Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za Inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 5t. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dln Redakcija in upravat Celje, Strossmayerjeva ullca št. ]> prltličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarlfu. Rokopisi se aprejemajo ob ponedeljkih in pctkih brezpogojno le «lo 10. dopoldne. — Pr*dpisi glede prostora in dneva objave oglasov *e nvainjejo le po možnostL Štev. 49. Celje, sreda 27. junija 1934. Leto XVI. Veličastna proslava 801etnice rojstva prof. Antona Bezenška Pomembna manifestacija jugoslovensko bolgarskega bratstva Na nekaterih celjskih poslopjih so \' soboto popoldne zaplapolale držav- lio trobojnice v pozdrav bolgarskim, srbskim in lirvatskim gostom, ki so bill javljeiii, da prispejo v Celje in se udeležijo svečanega. odki'itja spo- minske ploščc profosorju Aiitonu Be- zenšku, velikemu delavcu za zbliža- nje vseh južnih Slovanov, utemelji- telju slovenske in bolgarske steno- grafije, ua njegovi rojstni hisi v Bu- kovju na Frankolovem. Slavnost je priredil odbor za počastitev 80-letni- co rojstva profesorja Bezenška pod pokroviteljstvom prosvetnega mini- stra. V soboto zvečer je prispelo v Celje 10 Bolgarov, 3 Bolgarke in i Beograjčani, v nedeljo zjutraj in do- poldno pa 7 Zafgrebčanov. Pozdravni večer v Celju V salon u hotela »Evrope« je ])i! pozdravni večer na cast g-ostom, ki se> ga je udeležilo večje število meš- čanstva. Po skupni večerji, ki jo je priredila gostbm mestna občina celj- ska, je izrekel tajnik odboi'a za pro- slavo profesor g. Alojzij Bolhar pri- rno dobrodošlico bratom in sestraiji i/, Bolgarske in bratom Srbom, po udarjajoč, da jc njihova prisotnost dokaz, da so si bratje Srbi in Bolga- n podali roke. Nadalje je pozdravii celjskega župana g. dr. Goričana, za- stopnika. Jugoslovenske-,češkoslovaš- fco lige g. inž. Ozvalda, zastopnika ;roških Slovencev g. dr. Hebemika, predstavnika Družbe sv. Cirila in Metoda in Jugoslovonskc Matice g. tii-. Bavdka, zastojjnika Profesorske- ga društva prosesorja g. Fabjaneiča, predsednico ženske podružnicc CMD go. Rcbernikovo in ostale goste. Celj- ski župan g. dr. Goričan je v lepem pozdravnem nagovoiru naglaŠal, da naj bo to slavje nov kamen k zbli- žanju med nami in bratskim bolgar- skim narodom. To idejo je treba ši- riti in gojiti. Zastopnik profesorskn- ga društva profesor g. Milan Fnb- jandič je pozdravii goste v bolgar- skem jeziku. Podpredsednik odbova v.i\. proslavo g. Anton Rudolf Legat iz Maribora je pozdravii vse goste, zlasti pa Bolgare, in prečital pisnio predsednika odbora za pros'lavo, \\c- slorja slovenskih stenografov direk- torja g. Frana Novaka iz Ljubljane, ki se zaradi bolehnosti li'i mogel ude- ležiti proslave in je sporočil iskrene pozdrave bratom Bolga'jrom, Suborn in Ilrvatoni. Pismen pozdrav je po- slala tudi zveza nemških stenografov iz Kulrnbacha. G. Legat je zatem ori- sal poinen stcnografskega udejstvo- vanja profesorja Bezenška in nagla- sil, da morajo jugoslovenski steno- gir.fi zahtevati uvedbo obveznega po- uka .stcnografije na vseli naših srcd- njih Solan. Predsednik Bolgarskega stenograsskega društva »Brzopis« v Sofiji g. Vasil Vasiljev se je iskreno zahvalil za lepo počastitev in spre- jem ter govoril o važnosti Bezenško- vega udejstvovanja za naš in za bol- garski narod. Gostje «o ostali še ne- kaj časa v prijateljskem razgovoru z .domačini, nato pa so se odpravili, izmučeni zaradi dolge vožnje, k po- rof. Bezenšek, pol eg gostov iz Bolgai'skc, Beograda in Zagreba in zastopnikov oblastev, korporacij in društev okrog 2.000 ljudi iz frankolske občine, Voj- nika, Celja, Ljubljane, Maribora in drugib krajev. Ko je domača godba odigrala koračnico, je kanonik gosp. Žagar iz Nove cerkve pi'ed kapelico z vznešemi besedami nagovoril zbra- no množico, naglašajoč pomen Be- zenškovega poslanstva in važnost popolnega zbližanja z brati Bolgari. Po maši, ki jo je opravil g. kanonik v kapelici, je godba. zaigrala držav- uo bimno, nato pa je krenila mno- žica k rojstni hiši profesorja Bezen- ska, koder je bil postavljen majhen govorniSki odei". V inienu odbora za [)roslavo je po- zdravii g. Pejcha, Sol. upravitelj na Frankolovem, zastopnika prosvetn^- ga ministi-a, ki je prevzel protekto- )-at nad proslavo, giinnazijskcga brino Z;\v->'oh, Beograd in Sofija. Godba je nato zaigrala »Lepo iiašo domovino«. Učenec II. razreda narodne sole na Frankolovem Josip Korošec je zelo utinkovito recitii'al Roževo pesein »Antonu Bozcnšku«, mešani zboi' Celjskega pevskega društva pa jc za- })el Jenkovo »Molitev«. Direktoi- g. Mravljak je nagovoiil mnozico kot zastopnik prosvotnoga ministra, načelnika prosvetnega oddelka ban- skc uprave in kot starešina celjske gimnazije, na kateri jc prof. Bezen- šek dovršil gininazijske študije. Cast kraju in slovenski biši, kjer se je rodil Bezenšek. Bukovje je dalo nior- da edinega Slovenca, ki je v tistih časib pravilno I'azumel bratstvo z Bolgari. Njegovo delo moramo na- daljevati. V imenu narodnega predstavništva je izpregovoril naroilni poslaucc g. I. P r ekoršek, ki jo naglašal, da je bil Bezenšek apostol velike ideje, ki je doživela v preteklih časih zelo nu- de udarce, toda iz krvavib poljan je vznikla roža ljubezni. Tu ob rojstni nisi profesorja Bezenška se klanja- nio misli bratstva z Bolgari. Daj Bog splošno zmago te misli, ki se jo v lej bi.^i l'odila. Pevci so zapeli nato Adamičevo »Zdravico«, nato pa jo izpregovoril banski svetnik g. dr. Guištin iz Ljubljane kot zastopnik notranjega minisLra ill bana dravske l^anovine. Ciovorili so še rektor ljubljanske uni- verze g. dr. Matija Slavic, celjski župan g. dr. G o r i č a n , prelat gosp. dr. Kovačič iz Maribora kot pred- sednik Zgodovinskega društva, in študijske knjižnice v Mariboru in kot zaslopnik osialih mariborskib znan- stvenib ustanov. Abiturientka gdč. Gabrijela Koželjeva je dovršeno recitirala Hel'lerjevo pesem »Jugoslo- venirna«. Tajnik odbora za proslavo profesor Bolhar iz Celja je orisal delo profesorja Bezenška kot steno- grafa in velikega Slovana ter odkril nato lepo spominsko ploščo z napi-, som: »Tu se je rodil 15. aprila leta 185-1-. Anton Bezenšek, profesor in pi- satelj, ustanovitelj slovenski in bol- garske stenografije.« Pevski zbor je zapel jugoslovensko in ob viharnoin odobravanju vsega občinstva tudi bolgarsko državno bimuo. Zatem sta govorila zastopnik predsednika bolgai-ske viatic Kimo- na Gioi'gijeva g. Dimiti-ije Auto- nov, načelnik stenograsskega urada narodnega sobranja, in g. Vasil Va- siljev, predsednik Stenograsskega -letna služkinja Jožefa Vrtačnikova s Poljan pri Re- cici ob Savin ji, v ponedeljek 65-letna dninarica Marija Pilihova iz Vrbja, v torek pa 25-1 etni posestnikov sin Pe- ter KovačiC s Pristavc. V Cetrtek je uinrla v Gaberju (Tovorniška ulica 10) 58-letna vdova po tovalrniškem delavcu Marija Hribernikova. N. p. v in.! ( Občni zbor Dijaškjega doma v Ceju bo v petek ß. juija ob 18. v klu- bovi sobi Celjskega doma. Na dnev- nem redu so poročila funkcijonar- jev, volitev in slusiajnosti. c Hotel »Savinja« Laško. V nede- ljo 1. julija ob 5. uri popoldne vrtni koncert s plesom. c Foto-albume, razglednice, naliv- na peresa, pisalni pribor itd. v veliki izbii'i pripoi'oca K. Goričar vdv., Ce- lje, Kralja Petra c. 7., knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 80. t. m. do vštetega petka 6. julija lekarna »Pii orlu« na Glavnem trgu. c Gasilska in regcvalna ceta Celje. Gasilno službo ima od nedelje 1. do vštete sobote 7. julija III. vod pod poveljstvom g. B. Schlosser ja, reše- valno T. skupina, inspekcijsko pa namestnik poveljnika g. Kališnik. c Kino Union. Sreda 27. in četrtek ¦>H. junija: »Carica Katarina«. Zgodo- vinski velefilm. V glavni ulogi slo- vita Elizabeta Bergner. Zvočna pred- igra. — Petek 29. in sobota 30. juni- ja: »Madona — kje si?« Sijajna zvor- na opereta. V glavnih ulogali Liane Haid, Viktor de Kowa, Otto Wall- burg in Pavel Otto. Predigra: zvočni tednik. — Nedelja 1., ponedeljek 2. in torek 3. julija: »Pesem ljubezni«. Izredno lep zvoeni film. V glavnih ulogali sloviti tenorist Louis Graveu- re, Jenny Jugo, Heinz Rühmann in Paul Otto. Proces proti komunistom v Celju V ponedeljek 25. t. m. dopoldne je bila na okrožnem sodišču v Celju tajna razprava proti osmim obdolžencem iz celjske okolice, ki so se morali zago- varjati zaradi komunistične propagande. Petčlanskemu senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vi- dovič, votanti so bili s. o. s. Tiller, dr. Dolničar, Božič in Detiček, obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca dr. Juhart, obtožence pa so zagovarjali odvetniki dr. Goričan, dr. Vrečko, Er- hatič in dr. Hodžar ter dr. Likar. Predsednik je ob 13. razglasil sodbo, s katero se obsojajo po zakonu o za- Sčiti države: 20 letni Viktor Arzenšek iz Zavodne pri Celju, ključavničar v Železarni v Štorah, na 2 leti robiie. 21 letni tovarniSki delavec Florijan Zahojnik iz Gaberja pri Celju na 10 mesecev stogegazapora in izgubo častnih pravic za dve leti. 20 letni delavec Mihael Zupanc iz Zavodne na 6 mesecev strogega zapora pogojno za dobo treh let in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. 59 letni Martin Zupanc, bivSi posestnik v Zavodni in delavec v Samotni tovarni v Storah, na 8 mesecev strogega za- pora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. 44 letni posestnik Ivan VaS iz Goto- velj, delavec v šamotni tovarni v Sto- rah, na štiri mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. 20 letni delavec Peter Štante s Sp. Hudinje pri Celju na dva meseca za- pora in 120 Din denarne kazni. 20 letni Alfonz Dolcher iz Celja, slu- šatelj na Ijubljanski univerzi, na dva meseca zapora pogojno za dobo treh let 20 letni Ivan Ošo s Sp. Hudinje, brez stalne zaposlitve, na dva meseca zapora. Ali ste že poravnali naročnino Stran 4. »Nova Doba« 27. VI. 1934. Štev. 49. Sport VSK Triglav (Ljubljana): SK Celje 2:2 (0:0) V nedeljo 24. t. m. popoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska nogo- metna tekma med Vojaškim SK Tri- glavorn iz Ljubljane in SK Celjem. Gostje so nudili povprečno igro, igrali pa so zelo požrtvovalno. Njihov naj- boljši mož je bil vratar, ki je odlično ubranil več nevarnih strelov. Celjani so nastopili s tremi rezervami in se nikakor niso mogli povzpeti nad pov- prečnost Napadu je nedostajalo enot- nosti in elana. V prvem polčasu so bili Celiani v lahni premoči, po odmoru pa je bila igra izenačena. Gola za goste sta padla v 15. in 25. minuti, gola za SK Celje pa v 12. in 32. minuti dru- gega polčasa. Tekmo je sodil g. Adolf Presinger v prvem polčasu zadovoljivo, v drugem polčasu pa je popustil. Gle- dalcev je bilo z vojaštvom vred okrog 450. SK Atletik: SK Ptuj 4:0 (3:0) Istočasno kakor na Glaziji se je vršila tudi na igrišču pri »Skalni kleti« prijateliska nogometna tekma med SK Atletiko in za Celje novim gostom SK Ptujem iz Ptuja. Kljub visokemu rezultatu, ki so ga dosegli Atletiki, pa zmaga ni neoporečna, saj je bila igra povečini odprta, v drugem polčasu pa so imeli celo gostje več od igre. Igra obeh enajstoric je kvalitativno pač odgovarjala njunemu razrednernu polo- žaju. Moštvi sta se uveljavljali s pri- mitivnimi kombinacijskimi potezami, brez posebnega tehničnega znanja, vendar zelo požrtvovalno. VeČjo srečo so imeli Atletiki. Ptujčani so igrali bolje nego domači, da pa niso dosegli tudi številčnega uspeha, je pripisovati premehkemu napadu, ki je bil najslabši del moštva. Gostje so sicer zabili dva gola, a v lastno mrežo. Tekmo je sodil g. Seitl objektivno. Gledalcev1 je bilo okrog 100. Dve tekmi istočasno sta za Celje le nekoliko preveč, saj še včasih ena ne vzbudi toliko zanimanja, da bi bila s posetom zadovoljna vsaj blagajna. t SK Celje : SK Olimp. V petek 29. t. m. ob 18. se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Sodil bo g. Adolf Presinger. t Old boys SK Celja:Team celjskih akademikov, Za ponedeljek 2. juliia se nam obeta tekma, kakrSne Celje Se ni videlo in ki bo glede na nasto- pajoči enajstorici za Celje prava sen- zacija. Celjski akademiki so izzvaii na nogometni dvoboj renomirano oldboy- sko moštvo SK Celja, ki je znano kot sila borbena in tehnično »nedosegljiva« enajstorica. A tega se celjski akade miki niso ustrašili in bodo poslali v boj vse najboljše sile, da se čim čast- neje odrežejo. Kajti prvi njihov nastop na zelenern polju se rnora končati z uspehom, zmagati bo torej treba na vsak način. Ali kako, saj se tudi stari »Celjani« ne bodo dali kar z lepa ugnati v kozji rog. V boju za žogo bomo videli same »kanone« na obeh straneh. Tako famoznega Lada, v sve- tišču nepremagljivega Borisa z asisten- toma Otmarjem in Savom, poles teh pa se sama svetla irnena: Peno, Jakec, Jendo, Milan, Cici, Korii, Braco. Pa' preveč bi bilo naSteti vse. Pridite na Glazijo pa j'h boste videli. In če se posreči pridobiti za nastop še klasičnega nogometaša Heiija, bo moštvo come il faut, in old boys bodo morali polo- žiti orožje. Vstopnina bo minimalna in upamo, da se bodo Celjani s svojim posetom obema enajstoricama najlepSe oddolžili. Tekma se prične v ponedeljek ob 18. na igrišču SK Celja na Glaziji. Gospodarstvo VI. poročilo Hmeljskega društva za Slovenijo o stanju hmel|skih nasadov Žal ec, 23. junija. Pri temeljitem ogledovanju hmeljskih nasadov tukajSnega okoliša smo našli sledeče : Rastline so skoro vseskozi vitke, skoro brez stranskih panog. lzjemo delajo le posamezni vrtovi, katerih sta- nje je še precej zadovoljivo. Prav red- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'- Rupuje in pro* da]& devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var~ nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani ke panoge so deloma brez, deloma so } obsute s cvetnimi nastavki, nadalje de- loma s slabo, deloma z lepo razvitimi cveti in tudi 2e s kobulami. Na podlagi tega že danes lahko tr- dimo, da se obiranje ne bo izvrševalo enotno, kakor v drugih letih, nego v presledkih in da bo tudi množina letine v pravem razmerju z navedeni- mi dejstvi. Nasadi z vitkimi rastlinami bodo dali kvečjemu četrtino, drugi boljši pa k večjemu polovico množine Ianskega leta — to pa le, če bo vre- me do obiranja prav ugodno. V tern primeru lahko pričakujemo največ okroglo 10.000 kvintalov. V primeru neugodnega vremena se bo ta cenitev bistveno znižala. Razumljivo je, da pričakujejo naši hmeJjarji bodoČe obiranje z velikimi skrbmi. V kiiioiid.'ljcju /.tihiiu' iiv;i>ei' nc- voljen igrak'u: »Človok božji, no ile- lajte veudar tako klaverne figure, ee voclitc nevosto v coikev! Napravito. prijazen obrass, saj to ni resnična i>o- roka!« Krojači, pozor ! Dobro ohranjen šivalni stroj za krojače, znamke »Singer«, se poceni proda. Vprašati jepri hišniku v Pokojninskem zavodu, Celje. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Loibner C e 1 f e Kralja Petra ce*ia 17 „Pri Zvoncn" Razno dobro ohranjeno pohtšftvo se poceni proda. Poizve se v Celju, Glavni trg 6/11. lfinho Biiliiroec, obi. koncesmEstni tBsapsfei moisten na Loyi nnj rpljll izvrsujc vsakovrstna tcsarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |ll I liCljU hišc, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun štev. H.737 Tombola karte, predmete za veselice, konfeti, serpen- tine, papiruatc krožnike, servijete, lampijone, priporoča knjigarna in trgovina s papirjem «Fra^c LesüovseK Celje, Qlavnl trg 16 Iščemo lokal za pisarno v centru mesta. V poštev bi prišla stanovanjska soba s posebnim vhodom v pritličju ali v 1. nadstropju. Naslov v upravi lista Žimnico dobro ohranjeno, kupim po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Sfianovanjie I 2 sobi in kuhinja s pritiklinami v I. nadstr. 1 se odda s 15. sept. mirni stranki. Naslov v upravi lista. Sfanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, se odda s . 15. julijem na hribu sv. Jožefa 19 mirni I stranki. Vlsokopritllčna dvosobna hiša s pritiklinami in velikim vrtom se odda v najem. Naslov : Slomškova zadruga, Celje. Izbiro raznega pohistva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgartnep Marija - Celje Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora) Pozor! Novosf! Patentirane „präge" brezhibne, praktične k vsakim vratom, že- lezne ali medene izdelujem v vsaki dolžini in množini. Za Celje in okolico montiram najbolje sam. Skica z navodilom in cenami- vsakemu franko. Prime Alojz, Dečkova cesta 15, Celje-okolica. WM jn DECJE OPBEME KRAMAßaMISLEJ CELJE Franjo DoEžao Celje Za kresijo Telefon 248 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pnvzema vsa « zgora] oavideno stroko tpada|oča dola in popravila —• Cene smiirna — Postražba točna in solidia Ustanovljena Beta 1864. Pod stalnim dexavniin nadzorsfvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KBEKOV TRG (v iastni pwlaci pi»i kmloelvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre~ moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno moejo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajameena ifrejujelRado Pečnlk. — Odgovoren za konzörcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan 6et!na. -- Oba v Celju.