o jo •N 3> Per 1366/2014 10038971,29 COBISS o L/t> rateo P IT j 1 fy ^ ■ r • \ j i T fi fw* w /> m i IH . f/1 IbITi m H i. J fl^V . J KAZALO UVODNIK i.................................... KAZALO 1 ................................. UVODNIK 2 ................................ AKTUALNO 2 ........ AVTOMATSKI ZUNANJI DEFIBRILATOR (AED) 3 .........NOVI SVET KS ZAVRATEC, GRB ZAVRATCA 4 ................ VAJE PGD ZAVRATEC V LETU 2014 MLADI GASILCI OSTAJAJO V VRHU GASILSKE ZVEZE 6 ...................................IDRIJA 7 ......... ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVETV LETU 2014 7 ......... ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO TROJICO 8 .....VSAKOLETNO SREČANJE STAREJŠIH IN BOLNIH »V GOSPODU JE MOJA MOČ IN GOSPOD JE MOJA 9 .................................... LUČ« 9 ........................... MIKLAVŽEVANJE 10 ...................... EKOLOGIJA IN OKOLJE 10 .............................MOJE ČEBELE DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE VREMENA IN 11 ................................PODNEBJA ............................. KULTURA PRAZNOVANJE URHOVE NEDELJE ZAKLJUČILI Z .................VRHUNSKIM KONCERTOM ...POLETNA LIKOVNA DELAVNICA - LANDART ...RAZSTAVA FOTOGRAFIJ »ZAVRATEC IZ ZRAKA« ZAVRAŠKI PEVCI NA DOBRODELNEM KONCERTU 16................ ŽUPNIJSKE KARITAS V LOGATCU 16 ....................DECEMBRSKA DELAVNICA 17 .............................. ČEZPLANKE 17........................INDIJA KOROMANDIJA 20......................................NAŠA DEDIŠČINA 20 ..............OBNOVA KAPELICE PRI BRNKU 21 .........................STARI BESEDNJAK 26........................................IZ ZGODOVINE 26.................................ZEMLJIŠKA ODVEZA 30................................... POEZIJA ........................JEZIKOVNI KOTIČEK IZŠLA JE PRENOVLJENA IN DOPOLNJENA RAZLIČICA ..................................SSKJ-JA ............................ŠOLSKE STRANI LEPA NEDELJA NA BLEGOŠU, NOČ V ŠOLI, NAŠA ................................DRUŽINA TEHNIŠKI DAN 9. R OŠ IDRIJA V OKVIRU TEDNA 36..........................KULTURNE DEDIŠČINE 38....................RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS 38.........................ROMANJE NA BREZJE 40........................POČITNICE V ZAVRATCU 42................................PEVSKI PIKNIK URHOVA NOGOMETNATEKMA ....VESELICA Z MODRIJANI ............. PEČEMO V letu, ki se izteka, je preteklo veliko vode. Zavratec seje obsežnim in večkratnim poplavam izognil. Vodne ujme so kljub ogromni škodi prinesle tudi nekaj pozitivnih premikov. Na pritisk civilne družbe seje v medijih sprožila javna razprava o nedelovanju okoljskih služb v naši državi. Popisi, kaj vse bi morali za boljšo varnost postoriti in koliko namensko vložiti v obvodna zemljišča, so vedno daljši in vse težje finančno izvedljivi. Zato navadnim državljanom ne preostane drugega, kot da v akcijo stopijo sami, mimo »papirjev«, računajo pa lahko na sosedsko pomoč. Tako se uveljavlja spoznanje, da nas povezovanje krepi. V tej povezavi je zanimivo nastajanje gozdarsko-lesarske zadruge, ki bo vključevala kar nekaj predelovalcev lesa na Idrijskem. Lešje naravni in ekološki material, ki ima lahko, navzlic propadanju lesne branže, tudi svetlo prihodnost. Drugo povezovanje se odpira v Lokalni akcijski skupini (LAS). Leaderje ena izmed pobud, kije financirana v okviru strukturnega sklada EU in oblikovana z namenom, da se podeželskim skupnostim pomaga pri upoštevanju dolgoročnih možnosti njihove lokalne regije. Da pa bo pobuda učinkovita na terenu, v lokalnem okolju, je predvideno, dajo izvajajo lokalne akcijske skupine (LAS), v katere morajo biti vključeni tudi lokalni pridelovalci, civilna družba (društva), zainteresirani posamezniki idr. Lokalne akcijske skupine izdelajo lokalno razvojno strategijo (načrt), ki usmerja, kateri projekti se bodo financirali skozi ukrep Leader. V obe zgoraj našteti povezovalni iniciativi seje vključilo tudi nekaj posameznikov in društev iz naše bližnje okolice. Koliko bomo znali izkoristiti omenjene pobude, bo pokazal čas. Zagotovo pa velja vsaj poizkusiti. Povezovanje na lokalni ravni prinaša varnost tudi v letih, ko ne bo poplav in debelega žledu v naših gozdovih. Drage bralke in bralci, naj vam leto 2015 prinese veliko uspešnega povezovanja, božični prazniki pa obilo blagoslova in pravega veselja! Tomaž Mivšek Uredniški odbor: Tomaž Mivšek (glavni in odgovorni urednik), Darja Kogovšek, Kristina Bogataj, Maja Mivšek, Andrej Mivšek Z. loa, Jože Lazar Z. 16, Jože Lazar Z. 25, Robert Rijavec Ovitek: Andrej Mivšek Lektoriranje: Andreja Kogovšek, Nataša Felc, Tina Svetičič Letnik: 15, št. 29 Leto: 2014 Naklada: 150 izvodov Priprava za tisk: Cirila Gajšek Tisk: A-media d.o.o. AVTOMATSKI ZUNANJI DEFIBRILATOR (AED) Primož Leskovec Že kar nekaj časa nazaj smo se na sestankih upravnega odbora gasilskega društva začeli pogovarjati o nabavi in namestitvi defibrilatorja. Kar nekaj pobud je bilo tudi s strani drugih krajanov. Vse pa se začne premikati počasi, ko pride na vrsto denar. Glede na to, da društvo operira z minimalnimi sredstvi, katere se porabi za sprotno delovanje, smo razmišljali, da bi sredstva za nabavo pridobili od donatorjev oz. sponzorjev z vasi. Za sredstva smo povprašali tudi v Zdravstvenem domu Idrija, kjer nam prošnje niso odobrili. Ko pa smo po veselici z Modrijani preračunali stroške in promet ter ugotovili, da seje nekaj pa le nabralo, smo soglasno potrdili, da gre dobršen del sredstev za nabavo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Za AED in omarico, v kateri je aparat nameščen, smo porabili približno 3.200,00 €. Usposabljanja: Za našo preventivno varnost ni dovolj, da imamo nameščen aparat, zato je bilo in še bo potrebno organizirati več usposabljanj, na katerih se bomo naučili defibrilatortudi uporabljati. Prvo usposabljanje, ki gaje izvedel dobavitelj aparata (AMS Media), smo organizirali v ožjem krogu. To usposabljanje je bilo osnova za predstavitev defibrilatorja na zboru krajanov in na novembrski gasilski vaji. V nadaljnje pa bomo gasilci v sodelovanju z Zdravstvenim domom Idrija vsako leto organizirali usposabljanje za vse krajane. Kdaj potrebujemo defibrilator? Kadar se nekdo zgrudi ali negibno leži na tleh in ne diha. Do tega lahko pride zaradi električnega udara, udarca v prsni koš, prevelike obremenitve srca ... Če se oseba ne odziva, glasno pokličemo na pomoč. Nato zvrnemo glavo, dvignemo brado in preverimo, da nima Aparatura defibrilatorja. Vir: Internet v ustni votlini kakšnega tujka. Če so dihalne poti proste, 10 s poslušamo, če zrak prihaja iz dihal ter gledamo, če se prsni koš dviga. Če ugotovimo, da ne diha, pošljemo nekoga po defibrilator, mi pa začnemo oživljati - 30 pritiskov na prsni koš, 2 vpiha. Ko dobimo defibrilator, ga čim prej vključimo, namestimo elektrode na bolnikove gole prsi in sledimo navodilom, kijih daje aparat! Oživljamo, dokler bolnik ne kaže znakov življenja oz. do prihoda reševalcev. Navodila za uporabo AED-ja Navodila za uporabo. Vir: Internet Odprtje omarice: - pritisnemo tipko s simbolom slušalke (klic nujne medicinske pomoči ZD Idrija) in se postavimo čim bližje omarici; - ko se oglasi zdravstveni delavec, mu jasno in glasno posredujemo nujne podatke (npr.: kliče ime in priimek, prišlo je do zastoja srca, Zavratec št.?, potrebujem AED, moja tel. številka je 041.); - zdravstveni delavec nam posreduje 4-mestno število, katero vtipkamo in pritisnemo kljukico; - odpremo omarico s potegom pokrova k sebi in vzamemo AED; - v primeru, da vzpostavitev klica z ZD Idrija ni mogoča, pokličemo poveljnika (tel. številka: 041329 987-Primož). Rokovanje z AED-jem: - odpremo pokrov defibrilatorja in ga podstavimo pod ramena, da glava pade nazaj; - odpremo paket z elektrodami in elektrode namestimo na gole prsi! Če je oseba poraščena, je priložena britvica in odstranimo dlake, kjer nato prilepimo elektrode. Če je prsni koš moker, ga obrišemo. - ko so elektrode nameščene, vklopimo defibrilator in sledimo navodilom! Zavedati seje potrebno, da z defibrilatorjem ne moremo škoditi bolniku, z neuporabo pa ima zelo majhne možnosti preživetja, zato ne smemo le panično čakati na prihod reševalcev. Nujna medicinska pomoč v Zavratec ne bo prispela prej kot v petnajstih minutah. Bolnik, ki ne diha in je brez srčnega utripa, pa ima po desetih minutah samo še minimalne možnosti preživetja (0-2 %). Dlje časa kot so možgani brez kisika, večja je okvara in tudi, če bolnik preživi, ostanejo trajne posledice. Upam, da avtomatskega zunanjega defibrilatorja ne bomo nikdar potrebovali, je pa z namestitvijo vsekakor veliko storjenega na zdravstveni preventivi v kraju. Usposabljanje uporabe defibrilatorja. Foto: Arhiv PGD Zavratec NO VIS VET KS ZA VRA TEC, GRB ZA VRA TCA Samo Kuščer Oktobra je bil na lokalnih volitvah v Zavratcu izvoljen nov svet krajevne skupnosti v sestavi Marjeta Rijavec, Daphne Levac, Jani Kogovšek, Niko Gantar in Samo Kuščer. Na prvi seji, ki jo je sklical še prejšnji predsednik sveta KS Marko Vehar, sta bila potrjena Samo Kuščer za predsednika in Marjeta Rijavec za podpredsednico. Na naslednjih treh sejah je svet razpravljal o številnih pomembnih temah, predvsem pa je določil način svojega delovanja. Dogovorili smo se, da bodo redne seje sveta enkrat mesečno, praviloma prvi ponedeljek ob 20. uri. Seje so seveda javne, kar pomeni, da se jih lahko udeleži kdorkoli, krajane pa bomo o njih pravočasno obveščali in jim sporočili tudi predvideni dnevni red. Če krajani želijo, da svet krajevne skupnosti obravnava kakšno vprašanje, ki ni predvideno na dnevnem redu, lahko o tem obvestijo svetnike in tema bo postavljena na dnevni red naslednje seje. Krajane bomo o vsem pomembnem sproti obveščali. Od večine družin v krajevni skupnosti smo v ta namen zbrali po en elektronski naslov, vse pomembno pa bomo objavljali tudi na spletni strani, ko bo postavljena. Žal se je začeti projekt spletne strani ustavil, ker je prejšnji programer odnehal. Dobili smo novega programerja in predvidoma bo nova spletna stran vzpostavljena v začetku leta 2015. Vsa pomembna obvestila bodo seveda tudi na tabli ob gasilskem domu. V svetu smo se dogovorili, da vsak od članov zaradi večje učinkovitosti »pokriva« svoja področja. Samo kot predsednik vodi svet, skrbi za organizacijo ter za komunikacijo z občino in čim boljši pretok informacij iz krajevne skupnosti v občino in nazaj. Marjeta skrbi za finance, Jani za ceste in komunalo, šport, družabne dejavnosti, povezovanje krajanov, Daphne za turizem, pridobivanje sredstev, sledenje razpisom, kulturo, Niko za kmetijska vprašanja, ekološko usmerjanje, šport. Člani sveta so na eni od sej sklenili, da povabijo večje število krajanov v »razširjeni svet«, ki bo deloval kot posvetovalni organ. Svet KS bo po potrebi sklical sestanek z razširjenim svetom, da bo z njim razpravljal o konkretnih vprašanjih in tako dobil čim jasnejšo podobo o tem, kaj meni širša krajevna skupnost. Ker so zbori vseh krajanov redkejši (enkrat ali morda dvakrat letno), bomo tako lahko sproti merili utrip krajevne skupnosti. Trenutno je v razširjenem svetu štirinajst članov. Ker občina pripravlja proračun za naslednji dve leti, smo ji poslali predloge za investicije v KS Zavratec. Predlagali smo naslednje: nadaljujejo se investicije v ureditev centra vasi pred cerkvijo, športno igrišče in vzdrževanje javnih poti. Predlagali smo tudi ureditev stare ceste mimo cerkve, obnovo dotrajanega odseka ceste v Potoku, asfaltiranje odseka ceste na začetku Potoka in obnovo cestišča, kjer seje kopalo za optiko. Predlagali smo tudi ureditev info točke, ekološkega otoka za cerkvijo, postavitev označevalnih tabel in izdelavo turistične karte krajevne skupnosti Zavratec. Seveda smo zahtevali tudi, da se občina temeljito in strokovno loti obnove in vzdrževanja lokalnih cest. Za konec predstavitve novega sveta krajevne skupnosti velja še enkrat poudariti, da smo prepričani, da je ključnega pomena dobra komunikacija s krajani. Zato se bomo resnično potrudili, da so krajani o vsem informirani, hkrati pa vabimo krajane, da se na nas obračajo s predlogi, pripombami, mnenji in vprašanji. Za začetek pa prosimo krajane, da razmislijo o predlogu, da Zavratec dobi grb. Po temeljitem razmisleku smo prišli do sklepa, da je oglarska kopa najprimernejši temelj, na katerem bi ga oblikovali. Veseli bomo vseh predlogov, prav tako morebitnega sodelovanja pri dokončanju grba. VAJE PGD ZAVRATEC V LETU 2014 Primož Leskovec Ker se tudi gasilci držimo načel »Vaja dela mojstra«, »Kar se Janezek nauči ...«, »Na napakah se učimo« itd., se vsako leto pripravimo oz. sodelujemo na vsaj dvanajstih vajah. Med drugim smo v juniju organizirali vajo na temo tehničnega reševanja, na kateri so sodelovali tudi gasilci PGD Idrija. Vaja je vključevala prometno nesrečo dveh vozil z dvema poškodovanima osebama in delovno nesrečo, pri kateri je bilo potrebno ponesrečenca rešiti izpod kamnitih blokov. Septembrska vaja na temo gašenja notranjih požarov je potekala v zgornjih kavernah. Predpostavke vaje so bile: goreč objekt, zadimljeni prostori in večje število ujetih ljudi. Vsi ponesrečenci so bili premeščeni na zbirno mesto, kjerjih je oskrbel bolničar, nato pa smo ukrotili tudi ogenj, ki seje vtem času že zelo razplamtel. Konec septembra smo sodelovali na obširni vaji »Neurje« v Ledinah, kije bila organizirana s strani PGD Ledine v sodelovanju z Gasilsko zvezo Idrija. Na vaji je sodelovalo / 'N Svet krajevne skupnosti Zavratec pripravlja grb Zavratca Prosimo vse krajane, ki bi radi pri tem projektu sodelovali z idejami, oblikovanjem ali kakorkoli drugače, da nas kontaktirajo. Nagibamo se k oglarski kopi kot osnovnemu motivu. Lahko nam pišete na elektronski naslov sveta krajevne skupnosti ali predloge kateremu od članov sveta KS sporočite po telefonu. e-naslov: ks-zavratec@googlegroups.com telefon: 041 731 906 (Samo Kuščer) V_______________________________________J vseh 9 društev naše zveze, zajemala pa je reševanje v gozdu, iz jaška, pri plazu, pri požaru na objektu in vetrolomu. Naša ekipa je delovala na lokaciji plaza. Rešili in oskrbeli smo tri ponesrečence, preprečili iztekanje nevarne snovi ter zavarovali teren pred ponovnim plazenjem. Prvo soboto v oktobru smo pripravili društveno vajo, na katero smo povabili vsa sosednja društva ter osrednje društvo naše občine. Vaja seje odvijala sredi vasi na domačiji Pr' Rupnk. Gasilci smo morali iz goreči h objektov (hiša, hlev) rešiti ljudi in živali, pogasiti požar in zavarovati sosednje objekte, izčrpati vodo iz kleti ter prezračiti prostore. Na vaji so poleg našega društva sodelovali še PGD Brekovice, Rovte, Medvedje Brdo, Dole, Godovič in Idrija. Kot zadnjo vajo v tem letu smo pripravili na temo prve pomoči. Podrobneje smo predstavili in preizkusili temeljne postopke oživljanja ter uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Poleg defibrilatorja pa smo preizkusili tudi nova zajemalna nosila. Prva sobota v decembru pa je vsako leto rezervirana za izlet operativcev. Po lanskem obisku Dolenjske in soimenjaka našega kraja, smo se letos odločili, da gremo na Primorsko. Obiskali smo Pršutarno Lokev in PGD Lokev, nato smo se podali do poklicnih gasilcev v Sežani, na koncu pa smo obiskali še kmečki turizem v Štorjah. Z izletom smo tudi zaključili letošnje druženje operativcev na skupinsko organiziranih dogodkih. Za organizacijo in izvedbo vaj v prihodnje pa se nam tudi ni treba bati, saj smo v letošnjem letu pridobili tri nove operativne gasilce. Na pomoč! Gasilci v Pršutarni Lokve. Foto: Arhiv PGD Zavratec Gasilska vaja na igrišču. Foto: Arhiv PGD Zavratec Gasilska vaja Neurje v Ledinah. Foto: Arhiv PGD Zavratec Gasilska vaja Pr Rupnk. Foto: Arhiv PGD Zavratec Gasilska vaja pri kavernah. Foto: Arhiv PGD Zavratec It i MLADI GASILCI OSTAJAJO V VRHU GASILSKE ZVEZE IDRIJA Jure leskovec Za nami je še ena zelo uspešna tekmovalna sezona. Znova smo nizali odlične rezultate tako na občinskem, regijskem kot državnem nivoju. Dovolj zgovoren je že podatek, da smo v sezoni 2014 domov prinesli kar 12 pokalov! Tekmovanja in uvrstitve: 1. Gasilska orientacija: - občinsko tekmovanje (Godovič): od osmih ekip smo dosegli 2 prvi in 2 drugi mesti; - regijsko tekmovanje (Selo pri Ajdovščini): od štirih ekip smo dosegli 1 prvo, 2 drugi in 1 tretje mesto; - državno tekmovanje (Sveti Jurij ob Ščavnici): vse ekipe so bile uvrščene v prvi polovici uvrščenih. 2. Kviz gasilske mladine: - občinsko tekmovanje (Dole): od petih ekip smo dosegli 1 prvo, 1 drugo in 1 tretje mesto; - regijsko tekmovanje (Dolenja Trebuša): od dveh ekip smo dosegli drugo mesto; - državno tekmovanje (Črenšovci): ekipa, ki seje borila na državnem nivoju, žal ni dosegla samega vrha. Pohvaliti moramo vse mlade gasilce, ki so si vzeli čas in se trudili biti čim bolje pripravljeni na tekmovanjih. Še posebej je potrebno pohvaliti ekipo mladink, ki seje na obeh tekmovanjih uvrstila na državno tekmovanje. Obenem pa bi se rad zahvalil celotni g-članski mentorski ekipi, kije svoj prosti čas namenila naši mladini in jih odlično naučila gasilskih veščin. Brez njih takih rezultatov zagotovo ne bi bilo. Veseli nas podatek, da smo ohranili rezultatsko raven iz preteklih let. Sledi nekajmesečni premor, v novem letu pa novim zmagam naproti! NA POMOČ! Državno tekmovanje iz kviza (Lenča, Mojca, Hana). Postroj pred startom (Hana, Tjaša, Lenča, Metka). Tri, štiri, zdaj! / \rr mt ■ 1 W “ Gasilska slika po regijskem orientacijskem teku. Vse slike so iz arhiva PGD Zavratec ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO TROJICO Olga Kogovšek Na deževno soboto, 13. 9. 2014, smo se z avtobusom odpeljali iz Zavratca preko Veharš v Godovič. Tam so se nam pridružili še romarji iz Godoviča, vodička Brigita Jurca in župnik Bogdan Berce. Polni pričakovanja smo se odpeljali proti Štajerski. Z enim postankom smo prispeli na Sveto Trojico v Slovenskih goricah. Tam smo imeli priložnost za sveto spoved in nato sveto mašo. Med spovedjo smo bili deležni še praznovanja zlate poroke in svetega krsta domačih župljanov. Za tem smo se odpeljali na kosilo. Ko smo se Lepo nam je. Foto: Olga Kogovšek okrepčali in spet dobili novih moči, smo se odpeljali v župnijo sv. Jožefa Delavca na Rače. V kapeli, kjer so mozaiki patra Marka Rupnika, smo peli litanije Matere Božje. Obiskali smo še kmetijo zelišč Kolarič, kjer smo si ogledali nasad zelišč in podzemno čajanko. Polni božjega blagoslova in lepih vtisov smo se vrnili domov. In že komaj čakamo naslednje leto, da se v dobri družbi Zavračanov in Godovčanov zopet odpravimo na romanje. Mozaik patra Marka Rupnika v kapeli sv. Jožefa Delavca na Račah. Foto: Olga Kogovšek ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET V LETU 2014 Samo Čuk Zaključuje se leto 2014, hkrati pa se končuje tudi 5-letno mandatno obdobje članom Župnijskega pastoralnega sveta. V zgodnjem pomladnem času leta 2015 bomo verniki v vsej škofiji zbirali nove člane pastoralnih svetov, ki jim bomo za naslednje obdobje zaupali pomembno delo v župniji. Vsi verniki v župniji smo poklicani, da po svojih močeh prispevamo, da je župnija živo občestvo, da se počutimo povezane in da nihče od nas ni odrinjen na rob dogajanja v župniji. To živo občestvo in povezanost med seboj smo letos pokazali ob praznovanjih, ki smo jih imeli v župniji. Najprej nas je v mesecu maju obiskal g. škof ob priliki birmovanja, kjer se je vsa župnija, ne samo birmanci, njihovi starši in botri, zelo potrudila pri pripravi dogodka. Sledila sta dogodka v Zavratcu in nato na Medvedjem Brdu. Praznovanje nedelje sv. Urha je bilo letos nekoliko drugačno od preteklih let, kar pa seje izkazalo kot zelo učinkovito in odločitev članov ŽPS je bila, da se praznovanje v taki obliki obdrži tudi v prihodnjih letih. Kulturne in športne dejavnosti, ki so dosegle vrhunec z nedeljskim praznovanjem, so pritegnile večje število župljanov, tako mladih kot tudi odraslih. Lahko bi rekli, da praznovanje zavetnika sv. Urha že počasi prerašča v večdnevno praznovanje, to pa pomeni, da bi v prihodnje tak praznik že lahko imenovali župnijski dan, kjer se zbere vsa župnija in tudi posamezne skupine, ki delujejo v župniji. Sledilo je praznovanje na Medvedjem Brdu, in sicer na prvo septembrsko nedeljo - angelsko nedeljo, kije prav tako privabilo veliko obiskovalcev nedeljske sv. maše in druženja po maši. Posamezniki so predlagali, da bi lahko samo praznovanje dodatno popestrili in tako izkazali hvaležnost tistim oddaljenim, ki vsako leto na ta praznik prihajajo na Medvedje Brdo in so začudeni nad lepoto cerkve sv. Katarine, ki iz leta v leto dobiva lepšo podobo. Nekaj pomembnejših del, ki so bila opravljena v drugi polovici leta: - V Zavratcu je bil prodan del zemljišča v lasti župnije. Sredstva bodo namenja za obnovo vhodnih vrat v cerkev, obnovo svetnikov na glavnem oltarju in za katehetske pripomočke. - Botrstvo za obnovo svetnikov v cerkvi v Zavratcu in na Medvedjem Brdu. Delo je že obrodilo sadove. Z restavratorsko delavnico seje še potrebno dogovoriti za izvedbo del. - Z Občino Logatec potekajo pogovori v zvezi z gradnjo mrliške vežice na Medvedjem Brdu. - Za zaščito pred morebitno škodo bo potrebno izvesti nekatera nujna vzdrževalna dela na stavbi župnišča, pomožnih objektih in okolici. Idej, predlogov in potreb v župniji je še več, vendar ji h je večina vezanih na stroške in na razpoložljivost duhovnika. Ker je razpet med dve župniji, bo potrebno tudi v prihodnje določene dogodke in srečanja združevati. Kot so nekateri ugotovili, je združevanje dogodkov z Godovičem pričelo združevati župljane z obeh strani. Med seboj se počutimo bolj povezane. Za konec še povabilo vsem župljanom. Vse vaše ideje, predloge in spodbude, kijih imate in bi želeli, da se stvari v župniji spremenijo, jih posredujte duhovniku ali enemu od članov župnijskega sveta, kijih bo nato posredoval na skupnih srečanjih. Ne samo pohvale, tudi vaše graje in vaše izkazano nezadovoljstvo, bo koristen nasvet za reševanje problemov. VSAKOLETNO SREČANJE STAREJŠIH IN BOLNIH Irena Lukan Drugo nedeljo v mesecu septembru je bil čas, ko smo se zopet srečali na našem 8. srečanju starejših in bolnih v naši Župnijski cerkvi sv. Urha v Zavratcu. Koti srce utripajoče bije, ko duša ječi pod težo vsakdanjika in se telo upogiba, takrat čutiš, da moraš nekam odriniti. Oditi na srečanje pred tabernakelj, na tihi pogovor, ki ti da moč in tolažbo za dneve brez sonca in izhoda. Na romarskem dnevu sodelavcev Karitas nam je dr. Oblak dal nasvet, malce hudomušen, vendar uporaben: Ne priporočajte se v priprošnjo in varstvo samo Mariji Devici, Jezusu, nebeškemu Očetu, obrnite se tudi na kakšnega svetnika, ti namreč niso tako zasedeni in oni vas bodo prav tako, mogoče še hitreje, uslišali v vaših prošnjah. Takšne so bile besede uvoda v sv. mašo, ki joje daroval župnik Bogdan, sodelavke Karitas pa smo sodelovale skupaj z občestvom. Med sv. mašo je bila priložnost za bolniško maziljenje, kije bilo podeljeno na željo vernika. Pred tabernakljem smo se povezali z molitvijo in petjem. Po srečanju z Jezusom pa smo se odpravili še v veroučno učilnico, kjer smo nadaljevali naše druženje, smo se okrog mize, ki jo vsako leto krasi Slavkin velik, bel, lepo zlikan prt, na sredini Renatin cvetlični aranžma, obloženi kruhki, pecivo, topel čaj, sadje, kapljica za zdravje, vse delo pridnih rok Jelke, Magde, Irene R., Ane, Mojce, Marije in Olge. Čas je mineval v smehu, pogovoru, hudomušnih prigodah in šalah. Tudi petja ni manjkalo, kjer smo občudovali Janeza Kogovška (Svetlikovega ata), koliko pesmi zna in s kakšnim žarom jih poje, kljub 91-im križem. Čeprav je bila letos manjša udeležba, smo se imeli »luštno«. Naslednje leto se zopet vidimo na našem srečanju, obenem pa vabimo vse, da se nam pridružite, četudi se še ne počutite ne bolne ne stare, PRIDITE, da nam bo skupaj toplo in lepo. Skupno srečanje za mizo. Foto: Olga Kogovšek »V GOSPODUJE MOJA MOČ IN GOSPOD JE MOJA LUČ« Eva Drmota V Cerkvi cvetega Urha v Zavratcu smo prvič pripravili večer taizejske molitve. Utemeljitelj je brat Roger, človek izjemnega čuta za ljubezen in odpuščanje. 5 to molitvijo je tako omogočil združevanje katoličanov in evangeličanov. Samo poimenovanje pa izvira iz majhne vasice v Franciji, izTaizeja. Tam živi ekumenska skupnost bratov, kijih poznamo pod imenom taizejski bratje. Ti so tekom let s pomočjo dveh skladateljev razvili molitev, kot jo poznamo danes. Le ta je sestavljena iz branja krajših svetopisemskih odlomkov, spevov, tišine in prošenj. Vsebina spevov je največkrat beseda Svetega pisma. Spevi so kratki, se večkrat ponovijo in ravno to nas pripelje do tega, da v sebi res začutimo, kaj pojemo, v nas se naseli mir in bližina Boga je še bolj čuteča. Po Sloveniji je taizejska molitev že dolgo prisotna in zaželeli smo si je tudi v naši župniji. Skupaj smo se združili Cerkveni mešani pevski zbor Zavratec, instrumentalisti, Društvo SKAM (Skupnost katoliške mladine) in mladi iz župnij Zavratec in Godovič ter v soboto, 29. novembra 2014, pripravili večer taizejske molitve. Tako smo v soju sveč, s Kristusom pred oltarjem, Marijino ikono pred ambonom in našimi srci v cerkvi skupaj preživeli uro, kjer smo s petjem čudovitih spevov in branjem odlomkov začutili mir v naših srcih ter se tako pripravili na adventni čas in rojstvo Jezusa, ki prihaja. Ambientacija ki umiri dušo. Foto: Peter Gladek MIKLAVŽEVANJE Darja Kogovšek Tudi v Zavratcu in Potoku smo bili letos pridni, saj nas je obiskal sveti Miklavž. Preden je odšel obdarovat otroke po domovih, se je ustavil tudi v zavraškem gasilskem domu. Prišel je na Miklavžev večer ob 17. uri. Pred tem so nas otroci (Matic, Manca, Matevž, Petra, Neža, Vid, Jošt in Matija) spomnili na pomen medsebojne pomoči. Zaigrali so igrico z naslovom Dobri snežak. Snežak je hotel biti najlepši na svetu. A bilje tak kot drugi snežaki, čisto nič posebnega. Feliks mu je na glavo poveznil lonec, v roko mu je dal metlo, za nos korenček in za lase seno. A kljub temu je bil nekaj posebnega. S svojim čisto preprostim klobukom je pomagal vrabčku, ki mu je viharodnesel dom, zajčku je utišal lačen želodček tako, da mu je dal svoj nos. Miški je podaril svoje lase, ježu pa metlo, da se je lahko stisnil pod njo v mrzli zimi. Iz svoje preprostosti jim je pomagal, čeprav se mu je zdelo, da nima ničesar. To je le otroška zgodba, bodo rekli nekateri. A jaz imam srečo. Poznam veliko dobrih snežakov. Tudi pri izvedbi Miklavževanja sem jih nekaj spoznala. Niso bili milijonarji, imeli so le klobuk, metlo in korenček. Hvala vsem, dobri snežaki! "Kar vzemi mojo metlo in se stisni pod njo" Foto: David Bogataj EKOLOGIJA IN OKOLJE MOJE ČEBELE Franci Gantar Minilo je že skoraj 15 let, odkar imamo doma ekološko kmetijo. Zanjo smo se odločili iz večih razlogov, gotovo pa ne finančnih, saj se je ta možnost vsaj takrat zdela precej neobetavna. Rad imam naravo, živali in vse, kar je povezano z zdravim načinom življenja. Če se že ne moremo izogniti nekaterim nakupom iz trgovine, z raznimi škodljivimi dodatki, konzervansi, umetnimi kemikalijami, sem si mislil, pa vsaj doma poskrbimo za naravno prehrano, tako, ki jo lahko uživamo brez skrbi. Certifikata ni bilo težko dobiti, saj zemlje že dolgo nismo več gnojili z umetnimi gnojili. Za razne pesticide, fungicide in podobno ni bilo nikoli denarja niti pravega veselja. Tako seje začelo. Seveda ni bilo vse, kot si človek zamisli. Imeti ekološko kmetijo pomeni tudi veliko dela, hkrati pa tudi veliko večje zadovoljstvo nad opravljenim. Tako se ob vsakodnevnih opravilih včasih kar same porajajo nove ideje, kaj bi še lahko izboljšal ali dodal. Nekega dne sem si tako zamisli, da bi bilo lepo, če bi na vrtu pod hišo stal tudi čebelnjak. Pa ne samo lepo, bilo bi tudi koristno, saj čebele oprašujejo rastline, med njimi sadna drevesa, kar pomeni, da sadje bolje obrodi. Najbolj mikaven je seveda domači med in z njim vred vedno bolj cenjeni cvetni prah in propolis. Uporaben je tudi vosek. Leta 2012 sem tako pri prijatelju Zdravku, Pri Strojerju v Podklancu, kupil prvo čebeljo družino, prvi panj pa pri Jožetu Lazarju (Z. 16). Jože je sedaj tudi moj čebelarski mentor, saj ima na tem področju že precej več izkušenj. Čebelnjak sem leto pozneje naredil in postavil sam. Prej sem vse dobro premislil oz. sem mislil vnaprej - predvsem, da ne bo premajhen, saj gre vanj kar 18 panjev. Želel pa sem, da ni samo dovolj velik, ampak, da je tudi lep, zato sem pozimi, ko je na kmetiji več časa, vzel v roke čopič in barve, ki so odporne na mraz, vročino in vodo, in nekaj panjev (osem) poslikal z motivi iz narave. To so predvsem divje živali, nisem pozabil tudi na sv. Florijana, ki naj varuje čebelnjak in čebele pred ognjem. V notranjosti čebelnjaka sem postavil majhen kavč, takole za oddih po napornih in niti ne lahkih čebelarskih opravilih. Ko sem tako po kosilu včasih užival ob brenčanju čebel, sem spoznal, da v čebelnjaku ni poseben le zvok, ki ga oddajajo pridne čebelice, ampak tudi vonj, kateremu, kot sem pozneje bral, pripisujejo številne zdravilne učinke. Z eno besedo, to je APITERAPIJA, ki se v alternativnem zdravstvu vse bolj uporablja pri raznoteri h boleznih, predvsem pri težavah z dihali in sklepi. Ta dodatna možnost učinkovite uporabe čebelnjaka meje zelo pritegnila. Veliko sem o tem bral, se zanimal, največ pa sem izvedel na izobraževanjih, ki jih organizira Čebelarsko društvo Idrija. Sedaj imam tako že večino pripomočkov, kijih predvideva apiterapija (maska za inhaliranje ...), učinke te nove, zame predvsem preventivne, metode pa zaenkrat preizkušam kar sam. In moram povedati, da se počutim prav odlično, utrujenost, ki spremlja delo na kmetiji, pa izgine, ne da bi vedel, kdaj. Mislim, da me imajo čebele prav rade. To se čuti, ko me pikajo, pa tudi v številu, saj imam letos že deset gospodarskih družin. Seveda so tudi meni pri srcu, še bolj pa med, ki najbolj prija prav v teh mrzlih, zimskih dneh. EKOLOGIJA IN OKOLJ DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE VREMENA IN PODNEBJA Tomaž Mivšek Tokratni članek v rubriki ekologija in okolje je malce drugačen. Kerje bila v pretekli številki Oglarja podrobno predstavljena vremenska situacija žledenja v februarju, je prav, da na tem mestu na kratko predstavimo društvo, ki raziskuje vremenske pojave v naši neposredni bližini. Društvo za raziskovanje vremena in podnebja je bilo ustanovljeno v letu 2012. Ustanovili so ga z namenom opravljanja meteoroloških meritev na dinarski pregradi in njenih mraziščih. Raziskujejo vremensko dogajanje in podnebje ter ga predstavljajo širši zainteresirani javnosti. Vključujejo se v razne projekte, ki jih bom opisal v spodnjih vrsticah. Društvo trenutno deluje na več področjih. Tuje potrebno izpostaviti meritve temperatur zraka na višinski h merilni h postajah. Med slednjimi ima najdaljši niz izmerjenih podatkov vremenska postaja na Javorniku nad Črnim Vrhom. Nam najbližja avtomatska merilna postaja je na Medvedjem Brdu. Mreža meteoroloških postaj na dinarski pregradi je zanimiva z vidika raziskovanja meteoroloških spremenljivk, med drugim temperature zraka, količine padavin in jakosti vetra, na katere ima konfiguracija reliefa velik vpliv. Velik poudarek dajejo tudi meritvam temperature zraka v mraziščih. To so ponavadi vrtače, na dnu katerih se v jasnih in brezvetrnih nočeh zaradi stekanja hladnega zraka pri tleh v dno kotanje izoblikuje temperaturna inverzija, za katero so značilne nižje temperature kot v okolici. Svoje znanje prenašajo tudi na mlajše generacije. Društvo za raziskovanje vremena in podnebja sodeluje s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, ob katerih so postavili že dve meteorološki postaji. Ena takih je tudi še zelo sveža meteorološka postaja ob Domu Medved. Društvo izdaja tudi svojo publikacijo Jugozahodnik, v kateri lahko preberete letna poročila o vremenskem dogajanju v naši okolici in sledite najnovejšim aktivnostim društva. Več si lahko preberete tudi na društveni spletni strani: http://www.vreme-podnebje.si/. Za vse ljubitelje vremena, kateri imate radi ažurne podatke o vremenu, pa ne bo odveč tale namig. Na povezavi društveni spletni strani: http://www.vreme-podnebje.si/. lahko v živo sledite vremenskemu dogajanju na Medvedjem Brdu. Avtomatska vremenska postaja na nadmorski višini 788 metrov pri Domu Medved vam ponuja zadnje podatke o temperaturi zraka in temperaturi rosišča. Meri hitrost vetra in vlago, zračni tlak ter količino padavin. KULTURA PRAZNOVANJE URHOVE NEDELJE ZAKLJUČILI Z VRHUNSKIM KONCERTOM Renata Kogovšek Človeka se da primerjati z morjem. Ima svoje plime in oseke. Prav na to veliko dejstvo me spominjajo praznovanja Urhove nedelje v Zavratcu. Bila so leta »oseke« in so leta »plime«. Letošnja Urhova še ni šla in še dolgo ne bo šla v pozabo. V goste smo povabili vrhunske umetnike, ki so se našemu povabilu z veseljem odzvali. To so bili slovenski tenorist, prof. Marjan Trček, njegova hčerka Urška Trček, violinistka, ter prof. Tone Potočnik, orglavec, z ženo Ireno, registratorko. Na lepo sončno nedeljo, 6. julija 2014 ob 16. uri, seje naša farna cerkev sv. Urha dodobra napolnila s poslušalci od blizu in daleč. Z ljudmi, ki nikakor nočejo izpustiti take glasbene poslastice, kot je bila le-ta. Naše orgle, na katere smo ponosni, pa vendar se ne morejo kosati z velikimi koncertnimi, so tisto uro postale velik koncertni instrument. Iz njih je mojster Tone Potočnik izvabljal glasove, kakršnih nismo vajeni. Ko se je čudoviti tenor Marjana Trčka povzpel pod oboke in s svojimi pianissimi mfortissimi napolnil naša ušesa in srca, seje zdelo, da bo naša mala cerkvica počila po šivih. Z violinskim pridihom Urške Trček si odplaval v višave ... Izbor skladb, kije z originalnega koncertnega lista priložen temu članku, je obsegal dela, daje bilo za vsakega poslušalca nekaj. Celotni koncert je bil močno doživetje. Ura je bila prekratka ... Da tako lepega koncerta v Zavratcu še ni bilo, je bilo slišati marsikoga. Spoštovanim umetnikom smo za njihov neprecenljiv poklon naši fari iskreno hvaležni! Naj Bog še naprej blagoslavlja njihovo delo! Zavraške orgle so dale vse od sebe. Foto: Marjeta Rijavec Pri muziciranju. Foto: Marjeta Rijavec H Pl W U Z O >4 KONCERT OB FARNEM PRAZNIKU Zavratec, cerkev sv. Urha Urhova nedelja, 6. 7. 2014 ob 16. uri Marjan Trček, tenor Urška Trček, violina Tone Potočnik, orgle Marjan Trček, Urška Trček in Tone Potočnik. Foto: Marjeta Rijavec Program: ♦ P. E. Fletchcr: Festival tocata ♦ A. Stradella: Pieta, Signore ♦ F. Durante: Vergin, tutto amor ♦ G. Caccini / V. Vavilov: Ave Maria ♦ G. Young: Preludij v klasičnem stilu ♦ G. Bizet: Agnus Dei Tenorist Marjan Trček je začel svojo solistično koncertno pot že meti študijem na SGBŠ v Ljubljani. Končal je študij solopetja na AG v Ljubljani pri prof. Evi Novšak-Houška, se izpopolnjcital na pevskih seminarjih (Alfred Burgstaller iti Marjana Lipovšek) in se uveljavil na koncertnem področju v sodelovanju s priznanimi instrumentalisti na različnih instrumentih (orgle, lutnja: Italijanska in angleška glasba pozne renesanse in zgodnjega baroka), vokalnimi ansambli (Slovenski oktet) in vokalno-instrumentalnimi zasedbami. Sodeluje tudi s SNG Opera in balet v Ljubljani in Mariboru. Poleg koncertiranja tudi snema, tako je sodeloval pri snemanju del A. Tarsie in drugih avtorjev t> zbirki "Slovenska glasbena dediščina", seriji zgoščenk izdanih v zbirki "Musiča sacra", z lut-njistom Borisom Šinigojem je posnel samostojno zgoščenko "Armonici accenti", sodeloval pa je tudi pri snemanju antologije samospevov L. M. Škerjanca. Srnje znanje in izkušnje prenaša na mlade pevce na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. C. Frank: Panis Angelicus, iz Messe solennelle v A-duru, Op.12 F. Schubert: Ave Maria C. Gounod/J. S. Bach: Ave A. Poli: Scherzo piferata p.H. Sattner: Kdo je ta?, iz oratorija Assumptio L. Mav: Mati moja, venec pletem P. Jereb: Mirno nam plove Tone Potočnik je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študiral orgle (prof. Hubert Bergant) in klavir (prof. Marjan Lipovšek), katerega študij je nadaljeval v Zagrebu, v razredu Vladimirja Krpana. Leta 1978 je odšel na študij r Rim, kjer je (z manjšimi prekinitvami ostal 15 let). Izpopolnjeiml se je na Akademiji in Konservatoriju sv. Cecilije in na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo, kjer se je specializiral za gregorijanski koral. Po vrnitvi v domovino je postal profesor gregorijanskega korala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, saj je najivČji poznavalec tovrstne glasbe v Sloveniji. Potočnik je aktiven tudi kot organist in seje doslej predstavil že tako rekoč na vseh cerkvenih orglah na Slovenskem. Je dolgoletni organist komornega zbora Ave. Pogosto sodeluje s Slovenskim oktetom in priznanimi pevskimi solisti. Urška Trček je leta 2012 na Akademiji za glasbo, pod mentorstvom izr.prof Monike Skalar, diplomirala z odliko. V času šolanja se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj ter dosegala vidne rezultate. Svoje znanje je izpopolnjevala na različnih mojstrskih tečajih pri uglednih profesorjih kot so Moshe Murvitz, Tomaž Lorenz, Helfri-ed Fister, Paivi/t Meller, Marina Jashvili, Vasilij Meljnikov, VVonji Kirn in Igor Ozim. Poleg solističnega nastopanja sodeluje tudi kot članica različih komornih skupin (dno s klavirjem, klavirski trio, godalni kvartet, klaj’irski kvintet). Violinistka večkrat sodeluje tudi v različnih orkestrskih sestavih, kot so: Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana (koncertna mojstrica v šolskem letu 2006/07), Orkester SFK, Revijski orkester Festivala Bled, Komorni orkester Akademije za glasbo, orkester Festine, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Slovenske filharmonije, komorni orkester Mladi ljubljanski solisti, Simfonični orkester Cantabile. Kot profesorica violine svoje znanje in izkušnje deli učencem GŠ Vrhnika in GŠ Trebnje. POLETNA LIKOVNA DELAVNICA - LANDART Maja Mivšek Land art (zemeljska umetnost, umetnost v naravi) je smer v umetnosti, ki se je porodila kot odgovor na posledice industrijske revolucije s širjenjem tovarn in mest ter posledično onesnaževanjem okolja. Po drugi strani je ideja tudi v umestitvi umetnosti izven zidov galerij v širši kontekst naravnega okolja. Ta smer ponovno obuja željo po stiku med naravnim okoljem in človekom. Poglavitna značilnost te umetniške smeri je, da umetnik ustvarja v naravi (v gozdu, na travniku, polju ...) oz. pri ustvarjanju uporablja naravni material (kamni, pesek, les, rastline ...). Umetniški učinek dosega le z manjšim posegom v naravo (premišljenim preoblikovanjem). Značilnost končnih izdelkov je, da so neobstojni in ker ostanejo v naravnem okolju, kjer so bili ustvarjeni, tam tudi propadejo (se uničijo), zato je tovrstna umetnost tesno povezana s fotografijo, ki ujame izdelke in ji h v tem mediju ohranja. Pajek iz skal, prekrit z mahom, na podlagi iz rdeče obarvanih jesenskih listov deluje veličastno. Avtor: Sylvain Meyer. Palice, prepletene nad vodno gladino. Z odsevom v vodi delujejo kot krogi. Avtor: Andy Goldsworthy. Za letošnjo poletno delavnico smo se v likovni sekciji Kulturnega društva Zavratec odločili povezati dogodek ob odprtju Kmetije Vrh z izvedbo tovrstne likovne delavnice za otroke, saj sta ideji nekako vsebinsko in praktično povezani. Otroci in mladostniki so tako kot vsako leto prišli v velikem številu. Po krajšem teoretičnem uvodu v malem šotoru smo se odpravili v neposredno bližino (»smrekov gaj«, na travnik, v gozd), kjer smo iskali možnosti - predvsem naravne danosti za ustvarjanje. Otroci so idejo land arta dobro razumeli in so se po skupinah lotili ustvarjanja z veliko vnemo. Eni so videli izziv v povezovanju posameznih elementov iz narave (storži, orehove lupine, veje ...) in so ustvarili kmetije in pašnike z ovcami, drugi v polaganju posameznih elementov v ploskovno sliko (razne figure, kot so punčke in živali iz cvetja in drugih rastlin ter vejic). Razne žuželke. Foto: Maja Mivšek Lev z razkošno grivo. Foto: Maja Mivšek Ovčke v ogradi. Foto: Maja Mivšek Izredno zanimive izdelke so ustvarili otroci, ki so nekaj časa le opazovali debla, razne štore in izruvane korenine dreves, kmalu pa so v njih prepoznali zanimive oblike, jih le malo preoblikovali (dodali kamenčke na določeno mesto ali na domiseln način povezali že obstoječe elemente med sabo) in že so nastale zelo preproste, vendar impresivne in domiselne postavitve. Titanic. Foto: Maja Mivšek Zanimiva skulptura v gozdu. Foto: Maja Mivšek Majhen dodatek k naravni obliki... ptič! Foto: Maja Mivšek Izdelke smo fotografirali, fotografije pa so bile predvajane v velikem šotoru in so sijih lahko ogledali tudi obiskovalci ob otvoritvi Kmetije Vrh. Mislim, da je tovrstna delavnica zelo dobro uspela, saj so otroci po eni strani pridobili nekaj novega teoretičnega znanja o umetnosti, po drugi pa so s svojim delom razvijali domišljijo in ustvarjalni duh. Narava je naša najboljša učiteljica, saj nas uči ustvarjalnega duha »manj je več«. Idejo uporabe naravnih materialov in njihovo preoblikovanje v nove namene je mogoče razvijati in razširjati na različna področja. Zanimiva nadgradnja ideje bi bila ustvariti otroško igrišče iz naravnih materialov. Primer takega igrišča je v Ljubljani ob Vodnikovi cesti pod Šišenskim hribom. Več o tem igrišču si lahko preberete na: http://www.delo.si/novice/ljubljana/ljubljansko-ogledalo- nova-igrala-za-spodbujanje-gibanja-in-domisljije.html Video na temo Landart: ava.rtvslo.si/predvajaj/land-art-6-oddaja/ava2.1545Zfi41g/ Otroci so domišljijsko veliko bolj dovzetni in kreativni kot odrasli. Foto: Jože Suhadolnik Kje stojim? Na mostu, pred nevarnim prepadom ali na dinozavru? Foto: Jože Suhadolnik RAZSTAVA FOTOGRAFIJ »ZAVRATEC /Z ZRAKA« Tomaž Mivšek V številki Oglarja seje Janez Kotar že predstavil z nekaj fotografijami Zavratca. Ker je bil na izbor odziv bralcev dober, smo se v društvu odločili, da idejo predstavitve fotografij iz zraka predstavimo širše tudi na razstavi v galeriji Farovž. Fotografije na razstavi so nastale v poletnih mesecih v letih 2013 in 2014. Za namen razstave seje avtor fotografij še posebej potrudil. Na kapa plošče formatov 50 x 75 ležeče postavitve je natisnil 10 fotografij različnih lokacij Zavratca z različnih višin. Postavitev razstave je bila enostavna, saj se zaponko enostavno zapiči na hrbtno stran kapa plošče in naveže nanjo vrv. Razstava je bila na ogled do začetka septembra. Njeno odprtje pa smo obeležili v sklopu praznovanja Urhove nedelje. Tako dosežemo najširši krog obiskovalcev Zavratca, ki obiščejo naš kraj ob višku poletja. Za dosego čim boljših fotografij seje fotograf posebej za to razstavo meseca junija 2014 v zgodnjih jutranjih urah pred sončnim vzhodom oglasil v Zavratcu in posnel še nekaj posnetkov. Jutranja svetloba, menjave senc, različne palete barv in jutranje meglice dajejo fotografijam poseben pečat. Janez Kotar je fotograf z dolgoletnimi izkušnjami. Ljubiteljsko se je s fotografijo ukvarjal že njegov oče. Od tod tudi zanimanje Janeza za fotografiranje. Največ se posveča poročni fotografiji, ki mu predstavlja poseben izziv. Spoprime se tudi s portretno fotografijo, foto zgodbami in fotografijami iz zraka. Tovrstne fotografije so trenutno pravi hit v Sloveniji. Za fotografiranje iz zraka uporablja multikopter, ki ga daljinsko upravlja s tal. Fotografiranje je zato zelo zahtevno. To pa zahteva široko znanje na različnih tehničnih področjih ter zvrhano mero natančnosti in vztrajnosti. Njegovi zadnji fotografski projekti so dobro predstavljeni na njegovi spletni strani, na kateri naredijo izreden vtis serije fotografij poplav Mogočna modrina in Dvojni svet. ZAVRAŠKI PEVCI NA DOBRODELNEM KONCERTU ŽUPNIJSKE KARITAS V LOGATCU Eva Drmota Že prejšnjo zimo smo bili kot zbor povabljeni k sodelovanju na dobrodelnem koncertu Župnijske Karitas v Logatcu. Povabilu smo se radi odzvali, a žal je bil koncert odpovedan zaradi hudega žleda, kije prizadel naše konce. Tako je bil koncert prestavljen iz 17. februarja na 26. oktober 2014. Glasbeniki iz različnih koncev smo tako ustvarili čudovit večer, prežet z najrazličnejšimi melodijami. Pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora Zavratec smo se predstavili z dvema pesmima, in sicer z ljudsko iz Andaluzije - Bolleras Sevillanas, katere avtor je Fabrez Enrique ter s slovensko Kdo je naučil izpod peresa Antona Martina Slomška. H koncertu so veliko pripomogli tudi izjemni Vipavski tamburaši pod vodstvom Neže Žgur, ki so odigrali nekaj samostojnih skladb, prav tako pa so spremljali ostale sodelujoče. Nastopali so še Tanja Žagar, Mladinski ter Mešani pevski zbor Adoramus Logatec pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika, Glasbena šola Logatec, glasbena skupina Pot, harmonikarski duo Cigale & Petrič in solist Marko Nzobandora. Župan občine Logatec gospod Berto Menard nas je nagovoril ter pohvalil delovanje Župnijske Karitas in se zahvalil vsem sodelujočim na prireditvi. Vezno nit pa je tkal znani televizijski voditelj Miha Brajnik. Ob koncu druženja smo se vsi skupaj združili na odru in skupaj odpeli še Čebelarja, V dolini tihi ter Dan ljubezni. ZIMSKA DELAVNICA Maja Mivšek V soboto, 13. 12., seje v prostorih podružnične šole odvijala zimska likovna delavnica za otroke, ki jo vsako leto omogoča KD Zavratec. Tokrat smo izdelovali predvsem okraske iz blaga (smrečico in krogle), nekateri pa so izdelali tudi voščilnico z zimskim motivom, pri čemer so uporabili blago in volno. Za smrečice smo uporabili: sukanec ali volno, šivanko, zvonček, darilni trak, perle in/ali lesene kroglice. Na šivanko smo napeljali nit in naredili vozel, nato smo na nit obesili zvonček in dve leseni kroglici. Darilni trak smo izmenično prebadali v vse manjših lokih, med dvema vbodoma pa smo nizali perlice oz. lesene kroglice. Teh smo v spodnjem delu smrečice uporabili več, proti vrhu pa vedno manj. Izdelava smrečice je precej zahtevna, saj je potrebno dobro oceniti, kako veliki naj bodo loki traku na vsaki strani, da se smrečica ne povesi pod svojo težo, hkrati pa dobi ustrezno obliko z oženjem proti vrhu. Otroci so se potrudili in izdelali lične smrečice, tudi če je bilo potrebno kakšno podreti in začeti znova. Mladi ustvarjalci pri delu. Foto: David Bogataj Krogle iz odpadne tkanine so bile enostavnejše za izdelavo. Uporabili smo stiroporne krogle, blago, volno, kvačko in škarje. Stiroporno kroglo smo preluknjali in skoznjo s kvačko napeljali volno, nato pa v spodnjem delu naredili vozel. Tako smo pritrdili vrvico za obešanje. Blago smo nastrigli na majhne kvadratke in jih s kvačko v srednjem delu enega za drugim potiskali v stiroporno kroglo. Če se je komu krogla na koncu zdela preveč »scefrana«, smo se pošalili, da bo morala k frizerju (obstrigli smo moteče nitke). Za izdelavo take krogle je potrebno nekaj več potrpežljivosti, predvsem pa nežno rokovanje, da se krogla ne vda pod prevelikimi pritiski in razpade. Končni izdelki prihajajo na »zbirno mesto«. Kmalu bo treba začeti s pospravljanjem. Foto: Andrej Mivšek Na delavnici je večina otrok izdelala dva do pet okraskov. Premalo za celo novoletno jelko, boste rekli. Jaz pa mislim, da bomo okraske lahko izdelovali tudi v prihodnjih letih in če jih bomo vsako leto lepo spravili, se jih bo v nekaj letih nabralo dovolj. Zdaj pa že iščem ideje za naslednje leto ... tako veliko možnosti je, da se je kar težko odločiti. Victoria memorial, ki je bil postavljen v spomin na angleško kraljico Viktorijo, je zelo priljubljena turistična znamenitost. Foto: Helena Nagode INDIJA KOROMANDIJA Lara Menegatti Želja po obisku Indije je obstajala, odkar sem izvedela za zmoto Krištofa Kolumba, ki je zamenjal Ameriko za to deželo. Vedno sem si jo predstavljala kot deželo sonca, pisanih barv in nasmejanih obrazov otrok, ki bosi tekajo po ulicah. Poduhovljeno deželo možicljev, oblečenih v oranžna pregrinjala in z dolgimi bradami ter palico v roki. Vedela sem, da je to revna in nevarna država in da jo obiskujejo predvsem izkušeni popotniki. Mojih izkušenj do tedaj ni bilo veliko, a sem se kljub temu odločila za obisk te države. Doma mi seveda ne bi dovolili, da bi kar sama odšla za en mesec v Indijo. Tako se mi je ponudila priložnost, da se pridružim skupini popotnikov pod okriljem Jegličevega doma v Ljubljani, kjer vsako leto organizirajo možnost prostovoljnega dela v Indiji, natančneje v Kolkati. Letos na žalost odprava ni uspela, sem pa na prvem pripravljalnem vikendu spoznala Heleno, s katero sva se pozneje na pot odpravili sami. Ker so bile letalske karte že rezervirane, so se doma enostavno morali sprijazniti. Namen najinega potovanja ni bil samo spoznati kulturo in si ogledati vse turistične znamenitosti, ampak predvsem združiti delo s spoznavanjem čudes Indije. Predpriprave na večje potovanje so kar stresne. Hitenje od urada do urada za pridobivanje vize, cepljenje, načrtovanje in še bi lahko naštevala. Zato sem komaj čakala na datum odhoda. Da se nisva odpravili povsem praznih rok, sva za otroke v Indiji zbrali barvice, sestavljanke in druge potrebščine. Mesec dni pred odhodom pa sva sodelovali tudi pri dogodku Križ Kraž mladih v Logatcu, kjer smo zbirali prostovoljne prispevke, ki sva jih potem v celoti podarili sirotišnici v Kolkati. Z velikim »backpacker-jem« (tj. ogromen nahrbtnik) sva se torej odpravili na pot. Leteli sva iz Benetk do Dubaja in potem iz Dubaja do Kolkate. Vse skupaj seje začelo zelo obetavno. Ogromno letalo, v katerem ima vsak sedež vgrajen majhen računalnik z naloženimi najnovejšimi filmi, glasbenimi albumi, igricami, novicam idr., in potem pristanek na megalomanskem letališču, kjer se vse blešči od bogatih trgovin, majhnih oaz in parkov sredi »hodnikov«, sprehajalnih poti med palmami in podobnega arabskega razkazovanja mogočnosti. Slika seje popolnoma spremenila, ko sva se usedli na naslednje letalo. To je moralo po vzletu zaradi slabega vzdrževanja pritiska pristati nazaj na letališču, vendar smo na dovoljenje za pristanek čakali vsaj uro in pol. Med tem časom pa smo krožili nad tem mogočnim mestom sredi puščave (dobesedno). Tako sva zares vzleteli šele naslednje jutro. Pot do Kolkate ni bila več tako zabavna, po vsej verjetnosti zaradi utrujenosti in nenehne turbulence. Za pristanek smo se morali spustiti skozi gosto meglo oblakov, v Indiji je bil takrat namreč čas monsunov, to pa pomeni nenehne nalive dežja in vročino. Iz zraka se vse skupaj ni zdelo tako grozno, vendar naju je prva vožnja do hotela kar malo šokirala. Prvi kulturni šok; umazanija, revščina, natrpanost, hrup ... Po šestnajstih urah spanca sva si upali pogledati na ulice tega mesta. Mesto Kolkata je tretje največje mesto v Indiji in glavno mesto province Zahodna Bengalija. V mestu prebiva približno 14 milijonov ljudi. Natančnega podatka nisem našla, ker se niti ne ve, koliko ljudi dejansko živi po vseh teh mestnih ulicah. Samo mesto ima bogato zgodovino in je bilo prvič omenjeno v 17. stoletju kot pomembno trgovsko mesto. Bili so pod vplivom Angležev, kar se pozna še danes - angleški napisi, vožnja po levi in razne palače iz tistih časov. Slika današnjega mesta je popolnoma drugačna. Na eni strani rastoča industrija in bogastvo, na drugi strani revščina in brezposelnost. Tako kot povsod, bi lahko rekli, kljub temu pa je ta razlika tukaj veliko bolj očitna in neizogibna. Ulice so natrpane ljudi, ki se selijo iz severa in okoliških vasi v mesto, kjer iščejo priložnosti za delo in boljše življenje. Teh pa je tukaj malo, že zato, ker je enostavno preveč ljudi in je nadzor nad tem, kakšno je stanje mesta, manjši. Na koncu več kot polovica teh ljudi pristane na ulicah, kjer si gradijo zasilna bivališča iz smeti. Njihov dom postane pločnik, kije hkrati njihova spalnica, kuhinja in stranišče. Prva hoja po teh ulicah res ni bila najbolj prijetna. Prvi nadležni dejavnik, na katerega se moraš navaditi, je predvsem smrad, smeti ležijo vsepovsod, košev za odpadke ni nikjer, če že so kje, ne služijo ravno svojemu namenu. Prav tako se moraš privaditi na vročino in na to, da ti ob nenadnem nalivu dežniki ne pomagajo. V vsem tem hrupu, predvsem zaradi vrišča ljudi in nepotrebnega trobljenja avtomobilov, se vprašaš, kako lahko ljudje sploh živijo tukaj. In enako vprašanje sem si postavila tudi jaz, le kako bom tukaj zdržala cel mesec?! Skrajna revščina so vsakdan indijskih mest. Foto: Helena Nagode V tem mestu pa deluje tudi organizacija Misijonarke ljubezni, ki jo je ustanovila Mati Terezija. V mestu je ustanovila več hiš, kjer pomagajo ljudem z ulice. Začela je s hišo za umirajoče, ustanovila je center za ženske s posebnimi potrebami in kasneje tudi tak center za moške, sirotišnico in center za otroke s posebnimi potrebami. V teh hišah pomagajo sestre in predvsem prostovoljci.Tako sva se tudi midve odločili, da bova najin mesec posvetili otrokom s posebnimi potrebami v centru Shishu Bhavan. Najin delavnik seje začenjal že zgodaj. Skoraj vsako jutro sva vstali ob pol šestih in se odpravili v Mother House, kjer je center organizacije. Organizirajo svete maše, razne pogovorne ure za deljenje izkušenj, adoracije in druge dejavnosti, ki se jih lahko prostovoljci udeležijo. Pred delom smo imeli tudi skupni zajtrk z vsemi prostovoljci. Kljub skromnosti, banana, navaden toast in lonček čaja, je imel svoj čar; spoznaš veliko novih ljudi. Prostovoljci prihajajo sem iz celega sveta, ni starostne omejitve in prav tako ni pomembno, katere vere si. Po zajtrku se vsi skupaj poslovijo od prostovoljcev, ki odhajajo, zmolijo skupno molitev in se odpravijo na delo. Shishu Bhavan ima dva oddelka, na eni strani je sirotišnica, na drugi strani pa oddelek za otroke s posebnimi potrebami. V njem je približno trideset otrok, ki imajo različne diagnoze. Večina ima cerebralno paralizo in ne morejo hoditi ter govoriti. Med njimi so slepi in gluhonemi, nekateri tudi mentalno prizadeti. Vsak je sam po sebi poseben, vsak se s svojim stanjem drugače spopada. Prav tako se razlikujejo po svojih zmožnostih. Nekateri potrebujejo samo tvojo pozornost, nasmeh, drugi tvojo pomoč pri hoji in razgibavanju. Na oddelku delajo tudi domačinke, kijih kličejo massi, prostovoljci pa smo anti (teta). Tvoja naloga je, da si z otroki, jim posvečaš pozornost, jih hraniš, previješ, preoblačiš in razgibavaš. Kljub začetnim nejasnim navodilom po dnevu, dveh začneš sam opažati, kaj kakšen otrok potrebuje. Vsako jutro se začne s skupno pesmijo, kjer otroke posedemo v krog in med pesmijo vsakega pokličemo po imenu. Po jutranjem obredu se za nekatere, ki so zmožni razumevanja, začne šola. Pojejo pesmice, se učijo številke, spoznavajo živali in črke. Pri pouku lahko prostovoljci tudi sami pomagamo, načeloma pa smo se ukvarjali z ostalimi otroki. Dela nikoli ne zmanjka. Pomaga pa predvsem to, da si potrpežljiv. Na začetku meje marsikaj šokiralo, predvsem to, da nisem vedno vedela, kaj otrok potrebuje, pretrese pa te tudi način dela in higiena. Kljub temu na koncu vidiš, da vsi delajo po svojih najboljših zmožnostih in tako nehaš primerjati njihove razmere z našimi standardi. Najtežji del vsega je hranjenje, ki pa je po drugi strani tvoje najbolj pomembno opravilo. Nekateri otroci zelo težko požirajo in zato hranjenje traja tudi do 45 minut, spet drugi kljub tvojemu pregovarjanju ne odprejo ust. Kljub vsemu je bilo delo z otroki najlepša izkušnja mojega potovanja. Najlepše je videti napredek otroka, ki seje v enem mesecu naučil hoditi s hojico, in spet drugega, ki te vsakič, ko ga položiš v posteljo, objame. Popoldneve sva posvetili predvsem potepanju po mestu, obisku sirotišnice in drugih centrov. Kolkata je zanimiva zaradi svoje raznolikosti. V njej se prepleta veliko religij, ki so primorane živeti skupaj. Midve sva prebivali v muslimanski četrti, kjer so naju redno zbujali spevi iz Z rikšami se daleč pride. Foto: Helena Nagode Lastnika trgovinice sta bila vesela evropskega obiska. Foto: Helena Nagode Prostovoljki Lara in Helena s svojima varovancema. Foto: Mao Ric mošej. Med njimi živijo hindujci, kristjani in druge religije (Hare Krišna in podobno). Zanimivo je opazovati, kako živijo v nekakšnem sožitju. Krave so svete živali za hindujce, kljub temu pa so bile muslimanske ulične klavnice ob prazniku Ramazan polne le-teh. Predvsem hindujci so zelo odprti glede različnih ver. Značilna za njihovo religijo je rdeča pika na sredini čela, ki predstavlja boga kot središče vsega. Bog obstaja, le vsak ga drugače poimenuje, naju je podučil neki taksist, ki je imel v taksiju toteme različnih ver. Popoldne sva tako spoznavali ulice Kolkate, ki niso nikoli prazne. Mrgoli trgovcev, od katerih lahko kupiš prav vse, do majhnih stojnic, kjer prodajajo čaj ali pa kar celo kosilo. Hoja po ulici je bila na začetku polna strahu inadre-nalina, ker paziš, da te ne bodo ujele oči kakšnega trgovca ali berača, da te ne bo zbilo kakšno prevozno sredstvo ali pa kdo okradel. Kmalu je ta strah izginil, navadiš se čudnih pogledov in tekanja otrok za tabo. Počasi sva začele ulico sprejemati in jo celo vzljubili. Najbrž tudi zaradi dobre hrane. V hotelu sva sicer lahko doplačali evro in dobili celo kosilo s sladico vred, ampak sva se naveličali riža in pikantnih omak, zato sva začeli na ulicah odkrivati pravo kulinariko Indije. Pri njih ne poznajo našega kruha, imajo pa zato nekvašen kruh, kije naravnost okusen. Momoti so na primer podobni našim žlikrofom, ampak veliko bolj pekoči. Muslimanska kulinarika ponuja doso, kije nekakšna nadevana palačinka s krompirjem ali piščancem. Za manjši prigrizek je zelo okusna samosa, najina najljubša jed pa je bil chicken roli. Odpravili sva se tudi na manjši izlet z vlakom v Darjeeling. Toje mesto na približno 2000 metrih nadmorske višine, tik pod Himalajo. Znano je predvsem po plantažah in pridelavi črnega čaja in po lepih sončnih vzhodih s pogledom na najvišjo goro sveta, Mont Everest. Poleg tega vozi do mesta ena najvišje ležečih železnic. V Darjeelingu sva si predvsem oddahnili od vrveža mesta in se nadihali svežega zraka. Ljudje so zelo prijetni in nasmejani. Čuti se že vpliv Himalaje inTibeta. Vsepovsod so izobešene pisane zastavice z izreki Dalajlame. Prav tako lahko lakoto potešiš v majhnih družinskih restavracijah s tibetanskimi specialitetami. Srečali sva tudi kar precej turistov, ki se hodijo tja predvsem sprostit, naužit razgleda in celo učit tibetanskega jezika. Vse deluje bolj umirjeno in sproščeno, kar je popolno nasprotje hrupni Kolkati. Nekje sem prebrala, da lahko Indijo vzljubiš ali močno zasovražiš. Zame velja prvo. Resje, da ni povsem taka, kot sem si na začetku predstavljala. Je pisana, ampak tudi umazana, je živež na ulicah, ampak tudi beda. Tudi poduhovljena je, a na svoj unikaten način. Da imam Indijo, Kolkato, še raje, je »krivo« tudi delo z otroki, ki ti nevede dajo več, kot v resnici daš ti njim. Najlepša stran potepanja po velikem svetu je, da hraniš svojo radovednost in da se čudiš nad stvarmi, kijih ne poznaš. Občutek, ki ga ob tem dobiš, je nepopisen in te priganja, da se spet odpraviš v neznano. In tako sem z mislimi že pri naslednjem podvigu ... m OBNOVA KAPELICE PRI BRNKU Tomaž Mivšek Sredi Zavratca smo bogatejši še za en stavbni biser, kije bil pred kratkim obnovljen. Zob časa je dodobra načel kapelico v ovinku zraven nekdanje apnene jame ter klical k temeljiti obnovi. Skrb za kulturno dediščino Zavračanom ni bila nikoli tuja, rezultat tega pa je viden v številnih obnovljenih starejših objektih, ki dajejo osrednjemu delu Zavratca poseben čar. Obnovitvena dela kapelice so se pričela v letu 2013 z menjavo strehe. Nato je bilo potrebno odstraniti dotrajani omet. Najbolj je bilo poškodovano zidovje okrog strehe. Izkazalo seje, daje kapelica narejena iz avtohtonega zavraškega kamna, posebej pa je izklesana miza, ki ostaja v kapelici še naprej in nosi Marijin kip. Slikana motiva sv. Urha in sv. Florijana na stranskih stenah kapelice sta bila naslikana na kovinske plošče in močno izprana. Milan Kogovšek se je v poletni vročini pošteno trudil, da je bil omet kapelice končan še pred začetkom jeseni. Pri obnovi so sodelovali še Luka Žakelj, njegov brat Simon in Matej Kogovšek. V letošnjem letu pa so prišle na vrsto še poslikave, katere je naslikal Lojze Mahle. Na levi strani ostaja podoba sv. Urha, na desni pa po novem zremo v sv. Frančiška Asiškega, katerega ime si je izbral tudi sedanji papež Frančišek. Prav tako je bil v letu 2011 obnovljen tudi Marijin kip. Obnovil gaje Nadjin brat Matjaž Vehar. Podstavek zanj pa je naredil sosed Jože Lazar. Verjetnost, da bi Marijin kip neke noči »izginil kot kafra«, je velika, zato je skrbno spravljen na varnem. Pravo rešitev, kako zaščititi kip pred vlomom, domači še iščejo. K urejeni domačiji Brnkovih ne smemo pozabiti dodati še obnovljen hlev s poslikavo sv. Florijana na čelni fasadi ob cesti, kije tudi delo že omenjenega Mahleta. Kapelica, obnovljen hlev, žaga in hiše zaključujejo lepo urejeno domačijo sredi Zavratca. Za kar lahko vsem zaslužnim iskreno čestitamo. Kapelica z Marijinim kipom. Foto: Špela Kogovšek Kapelica, kakršno lahko občudujem po obnovi. Foto: Špela Kogovšek Obnovljen hlev s sv. Florjanom. Foto: Špela Kogovšek STARI BESEDNJAK Janko Rupnik Nadaljujemo s tolmačenjem starih besed, ki so še vedno delno v uporabi v vsakdanjem pogovornem jeziku. Ker jih bomo zapisali, bodo ostale ohranjene na papirju. Ko jih bo morda nekdo čez petdeset ali več let bral, si bo rekel, vidiš, kakšne čudne besede so uporabljali takrat, tako kot se nam tudi sedaj zdi čuden slovenski pravopis izpred stotih let. Kot smo že v prejšnjih številkah Oglarja zapisali, je največ nemških popačenk, veliko pa je tudi besed iz ljudskega pogovornega vsakdanjega jezika, za katere ne najdemo slovničnega izvora niti v slovenskem niti tujih jezikih. Poslikava sv. Frančiška. Foto: Špela Kogovšek malerin - sekira, ki nima simetričnega rezila, ampak ima na eni strani ravno ploskev. Zaradi tega se lahko uporablja za obdelovanje-tesanje ravnih tesanih ploskev lesa. Izvor besede ni znan, je verjetno ljudski. magnat - premožen človek, velikaš, ki ima veliko imetja in mu ni treba fizično delati za zaslužek. Beseda verjetno izhaja iz latinščine in pomeni velik. malar- pleskar. Izvor besede je neznan. malnga - mnenje, mišljenje. Nekdo je take "malnge" -takega mišljenja. Beseda je verjetno ljudska. majdehat- pomen te besede je težko razložiti. Če se nekdo z nekom ukvarja, ga vodi in mu pomaga, poučuje, rečemo, da ga "majdeha". macola - težje kladivo na daljšem ročaju. Služi za zadajanje težjih udarcev nekemu predmetu. Običajna teža je od 5 do 8 kg. Beseda ima mogoče izvor v italijanščini - "martello" - kladivo. manira-olika. Rečemo, daje nekdo "manirlih"-olikan. Prihaja iz nemške besede "Manier" - olika. marela - dežnik. Izhaja iz angleškega jezika "umbrella" - dežnik. marena, marejna - omara. Izrazje verjetno ljudski. matrati se-truditi se, delati nekaj težkega. Izrazje ljudski. mendrga - miza, ki se uporablja pri pripravi za peko kruha. Miza je narejena tako, da ima na štiri noge postavljeno štirioglato leseno posodo in je pokrita z lesenim pokrovom. Gospodinja v tej posodi zamesi kruh in ga potem pregnete na pokrovu. Izvor besede je verjetno ljudski. mejžl - vozel, klopčič zapletene vrvice. menih - slovnični izraz za člana redovniškega reda, v ljudskem izrazu pa kup zemlje, ki jo na travniku skupaj znosijo mravlje. Izrazje verjetno ljudski. miznca - kmečke mize so pod ploščo mize imele vgrajen predal, ki so mu rekli "miznca". Izvira iz besede miza. mont'1-plašč. Izvor besede ni najden, je verjetno ljudski. mule - poniževalen izraz za malopridnega fantiča. Izraz je ljudski. muja - trud, se trudiš za nekaj - se "mujaš". Beseda je verjetno kar izpeljanka iz besede "muditi", zamujati se z nečim. muštr- izraz za model, vzorec, iz nemške besede "Muster"-vzorec. mutast - ljudski izraz za "nem". muhast - ljudski izraz za nepredvidljivega, celo malo zlobnega človeka. muhati se - muhati se okoli nečesa - smukati se okoli nečesa. Izrazje ljudski. muterle - v strojništvu pomeni matica in izhaja iz nemškega jezika "Mutter" - mama. morno - mlačno, morna voda - mlačna voda. Izraz je ljudski. mobilja - star izraz za komplet sobnih ali kuhinjskih omar - pohištva. Izhaja iz italijanske besede "mobili" -pohištvo. mojškra - šivilja. Morda je beseda kaj v zvezi z latinsko besedo "seamstress" - šivilja. motovilo - ljudski izraz za vrteči predmet, ki nima krožne oblike, niti se ne vrti natančno glede na svojo os. Ime tudi za napravo, na katero so navijali napredeno ovčjo volno. mešetar- posrednik, izvor besede ni najdenje verjetno ljudska. mežnar - cerkovnik, iz nemške besede "Messner" -cerkovnik. mernk, mernik - lesena posoda za merjenje količine žita, kije imela oblika škafa. En "mernik" pšenice je tehtal 25 kg. narat'n - naratn človek - nepredvidljiv, neubogljiv. Izraz je ljudski. nauržehlev - približno isto kot "naratn". Izraz je ljudski. nagmahn - nemiren. Beseda je nekakšna izpeljanka iz nemške besede "machen" - storiti. naukretn - neuporaben. Izhaja verjetno iz slovenske besede "neokreten". naduha -je kar slovenski izraz za "astmo", ki pa je nemška beseda in tudi vsesplošno uporabljana beseda v sedanjosti. net - zakovica, iz nemške besede "nieten" - zakovičiti. namrdniti, zmrdaševati se - narediti čuden, nedoločen ali nezainteresiran izraz na obrazu. Izrazje ljudski. nahkasl - nočna omarica, verjetno je nekakšna sestavljenka iz nemški h besed "Nacht" - noč in "Kasse" kovinska škatla. navdejn - drenj, zagata; je verjetno kar izpeljanka iz besede "drenj". na vse laš - samo zaradi nečesa, na vse "laš" je šel v trgovino-samo zaradi tega je šel v trgovino. Izrazje ljudski. narajmat- naleteti, srečati, naleteti na nekaj. Izrazje ljudski. nafel - zaponka v pasu pri hlačah ali tudi vzrok, npr. bo že našel en "nafel". Izrazje ljudski. neške-plitva posoda s polkrožnim dnom, ki sojo včasih uporabljali za ročno čiščenje žit. Izrazje ljudski. nucat, abnucat - rabiti, iz nemške besede "benutzen" - uporaba. ornga - ukaz; iz italijanske besede "ordin" - naročiti. V našem kraju so imeli navado reči: Prišel je ordine -dobili smo naročilo, ukaz, tudi v nemščini "Ordnung" -potrditev. odritkovc - debelejši, koreninski kos pri deblu. Ljudska izpeljanka iz besed "od riti". otka - na toporišču nasajena ravna kovinska plošča, ki seje uporabljala za čiščenje lemežev pluga pri oranju z živinsko vprego. Izrazje ljudski. odrajtat - oddati nekomu nekaj, odpraviti ga. Izhaja verjetno iz nemške besede "Reitung" - priprava. ofrnažiti - nekoga preslepiti, oslepariti. Izrazje ljudski. ofr-denarno darovanje pri bogoslužju. Mogoče je beseda kaj v zvezi z nemško besedo "offen" - odprt. ogaa vogaa - "furmanski" - voznikov izraz za ustavitev vprege. opaliti - kupiti. Izrazje verjetno v povezavi z italijansko ljudsko besedo "opalta", kar pomeni prodajo tobaka, soli, vžigalic, skratka nekakšno trafiko. Pri nas pa je ta beseda v pogovornem jeziku pomenila tudi nekaj ukrasti - opaliti. Hišno ime v Potoku - pri Apaltarju, ker so v preteklosti na tej domačiji prodajali tobak. oplaz - izraz za napako pri oranju zemlje. Kadar brazda ni lepo padla, rečemo, da seje napravil oplaz. Izrazje ljudski in je verjetno nastal iz besede oplaziti. one-tisto one-zaničljiv izraz za nekoga. Izrazje ljudski. obisti - ledvice. Izrazje verjetno ljudski. oberovat - nekoga ogovarjati, ga nekaj izpraševati. Izraz je ljudski ohcet - svatba; staroslovenski izraz. obrajtati - nekoga obrajtati. Nekdo, ki ti je všeč. Skoraj ni dobesednega izraza za to besedo. ostruž, tiste ostruž - olupki od krompirja, verjetno iz besede ostrgati. omajiti - olupiti, ljudski izraz. omajki - olupki; isto kot prejšnja beseda. osla - kamen za brušenje kose. Izrazje verjetno ljudski. osounk - koničasta, podolgovata posoda, pritrjena v pasu kosca, v kateri ima kamen -"oslo" za brušenje kose. ošpet - gornji del ženskega oblačila pri narodni noši. Izrazje ljudski. oštarija - star ljudski izraz za gostilno. ploh - debela široka deska; iz nemščine "Oberflach" -ploskev. pakettregar-prtljažnik, nekakšna kombinacija slovenske besede paket in nemške "Trager" - nosilec. Dobesedno pomeninosilec paketov. paf- prestrašen, brez volje. Za nekoga rečemo, daje "paf". padar - star ljudski izraz za zdravnika. paklc - zavojček, verjetno izpeljanka iz besede paket, nekaj zapakiranega. parazol - ljudski izraz za okrasni dežnik, uporabljen kot senčnik pajšt - ljudski izraz za sušilnico sadja. pajzl - zaničevalni izraz za majhno barako ali kolibo. patron - star izraz za krščanskega zavetnika - svetnika, nekaj vzvišenega. Beseda je tudi ljudski izraz za puškin naboj. pine - naprava za izdelavo masla iz smetane. Izrazje ljudski. pobarati - ljudski izraz za "povprašati" - sem nekoga povprašal, pobaral porajtati - nekoga upoštevati: nisem nič porajtal na njega, ga nisem imel za mar. Izrazje ljudski. pob-odraščajoč fantič. Izrazje ljudski. pobkarca - preprost žepni nož z lesenim ročajem. Beseda je verjetno v povezavi s "pobom".Fantiči so včasih radi nosili take nožiče v žepih. poprtnjak - kos potice, zavite v prt, kije bila na mizi v vsaki hiši vse tri svete večere v času božičnih praznikov. Na praznik Svetih treh kraljev je gospodinja dala vsaki domači živali en košček za srečo pri živini. peza - izraz za "težo". Beseda je ljudska pejnzl-čopič. Izrazje ljudski poverbat - podedovati; iz nemške besede "erben" -dedovati. pedinat - nekoga oskrbovati, mu streči. Verjetno izhaja iz nemške besede "bedienung" - natakar. petljati - prosjačiti. Izrazje ljudski. petnoštar- rožni venec, ker se uporablja ob molitvi. Je verjetno izpeljanka iz latinskih besed "pater noster"-oče naš. pejnkat-pozvanjat, pritrkavat. Izraz je verjetno ljudski. pekat - narahlo udarjati s kladivom po nečem - pikat. Beseda je v sorodu s "pejnkat". po legnat-počasi. Beseda je verjetno v sorodu z besedo "lagodnost", lenobnost. peranka - škripec. Izrazje ljudski. periše-toporišče; izpeljanka iztoporišče. periunk - pripomoček za ročno pranje, ki je bil prirejen pravvta namen. Širša lesena ploskev, ki jo je perica postavila v škaf in na njej namilila, drgnila in izpirala perilo. petre - lesena ograja. Ni nujno, lahko je tudi stojalo, na katero se nekaj obeša. Beseda je ljudska. pezdirje - puhasta jalovina, ki nastane pri mehanskem obdelovanju lanenih stebel v laneno prejo. Beseda je ljudskega izvora. pildk - običajno nabožna slikica - podobica. Izhaja iz nemškega jezika "Bild"-slika. piskr- lonec iz žgane gline. Beseda je ljudska. pinč-v pogovornem jeziku majhen psiček, sicer tudi pasma psov. popokati - s širokim "o" - spraševati, nekoga neusmiljeno spraševati o nečem - pogovorna beseda. ponuka - ponev - popačenka. prtrogati - prinesti; spet v povezavi z nemško besedo "tragen1-nositi. prtovnce - naramnice. Beseda je iz pogovornega besednjaka. prekla - letev, tudi žaljiv izraz za visokega suhotnega človeka. Beseda je ljudska. probat-poskusiti. Beseda je iz nemškega jezika "probieren" - poskusiti. pram - konj temno rjave barve. Izrazje verjetno ljudski plajba - svinčnica. Beseda je ljudska. priktošn, prtošn - denarnica, iz nemške besede "Brieftasche" -denarnica. prtikl - urno nihalo, verjetno v zvezi z besedo "pritakniti". prforati - pripovedovati nekaj smešnega nekomu, npr.; da mu jih je prforal. pruštab - črka - iz nemškega jezika "Buchstaben" - črke prod - zavorne obloge pri vprežnem vozu. Izrazje ljudski. putr - maslo; iz nemščine "Butter" - maslo, punkl-cula; stara slovenska beseda, pukl - grbina, grba; ljudska beseda, plahta - odeja; ljudski izraz. plankača - sekira s širokim rezilom, ki sojo uporabljali za ročno tesanje tramov - gred. Ker ima ta sekira na eni strani ravno ploskev in je brušena samo z ene strani, sta obstojali dve vrsti "plankač", leva in desna, za levične in desnične tesače. Ker sem omenil brušenje, naj tudi zapišem, da se prav tako kot "malerin" brusi samo z ene strani. Beseda ima verjetno kakšno povezavo z besedo "planka". plavšet, plavšanje-dvoriti. Beseda je verjetno ljudska. plužna - del vprežnega pluga za oranje zemlje. Ime prihaja od besede plug. pluzna - suknjič, v nemščini pa "Bluse" - bluza. v pohtu - v planu, v pogonu - v delu; ljudski izraz. putrih - posebna oblika majhnega sodčka, kije imel tudi naramnice za nošnjo na hrbtu. Včasih so ga uporabljali za nošenje vode. panti-tečaji; ljudski izraz. pajsati - izraz nima slovenske besede, pomeni pa porivati nek predmet s pomočjo raznih orodij. peglezen - likalnik iz nemške besede "bugeleisen" -likati. porajkljati - s pomočjo verige in debelejše leskove palice pritrditi tovor na vprežni voz. Beseda je verjetno kaj v sorodu z besedo "raklja, rajkelj". poirvati - poklicati, povprašati nekoga. Izvor besede ni najden. podkiklevc - veter, ki obeta dež. Lastnost tega vetra je, da hitro menja smer in dela vrtince. Ker je ta vetertako muhast, seje marsikdaj zgodilo, da je kakšni ženski tudi malo privzdignil krilo - "kiklo", zato mu rečemo "podkiklevc". povštar-vzglavna blazina; ljudska beseda. povštartanc - posebna vrsta plesa na svatbah, ko je plesalka šla iskat plesalca, tako da je pred njega vrgla na tla vzglavno blazino. S tem je izrazila, da ga želi za ples. Beseda je pa nemška in ljudska povštr- blazina in "Tanz" - ples. poklafučen - star deformiran klobuk - "poklafučen" klobuk; ljudski izraz. podstraž- podstrešje. Verjetno je popačenka besede podstrešje. pokveka -zaničljiv izraz za invalidnega človeka. Izrazje ljudski. pomive - pomije. Običajno je bil to prav določen izraz za umazano vodo, kije nastala ob pomivanju posode. ponk - miza, iz nemške besede "VVerkbank" - delovna miza. prkvintat - priviti. V zvezi z nemško besedo "Gevvinde" - navoj. pumpa - črpalka, iz nemške besede "Pumpe" - črpalka; tudi v angleščini, italijanščini. purfel - smodnik, iz italijanske besede "polvere" -smodnik. parobk-štor-verjetno ljudski izraz, kaj v zvezi z robom. purš - v stari avstrijski vojski je bil to nekakšen oficirjev služabnik. Izvor te besede ni najden. pošvedrat, pošvedrano - izraz za nepravilno izrabljene podplate pri čevljih. Običajno seje to dogajalo človeku, kije imel nepravilno hojo. preč-takoj; stara slovenska beseda. preja - nit, niti, ki nastanejo pri predenju lanenega prediva. Izrazje ljudski, nastal je iz besede "presti". pav'lca - običajno obarvan debelejši bombažni sukanec, ki se uporablja pri vezeninah. prekucnt se - nerodno pasti. Izrazje verjetno ljudski. prešlesat, abšlesat - obledeti. V nemščini sicer obstaja sorodna beseda "abschleichen", ki pa ima popolnoma drug pomen, tako da bo izraz verjetno iz pogovornega jezika. prižnca - govorni oder, natančneje v bližnji preteklosti v cerkvah visoko postavljen in okrašen govorniški prostor za duhovnika, nastal je iz besede "pridigati"- imeti govor. prštimat - nekaj pripraviti, verjetno kaj v zvezi z nemško besedo "bestimmt" - vsekakor. prtet-zoprn. Beseda je verjetno ljudska. pručka - majhna, kratka klopca, običajno sojo uporabljali otroci. Izrazje iz ljudskega besednjaka. pucat - čistiti, krtačiti. Verjetno kaj v sorodu z nemško besedo "putzen" - čistiti. puf-nekaj kupiti na "puf"-na posojilo. Izraz se veliko uporablja, njegov izvor pa ni najden. pumparce - široke hlače, ki se pod kolenom končajo in so okoli noge zapete s trakom. Ime izhaja verjetno iz besede "pumpa", ker se ta del nad kolenom med hojo dviga in spušča bi lahko rekli, da "pumpa". punt, puntati se-upor, upirati se; staroslovenska beseda. punta - pokončna gred, ki se uporablja v zidarstvu. Italijanska beseda, vendar ima drug pomen. pušča - majhna torbica, v kateri so imeli učenci pisalne pripomočke. Drug pomen je tudi pobiranje denarnih darov med daritvijo svete maše v cerkvi. Izvor besede je verjetno ljudski. pušic - šopek rož. Izvor besede ni najden. ZEMLJIŠKA ODVEZA Janko Rupnik Skušal bom opisati zgodovinski proces, kije v letih 1850 korenito spremenil položaj kmeta, do sprejetja Zakona o zemljiški odvezi. Že avstrijska cesarica Marija Terezija je začela posvečati večjo pozornost kmetu, njegovemu napredku, obenem je začela dajati večjo veljavo državni cesarski oblasti, kajti do tedaj so bile glavni oblastniki škofije s svojimi grofijami, in kot podaljšani roki zemljiški gospodi. Sprejetje Zakona o zemljiški odvezi je pozneje povzročilo tudi začetek drobljenja zemljiške posesti -odprodajo zemljiške posesti od gruntov, katerih zaokrožena posest je bila do tega obdobja nedotakljiva in so bili gospodarji na gruntih le kot najemniki zemljiške posesti. Ko pregledujemo zapiske v župnijskih arhivih, večkrat opazimo, daje neka družina na določenem gruntu kar izginila in pojavila seje druga. Ker gospodar ni dobro gospodaril in plačeval davka gosposki, mu je bil grunt s strani zemljiške gosposke odvzet in dan v upravo drugemu gospodarju. Leto 1848 je znano po splošnih kmečkih uporih proti graščakom zaradi prevelikih dajatev, tlake in tudi po uporih meščanstva po mestih in celo na Dunaju, tako da seje cesar Ferdinand v strahu za svojo glavo celo začasno umaknil z Dunaja v Inssbruck. V tem času so se že pojavljala razna politična stremljenja in borba za oblast, zato je dunajski dvor sklenil ugoditi kmečkemu podeželskemu prebivalstvu in si tako pridobiti njegovo naklonjenost. En mesec je trajala razprava v državnem zboru na Dunaju od 8. avgusta do 6. septembra o zemljiški odvezi. Udeležili so se je poslanci z vsega cesarstva različnih stanov. Večina poslancev je bila mnenja, da je Zakon o zemljiški odvezi treba vsekakor sprejeti. Največ govora in različnih mnenj pa je bilo glede tega, pod kakšnimi pogoji naj kmetu zemljo izročijo v njegovo last. Najradikalnejši so zagovarjali kmečko stališče, naj namreč zemljiški gospodje ne dobe sploh nobene odškodnine. Poslanci iz meščanskih in veleposestniških vrst pa so kategorično zahtevali odškodnino. Tudi slovenski poslanci so imeli različna mnenja o odškodnini, le poslanec Anton Černe, posestnik iz tržaškega okraja, je strogo zagovarjal stališče, da se zemlja kmetu izroči brez plačila odškodnine. Bilje zelo oster v svojih nastopih. Po ostrih pogovorih se je 30. avgusta 1848 razprava končala. Vladi seje mudilo pomiriti kmete, zato je že 31. avgusta istega leta notranji minister okrajem poslal obvestilo, daje ustavodajni državni zbor sprejel sklep o zemljiški odvezi. 6. septembra, ko je bil izglasovan Zakon o zemljiški odvezi, je bilo glasovanje končano. Že 7. septembra je cesar Ferdinand potrdil in izdal sledeči "Zakon o odpravi tlačanstva": "Mi Ferdinand pervi, ustavni cesar Avstrije, smo po naklepu svojih ministrov z ustavnim državnim zborom sklenili in ukažemo kakor sledi: Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkami in podložnimi ste z vsimi, postavami, ki to zavezo zadevajo, nehale Drugič. Grunt ali zemljišče je vsih dolžnosti odvezan, vsi razločki med gosposkimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati. Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljišče zadevajo, odsihmal nehajo; ravno tako tudi vsa odrajtvila v blagu (natural), v delu in denarjih, kteri izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz desetinskiga, varovavniga (Schultz), fogtijskiga, gorniškiga in soseskiniga gospostva in ktere so se dozdej mogle odpravljati ali od kmetiškiga posestva ali od oseb; tudi je jenjalo plačilo za premenjenje (prepisi) med živimi in po smerti. Četrtič. Za nektere teh davkov, ki so po tem nehali, se bo odškodovanje dalo, za nekatere pa ne. Petič. Odškodovanje se mu ne bo dalo za pravice in davke, ki iz osebniga podložtva, iz gosposkinih in sodniških opravil in iz soseskiniga gospostva izvirajo: zavoljo tega pa tudi iz tega izvirajoče dolžnost nehajo. Šestič. Za dela, za davke v blagu in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grašinskimu, desetinskimu ali fogtijskimu gospodu moral odrajtovati, je berž ko berž primerno dškodovanje odmeriti. Sedmič. Pravice v gozdih in na pašah, kakor služne pravice (Servituts - Rechte) med gosposkami in med njih dozdanjimi podložnimi imajo z odškodovanjem nehati - soseskinih gospostev pravice (Dorfobrigkeit) pa cvetlice iskati (Blumensuch) in pasti (VVeiderechte), kakor paša na prahi in sternišu imajo brez odškodovanja jenjati. Dano v našim poglavnim in stolnim mestu na Dunaji sedmi dan kimavca tavžent osemsto in osem in štiridesetiga leta, in v štirinajstim letu Našiga vladarstva. FERDINAND (Zakon je zaradi pristnosti svojega pomena v sestavku napisan v takratnem slovenskem jeziku.) Si Sprejeti zakon ima v nadaljevanju sicer še štiri točke, ki pa v glavnem nalagajo ministrom in uradnikom, kolikšna naj bo višina odškodnine s strani podložnika in kako pravno izpeljati izvajanje tega zakona. Zanimiv je mogoče odstavek D osme točke, ki pravi, da mora komisija, sestavljena iz poslancev vseh dežel, izdelati pravno osnovo, "kako in koliko bo odškodovanja plačati in kako se ima iz premoženja zadetih dežele denarnica napraviti, iz katere se bo samo za zadeto deželo prerajtano odškodovanje poplačalo, pri kateri bo deržavnovladarstvo srednik." Iz sprejetega zakona je razvidno, da niso bili sprejeti predlogi meščanskih poslancev, ki so predlagali, da naj podložnik v celoti plača svojo posest, niti predlogi poslancev iz kmečkih vrst, ki so predlagali, naj se zemlja izroči podložniku brez vsakega plačila. Če bi na kratko povzeli vsebino sprejetega zakona, bi lahko rekli, daje zmagala srednja pot. Podložniku se vsekakor ukine dajanje tlake, mora pa za svojo posest plačati določeno odškodnino, katere višino naj pravično določi že omenjena komisija. Le-ta določi tudi, na kakšen način bi bivši podložnik odplačeval odškodnino. Določeno vsoto pri teh poplačilih naj bi prispevalo tudi cesarstvo-država. Po navedenih podatkih so se upori podeželskega kmečkega prebivalstva z objavo tega zakona takoj končali. V državnem arhivu v Ljubljani najdemo zapise -dokumente, ki so nastali ob uveljavitvi Zakona o zemljiški odvezi. To je en popisni list za vsak grunt oziroma za vsako domačijo, kije imela v upravljanju kaj zemljiške posesti, od katere je pred zemljiško odvezo "odrajtovala" dajatve in tlako zemljiški gospodi. Ta list vsebuje vpisano ime in priimek gospodarja, kraj s hišno številko, ime gospostva, pod katero je grunt spadal, rektifikacijsko — evidentno številko, številko urbarja na prvi strani lista, na drugi strani pa vpis vrednosti posestva, višina odškodnine. Kot je razbrati iz teh dokumentov, je bilo odplačilo odškodnine razdeljeno na nekaj let, in tako je bila poleg vpisana tudi višina letnega obroka odplačila. Ti listi so za Postojnski okraj - kresijo datirani na leto 1851, torej se je prenos posesti dejansko prenašal nekako dve leti po sprejetju Zakona o zemljiški odvezi. Mimogrede, ta dokument je tudi odličen evidentni pokazatelj, kateri gospodarje na določeni posesti v teh letih živel in gospodaril in kakšna je bila hišna številka domačije v tistem času. f m *•*. I f • _ ('~VI. £aufrnbtr Jtr. 1 oral«. »n,*«.*, „ ®»rcub urb. (rect.Kr. - t»ti ©itj Str. "N V* fjfr. brf Jtodbrerifui MfafTitrt.) Wrgm Mrfr Urfunbr »urtr fid) baltm, mVH Rf in Brrufang 1** PHH V N II. ni/llt, 11» *«» HO *•> »»Irt—I “ «• **» m Prednja stran dokumenta o zemljiški odvezi, na katerem so zapisani vsi podatki, na osnovi katerih se je lastništvo dotičnega novega lastnika vpisalo v zemljiško knjigo. ttfftfHiiHafl (Af.rlUf.cn *«*•» ei **t, n<4' M«ni* fl. T h tapiul II. | »i VmKrfmm / /ste. S / 1 č_ I Xn MiitfRam *«■ T.nbmbo 4« n »•Hm (14 auf y (L «g ___________. I bal I. (. ®«urrami abiufiibr« ifl, aulguuitult »artin. V„ b.t (. I C»runbrnr1a«lunfll^.ftna»r,m..|f.en /'^~/*** *^f Muf »runbLji M V*unnlcr|« g. TO.. «>ri*. re« I Slmmbn lili an tu lauf« £»I, unb pen brni SJrrpfli^UUn in b*n tanbetiblidM^Uimiittp a £irf» |5brt'4» t!nif4jtijiinjlnn« im |.pantigfafn Vufftlag« tui" &**&*lt. fag*: 0»|>»4>^Jr —bili« fa.ai brm Ajpiulr «... auf b« iniUftnm flfial.tit mu In a«fr|ii4«R 'prnruii »er udril anbrrn $pp«iWTrlal»«n t« tterr«4« *« lanMfurfllM Cuu« graiffcRlt *•!»» **■ *♦ *" r8i4u« auf tol Im |. n b»r mmiftiriil-Ormlnun* »»m i*. Crpumbrr mi »orgr^itrt« 28«f» bur4 ©»*a&:ung Jt«P«*U onJ»* ®«u«»mi b»fr»i«B *«»• ta Gmfbab-auna fur ba »ufrtaub« trm fl}y|«br« lili i4 nmuuil irnbin auf^ ^ H' f*8» a»r—^ Ouibn fr.. «r«i4« tn ©rrpfl.tuu mA fium Ciflaruua ! fM,n* j ^ 64< ®»u«ami abjufub«" b - BBmBRHM | I ivZ Weni«a«n ) ■ 0‘ijiii »big« Qmf4abig«n4 firr •bbrnaiuut P mSELM ra EM BIL ma.EH5Efl upi \i muEmvji 1A E) J E B11Q VEL m Matija Kavčič, 1. r V nedeljo smo imeli športni dan, kije bil malo drugačen, šli smo na Blegoš. Učiteljica je štela, koliko nas je bilo vseh skupaj in je ugotovila, da nas je bilo 33. Pri koči smo se ustavili. Hodili smo eno uro in pol.Celo pot sem hodila s Petro in Lariso. Skupaj smo se zabavali. Ko smo prišli na vrh, je zelo zelo pihalo. Najbolj sem bila vesela na vrhu, ker nas je bilo tako veliko. Nekateri so imeli palice. To je bil najlepši izlet. Neža Bogataj, 2. r 000 Šli smo na Blegoš. Bilo je zelo lepo. Del poti smo se peljali z avtom mimo Žirov, Poljan in skozi Javorje. Bilo nas je 33. Nekaj nas je šlo po strmi poti, nekaj pa po lažji. Hodili smo uro in pol. Prišli smo na Blegoš. Otroci smo šli v bunker in smo si ga ogledali. Moj bratranec Jošt je imel rojstni dan. Vesel sem bil, ker so šli z nami tudi starši. Vid Menegatti, 2. r Šli smo na Blegoš. Bilo nas je 33. Z nami je šla tudi Iskra. Peljali smo se mimo Žirov. Jaz sem hodil po strmi poti. Hodili smo dolgo. Videl sem veliko bunkerjev. Jaz sem na Blegošu praznoval rojstni dan. Za nazaj smo se ustavili pri Bahaču. Zelo sem bil utrujen. Jošt Pintar, 2. r 000 V nedeljo, 19.10. 2014, smo odšli na Blegoš. Z avtom smo se vozili 45 minut. Na poti smo se ustavili na črpalki. Ko smo prišli do parkirišča Črni kal, smo se toplo oblekli in odšli na dolgo pot. Jaz sem hodila po dolgi in lahki poti. Z mano sta hodili prijateljica Neža in njena sestra Larisa. Ko smo prišli do koče, je vsak nekaj spil, potem smo nadaljevali pot. Na vrhu smo se podpisali v zvezek. Potem smo se odpravili nazaj do koče. Tam smo praznovali Joštov rojstni dan. Potem smo se fotografirali pred kočo. Joštu smo še zapeli in se hitro odpravili nazaj. Na parkirišču smo še malo poklepetali. Potem smo se spet odpravili na dolgo pot. Ko smo prispeli domov, je na mizi že dišal vroč čaj. NOČ V ŠOLI V četrtek smo se po maši zbrali v šoli. Najprej smo si pripravili večerjo. V zelenjavno juho smo dali repo, kolerabo, čebulo, korenje, krompir, grah in sol. Za poslastico pa smo spekli palačinke. Namazali smo jih z marmelado in evrokremom. Potem smo pripravili mizo in se pogostili z zelenjavno juho in palačinkami. Pili smo čaj. Ko smo pojedli, smo pomili posodo. Potem smo se igrali. Prav kmalu smo se odpravili spat. Zjutraj nas je zbudila učiteljičina super budilka. Vsi smo se zbudili, le dva zaspanca ne. Jedli smo slovenski zajtrk. Petra Kavčič, 3. r 000 NAJZABAVNEJŠI VEČER V četrtek smo prespali v šoli. Najprej smo se zbrali. Nato smo se usedli, da nam je učiteljica povedala, kako bo potekal večer. Potem smo si sami pripravili večerjo. Da smo lahko skuhali zelenjavno juho, smo potrebovali krompir, kolerabo, korenje, peteršilj in grah. Zraven mineštre smo spekli še palačinke. In njami. Ko smo pospravili, smo se šli igrat Čarovnika in Zrcalo. Nato smo se pripravili za spanje. Nekateri so imeli s seboj odeje, nekateri pa spalne vreče. Nato je učiteljica prebrala dve pravljici Prosim in hvala ter Veveričja skrivna shramba. Nato smo zaspali. Neža Bogataj, 2. r Sami smo si pripravili večerjo. Foto: Darja Kogovšek LEPA NOČ V ŠOLI V četrtek, 6.11. 2014, smo prespali v šoli. Po maši smo se zbrali. Ko smo bili vsi, smo začeli kuhati večerjo. Skuhali smo zelenjavno juho in spekli palačinke. Potem smo pospravili in pomili. Nato je bil čas za igro. Igrali smo se gnilojajce in zraven jedli kokosovo pecivo, ki sta ga spekla naš Matic in njegova mami. Že precej pozno smo si pripravili postelje. Zlezli smo v spalno vrečo. Učiteljica nam je prebrala dve zgodbici in smo zaspali. Zjutraj nas je zbudila super budilka. Za zajtrk smo imeli kruh in med. Potem pa smo imeli normalen pouk. Vid Menegatti, 2. r Gneča pri pomivanju posode. Foto: Darja Kogovšek NAŠA DRUŽINA V moji družini nasje sedem. Moja sestra Maja nikoli noče gledati televizije, ampak zelo rada riše. Ko bo velika, bo slikarka. Sestra Ana pa zelo rada nakupuje. Sestra Larisa zelo lepo riše. Moja najstarejša sestra Karmen zelo ljubi pesmi glasbene skupine One Direction. Jaz imam zelo rada mamico in atija. Moja mamica zelo zelo dobro kuha. Moj ati me vsak večer žgečka. Naša družina je super! Neža Bogataj, 2. r Moj ati zelo rad gleda teličke in purane. Moja mami zelo rada uči učence. Jakob se zelo rad igra v kockah. Karla rada vadi klavir. Jaz zelo rad božam teličke in Iskro ter pomagam atu v hlevu. Jošt Pintar, 2. r Moja družina šteje štiri člane. Očetu je ima Dejan, mami Renata, bratu Marcel in meni Matic. Živimo v Zavratcu, v hiši, ki še nima fasade. Oče je mesar in je zaposlen v Ljubljani. Naredil je garažo. Pri delu mu zelo rad pomagam. Včasih grem z njim, ko kmetom zakolje prašiča. Mama dela v pralnici na Vrhniki. Doma kuha, pere, lika, zlaga oblačila v omare. Meni in Marcelu pomaga pri domači nalogi in pri učenju. Marcel se zelo rad šali. Pomaga mi pri učenju. Hodi v 7. razred in veliko časa presedi pred računalnikom. Zunaj se igra s prijatelj. Tudi jaz se rad igram s prijatelji. Očetu in mami pomagam pri delu. Najraje kuham rižoto in pečem palačinke. V moji družini mi je zelo lepo. Matic Tušek, 4. r V naši družini je devet otrok, če štejem še mamico in atija nasje enajst. Ati je zelofajn, če kam gre, mi zmeraj pusti, da grem z njim. Mami je tudi zelo fajn, če ji pomagam, je zelo vesela. Žiga se zelo rad igra z mano. Maša zelo rada peče biskvite, tudi jaz ji rad pomagam. Aljaž mi pomaga, ko rišem. Andraž mi večkrat posodi telefon. Karin mi iz Ajdovščine prinese sladkarije. Z Blažem skupaj čistiva zajcem. Žan in jaz skupaj igrava igrico tank-ce. Lara mi je iz Indije prinesla svinčnik, ki mi je zelo všeč. Vid Menegatti, 2.r Naša družina je več vredna kot vse na svetu. Naša skupnost šteje 7 članov. Moja mama Martina je najboljša mama na svetu. Drugače ni izbirčna, a najraje ima kislo zelje. Zelo dobro kuha in dolgo v noč pospravlja. Ati Mirko zelo rad dela zunaj in v gozdu. Ko spečemo in damo na mizo piškote, je takoj zraven in če ne umaknemo, bi pojedel vse. Je zelo za hece in velikokrat pove kaj novega in zanimivega. Imam 2 brata, Jurija in Matija, ki zelo rada nagajata. Velikokrat pa tudi poprimeta za lopato in začneta delat. Jurija moram včasih še popazit, ker je najmljaši. Z Matijem včasih bereva pravljice in kaj ustvarjava. Imam pa tudi 2 prijazni sestri, Petro in Jerco. V družbi z njima mi je zelo lepo. Včasih se tudi skregamo, a se potem hitro vse uredi. Petra je zelo ustvarjalna in domiselna, zato z njo velikokrat kaj narediva. Jerca se zelo rada igra s punčkami in tudi zelo lepo poje. Samo še besedilo se mora naučiti. Med seboj si veliko pomagamo. Lepo je, da imam kraj, v katerem se počutim varno in kjer lahko zaupam vsem. Manca Kavčič, 4. r Tsssmr f jf (v SllUr ^ 4SL > ^ B, 0Z £ m Jti To je bil nepozaben medgeneracijski športni dan. Foto: Darja Kogovšek TEHNIŠKI DAN 9. ROŠ IDRIJA V OKVIRU TEDNA KULTURNE DEDIŠČINE Tomaž Mivšek V torek 30. septembra so Zavratec obiskali v okviru tehniškega dneva trije deveti razredi Osnovne šole Idrija. Tehniški dan je bil oblikovan na bazi tako, da so učenci spoznavali glavne elemente kulturne dediščine Zavratca. Kmalu po osmi uri so učenci prisluhnili kratkemu orisu Zavratca na cerkvenem obzidju. Po ogledu panorame Zavratca so se učenci razdelili v tri skupine, ki so odšle v različne smeri. Najbližje je imela tehniški postanek skupina, ki seje zbrala ob Možinatovi kašči in pajštu, kjer jih je vodila Jana Leskovec. V nadaljevanju so prisluhnili še Jožetu ob poslikanem čebelnjaku. Druga skupina je odšla v Jakopnik, kjer seje kadilo iz zakurjene oglarske kope. Za celotedensko dogajanje ob kopi so poskrbeli: Alojz Kogovšek, Rado Kogovšek, Robert Rijavec in Marko Vehar. Oglarjenjeje bilo prikazano v vseh segmentih priprave oglja. Od sestavljanja kope z lesom v prečnem profilu, do kadeče se kope in pomožnih objektov okrog kope (oglarska bajta). Učenci so z zanimanjem prisluhnili zakonitostim kurjenja kope, kako nastaja oglje in koliko oglja skuha oglar v kopi. Največjo pozornost pa je pritegnil lesen »šporget«, na katerem ne sme manjkati brbotajoča polenta ali kunčje stegno. Najdlje se je sprehodila tretja skupina, katere cilj je bil Štern Grič. Na kamnoseški lokaciji je Janko na kratko, a poučno predstavil tehniko kamnosekov. Z dleti je prikazal grobe in fine obdelave kamna, z zgodbo tudi zgodovino kamnosekov. Tehnika lomljenja kamnitih apnenčastih blokov, ki sojih močno načele škraplje, pa daje slutiti, da tudi včasih niso bili vsi kratke pameti. Najprej so navrtali delne luknje z dleti, jih zabili z jesenovimi palicami in nato zalili s kropom vode. Ko se je les napil vode, je kamniti blok počil. Ko je vsaka skupina opravila ogled posamezne točke, se je po dogovorjenem seznamu odpravila na točko, kjer še Deveti razred z razredničarko in ravnateljico OŠ Idrija Ivico Vončina pred staro hišo Šterngriča. Foto: Arhiv OŠ Idrija ni bila. Ob 10. uri je bila malica pred zgradbo podružnične zavraške šole. Obenem so si učenci ogledali tudi notranje prostore najmanjše podružnice idrijske šole. Tovrstno spoznavanje tehniške dediščine ima tudi druge pozitivne učinke. Učenci tako spoznavajo najvzhodnejši konec naše občine. Ob tem so v dobri uri prestopili tri različne občine: Občino Idrija, Logatec in Žiri. Zavraški otroci pa so imeli en dan na obisku »velike brate« iz zadnjega razreda OŠ. Menim, da s tovrstnimi obiski dajemo našim kulturnim spomenikom življenje, smisel in dodano vrednost. „v v Takole kopo bi tudi midve znale sestaviti. Foto: Arhiv OŠ Idrija Prikaz Janka Rupnika klesanja v kamen. Foto: Arhiv OŠ Idrija Čebelar Jože med razlago. Foto: Arhiv OŠ Idrija Jana Leskovec opozarja na kurišče v sušilnici sadja. Foto: Arhiv OŠ Idrija ROMANJE NA BREZJE Jože Lazar (Z. 16) Cerkev sv. Felicijana in Primoža na Jamniku. Foto: Jože Lazar Z. 16 Pred nami je romanje na Brezje. Spet sem pozen, zopet mudim. Dobro, daje dan dovolj dolg in bomo lahko prišli do cilja prvega dne našega romanja na Brezje. Pot do tja poznamo, če ne, bomo pa koga vprašali, saj smo »doma«. Glede na težo let so najini koraki nekoliko krajši kot Elektrovi, a se ne dava. Tudi nahrbtnik je težji, čeprav v njem ni veliko. Sicer pa med potjo dobiš vse potrebno. Ta pot je le malo drugačna kot tista na Sv. Goro. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se domenili in odločili, da gremo enkrat peš od doma na Brezje. Vsako leto smo si govorili, da drugo leto pa res. Letos pa je napočil čas in odločitev, da gremo, drugače ne bi nikoli šli in bi ostalo le pri govoricah. Zadnji petek v mesecu septembru smo, točno ob desetih, začeli pri »bohku« Pri Tavčarju. Marjan je pričel z romanjem že dobro uro prej in imel že prvo pavzo v Zavratcu ter si zaslužil enega »takratkega«. Pot nas je vodila v Podklanec proti Žirem. To pot je marsikdo izmed nas neštetokrat prepešačil, saj smo nekateri hodili v šolo v Žiri. Pač taki so bili časi, ni bilo še kombija, da bi nas vozil. Do Žirov smo hodili točno eno uro in pol. Prva pavza na poti našega romanja. Nakup hrane in pijače in gremo naprej, saj je še daleč. Iz Žirov gremo točno ob 12. uri proti Ledinici. Med potjo molimo Angel Gospodov, saj smo romarji. Gremo ob Sori, mimo Sela, na Fužine, nato na Trebijo. Tu imamo kratko pavzo, malo je treba dotočiti. Od tu gremo kar čez hrib, saj je jesen, in pridemo v Podgoro. Pot nadaljujemo po cesti do Lipana. Tu reče eden izmed nas: „Tu gremo pa na en kafe, da nam da malo pospeška, pot je še dolga«. Po kratkem odmoru gremo naprej, kmalu zavijemo desno čez most in gremo naprej po levi strani Sore vse do Poljan. Tu hodimo nekaj časa po cesti, pa tudi po travniku. Vse naokrog se sliši ropotanje traktorjev ob siliranju koruze. Malo pred Poljanami smo naleteli na prepreko. Morali smo prečkati malo večji potok Brebovščica.Tu nas je bilo malo strah, saj smo se bali, da ne bo kdo izmed nas »šlafnu« noter. To bi bil »hec«. Posebej mene sta opazovala, kako bom prišel čez! Kmalu pridemo do cerkve v Poljanah, kije posvečena sv. Martinu. V jesenskih poplavah je bila poplavljena. Tu gremo čez most v center Poljan. Na Videm pridemo ob pol petih popoldne. Tu naredimo kratko pavzo, saj čas ni več naš zaveznik. Hitro gremo naprej, pa tudi korak je čedalje težji. Čaka nas nekaj vzpona. Bližnjice smo si kar po svoje izbirali, pa čeprav smo bili krepko zadihani. Še malo, pa bomo prišli na cilj prvega dne, v Javorje, pred gostilno Blegoš, kjer bomo prespali. Sedemo v jedilnico, na hitro ga damo malo na zob, saj nam je krepko vroče. Začeli smo brskati po nahrbtniku in ugotavljati, kaj smo Na poti v Poljanski dolini. Foto: Jože Lazar Z. 16 pozabili doma, in si preoblekli prepoteno perilo. Za nami je bil kar dober »šiht« hoje. Pripravili so nam obilno večerjo, saj nam je kuhar na obrazu bral, da smo lačni. Po večerji gremo kmalu spat, a kaj ko Elektro ne more spati, ker njegov sosed žaga drva. Na vse mogoče načine gaje hotel utišati, pa mu ni uspelo. Kot pravi romarji smo vstali zgodaj in se po obilnem zajtrku odpravili na pot. Na Četeni Ravani počakamo skupino romarjev iz Žirov, ki je prišla z avtobusom na Javorje. Tu imamo ob križu jutranjo molitev in molitev za srečno pot. Gremo naprej, saj je pot še dolga. Hodili smo po makadamu, asfaltu, po gozdnih in poljskih poteh. Okrog poldneva smo prispeli v Selce. Tu se ustavimo za kratek čas, popijemo kavo, pa tudi kaj drugega seje dobilo. Kot da bi se zmenili, srečamo našo krajanko, ki seje poročila semkaj. Iz Selc gremo točno ob 12. uri navzgor proti Lajšam in proti Jamniku. Ko pridemo na Jamnik, ob pol treh popoldne, se v daljavi vidijo Brezje, a pred nami je še nekaj hoje. Pot nas vodi mimo Krope v Podnart. Tu nas čaka kratek postanek in vzpon na Srednjo Dobravo. Tu imamo krajši počitek za kratko okrepčilo. Kdor je hotel, je lahko pojedel enolončnico. Čas nas priganja in moramo iti naprej, saj imamo še dobro uro hoje. Sedaj, ko smo že blizu cilja in hodimo po ravnini, pride na vrsto molitev rožnega venca. Korak je čedalje težji. Z Brezij se že sliši zvon in nam naznanja, da smo blizu. Vsak izmed nas, kije šel od doma, je nesel s seboj v srcu svoje želje. Življenje gre naprej, misli potujejo od enega do drugega obraza. V srcu so misli, ki pojejo hvalnico Njemu in Mariji, ki sta bila z nami v duši in srcu. Za nami je dolga prehojena pot. In še misel za konec. Za vse dejavnosti je potrebno nekaj sproščenosti in daru ter kanček dobre volje, tudi za romanje. Veseli romarji na cilju pred kipom Janeza Pavla II. Foto: Arhiv Jožeta Lazarja Z. 16 POČITNICE V ZAVRATCU Družina Kotar Na počitnicah sem bila v Sloveniji. Najprej sem šla v Ljubljano in tam obiskala našo babico in dedka. Vsak je imel skrivnostni predal. Enkrat sem z mamo šla v trgovino z oblekami. Tam je bila zelo prijazna prodajalka. Na obisk so prišli bratranci in sestrične in tudi mi smo šli na obisk k njim. V Zavratcu sem imela zelo prijazne prijateljice. Zdaj pa hodim v angleško šolo. Napisala sem eno zgodbo. The story ofthe two twins, the special snowflake queen and her daughter One winter morning the two twins Hazel and Lila were downstairs unwrapping the presentsfrom Santa Claus. Suddenly Hazel said to Lila: "Hey, guess what /Vegot. What a toy ipad. Best thing ever." Hazel was so excited. Then Lila thought, she had the best present. Then she said to Hazel: '7 have the best present." They hif ifed each other and they did look weird. But when they did, they stili laughed. So on they went. But when they went, they met the special snowflake queen an her daughter. They asked, what their names were. She invited them to her snowflake castle and there they hadfreezing tea and unfortunately they died. They had dreams. drl. Večkrat smo ga gnali na sprehod do Rupnikovih Rup. Cvetka je držal stric Franci, mi pa smo zraven hodili in tekli. Naprej od Rupnikovih Rup ni nikoli hotel iti, zato smo se obrnili in ga gnali domov. Ce smo zraven tekli, je smešno postrani skakal. En dan smo šli peš na Vrh Svetih Treh Kraljev. Na poti smo našli veliko gob, tako veliko, daje vsak imel svojo. S seboj sem imel tudi knjigo o zdravilnih rastlinah. Našel sem divjo meto in si prebral v knjigi, za kaj se uporablja. Pomaga, da lažje dihaš. Slikali smo se zraven cerkve, pogledali, v katero smer so gore, Ljubljana in Zavratec. The end. Želim vam lepe božične praznike. Amalija Kotar, 6 let Jaz sem Peter in danes bom povedal par stvari o počitnicah v Sloveniji. Najprej smo bili dva tedna v Ljubljani. Šli smo si pogledat ostanke Rimske Emone. Zidovi so bili pol podrti, potem pa sojih dozidali, da zgledajo kot v rimskih časih. Nahitro zgleda, da ni nobene razlike. Pa je. Na koncu starega rimskega zidu so drobni kamenčki, da se vidi, kje je star in kje nov zid. Na sončni strani zidu je veliko luknjic. Našel sem več kot dvajset kuščarjev - martinčkov. Tri sem tudi ujel. Našel sem tudi pet centimetrov velikega črnega hrošča. Nekajkrat smo šli tudi na Rožnik. Potem smo se preselili v Zavratec. Doma v Angliji sem si že dolgo želel imeti pravo ovco ali ovna. To srečo sem dobil. Stric Franci mi je kupil flekastega ovna Cvetka. Oven je bil smešen. Racije imel ljudi, da ga čohajo, božajo, dajejo hrano v usta, ga dvigujejo. Kadar sem šel stran, je tekel za menoj. Če pa ni bilo pri njem nikogar, seje naglas Predzadnji dan počitnic sem hotel iti še k Strojerju pogledat živali. Z menoj je šla teta Apolonija. Med potjo sva videla veliko malin in jih tudi jedla. Pri Strojerju je bil mucek, ki je takoj pritekel k nama. Pestval sem tudi majhnega mucka in piščančke. Božal sem konja. Imajo tudi psa, ki mu je ime Charlie. Nazaj grede sva nabrala velik lapuhov list in si iz njega naredila smešen klobuk. To je, kar sem delal jaz med počitnicami. Kaj ste pa delali vi? Peter Kotar, 8 let To poletje sem bil na počitnicah v Zavratcu. Vsak dan sem se zgodaj zbudil (ob šestih), da sem lahko šel v hlev. Tam sem božal teličke in dal bikom za jest hrano. Ko seje to zaključilo, je Franci odvezal krave, bike in teličke in smo jih gnali na pašo. Nato smo prižgali krta in skidali gnoj. Stric Franci je že lani naredil velik čebelnjak. Na panjih so zelo lepe slike raznih živali, ki jih je Franci sam narisal. Je pa tudi s čebelami kar dosti dela. Veliko moraš vedeti. Konec poletja jim je potrebno dati hrano, da si naredijo zalogo medu za zimo. S Francijem sva skuhala sladko vodo in jo vsake nekaj dni dala jest čebelam. Šel sem z njim tudi na Lanevše, kjer ima v gozdu majhno leseno hišico in tam nekaj panjev čebel. Tam okrog rastejo različna drevesa, med njimi je kar veliko kostanjev. Upam, da drugo leto ne bo toliko dežja in bodo lahko čebele nabrale več medu. Nekega večera, ko smo nesli na Lanevše čebelam jest, smo tam videli srnjaka in srno, ki sta se prišla past. Letos smo imeli v Zavratcu novo žival. To je bil oven Cvetko, kije zelo lep. Ima črno in belo volno. Velikokrat smo ga gnali na sprehod v gmajno. Tekel je za mojim bratom Petrom. Cvetko je kar pameten. Rad je jedel slive, ki smo mu jih dajali v gobček. Slivo je pojedel, koščico pa pljunil ven. Vsak dan smo se igrali s prijatelji, največ z Mitjem, Robijem in Matijem. To leto je bilo v Sloveniji zelo veliko gob, ker je bilo veliko dežja. Nabrali smo jih veliko. Največkrat smo našli marele, pa nekajkrat tudi gobane, jurčke in lisičke. Videli smo tudi veliko drugih, neužitnih gob. Te zgledajo lepe, pa tudi čudne. Enkrat smo šli do slapa pri Bezjaku. Prejšnje leto je bilo zelo vroče poletje in smo se šli v vodo kopat. Letos je bilo premrzlo. Zraven velike reke Črne je bil majhen studenec. Voda je zgledala dovolj čista in smo jo lahko pili. Bila je res dobra. Moj ata je več dni z motorko žagal grmovje in ga nosil na kup. Na koncu naših počitnic smo ta kup zakurili. Bil je velik kres. Na koncu smo v žerjavici pekli krompir. Mitja je prinesel tudi hrenovke. Nataknili smo jih na palico in spekli. Drugi dan smo na kupu, kjer je bil kres, našli še vročo žerjavico. Naložili smo še palice in spet zakurili. Še enkrat smo pekli krompir. To so bile glavne stvari, ki smo jih delali v Sloveniji med počitnicami. Leon Kotar, 10 let Vir: Internet Živjo, jaz sem Filip in živim v Angliji. Vsako leto pridem na počitnice v Slovenijo. Ponavadi začnem šteti dneve do poletnih počitnic okrog novega leta in si številke zapišem na koledar. Največ časa sem pri starem atu in stari mami v Zavratcu, kjer je zelo lepo. Ko bom velik, bom velik kmet. To leto sem se učil voziti Francitove traktorje. Šlo mi je kar dobro. Zelo rad sem v hlevu. Biki me imajo radi in se mi pustijo božat. Z Leonom sva jim vsak dan nabirala jabolka in jim jih dajala v usta. Vsak dan smo si za v hlev oblekli posebne "štalske cujne", ki nam jih je lansko leto prinesel Miklavž. Moj “štalski pajac" je vojaško zelen, Leonov moder, Petrov pa rdeč. Take so tudi naše najljubše barve. Vsak dan smo s stricem Francijem dali živini jest, pomolzli mleko, gnali živino na pašo in pospravili gnoj v krta. Potem smo gnali ven še ovna Cvetka. Cvetko je bil poleti še zelo priden, zdaj pa pravi Franci, daje včasih lump, ker buta ljudi.Tudi poleti je enkrat podrl mojega brata Leona. Na njega je bil hud, ker mu je večkrat nagajal. Čez dan smo se veliko igrali s prijatelji. Pred Goznikovo hišo smo že lani naredili nogometno igrišče. Iz lesa smo zbili dva gola. Vsak dan smo igrali nogomet z Mitjem in Robijem. Plezali smo tudi po drevesih. Enkrat sva z Mitjem šla na drevo. Potem pa so spodaj prišli biki, krave in telički in nisva upala dol. Kar nekaj časa sva morala počakati, da so odšli, potem pa sva hitro pobegnila dol in stekla domov. Igral sem se tudi z našim prijateljem Matijem. On ima dva traktorčka. Vozili smo se po bregu in se na koncu prekucnili. Veliko smo se smejali. Še ena zelo zanimiva stvar - letos smo tudi streljali z zračno puško v tarčo. Naredili smo tekmovanje. Vsak je dobil pet nabojev. Menije šlo zelo dobro in sem zadel vsaj enkrat sredino v petih streljajih, enkrat pa celo dvakrat. Premagal sem Mitja, Robija, Leona, Petra, Matija, Amalijo, Valentino, mojega ata in še veliko drugih. Lepo je bilo tudi nabirati gobe. Pobrali smo jih res veliko. Največje bilo marel, nekaj tudi velikih gobanov in majhnih jurčkov. Moj brat Peter je našel zelo majhnega jurčka in mu je dal ime Jurij Jurček. Vsega skupaj smo nabrali čez stopetdeset gob, to je z lisičkami vred. Najbrž so vse tehtale kakih dvajset kilogramov. Naslednje leto poleti pridem nazaj vZavratec. Filip Kotar, 11 let PEVSKI PIKNIK Tomaž Mivšek V letošnjem letu smo se pevci zbrali na pikniki na kmetiji odprtih vrat Šinkovc. Že tako je bilo težko izbrati termin, daje imela večina pevcev prosto popoldne. Potem pa smo še vsi skupaj zaskrbljeno gledali v nebo. Če je že zaradi slabega vremena odpadlo petje na Kredarici, smo imeli vsaj pri izbiri datuma piknika več sreče. Bila je ena redkih sončnih nedelj v septembru. Andreja, Darja, Ksenija, Sašo in Tomaž smo skrbno pripravili vse potrebno. Dovolj mesa za žar. Dovolj družabnih iger, ki so spominjale na oratorij za velike otroke. Dovolj kave in ostale pijače. Za vse je poskrbela ekipa Brenčičevih, pevci pa smo uživali. Dan seje hitro sukal okrog. Po slastni jedači z žara, smo pevce in njihove družinske podporne člane razdelili v štiri ekipe. Tako smo s hitrim tempom posneli selfie vsake skupine posebej, poskočili z zavezanimi nogami po travniku, prikazali izvrsten izmet balincev na poskakajočem makedamu in povlekli debelo vrv med skupinami. Ob koncu je vsako skupino čakal še glasbeni preizkus. Prepoznavanje zimzelenih melodij. V tej pevski disciplini, so se najbolje odrezale skupine, ki so bile bližje zvočnikov radia. Tako je bila na koncu razlika v dobljenih točkah v prid zmagovalni ekipi resnično visoka. Selfie skipine. Foto: Robert Rijavec Najmočnejši cvet našega zbora. Foto: Robert Rijavec Pevski piknik seje, kot je v navadi, prevesil v nogomet. Otroci pa so iz vseh mogočih lukenj kmečkih poslopij bezali na piano še najbolj pogumne domače živali, ki so iskale primernega zatočišča. To je bilo hecno gledati te male živali, ko je otroški živžav potihnil. V momentu so zavzele nazaj celotno domače dvorišče in pokazale, kdo je gospodar domačih zelenic. Pevci pa smo se polni vtisov lepega druženja in polnih želodčkov vračali proti domu. Tokrat je tehnika delovala kot je treba. Foto: Robert Rijavec. URHOVA NOGOMETNA TEKMA Mojca Lazar Ob koncu tekme smo bili zmagovalci vsi. Foto:Jože Lazar Z. 25 Kot že tradicionalno, je tudi letos v okviru praznovanja Urhove nedelje potekala nogometna tekma. Ponovno se je odvijal »večni derbi« med oženjenimi in lejdik. Tudi letos so zmagali lejdik, čeprav so se tudi oženjeni »dobro držali«. Zmaga je bila namreč odločena šele po podaljšku, saj je bil rezultat ob koncu 2. polčasa izenačen. Seveda pa nismo bili niti lačni niti žejni. Tudi drugo leto pričakujemo tesen dvoboj do zadnje minute. VESELICA Z MODRIJANI Metka Lazar PGD Zavratec je tudi letos, 19. 7. 2014, organiziral veselico, na kateri so nas zabavali vsem dobro poznani Modrijani. Na ta dogodek smo se začeli pripravljati že zelo zgodaj, saj smo se vsi zavedali, da bomo morali trdo poprijeti za delo, če bomo hoteli izpeljati veselico kot je treba. Tako smo si razdelili naloge, od strežbe za »šankom« in v kuhinji, srečelova, redarstva, prevoza s kombiji do prizorišča in drugih nalog. Prišlo je veliko ljudi in zelo smo bili veseli, da je veselica uspela. Ker pa bo kmalu julij 2015, se počasi pripravljamo na 30-letnico delovanja našega prostovoljnega gasilskega društva, kjer nas bodo zopet zabavali Modrijani. Obisk na Modrijanih ni vprašljiv. Foto: Arhiv PGD Zavratec RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS _____________________________ PEČEMO OREHOVA POTICA Testo: 60 dag moke 3 dag kvasa 2 dl mleka 14 dag sladkorja 14 dag masla 4 rumenjaki 1 sladkor nastrgana limonina lupinica Nadev: 40 dag orehov 2 dl mleka, še bolje sladke smetane 25 dag sladkorja 2 žlici ruma 2-3 beljaki 1. Pripravi kvaseč; kvas zmešaj z žličko sladkorja, žličko moke in nekaj žlicami mleka ter pusti vzhajati. Če uporabljaš kvas v prahu, zadostuje en paket (navadno piše za 50 do 70 dag moke), v tem primeru ga kar vsuješ v moko. 2. Pripravi nadev; orehe in sladkor prelij s sladko smetano (po želji jo zavri, ni pa nujno), kateri si dodal/a rum. Na koncu dodajaš sneg iz beljakov - dokler nadev ni primerno mazav, ne sme biti preredek. 3. Pripravi testo; vse sestavine daj v skledo in zmešaj tako kot testo za kekse, ne pozabi dodati kvasca. Če uporabljaš okrogel model, testa ni treba razdeliti na dva dela. Razvaljaj ga, premaži z nadevom, posuj z naribano limonino lupinico, zvij ter daj v pomaščen pekač. Pokrij in pusti vzhajati, najbolje čez noč, drugače pa vsaj 6 ur. 4. Peci na 180 stopinjah Celzija eno uro do eno uro in pol, odvisno od modela. Pečeno potico nekaj časa pusti v pekaču, nato pa jo zvrni na tkanino in prekrij. Ohlajeno posuj s sladkorjem v prahu. Vir: www.kulinarika.net. r ^ NAGRAJENKA NAGRADNE KRIŽANKE IZ JULIJSKE ŠTEVILKE JE MAGDA GANTAR IZ PREDGRIŽ Za sodelovanje se ji iskreno zahvaljujemo. Za nagrado, bo prejela sladke domače ekološko pridelane dobrote. L ^ 111111 M E« ■ ■j TL ■jp ■K lil D i V A |^vydV'\l I^K| P