca, ki ustreza Denikerjevi orientalski rasi. Podoben tip zahteva in predpostavlja tudi W e i-denreich za srednjo Evropo (na severnem pobočju Alp in drugod). Gotovo je, da ni nujno, da nastopajo rasni znaki vedno v isti kombinaciji. To vidimo jasno že iz stare nemške razdelitve. Nemci so do pred kratkim razlikovali sicer tri temne rase — s temno kompîeksijo se veže pri sredozemski mala rast in dolgoglavost, pri alpski mala rast in okroglogiavost, končno pri dinarski velika rast in kratkoglavost — svetlo raso pa so priznavali samo eno, nordijsko, in še to so reklamirali čisto za Germane, če ne sploh naravnost za Nemce. Šele v zadnjem času priznava Fischer (vedno še nerad) po Giin-therju, Hildénu i. dr. tudi omenjeno De-nikerjevo »orientalsko« raso. Ime se pa ni držalo, temveč ji pravimo danes splošno vzhodnobaltska (Hildén i. dr.), pa tudi le baltska ali le vzhodna (v. E i c k s t e d t ). Skoro istočasno so začeli (zlasti v Nemčiji) priznavati tudi še tretjo svetlo raso, zvano Cro-m a g n o n s k o, ki je nekoliko manjša kot nordijska, ima večjo glavo — zlasti pa večjo širino obraza (prim. slike nem- skega državnega predsednika v. Hinden-burga!). Zgodovina te poslednje rase je posebno zanimiva in si jo bomo nekoč àe podrobneje ogledali. Dolgoglavi so razen nordijcev, cro-magnoncev in sredozemcev tudi zamorci in Avstralci ter še nekatere druge rase, oz. skupine — spoznanje, ki je privedlo nekatere nemške nekritične avtorje do grotesknih rasnih razdelitev samo zato, da bi ostala nordijska rasa vzvišena in nedotaknjena. Ne glede na to, da še nikakor ni dokazano, da je inteligenca v posebni zvezi z obliko lobanje, se dâ vendar čisto logično in matematično dokazati, da je pri isti uporabi kostnega materiala v okrogli obliki več prostora za možgane kakor pa v podolgovati. Mac Auliffe in Chaillou trdita, da je cerebralni (možganski) konstitucijski tip vezan na kratko- oz. okrogloglavost, kar jima ie mnerel Nemec W e i d e n-reieh potrditi na lobanjah nekaterih nemških filozofov, kot so Goethe, Scho-penhauer, Kant, Leibnitz in nekateri drugi. Priznajmo torej še ti dve svetli rasi (vzhodnobaltsko in cro-magnonsko) in približali se bomo najbrže resnici bolj s kot pa z edino svetlo dolgoglavo raso. Kar se tiče naše države, moramo ugotoviti, da so na njenem ozemlju zastopane skoro vse omenjene rase. Nordijska se tu pa tam pojavlja, toda le v malih količinah in še to skoro le v Sloveniji in Banatu. V Dalmaciji in sploh na vsej obali Jadranskega morja se kažejo vplivi sredozemske rase, pred vsem v razmeroma dolgih lobanjah. Tam najdemo tudi vplive neke izvenevropske rase — ali je to že nekaka negroidna ali morda z mediteransko sorodna severnoafriška in arabska »orientalska« (v Fi-scherjevem smislu), je težko reči. Fischer namreč združuje pod ta naziv prebivalce Arabije in Mezopotamije ter SI. 3. Približna rasna karta Evrope (Cromagnoiska rasa se najde razpršena po vsej Evropi, zlasti v boli zapadnih delih) Egipta približno vzhodno od Nila. Z vojnimi pohodi Arabcev se je ta rasa razširila na ves obalni pas Severne Afrike. Ta rasa je po mnenju slavnega avtorja jako sorodna s sredozemsko raso — je le malo večja, ima fin orlovski nos (kot ga vidimo tu pa tam pri španjolskih Židih (Sefardim) tn kodraste ali nasve-drane lase i. t. d. Na zamorske ali ne-groidne vplive moremo sklepati včasi po bujnih ustnicah in nasvedranih ali celo svedrastih laseh in iz celotnega vtisa. Na obali imamo torei gotovo tudi izven-evropske vplive, kar že iz geografske lege ni čudno. Še na enem mestu se poznajo neki izvenevropski vplivi, in sicer v severni in vzhodni Srbiji, kjer so dali azijatski narodi (zlasti tungidske rase) končnemu tipu svoj izrazit pečat. Pri južnih in za- NAROD, KI NOČE IMETI SVOJEGA JEZIKA STANKO B U N C Gotovo ni vsem znano, da živi tudi m a 1-t e š-k i jezik, ki ga govori na otoku Malti v Sredozemskem morju masa prebivalstva, dočim gospoduje v uradih angleščina, v više stoječih socialnih vrstah pa italijanščina. Malteški jezik, ki ga rabi v vsakdanjem občevanju okrog 2Cv).CC0 duš. je po izvoru semitski, soroden arabskemu nima nobene književnosti in tudi ne praktičnega pomena izven okvira lokalnega življenja na otoku samem. Zato se tega jezika don^davna niso učili v šolah Razen v an-gle čini, jeziku svojih gospodarjev, so se v enaki meri izobraževali še samo v italijanščini, ki jim nudi ogromne praktične usluge radi tesnega občevanja z bližnjo Italijo Kraljevi dekret iz maja 1932 pa je odredil, da se morata v osnovnih šolah učiti samo malteški in angleški jezik, dočim naj se italijanščina omeji na srednje šole in na sodišče. Avtonomne lokalne oblasti so izvršitev dekreta odlagale. V začetku novembra 1933 pa je novi gubernator, ki je odstavil prejšnjega premiera, razgnal njegov kabinet, razpustil avtonomni parlament in skoncen-triral vso vlado v svojih rokah, nastopil energično z izvajanjem kraljevskega dekreta: iz osnovnih šol je odpravi! italijanski jezik in namestu njega vpeljal malteški Obenem so reformatorske oblasti v svoji gorečnosti naročile »sestaviti« novo "lov-nico ma'teskega jezika; slovnica bo zelo skomplicirana pri čem pa jezik,- veljaven v šoli, ne bo vsakdanja govorica, ampak poseben »šolski« jezik. Toda zgodilo se je nekaj paradoksalnega: Maltanci se nočejo učiti lastnega jezika in hočejo imeti v osnovnih šolah še nadalje padnih Srbih tega tipa skoro ne najdemo. Bolj ali manj tuj vpliv — mislim v tem smislu, da gotovo pri nas ni glavno zastopan — je vpliv alpske rase, kot že ime kaže, v alpskih predelih naše domovine, torej v Sloveniji in severnozapadni savski banovini. Omeniti moramo še rasni tip, ki je, kakor se zdi, razširjen najbolj v dravski in savski banovini, to je oni s svetlo kompleksijo in kratko ali okroglo glavo, ne preveč velik — torej vzhodnobaltski. Ali so oni naši številni ljudje s svetlimi očmi in temnimi lasmi, veliki in kratkoglavi, mešanci ali pa posebna lokalna podrasa, je še nerešeno vprašanje. Te najdemo zlasti na bivšem Kranjskem. Prihodnjič o dinarski rasi, ki je v Jugoslaviji najbolj razširjena. dalje italijanščino, za katero so napovedali boj. Ker jih v tej borbi nedvomno podpirajo laški elementi, zato tudi najbrž zmagajo. Na vsak način je to nenavaden primer naroda, ki nima niti najmanj volje, da bi se učil svojega rodnega jezika. Lipp: SAMOTNO PLANINSKO JEZERO SPOMINI NA BRATISLAVO IZZA SLOVANSKEGA PRAVNIŠKEGA KONGRESA UNIV. PROF. DR. METOD DOLENC NADALJEVANJE j o je suhoparno poročilo o znanstvenih uspehih kongresa; o ' njih bo obširneje poročala knji- _____I ga, ki se bo šele pozneje izdala. Ona bo pričala, kakšnega mnenja so bili poročevalci, soporočevalci, debaterji in kakšen je bil prerez vseh mnenj, ki je prišel do izraza v obliki resolucije. Poznavalec prakse kongresov pa mi utegne zastaviti vprašanje, kako pa je prišlo do resolucij? Ali je bilo kaj prida resnih sodelavcev v sekcijah? To vprašanje je zelo opravičeno. Staro izkustvo je, da sodeluje pri stanovskih kongresih zelo mnogo priglašencev samo na papirju; Nemci jim pravijo »Kon-gresswanzen«. To so tisti, ki jim je kongres le povod za veseljačenje, ne pa prilika za resno delo. V tem pogledu pa smem ugotoviti, da je bilo neresnih kon-gresistov baš pri bratislavskem kongresu izredno malo. Težka gospodarska kriza je storila svoje, ni pa mogla vzeti tistim kongresistom, ki so se navduševali za delo, veselja, da so kljub velikim stroškom prišli. Za to so bile sekcije, čeprav jih je bilo desetero, vseskozi prav dobro zasedene. Spominjam se na kazenskopravno sekcijo ljubljanskega pravniškega kongresa 1. 1926., ki je bil posečen od okroglo 1000 pravnikov; v njej se je znašlo na delu samo 7 kriminalistov. Na bratislavskem kongresu, ki je imel približno enako število udeležencev, pa je ista sekcija — imel sem referat i v Ljubljani i v Bratislavi, — postavila najmanj 70 posetnikov-kriminalistov. Debate so bile živahne, mestoma temperamentne: Videlo se je, kako se je skušal vsakdo predstaviti svojim slovanskim tovarišem kot osebnost in strokovnjak. Pa utegne kak radovednež vprašati: kako ste pa govorili, ali ste razumeli drug drugega? Zopet presenetljiv dogodek: Prav dobro smo se razumeli — v glavnem. Ne sme se na eni strani prezreti, da so se debate vršile v okviru strokovno poznanih predmetov, na drugi strani pa, da je šlo vseskozi za osebe višje izobrazbe, ki jim je slovanstvo pri srcu in ki so si baš zaradi tega ponajveč že prej pridobile vsaj pasivnega znanja drugega ali drugih slovanskih jezikov. Navsezadnje pa je bila za neke juristične Grad DEVIN pojme, ki jih je prinesel šele najmodernejši razvoj znanstva, vedno možnost dana, da se je dotični izraz ali rečenica navedla po francosko ali nemško; ta dva jezika pa sta slovanskim pravnikom današnje generacije itak na splošno razumljiva. Za svojo osebo izjavljam, da sem se potrudil govoriti s Cehom, Poljakom ali Bolgarom zelo razločno in počasi slovensko ali srbohrvatsko in da sem prosil vedno partnerja, naj on isto tako govori v svoji materinščini, — pa je šlo vseskozi gladko; najbolje pri slovaškem in bolgarskem, zelo dobro pri češkem, dobro pri poljskem jeziku. Pri Poljakih moti izgovor besedo, ki se pri čitanju ne pokaže. Prav posebno me je razveselilo, da je nekoliko mlajših kolegov severnih Slovanov govorilo sponte sua z menoj v jugoslovanskem jeziku. Bilanca kongresa z ozirom na malo prej očrtane vodilne misli, je bila pozitivna: za spoznavanje pravnih institutov v drugih slovanskih državah je bila lepa prilika pri posvetovanjih v sekcijah, v prijateljskem razgovoru s sostrokovnja-ki. Osebno zbliževanje strokovnjakov na istem ali sorodnem polju se je resnično doseglo. Ne smem zamolčati, da so zlasti mlajši kolegi iz severnih slovanskih univerz zapored prišli k meni, da se mi predstavijo in da si izmenjamo misli. Dviganje čuta zavesti skupnih interesov slovanskega življa in temu ustrezajočih političnih ciljev pa je našlo najboljšega izraza pri notranjem delu kongresa, kakor tudi pri družabnih nastopih v gledališču v reduti in pri Slovaški trgatvi«. Spominjam se prav rad zadnjega večera po »slovaški trgatvi« : Slovenci, povabljeni od Srbov, da naj jih obiščemo na pa-robrodu »Aleksander I.«, zasidranem v vsej svoji mogočnosti na Donavi v osrčju Bratislave ,smo privedli svoje nove prijatelje Čehe s seboj in ž njimi — tako rekoč na lastnih tleh — rajali do pozne ure. Ni treba poudarjati, da niti spoznavanje pravnih prilik drugih slovanskih držav, niti sprijateljenje s pravniki drugih držav, niti podvig političnega zanosa, s e ne more voditi kar na brzo roko do izenačenja prava slovanskih držav vobče: Dovolj je, če vodijo do medsebojne obzirnosti pri zakonodajah, kjer to zahtevajo politični interesi, a ne branijo interesi poedinih držav samih za s e. Povsem razumljivo je, da je prvi bratislavski kongres v tem smislu sprejel z navdušenjem na znanje, da se priredi enak kongres v 1. 1936., najbrž v Varšavi. Naj mi bo dovoljeno, da k sklepu tega poglavja, ki priča o pozitivnih uspehih kongresa, dodam še epilog posebne vrste : ni to pritožba, še manj zlobna opazka, ampak gola ugotovitev, ki se obrača na vse tiste, ki so »dobre volje«. 13. novembra 1929. sta podpisala tedanja ministra prosvete dr. Ivan Dérer za češkoslovaško republiko in Božidar Maksimo-vič za našo kraljevino slovesno deklaracijo o šolskih in kulturnih zvezah Jugoslavije in Češkoslovaške. S tem je dobilo delovanje Zveze jugoslovensko - češkoslova- ških lig svoje uradno priznanje; tak» se je afirmirala tendenca za čim tesnej-so kooperacijo med znanstveniki obeh držav. Meni pa se je pripetilo, da mi je mesec dni po kongresu pravnikov slovanskih držav poklonil znanstveni prijatelj iz češkoslovaške svoje delo, brošuro ne nad 60 strani, bržčas v želji, da prinese o njej naše glasilo »Slovenski Prav- nik« recenzijo ali vsaj prikaz. Prišla je knjižica po pismonoši, a ta mi je hkratu prezentiral račun carinarne od 27 ali 28 dinarjev... Dediciran eksemplar je šel nazaj, kam so ga poslali ne vem. Pri avtorju, ki sem ga razvidel z omota, sem se opravičil, da se'je zavrnitev zgodila iz načelnih razlogov. Kot navdušen pristaš ideje kulturnega zbliževanja med Čehi in nami pa smem na tem mestu apelirati na vse činitelje, ki vodijo ligo, naj se zavzamejo za to, da bo kraj takim razmeram, da se carinijo prijateljske po-klonitve znanstvenikov iz države v državo. Napis na omotu in označba, da gre za gratis dediciranje znanstvenega dela znanstveniku, naj bi bil povod, da se ocarinjenje opusti, in problem bi bil rešen na kulturen način. Upam, da mi nihče pe bo zameril tega manj prijetnega epiloga; toda po mojem mnenju bi se morale odražati smernice za medsebojno kulturno zbliževanje, v čigar okvir spada tudi izenačevanje prava Slovanskih držav, pred vsem tudi v vsakdanjem prozaičnem življenju! VI Pa vrnimo se k spominom na uspeli kongres v Bratislavi. Kar se je v sami Bratislavi na presrčnih sestankih men z veliko silo ob zvonec, s katerega se zaradi elastičnosti H. Schott: L.EDNIK (lesorez) OBZORNIK odbija zmerom iznova na motorjevo ploščo. Zvonec je pritrjen nekoliko ekscen- • V metome ploSS® vd«leiu jet!™* kro«<» ;; i«m» krugî» jetlow! rroe« * premerom 380вив *1 ek'triSal tnoter ■» arovia'hieju obroč» XJ0mt&t trično na držaju, tako da se z vrtenjem lahko v skromnih mejah spreminja razdalja med zvoncem in kroglo, s čimer se spreminja jakost in barva glasu. Novi motorni zvonec, ki po jakosti daleč prekaša vsa druga signalna zvonila, porabi v najskrajnejšem primeru 100 va-tov električne energije. tnj шшИш V zgornji vrsti (od leve proti desni): Taborišče bolnikov v Patni ob zadnjem potresu v Indiji — Iz Lewis Carollovega filma »Alice v pravljični deželi« — Razbitine ene izmed šestih nemških podmornic, potopljenih v svetovni vojni med čermi ob kornvalski obali v bližini Falmoutha (Anglija) uk strojepisja v ameriški osnovni šoli — severnovzhodnem španskem na lovu za 'volkovi Spodaj (od leve proti desni)) španska ciganka — Kmetjd ' v " '^ïtlt! MORILCI GUS TAV STRNIŠ V По niso ljudje, ki čakajo v skritih zapuščenih ulicah, ali po grapah, da bi te napadli in ubili. O, to so ptiči druge vrste! Prideš mirno v krčmo in sedež k mizi. Sam sediš, ker si želiš samote in te družba moti. Ko tako samevaš, pričneš piti kozarec cvička in se poglabljati v razmišljeva-nje. • Revež! Ko si vstopil, si bil preveč površen! Premalo si pogleda', po točilnici, kajti v kotu sedi tvoj morilec. Gleda te, oči mu od same zadovoljnosti sijejo. Nekaj časa te pusti v tvojem srečnem premišljevanju, da toliko bolj uživa potem, ko te naskoči. Tiho sediš, niti ne premakneš se ne, saj siromak ne slutiš strašne nevarnosti. Nepričakovano pa zasliši^ za svojim hrbtom prijazno besedo: Dober večer prijatelj! Začudeno se ozreš. Pred teboj stoji človek, ki se ga komaj spominjaš, ali pa si nanj sploh že pozabil. A on že govoriči: — Oprosti! Tako dolgočasno je! Pa sem si rekel, prisedem. Dobra znanca sva si! Ker se bojiš za svojo samoto, se ga skušaš otresti: — Oprostite ! Res ne vem od kod... Sicer ste mi pa nekoliko znani, a ne vem, kam naj vas vtaknem? Vsiljivec že odgovarja: — I 'kaj boš govoričil, prijatelj mili moj! Spomni se vendar duša zlata! Pred pol leta v krčmi pri »Svinjski dušici«! Žlampali smo ga kakor za stavo. Odkritosrčno ga zavrneš: — Oprostite! Motite se, tja sploh ne zahajam, niti ne vem, kje je tista krčma! Takoj ti hoče osvežiti spomin: — Tja ne zahajaš? Seveda ne! Ha, ha, ha! Tudi tedaj nisi šel, saj smo te skoraj nesli. Ha, ha, ha! Vsiljivec se reži, se tolče po kolenih in že se vsed.e tako krepko poleg tebe, da zaškriplje pod njim stol in kar čutiš, da ga ne boš spravil od tod. Postaneš nervozen in nezaupljiv. Nesrečo slutiš nad svojo glavo, a sam ne veš od kod ti preti, prav kakor muha si, ki je z eno nožico ujeta , na muholovko. Po strani pričneš pogledovati svojega soseda. Tedaj se spomniš na tišino, ki si jo užival nekaj blaženih trenutkov. Nejevolja se ti nabere na obrazu. A tvoj sosed že pripoveduje: •— Tistega večera ne bom pozabil ! Pri »Svinjski dušici« smo se sprli. Ti si bil najbolj divji. Ali se še spominjaš? Pograbil si dolgokrakega natakarja in mu zapretil, da ga boš uporabil za omelo. Dvignil si ga in kar zbali smo se, da boš pričel z njim ometati strop in umazane stene. Ha, ha, ha! Ti si v resnici najbolj miren človek pod soncem. Nikoli se še nisi v slabem namenu dotaknil svojega bližnjega. Prijatelji te sami vabijo in silijo v družbo. Pa ti prisede človek, ki ti naprti čisto nov značaj in ti vsili pretepaško vlogo. Najrajši bi ga kar po domače na-hrulil in nagnal od mize. Toda on ve, da si moren in dostojen človek in prav zato te hoče moriti in uživati v svoji zlobi. Oglasiš se: — Še zdaj ne verjamem, da bi bil jaz tisti. Dvojnika moram imeti ! Vi... ti.. se mi sicer dozdevaš znan, toda midva se morava že od prej poznati! Drugje nekje sva se videla. Morda sva celo sošolca, jaz sem obiskoval gimnazijo v N. Morilec se zaha.hl.ja: — A tam si bil? Da, da, saj se té spominjam. Moj sošolec si, kakšna sreča! Vidiš ga fanta! Torej dvojno veselje, spoznala sva se pri »Svinjski dušici«, a zdaj sva ugotovila, da sva skupaj drgnila klopi. Ad multos annos! Veseli me, ami-ce! Srečne oči! Pijmo ga! Ex! Zdaj pričneš obupa vati. Dcbro čutiš, da te ta človek mori. Slutnja se je izpre-menila v žalostno spoznanje, da sedi poleg tebe morilec. Spomniš se: Vse mu bom pritrdil. Zdolgočasil ga bom, da bo odšel svojo pot! On pa govori in govori. Prekineš ga: — Oprosti prijatelj! Slab spomin imam. Zadnjič sem padel doma. Onesvestil sem se. Zdravnik je trdil, da bo to vplivalo na moj spomin. Vidiš, zdaj sem se nenadoma spomnil, kakor bi bilo danes. Res sem bil tisti večer pri »Svinjski dušici« in ti si bil zraven. Kako gen-ljivo si govoril. Vsi smo te občudovali ko si nazdravil materi krčmarici za njeno šestdesetletnico. Potem smo šli menda Se nekam? Morilčev obraz se čudovito razjasni. Obličje mu skoraj žari, saj Уе, da zmaguje. Že se je dvignil in tedaj... Prijazno te potreplja po rami: — Da, šli smo v kavarno in posodil sem ti tri kovače. Bodi tako prijazen in vrni mi jih, danes sem suh kakor poper! Torej tudi ropar je ta človek. Neprostovoljno naj mu zdaj žrtvujem še svoj denar? ti blisk ne spoznanje v glavo. Divje ga pogledaš, mu vržeš tri kovače na mizo in oddirjaš skozi vrata. On pa kliče za teboj, se smeje in se hahlja ter je zadovoljen. s b«iMAR.(aSTA • 'MATCH ES s? • - »mi • • . m • NADALJEVANJE N- erada sklepam intimna prijateljstva. Ne zaradi tega, ker ne bi hotela ali ker nimam ra-i da ljudi, temveč zato, ker je to zelo težavno. Vendar sem si ustvarila tukaj nekaj trajnih prijateljstev. Diana je bila moja iskrena in nad vse ljubljena prijateljica, in mislim, da mi bo tudi ostala. Ona Diana, ki je imela v svoji lepi glavi več znanja in inteligence, nego vse ostale ženske glâve na otoku. Vse Dianino življenje se je doslej sukalo okrog največje sreče ali pa najhujše nesreče, ko se je omožila z mladim avstralskim častnikom. Ko sta se oba podala na njegov dem v Avstraliji, se je začelo za njo navidezno lepo življenje. Toda mož Gery je prinesel iz vojne tudi bolezen na pljučih kot posledico plinskega napada. Imela sta malo denarja, ki je šlo le za Gerijevo zdravljenje. Toda imela sta ljubezen in pogum. Gery je malo poznal mornarstvo. Diana je bila tudi izučen strojnik. Tako sta si kupila malo ladjo ter se podala z njo iz Sydneyja v Novo Gvinejo za srečo in zdravjem. Poznala sta morsko pot iz Moresbyja do Salomonskega otočja. Diana je poveljevala iz domačinov sestavljeni posadki, obenem pa je opravljala tudi službo kuharice. Pridobila sta si vse polno prijateljev med ljudmi, za katere sta se zanimala, in kadar se jima je zahotelo sta čitala skupaj filozofska dela in druge znanstvene knjige. V Rabaulu sta živela vedno v kitajskem mestu. Ge-ryju je postalo navidez malo boljše in Diana, ki ga je oboževala, je skušala zgraditi med njegovo boleznijo in smrtjo neprodoren zid. Mogoče ga je njena ljubezen res ohranila pri življenju, ker ni umrl od pljučne bolezni. Dianin in Geryjev socialni položaj v Rabaulu ni bil posebno visok. Nista spadala med »gornjih sto«. Niti na griču Namanula niti med bogatimi trgovskimi krogi niso bila vrata zanju odprta. Težko je živeti deloma na jadrnici v težavah in pomanjkanju, deloma pa v kitajskem hotelu v Rabaulu, obenem pa uspešno žonglirati s socialnim registrom Rabaula. Diana tedaj tega ni niti zapazila. Šele kasneje, ko se je omožila z nekim veleuglednim trgovcem v Rabaulu, so se ji vrata melanezijske prestolnice na široko odprla, čeprav ni bila nič več in nič manj kot mladi strojnik. Prihranila sta si toliko denarja, da sta kupila plantažo kokosovih orehov na Salomonskih otokih. Podjetje je prav dobro uspevalo. Tedaj je zagrabila Diano črna mrzlica, oni strašni bič Nove Gvineje, čigar žrtve se le redko odpomorejo. Toda njeno krepko zdravje ji je pomagalo, da je prestala bolezen. Gery je bi; že pol blazen od strahu, da je ne bi izgubil in čim je ozdravela sta se podala na okrevanje v Avstralijo. Toda v Sydneyju se je razvila v njem morilna kal. ki si jo je nalezel ob postelji žene in Gery je v nekaj dneh umrl na čfni mrzlici. Diana je uvidela, da je zaman boriti se z usodo. Potrošila je denar za bele cvetlice, s katerimi je okrasila grob dragega moža. Toma nrecei ovira in na ta način onemogoča enakomerno porazdelitev toplote po vsem prostoru. Zelo slabe so tudi peči. ki stoje tesno ob stenah, ker lete sprejemalo velik del toplote in jo nekoristno odvajajo. Preden se začne jeseni peč kuriti, jo je treba pošteno očistiti Dobro je, če jo pregleda tudi pečar da uredi malenkostna popravila, katerih stroški navadno niso v nikakršnem razmerju z izdatki za kurivo, ki nam jih prihrani dobra peč. Nerodno postavljena ali obrabljena peč v nekaj letih toliko požre, da bi si za tisti denar lahko nabavil novo dobro peč. Pri pečeh, ki nimajo rešetke, je treba paziti, da se najprvo nalože drobno nasekana drva in nanje šele premog toda prav naredko. Kurišče, ki sega skozi vso globino peči, je preveliko. Gospodinje to dobro poznajo in si pomagajo na ta način, da ne pobirajo iz peči vsega pepela, marveč ga del odrinejo in puščajo v peči. Bolj čisto in bolj ekonomično pa je, če se preveliko kurišče obzida z 20 do 25 cm visoko steno iz šamotne opeke Dokler' gori kurivo še s plamenom, se spodnja vratca na vijak nikoli ne smejo hermetično zapirati. Pri pečeh z rešetko je treba paziti, da je vedno vsa rešetka pokrita s kurivom. Drugače namreč uhaja skozi rešetko mrzli zrak, ki občutno hladi peč. Dokler je kaj ognja v peči. morajo biti kurilna vratca zaprta, da prihaja zrak na kurišče samo skozi vrata 2a pepel Ko je ogenj dogorel in je v peči samo še žerjavica, se morajo tudi ta vratca zapreti. Žerjavica, ki je ostala v peči, se lahko ohrani do 12 ur, ako jo pokrijemo z debelejšo plastjo papirja. Na močni žerjavici se lahko sežgo tudi odpadki, n. pr. krompirjevi olupki, ostanki jedi, smeti in drugo. Seveda pa se odpadki ne smejo po kosih metati na ogenj posebno ne, dokler peč ni dovolj razbeljena, ker ne zgore in se z njimi samo kurišče zamaši. Kar velja za kurjenje peči, velja tudi za štedilnike in sicer tem bolj, ker se mora štedilnik celo leto kuriti. Prevelika kurišča se mora na vsak način obzidati z opeko. Važna je pri štedilnikih zlasti razdalja med rešetko in vrhno ploščo. Pri kurjavi s premogom ali koksom naj znaša ta razdalja 14 do 16 cm. pri kuijavi z drvmi p» 18 dr 20 cm. Gre namreč za debelino plasti, v kateri se nalaga kurivo in ta je seveda tanjša, če se kuri s premogom, kakor pa če se nalagajo na rešetko drva. tnj D. Staschuss: PO RIBOLOVU (lesorez) • ŠTUDIJ JEZIKOV V ITALIJI Osrednji institut za statistiko v Rimu je objavil zanimive številke o študiju tujih jezikov v javnih in zasebnih šolah v Italiji Število mladih Italijanov, ki so se v šolskem letu 1931/32 učili tujih jezikov, je znašalo 100.92?. Od teh se je učilo 62.793 francoščino, 20.527 angleščino, 14787 nemščino, .2119 španščino, 375 srbohrvaščino in 328 slovenščino. Iz teh številk razvidimo, da francoščina daleko prednja.či: štirikrat več učencev je izbralo francoščino kakor nemščino. To je spet dokaz, da nemščina ni svetovni jezik, temveč mora prepustiti prvo in drugo mesto francoščini in angleščini. V istini pride nemščina tudi šele za španšči- no, samo v gornji statistiki to ne pride do izraza ker Italijan itak precej dobro razume sorodno španščino in za vsakdanjo rabo ne potrebuje nikakega učenja Tistih 2119, ki so si izbrali za študij španščino, so oni, ki se iz posebnih ozirov hočejo globlje baviti s tem jezikom. Če seštejemo gornje številke za posamezne jezike, dobimo točno skupno število 100.929, kar nam kaže, da se drugih jezikov italijanska mladina ni učila, torej niti madžarščine, niti albanščine, nove grščine, arabščine (Tripolis!), turščine, portugalščine, romunščine, pač pa so se 703 oprijeli našega jezika, kar je vsekakor zelo značilno. p vb LEPO OBNAŠANJE Večino ljudi mori radovednost. Zato tako radi stikajo za njegovim življenjem ter se vtikajo v njegove osebne in zasebne zadeve. Zlasti so jim pri srcu tuja pisma. Izobražen človek ne gleda nikomur čez ramena, kadar piše pisma ter ga ne vprašuje, komu in kaj piše. SÈ \ Л H EH Beli na potezi dobi ZA MISLECE QLAVE 86 Igralne karte Premešaj urejen snop desetih igralnih kart, n. pr. srčni as do srčne dese-tice, tako da vzameš zgornjo karto v roke, položiš drugo nanjo, tretjo spodaj, četrto zgoraj, peto spodaj itd., dokler nisi preložil vsega paketa. Z novim paketom stori spet tako in nato tako dalje, dokler se karte ne uredijo v prvotnem redu. Po koliko premeša-niih se bo to po vašem mnenju zgodilo? Ali lahko izračunate, ne da bi poskusili? 87 Oporoka Neki mož je ostavil 900.000 Din z določbo, da prejme njegova žena, ki je pričakovala otroka, 400,000 Din in otrok, če bo deček. 500.000 Din; če bi bil otrok deklic«, p-a naj dobi žena 540,000 Din. otrok 360.000 Din. Po smrti moža jc žena rodila dvojčka: dečka in deklico. Kako bi v.i izvršili delitev v skladu z »poroko? Rešitev k št. 85 (Stiska v smučarski koči) Prebrisani smučar je napravil v svoji kombinaciji to napako, da gost, ki ga je štel za enajstega ni bil enajsti, ampak samo deseti. ker je bil v svoji skromnosti nase popolnoma pozabil. KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo naslednje revije iu knjige: LJUBLJANSKI ZVON, št. 1. in 2. —- Ta naša sodobna literarno-kulturna revija, ki je prav te dni ponovno predmet neosnova-nih in neumestnih napadov s konkurenčne strani, si je pridobila pod novim uredništvom dr. A. Ocvirka lepo število kulturnih in leposlovnih sodelavcev. Do sedaj so se oglasili izmed pisateljev in pesnikov: France Bevk, Vladimir Levstik, Juš Kozak, Slavko Grum, Oton Župančič, Miran Jarc, Mile Klopčič, Fran Govekar. Nadalje sodelujejo: K. Dobida, dr. A. šerko, dr. N. Pre-obraženski, Anton Debeljak, B. Borko, dr. Fr. Kidrič, A. Gspan, B. Merhar i. dr. Slovenska revija -Ljubljanski Zvon« izhaja mesečno ter stane letno 120 Din, za dijake 90 Din. Naroča se v Ljubljani. Šelenburgo-va ulica 3. KRONIKA MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE, št 1. — Izredno lepo opremlje» na prva številka »Kronike«;, ki bo izhajala 4 krat na leto, nima pomena le za ljubljanske prebivalce, temveč tudi za ostale Slovence. Prva številka vsebuje naslednje prispevke: Uvodna beseda, Mesto-osebnost, Povodnji na Ljubljanskem Barju, Gabrijel Gruber in njegov prekop, Knez Miloš v Ljubljani, Narodna galerija. Momenti v razvoju Ljubljane od 1. 1787—1821, Ljubljana iz aeroplana, Slovenščina v ljubljanskih cerkvah. Kulturne naloge naših mest, Ob 700 letnici prihoda frančiškanov. Ob 25 letnici septembrskil dogodkov, Najstarejša ljubljanska industrija, Galerija naših mož, Ljubljanska kronika, številka je bogato ilustrirana. RAZORI, list za odraslo mladino, št. 5. — Urejuje Tone' Gaspari. Izdaja Združenje jugoslovanskega učiteljstva meščanskih šol, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Izhaja vsak mesec in stane 3 Din številka. Josip Korban: MRTVI MENIH, Celje 1933. Založil Franc Leskovšek. Knjižica (vez: 20 Din) vsebuje deset povestic. Kdor je kupil do sedaj že osem Knjižic istega avtorja, bo bržkone kupil še deveto, seveda — če noče seznaniti svoje dece s sodobnimi in aktualnimi življenjskimi nazori. MMSl OSTROVIDNE PTICE Laiku se zdi neverjetno, da more sokol, ki leti tako visoko v zraku, opaziti miško, ki teka med zemeljskimi grudami na polju. Tudi številne druge ptice imajo tako fenomenalno oster vid. Ptičje oko je po svoji posebni zgradbi zmožno, da gleda lahko dalj časa v jarko sončno svetlobo in da vidi navzlic takšni svetlobi vsako malenkost v najbolj temnih in oddaljenih sencah. PROBLEM 57 »Tempsov« študijski turnir a b c d e f g h ■mm. шш шш. m ......11' m........m..........■ ШМШ ШШ ШШ шШ ШШ mm Wm * Wm Л i ЈШI ушм ■ Y/y/: év wmy шш И ïll ill ШШ «s имш ж m m bed f g h K I $ A R S K A UGANKA NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ Ni vam treba rezati očrtanih delcev. Vzemite svinčnik in zamažite prostorčke označene s pikami. Ko ste izčrtali vse prostorčke, dobite sliko. Poskušajte in če vam je uspelo, uganite, kaj ste narisali. Rešitev dobite prihodnjič z novo risarsko uganko REŠITEV RISARSKE UGANKE V ZADNJI ŠTEVILKI: NENAVADEN DIRKAČ IVERI Nobena misel bi ne smela biti nekritična — in nobena kritika brezmisclna. * Največji slučaj je človek. * Zdravniki žive od domišljavosti pacientov — pacienti umirajo od domišljavosti zdravnikov. * Čednost je slabost človeka, da bi se upiral vsaki skušnjavi. * Da zakrijejo svojo slabosti, razgaljajo ljudje slabosti drugih. * Življenje je kompromis z usodo. * Poguma človek ne kaže v umiranju, temveč v življenju.