GEOGRAFSKI OBZORNIK LUKSEMBURG, LUXEMBOURG IN LUXEMBURG Drago Perko UDK 911.6 (493.8) LUKSEMBURG. LUXEMBOURG IN LUXEM- BURG Drago Perko, mag., Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljub- ljana, Slovenija. Članek predstavlja osnovne značilnosti Luk- semburga in njegovo geografsko in upravno delitev, na koncu pa ga primerja s Slovenijo. UDC 911.6 (493.8) LUKSEMBURG, LUXEMBOURG AND LUXEM- BURG Drago Perko, Msc., Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljub- ljana, Slovenia. The article represents some basic characteris- tics of Luxembourg and its geographical and political regions and compares it with Slove- nia. Izvirno (francosko) ime države, o kateri govorimo, je Luxembourg. Ker pa Slovenski pravopis zahteva slovenjenje imen držav, je pravilno pisanje Luksemburg. Po drugi strani pa pravopis zahteva izvirno pisanje osebnih imen in po tej logiki bi morali pisati Luxembourg, saj gre za ime stare evropske fevdalne družine. Velja pa tudi pravilo, da znana in udamačena zem- ljepisna imena prevajamo ali slovenimo, tako da je pravilen zapis države vendarle Luksemburg. Isto ime pa imajo še nekateri drugi zemljepisni pojmi, ki pa jih pišemo v izvirni obliki: Luxembourg je glavno mesto distrikta in kantona z imenom Luxem- bourg ter države Luksemburg, ki meji na belgijsko pokrajino Luxembourg. Isto ime lahko najdemo tudi drugod, na primer mestece Luxemburg v ameriški državi Iowa. Večino zemljepisnih imen tako raje zapišimo v izvirnem jeziku, saj si tudi mi želimo, da tujci zapisujejo naše kraje v slo- venski obliki (npr. Ljubljana in Maribor in ne Laibach ali Lubiana in Marburg). Možno pa je navesti najprej izvirno ime in v okle- paju dodati slovensko ali slovenjeno obliko. Splošne značilnosti Luksemburga so (1 in 2): uravnano hribovsko-gričevnato površje z globokimi dolinami, prehodno oceansko-celinsko podnebje in srednje rodo- vitna prst. Tretjino površine zavzema gozd, po slabo tretjino pa njive in travniki s pašniki. V kmetijstvu je daleč najpomemb- nejša živinoreja, v rudarstvu pridobivanje železa, v industriji pa železarstvo in jeklar- stvo. Povprečna gostota znaša čez 140 lju- di na km2 . V glavnem mestu živi petina prebivalcev države. Luksemburžani, ki so potomci Mozelskih Frankov (3)," predstav- ljajo tri četrtine prebivalstva države in so večinoma katoličani. Velika večina jih govo- ri vse tri uradne jezike države: francosko, nemško in luksemburško (letzeburgisch). Kljub sorazmerni majhnosti pa Luksem- burg ni enolična dežela. V naravnogeograf- skem smislu ga sestavljata dve pokrajini: Osling ali Islek in Gutland. Osling, severni del države, pripada najbolj vzhodnim odrastkom sredogorskih Ardenov, ki pa se tu znižajo pod 560 m in imajo značaj uravnanega hribovja s prevla- do nadmorskih višin med 400 in 500 m in z ozkimi, ponekod tudi precej več kot 200 m globoko urezanimi rečnimi dolina- mi. Prevladujoča kamnina so skrilavci, na katerih se je razvila kisla in precej glinas- ta, manj rodovitna prst. Kljub temu je kmetijstvo visoko razvito. Kar okrog 90 % vseh kmetij se ukvarja z živinorejo. Strme in v dnu vlažne doline so skoraj v celoti porasle s temnimi in gostimi listnatimi gozdovi, na ovršju pa prevladujejo pašniki in njive. Med njimi se vije nekaj poti z iz- jemnim razgledom po pokrajini, ki daje vtis močne obdelanosti, saj se gozdovi, ki zavzemajo več kot polovico vseh površin, skrivajo v dolinah (4). Letno pade od 800 do 900 mm dežja, srednja letna temperatu- ra znaša okoli 8, januarska okoli -1 in julijska okoli 18°C (3). Na vzhodu pokraji- no omejuje dolina mejne reke Our, onstran katere se začne nemško hribovje Eifel (sli- ka 1) s podobnimi naravnimi značilnostmi kot Osling, a popolnoma drugačno rabo tal, saj so nekdaj obdelane površine že sko- raj v celoti spet pod gozdom, tako da ima hribovje značaj gozdne pokrajine, ki ga dopolnjuje redka poseljenost, odseljevanje 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Pogled z obdelanega, skrajnega vzhodnega konca luksemburških Ardenov (Os- ling) na gozdnato hribovje Eijel v Nemčiji, ki v nasprotju z luksemburško stranjo do- življa odseljevanje ljudi in propadanje kulturne pokrajine, ki se najbolj kaže v zaraš- čanju nekdanjih pašnikov na slemenih (4). Obe hribovji in državi razmejuje slikovita dolina reke Our. (Foto: D. Perko.) Slika 2: Ob spodnjem delu doline reke Sure in ozki dolini njenega pritoka Our stoji cela vrsta gradov in utrdb, pod njimi pa mesteca z dobro ohranjenimi srednjeveškimi jedri, cerkvami in samostani. Turistično najpomebnejše mestece je Echternach, ki leži pod 1300 let starim, po iluminiranih rokopisih znanim benediktinskim samostanom, 30 km SV od glavnega mesta ob nemški meji na nadmorski višini 158 m in ima samo 4500 prebivalcev, pa več kot 20 hotelov (3). Podobni, a še bolj slikoviti pa sta mesteci Vianden in Clervaux (na sliki) na severu države. (Foto: D. Perko.) 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Glavno mesto Luxembourg (230 do 380 m n. v.) leži na visoki konglomeratni terasi, v katero sta se vrezali reka Alzette, znana po vetrovni dolini, in rečica Pčtrus- se, ki deli stari in novi del mesta. Mestne pravice je dobilo leta 1224 (3) in se zaradi strateške lega hitro razvijalo. Danes ni le administrativno, ampak tudi pomembno gospodarsko, finančno, prometno, izobraževalno in kulturno središče z več mednarodni- mi institucijami (Sekretariat evropskega parlamenta. Evropsko sodišče, Evropska inves- ticijska banka, Premogovna in jeklarska zveza itd.). Ima 80 000 prebivalcev, precej od tega je tujcev (Italijani, Portugalci, Francozi), ki predstavljajo 30 % (3) zaposlenih v industriji. (Foto: D. Perko.) Slika 4: Če gremo mimo nad 900 let stare cerkve Svetega Miha na zahodnem robu starega dela glavnega mesta in znamenitega Grajskega mostu proti vzhodu, pridemo na Le Bock, strm skalnat pomol v okljuku reke Alzette, severno od katerega se dviga gozdnat grič z lepim razgledom na Luxembourg in s štirimi, dobro ohranjenimi trdnja- vami Spodnji in Zgornji Grunewald, Olizy in pa Thüngen, ki so ga kasneje glede na obliko stolpov poimenovali Trije želodi (4). (Foto: D. Perko.) (• \ GEOGRAFSKI OBZORNIK ljudi in gospodarsko nazadovanje. Naprotno pa spada Osling med gosteje naseljena območja Ardenov, saj znaša povprečna gos- tota med 50 in 100, le na skrajnih zahod- nih območjih pade pod 30 ljudi na km2 . Pomembno vlogo igra turizem, predvsem izletniški (slika 2). Skrajni vzhodni del pokrajine je v sestavi Nemško-luksembur- škega naravnega parka. Gutland, južni del države, je stopnja- sta pokrajina na višinah med 200 in 400 m, ki pomeni nadaljevanje francoske Lore- ne. Prevladujejo apnenci, rdeči laporji, pone- kod je precej gline. Preko sredine pokrajine poteka manj rodoviten pas jurskih peščen- jakov z nenavadnimi skalnimi oblikami in mogočnimi stenami, ki skoraj navpično padajo v doline reke Alzette in njenih prito- kov (4). Na leto pade od 700 do 800 mm dežja, srednja letna temperatura je okoli 9, januarska 0 in julijska 17°C (3). Na apnen- častih pobočjih doline reke Moselle, ki teče po južnem delu meje z Nemčijo, so veliki vinogradi nemško-luksemburškega vinorod- nega območja. Najbolj so ponosni na vina rivaner, rizling, beli burgundec in trami- nec. Letno ga pridelajo dobrih 100 000 hI (3). Na skrajnem jugu ležijo plasti t. i. rjave jure z bogatimi zalogami železove rude, ki je bila osnova hitre industrializacije drža- ve. Z izkoriščenostjo nekaterih rudnikov in jeklarsko krizo je prišlo do delnega gospo- darskega zastoja in prestrukturiranja gos- podarstva. Kljub vsemu je v 9 visokih pečeh, 4 jeklarnah in 6 valjarnah zaposle- nih nad 20 000 ljudi, na železarstvo, ki sloni na domači železni rudi in uvoženem premogu, pa je vezanih dobrih 30 % delov- nih mest. Pridelajo 2,8 mil.t surovega žele- za in 4,0 mil. t jekla. Na veliko gostoto delovnih mest se veže tudi velika gostota prebivalstva, ki v osrednjem delu Gutlanda presega 400, ob meji z Belgijo in Nemčijo pa pade pod 100 ljudi na km2 . Tu leži tudi glavno mesto (sliki 4 in 5). Veliko vojvodstvo Luksemburg, kot je uradno ime države, je upravno razdeljeno na 3 distrikte, 12 kantonov (preglednica 1) in 126 občin (2). Po ustavi, ki je doživela zadnje spremembe leta 1956, je država dedna monarhija. Šef države je veliki vojvo- da (zdaj Jean Borbone Parma iz dinastije Nassau), ki si deli izvršno oblast z vlado, sestavljeno iz predsednika vlade, predstav- nika večinske stranke v parlamentu in najmanj treh ministrov, ki niso člani par- lamenta. Zakonodajno oblast ima 59 član- ski enodomni parlament, ki ga za dobo 5 let volijo državljani, starejši od 21 let. Poleg vlade vojvoda imenuje tudi državni svet. Preglednica 1: Upravna delitev države. DISTRIKT Površina Kanton v km 2 Število prebivalcev Gostota preb./km3 LUXEMBOURG 904 272 600 302 Luxembourg 238 114 300 480 Esch-sur-Alzette 243 114 500 471 Capellen 199 27 200 137 Mersch 224 16 600 74 GREVENMACHER 525 38 900 74 Grevenmacher 211 16 400 78 Rem ich 128 11 800 92 Echternach 186 10 700 58 DIEKIRCH 1157 53 500 46 Diekirch 239 21 900 92 Redange 268 10 300 38 Wiltz 294 9 000 31 Vianden 54 2 700 50 Clervaux 302 9 600 32 Za nas pa je Luksemburg zanimiv kot dokaz, da so lahko tudi majhne države uspešne članice svetovne skupnosti. Upaj- mo, da bo to veljalo tudi za Slovenijo (pre- glednica 2). Preglednica 2: Primerjava Luksemburga in Slovenije (1). Kazalci Luksemburg Slovenija Površina (km3 ) 2586 20256 Število prebivalcev (tisoči) 365 2000 Gostota prebivalstva (preb./km2 ) 141 99 Mestno prebivalstvo (%) 67 49 Letna rast prebivalstva (prom.) 2 2 Rodnost (prom.) 1 1 12 Umrljivost (prom.) 10 9 Naravna rast prebivalstva (prom.) 1 3 Nepismenost (%) 1 1 Zaposlenost v kmetijstvu (%) 2 8 Zaposlenost v industriji (%) 39 45 Druž. bruto proizvod (mil. USD) 8372 1 1038 DBP na prebivalca (USD) 22937 5513 DBP v kmetijstvu (%) 3 8 DBP v industriji (%) 28 47 Uvoz (mil. USD) 6200 3340 Uvoz na prebivalca (USD) 16986 1670 Izvoz (mil. USD) 5400 3523 Izvoz na prebivalca (USD) 14795 1762 Pokritost uvoza z izvozom (%) 81 105 1. Natek D.. Perko D., Huzjan Žalik M. 1991: Države sveta 1991. Ljubljana. 2. Atlas svijeta. Zagreb, 1988. 3. Holland, Belgium and Luxembourg. Bedeker's Travel Guide. Milano 1990 4. Terenski zapiski avtorja, 1990. 12