PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski o £ % 5 X u •j*: Z 'r* 9 5 - PP 559 2 (4 linije) l }gio 1 * - 85723 20 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 286 (12.611) Trst, četrtek, 4. decembra 1 % Z javnim glasovanjem onesposobili običajne »proste strelce« Poslanska zbornica je zavrnila nezaupnico ministrici Falcucci Craxi branil predvsem vladno zavezništvo, ne pa ministrice za šolstvo Craxi in Falcuccijeva pred razpravo v zbornici (AP) SANDOR TENCE RIM - Ministrica za šolstvo Franca Falcucci bo še dalje ostala na svojem mestu. Poslanska zbornica je namreč po dvodnevni razpravi s široko večino glasov zavrnila zahtevo po njenem odstopu, neke vrste politično nezaupnico levičarske opozicije, ki je mnenja, da je ministrica nesposobna za vodenje tako pomembnega resorja. V obrambo Falcuccijeve je nastopil sam ministrski predsednik Craxi, ki pa je jasno dal razumeti, da je prišel v poslansko zbornico le za rešitev vladnega zavezništva in torej z namenom, da prepreči krizo, ki kljub vsemu ostaja za vogalom. Craxi je govoril brez navdušenja, kot uradni odvetnik, ki mora po nalogu sodišča braniti obtoženca, čeprav je prepričan, da je slednji kriv ter torej vreden obsodbe. Brez navdušenja so ministrico podprli tudi poslanci laičnih sil, ki so to naredili skoraj izključno zaradi strankarske discipline, ne pa iz prepričanja, kot jasno izhaja iz same debate. Glasovanje je bilo javno, kar je popolnoma onesposobilo običajne »proste strelce«, ki so pred kratkim v tajnem glasovanju zavrnili proračun ministrstva za šolstvo. Ministrski predsednik je v svojem posegu priznal kronične napake in pomanjkljivosti italijanskega šolskega sistema, ki vse bolj zaostaja za stvarnimi družbenimi ter gospodarskimi procesi ,v državi. Napovedal je nove naložbe za razvoj tega sektorja ter nekajkrat kritično opomnil vladno koalicijo, da se je doslej preveč površno ukvarjala s to problematiko ter zaradi notranjih razhajanj preprečila nekatere potrebne reforme, med katere sodi v prvi vrsti nujna reforma višje srednje šole. Šolski sistem je treba na splošno posodobiti, je nadaljeval Craxi, v prvi vrsti pa ga je treba osvoboditi starih in preživelih konceptov birokracije ter slabe organizacije, da se bodo učenci in dijaki na najboljši način vključili v življenjske procese. Pri teh prizadevanjih ne gre pozabiti na učno osebje, ki mu mora država nuditi možnost strokovnega izpopolnjevanja. Zanimivo je, da predsednik vlade ni v tem temeljnem poglavju svojega posega niti enkrat omenil Falcuccijeve in je nalašč (tudi fonetično) podčrtal, da mora šola čimprej premostiti stare in preživele metode. Craxi se je nato zaustavil pri »boleči točki« verouka in pri spornem tolmačenju sporazuma med ministrstvom za šolstvo in državno škofovsko konferenco. Tudi pri tem vprašanju, ki je pred meseci privedlo vlado na rob krize, je govornik priznal nekatere zamude in nejasnosti pri izvajanju tega protokola ter se obvezal, da bo vlada naredila vse za premostitev teh težav, to se pravi, da bo jamčila svobodno izbiro dijakov in njihovih družin. Za napake ministrice za šolstvo nosi kolegialno odgovornost vlada, je skušal dopovedati Craxi, ki pa s to navidez pomirjevalno izjavo ni prepričal nikogar, niti »obtoženke«, ministrica je bila po razpravi vidno nezadovoljna in ni hotela pred časnikarji komentirati Craxijeve-ga posega. Parlament je torej zavrnil nezaupnico, za ministrico pa je to konec koncev le skromna Pirova zmaga. Dijaki so za jutri že napovedali splošno vsedržavno stavko, ostre kritike na račun Falcuccijeve pa prihajajo tudi iz sindikalnih vrst. k “J še zmeraj slaba kri RIM — V vladni koaliciji je za prepir dober prav vsak izgovor: poleg c »štafeti« je zdaj govor tudi o vzdušju nekakšne »četrte francoske republike«, ki je pomenila konec prejšnje in nastop generala De Gaulla. Toda Cra-xi se za vse to ne zmeni, saj ima opraviti s kočljivejšimi problemi, kot sta npr. finančni zakon ali kongres PSI. O »štafeti« je dejal, da se trenutno ne zanima za »lahko atletiko«, o zasedanju državnega sveta PRI pa, da soglaša s pisanjem socialističnega glasila Avan-ti, torej s samim seboj. Tisto o četrti republiki pa je komentiral Martelli: »Podobno napoved o Italiji je dal sam De Gaulle, od tedaj pa je minilo 20 let in tega se menda zaveda tudi De Mita.« Z druge strani je vodja republikancev v poslanski zbornici Battaglia jedko zbodel De Mito zaradi njegovega napada na Visentinija, ko si že ni upal nad Mastello, Mancina ali Scottija. Tajnik KD pa je odvrnil, da je bil ministrov govor res »grd«. Vzdušje v zbornici torej popolnoma odraža razmere znotraj petstrankarske večine. Vse izgleda tako, kot da ni v njej soglasja o ničemer in da se pripravlja na predčasne volitve. Te pa odločno zavrača KPI. Achille Occhetto je v tej zvezi izjavil: »Predčasne volitve bi imele smisel samo tedaj, ko bi se politične stranke na njih predstavile brez vsakega obveznega zavezništva v obliki taborov ali podobnega in ko bi volivcem zares lahko postregle z novimi političnimi predlogi.« G. R. Mednarodna skupnost obsoja, a ne ukrepa Tragedija Palestincev postaja že genocid BEJRUT — Pogrom proti palestinskim taboriščem v Libanonu ima že tak obseg, da ga Arafatova PLO primerja z genocidom iz časov Tal-el-Zataarja ter Sabre in Šalile, ko so ma-roniti v bistvu izvajali izraelske oziroma sirske ukaze.Sirci imajo tudi tokrat glavno vlogo, le da jim pomagata zdaj moriti Palestince poleg Izraelcev še šiitski Amal in 6. muslimanska šiitska brigada libanonske vojske. V tednu dni je bilo ubitih 400-500 palestinskih beguncev, krvolitje pa se nadaljuje. Taborišča Šalila praktično ni več, ker so ga razdejali tankovski topovi, mnogim izmed 5.000 stanovalcev pa je menda uspelo zbežati skozi podzemske rove. Boji so v teku tudi v taborišču Burž el Baražne, kjer Palestince ščitijo s postojank na gričih druži, pa še v naselju Magduši pri Saidi in na območju Rašadijeha blizu Tira, kjer se sicer Palestinci dobro držijo. Šef rimskega zastopstva PLO Ha-mad je dejal, da biva v Libanonu pol milijona Palestincev, 80 odstotkov pa jih je v taboriščih med Bejrutom in Tirom na jugu države, a nihče se niti politično ne zavzame zanje: »Ali naj se dovoli, da jih pridejo branit oborožene sile PLO, ki so razmeščene v Iraku, Sudanu," Alžiriji in obeh. Jemenih, ali pa naj pokolom naredijo konec mednarodne mirovne čete UNIFIL.« V resnici se na mednarodni ravni množijo pozivi k pomiritvi. Vodja Arabske lige Klibi je pisal vladi v Siriji, na katero pritiska tudi Alžirija. PLO je posegla pri Thatcherjevi (te dni bo v Londonu zasedal Evropski svet) in pri vladah Švedske, Francije, Belgije (januarja nasledi Anglijo za krmilom EGS) in Italije, češ da hočeta Sirija in Izrael odgnati Palestince, da si razdelita Libanon. Francija poziva k prenehanju bojev, Egipt predlaga mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu, Sovjetska zveza že rahlja odnose z zaveznico Sirijo, papež poziva k dialogu in pogajanjem, Varnostni svet OZN k zmernosti, Italija pa k trajni in pravični rešitvi palestinskega problema. Italijanske napredne politične sile zahtevajo od Craxija odločno in formalno obsodbo dogodkov v Libanonu, (dg) Zaradi dveh popravkov leve opozicije Vlada umaknila odlok o pomoči pristaniščem RIM — Presenečenje v parlamentu. Vlada je pozno sinoči morala umakniti izredni dekret o razvoju pristaniških dejavnosti, potem ko je poslanska zbornica presenetljivo odobrila dva popravka levičarske opozicije in s tem dejansko spremenila vsebino odloka, ki je tako formalno zapadel. Dekret, ki ga je predložil minister za trgovinsko mornarico Degan, je odpiral pot finančni sanaciji pristaniških ustanov v Genovi, Savoni, Trstu in Benetkah ter istočasno tudi koreniti reorganizaciji teh štirih pristanišč. Takoj po glasovanju so izbruhnile hude polemike med strankami. Na zatožni klopi so predvsem komunisti, čeprav je treba pripomniti, da so se opoziciji, v tajnem glasovanju, sinoči pridružili mnogi poslanci iz večinskih vrst, ki so že med razpravo v pristojnih komisijah izrazili veliko pomislekov nad vsebino odloka. Dekret so poleg vladnih strank javno podprli tudi misovci, zato računajo, da je bilo tako imenovanih prostih strelcev približno petdeset. Prvi popravek, ki so ga predložili poslanci proletarske demokracije, je zadeval nekatere sporne oziroma nejasne aspekte preustroja pristaniških družb. Amandma KPI pa se je nanašal na postopek, po katerem naj bi pristaniške ustanove v Genovi, Trstu, Savoni in Benetkah v prihodnjih dveh letih predčasno upokojile približno 5.000 »odvečnih« delavcev in uradnikov. Po drugi strani pa se je komunistični po- pravek nanašal tudi na izredno dopolnilno blagajno, ki jo pristaniški sindikati močno kontestirajo. Sedaj bo treba začeti vse znova, čeprav je minister Degan, vidno razočaran nad potekom glasovanja, napovedal, da bo ministrski svet predložil nov dekret. Kdaj ga bo vlada izdelala, seveda ni še znano, gotovo bo pa to morala narediti čimprej, tudi zato, ker se štiri pristanišča nahajajo v hudi finančni krizi. To velja posebno za Genovo (124 milijard lir deficita), a tudi Trst (skoraj 30 milijard lir primanjkljaja) v razmerju ni nič na boljšem. j. . Vladni dekret je kot znano obvezoval tudi državo za kritje hudih finančnih izgub, ki so jih pristanišča nakopičila do decembra lam ter ji istočasno poveril mandat za poravnavo proračunskih stroškov v letošnjem poslovanju. Odlok se je tudi zavzemal za večjo integracijo pristanišč z železnicami in z avtocestnim omrežjem. Zavrnitev odloka, ki ga je senat odobril brez velikih težav (komunisti so se tam vzdržali), je, kot smo že omenili, sprožila ostre polemike. Socialisti očitajo komunistom, da so z nerazumljivim zadržanjem močno prizadeli pristaniške ustanove in hkrati izjalovili prizadevanja za finančno sanacijo italijanskih pristanišč. Komunisti pa napadajo vladno večino in posebno ministra Degana, kateremu očitajo, da je pri postopku popolnoma preslišal sindikalne zahteve pristaniških delavcev, (st) Številne stavke v zdravstvu RIM — V tem mesecu ne smemo oboleti. Kogar bo doletela ta nesreča, bo moral seči globoko v žep, ko bo Plačeval zdravnika, in še srečen bo •Ooral biti povrhu, da ga je sploh dobil. Najbolj vroč izmed vseh bo 9. december. Od tega dne pa do 12. decemebra b°do stavkali dežurni zdravniki. Kdor jih bo potreboval, jih bo moral plačati Po tarifi. Od 9. do 19. decembra bodo Pa vrsti družinski zdravniki; tudi njihove zdravniške obiske na domu bomo plačevali po prosti tarifi. Za 9. december je predvidena enodnevna slavka celotnega zdravstva, ki so jo oklicali zvezni sindikati. Kemiki, biologi in farmacisti, pripadniki SNABI, bodo stavkali 9. in 10. decembra, 9. decembra zdravniki v bolnišnicah in v kZE, 10. inšpektorji za živila, pitno vodo, odplake itd., od 15. do 18. po-Uodbeni specialisti, od 11. do 13. pa obmejni živinozdravniki. Naš športnik 1986 26. t. m. v Gorici Naš dnevnik bo tudi letos ob sodelovanju Radia Trst A in prvič tudi Novega Matajurja izbral najboljše športnike in ekipe. Osrednja manifestacija Naš športnik 1986 bo v petek, 26. t. m., v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 17.00. Nagradili bodo naše in »naj« športnike iz Primorske. ZSŠDI pa bo najzaslužnejšim športnim delavcem pri nas podelilo priznanja. Bogat in pester bo seveda tudi zabavno-kulturni spored. To bo že tretja izvedba te pobude, ki je pred dvema letoma v Trstu in lani v Tolminu zabeležila velik uspeh. Pobudniki manifestacije so Primorske novice, Primorski dnevnik, Radio Koper-Capodistria, Radio Trst A, TV Koper-Capodistria, ZSŠDI in, kot rečeno, letos prvič tudi Novi Matajur. Kot lani v Tolminu bo ob tej priložnosti tudi razstava o dosedanjem izboru »najboljših« iz Primorske in pri nas. Predlog novega sporazuma med EGS in Jugoslavijo BRUSELJ — Delegaciji SFRJ in evropske komisije sta sklenili, da bosta v bližnji prihodnosti znova obravnavali predvčerajšnje in včerajšnje pogovore o novem 5-letnem trgovinskem sporazumu v okviru dogovora o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo. V odkritih in konstruktivnih pogovorih sta obe strani izrekli željo za izboljšanje obsega in kakovosti vzajemnega sodelovanja. Jugoslovanska delegacija je opozorila na nujnost izboljšanja rezultatov medsebojne menjave s ciljem odpraviti jugoslovanski primanjkljaj. Jugoslavija želi več izvažati v Evropsko skupnost, saj bo lahko samo tako kupovala več tehnologije in reprodukcijskih materialov v Evropski skupnosti. Dve tretjini jugoslovanskega zunanjega dolga, če izvzamemo velike mednarodne finančne ustanove, odpade prav na posojilodajalce iz držav EGS. Po besedah vodje jugoslovanske delegacije, pomočnika zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Ranka Raduloviča, so v pogovorih dali vrsto predlogov, ki naj bi prispevali k izboljšanju pogojev menjave in omogočili večji pristop jugoslovanskim proizvodom na tržišče EGS. Delegacija je tudi opozorila, da je Jugoslavija edina od sredozemskih držav, ki ima sporazum o sodelovanju z Evropsko skupnostjo, ki pa je prizadeta zaradi omejitev izraza svojih industrijskih izdelkov. Mandat, ki ga je Evropska skupnost predlagala za novi 5-letni trgovinski sporazum z Jugoslavijo, ne nudi izboljšanja pristopa Jugoslavije na tržišče dvanajsterice. Takšen vtis je dobila jugoslovanska delegacija v podrobnih pogovorih s predstavniki Evropske skupnosti v Bruslju, (dd) Do pitne vode samo s filtri RIM — Minister za civilno zaščito Zamberletti je včeraj podpisal uredbo, s katero je priznal finančne olajšave deželama Emilij i-Romagni in Venetu, da bi zagotovili pitno vodo osmimob-činam v pokrajini Ferrara in 12 v pokrajini Rovigo, kjer so vodovodi okuženi s strupenimi herbicidi. Na podlagi te uredbe bosta deželi Emilija-Romagna in Venelo prejeli 500 oziroma 600 milijonov lir izrednega prispevka za takojšnjo namestitev začasnih filtrov na vodovodih, ki se napajajo z vodo iz Pada, za takojšnjo dobavo pitne vode prizadetemu prebivalstvu. Poleg tega je minister obema deželama izplačal 5,5 oziroma 6 milijard lir, da bosta v najkrajšem času dokončno montirali naprave na podlagi aktivnega in obnovljivega oglja, ki bo zagotavljal neoporečnost vode iz sedaj okuženih vodovodov. Minister je strokovnjakom naročil, naj se poslužujejo izvedencev družbe Castalia za nadzorstvo nad izvajanjem del. Reagan in republikanci čedalje bolj zaskrbljeni Afera »Irangate« mori Belo hišo NEW YORK Ameriški predsednik Reagan je včeraj pod vse hujšim pritiskom kongresa in javnega mnenja, pristal na imenovanje »posebnega neodvisnega sveta«, ki bo raziskal afero do katere je prišlo po odkritju, da so ZDA z dobičkom od prodanih tajnih pošiljk orožja Iranu, finansirale antisandinis-tične sile Nikaragve. Predsednik Reagan je včeraj za svojega novega svetovalca za državno varnost imenoval Franka Carluccija, ki je bil prvi dve leti Reaganovega predsedniškega mandata, namestnik sekretarja za obrambo. Predsednik Reagan je včeraj v krajšem govoru izjavil, »da bodo vse tiste osebe, ki so morda kršile zakone postavili pred sodišče«. Sekretar za pravosodje Edwin Meese pa je včeraj prvikrat dopustil možnost, »da so določeni člani administracije kršili zakone«. Člane neodvisnega sveta, ki bo raziskal če so bili v tej tajni akciji kršeni ameriški zakoni, bodo imenovani trije sodniki federalnega sodišča distrikta Kolumbije. Posebej kritični do administracije so nekateri republikanski člani kongresa, saj zavlačevanje temeljite preiskave lahko povzroči še hujšo krizo Reaganove administracije, oziroma republikanski stranki že v naprej onemogoči, da na novih predsedniških volitvah ponovno osvoji Belo hišo. Eden izmed najvplivnejših republikanskih senatorjev Richard Lu- gar, je na primer včeraj znova zahteval odstop šefa predsednikovega kabineta Ronalda Reagana, direktorja CIA Williama Caseya in državnega sekretarja Georga Shultza. Za enkrat še ni znano ali bo predsednik Reagan na pritisk republikanskih članov kongresa sklical tudi posebno sejo kongresa,na kateri bodo imenovali posebno preiskovalno komisijo watergatskega tipa. Trenutno omenjeno afero raziskuje 12 kongresnih odborov. Na včerajšnji zaprti seji senatnega odbora za obveščevalno dejavnost je bivši predsednikov svetovalec za državno varnost admiral John Poin-dexter odklonil pričevanje, »češ, da ni dovolj pripravljen«. Dan pred tem je tudi podpolkovnik Oliver North, ki je za enkrat »glavni obtoženec« in edina oseba, ki je v Beli hiši po mnenju sekretarja za pravosodje Edwina Meesa vedela o poteku celotne akcije, odklonil odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Molk omenjenih dveh ključnih osebnosti v tej aferi po mnenju nekaterih članov kongresa potrjuje, da zaenkrat še niti približno niso znana vsa najpomembnejša dejstva. Po pisanju dela tukajšnjega tiska je šel del denarja od te kupčije tudi na račune angolskega separatističnega gibanja UNITA in afganistanskih mudjahedinov, obstojajo pa tudi sumi, da so člani štaba sveta za nacionalno vrnost izvedli več podobnih akcij. Ključno vprašanje, na katerega bodo poskušale odgovoriti vse komisije, ki jih zadnje dni mrzlično ustanavljajo v Washingtonu je še vedno, kateri Reaganovi sodelavci so vedeli za omenjeno tajno akcijo in ali je bil o njej obveščen tudi predsednik. Po uradni verziji je predsednik Reagan za prenos denarja na račun antisandinističnih sil izvedel šele od sekretarja za pravosodje Edwina Meesa. Glede na to, da je podpolkovnik Oliver North, predsednika Reagana doslej dvakrat na teden osebno seznanjal z dogajanjem v Srednji Ameriki in s protiterorističnimi ukrepi, je po mnenju nekaterih članov kongresa težko verjetno, da vrh administracije o tej akciji ni bil obveščen. Kot izjavljajo nekateri neimenovani predstavniki administracije, je imel predsednik podpolkovnika Northa »kot za svojega sina«. Da Bela hiša še vedno ni pripravljena v celoti sodelovati v preiskavi po mnenju nekaterih tukajšnjih komentatorjev dokazuje tudi to, da bodo iz preiskave izvzeti •tako predsednik kot tudi nekateri njegovi najbližji sodelavci. Najhujša kriza, s katero se sooča doslej predsednik Reagan tudi po včerajšnjem imenovanju neodvisne komisije še zdaleč ni mimo, saj vsak dan prihajajo na dan nova obremenilna dejstva. UROŠ LIPUŠČEK Nova kaznilnica v Milanu MILAN — Prihodnje leto bodo v kraju Opera, ki leži južno od Milana, odprli najsodobnejši zapor v Italiji, v katerem bo prostora za 600 zapornikov in 50 zapornic. Včeraj sta župana obeh krajev na tiskovni konferenci govorila o pomanjkljivostih, ki jih je zagrešila država z gradnjo tega objekta, prav gotovo najsodobnejšega na tem področju, vendar pa je pozabila zgraditi kanalizacijo. In ker ni upoštevala cestnih povezav z Milanom, bo povzročila hude zastoje v prometu na najpomembnejši vpadnici. V vsaki celici bodo kopalnica, radio in TV. Zaporniki bodo imeli na voljo športne objekte in bolniški oddelek s 100 posteljami. Znotraj 7 m visokega obzidja bodo tri cerkve za različne veroizpovedi. Na sliki paznika, ki si ogledujeta novo kaznilnico. Poseg predstavnika SFRJ Ignaca Goloba Dunajski del KVSE ne beleži uspehov DUNAJ — Čeprav so načela gospodarskega sodelovanja od samega začetka KVSE povzročila najmanj nesoglasij, so doseženi rezultati zelo skromni. To je v svojem govoru na dunajski konferenci dejal vodja jugoslovanske delegacije Ignac Golob. Zavzel se je za sporazum o konkretnih načrtih vseevropskega ekonomskega sodelovanja, pri čemer je spomnil na sklepni madridski dokument KVSE, ki se zavzema, da bodo države podpisnice v prihodnje prispevale k oblikovanju nove gospodarske ureditve. Države v razvoju se danes soočajo z velikim trgovinskim protekcionizmom, cene surovin pa so na najnižji ravni. Teh težav, je dejal Golob, ni mogoče rešiti z razdelitvijo sveta na razvite in nerazvite, ampak je treba omogočiti oživitev gospodarstev na podlagi globalnih pogovorov. Če Evropa ni otok za sebe in to ni, bi morala v svojem interesu narediti tisto, kar je obljubila v Helsinkih in Madridu, torej dokazati pripravljenost za dialog in pogovore o globalnih ekonomskih rešitvah. Resnica pa je, da gradi še večje pregrade z ostalim svetom. Razprava na dunajskem sestanku je vse bolj značilna polemika med Vzhodom in Zahodom. Tako je sovjetski predstavnik včeraj ostro napadel vso ameriško zunanjo politiko, medtem ko je ameriški predstavnik svoja izvajanja namenil zaprtemu sovjetskemu sistemu obveščanja, pri čemer je posegel tudi v sovjetsko poštno in telefonsko službo, (dd) Protesti glede roka o plačilu davkov RIM — »Nič vam ne morem novega povedati. Ponovno se bom srečal s sindikati in se pogovoril.« S temi besedami je minister za finance Visentini zavrnil časnikarje, ki so silili vanj z vprašanji, v kolikšni meri se bo spremenila višina IRPEF v letu 1988, ki jo je napovedal včeraj. Medtem pa se vedno bolj širi nezadovoljstvo v različnih kategorijah, ker zaradi stavke bančnih uslužbencev niso uspele pravočasno plačati davčnega predujma. Trgovci, obrtniki, industrije! in organizacija potrošnikov predlagajo podaljšanje roka za plačilo davkov do konca stavke bančnih uslužbencev. Vsi so se namreč znašli pred dejansko oviro in bodo kot »zamudniki« plačali 3-odstotno globo, če ne bodo plačali do jutri, in 15-odstotno po tem dnevu; k temu bodo morali primakniti še 12-odstotne letne obresti. »Minister za finance nima pravice tolči s šibo po dlaneh tistih, ki čakajo zadnji dan za plačilo davčnega predujma,« pravi Zveza potrošnikov, »kajti vsi imajo lahko osebne težave: čakanje na plačo ali honorar, odsotnost z doma in pomanjkanje gotovine.« Zveza potrošnikov se nadalje sklicuje na zakon, ki ne predpisuje »hitrice« pri plačevanju davkov, in pravi, da minister Visentini ni prepričljiv, ko zatrjuje, da davkoplačevalci svoje obveznosti lahko poravnajo tudi na pošti. Povečini imajo vsi denar na bankah, pravi Zveza, in morajo najprej po denar v banko, če hočejo plačati predujem pri poštnem okencu. Tudi industrijci pravijo, da bi rok lahko podaljšali za več časa in ne samo za en dan, kot je dovolil minister. PSDI predlaga moratorij za jedrsko izbiro Italije RIM — V pričakovanju vsedržavne konference o jedrski energiji, ki bo v Benetkah prihodnji mesec, se je že pričela ofenziva zagovornikov in nasprotnikov jedrske energije. Takemu ostremu ločevanju pa po vsem sodeč nasprotujejo socialdemokrati. Njihov tajnik Nicolazzi je včeraj v Rimu predlagal kompromisno rešitev od pet do šestletnega jedrskega moratorija, ki naj bi zavrl gradnjo novih jedrskih elektrarn. Istočasno bi morali na državni in mednarodni ravni stopnjevati napore za dosego večje varnosti pri izkoriščanju jedrske energije. V bistvu se socialdemokrati odpovedujejo gradni elektrarn Trino 2 in Montalto di Castro, zahtevajo zaprtje JE v Latini, nadaljevanje obratovanja elektrarn Caorso in Trino 1 ob zahtevi po višjih varnostnih standardih. Da ne bi ta jedrski moratorij zavrl družbene in gospodarske rasti, je Nicolazzi zahteval večje investicije v alternativne vire energije ob istočasnem bolj smotrnem energetskem varčevanju. Socialdemokrati seveda odločno nasprotujejo referendumu o jedrskem vprašanju. Prepričani so, da bi bilo ostro ločevanje med zagovorniki in nasprotniki jedrske energije skrajno nevarno za Italijo, ker bi prevladali čustveni razlogi in ne smotrna presoja. Obenem bi bilo za Italijo nesprejemljivo, da bi se dokončno odpovedala jedrski izbiri, če tega ne bodo storile tudi druge države. V popolnem nasprotju s takimi stališči je generalni direktor Ustanove za alternativne vire energije (ENEA) Fabio Pistella včeraj izjavil, da bi bile polovične rešitve za Italijo nesprejemljive. Jedrska izbira zahteva resen pristop, da bi od sedanjih bornih 3 odstotkov v prihodnjih 15-20 letih zvišali jedrski doprinos v celokupni proizvodnji energije vsaj na 20 odstotkov, medtem ko bo tedaj Evropa odvisna od jedrske energije že v višini 30 odstotkov. Pistella je tudi ožigosal kot lažne izjave o smotrnosti plina in napovedi, da bi lahko že v 15 letih uresničili prve čiste fuzijske reaktorje. Posvetovanje SFRJ z Denarnim skladom BEOGRAD — Kot je sporočil zvezni sekretariat za informacije, so se v Beogradu včeraj začela redna posvetovanja med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada. O tem sestanku so se dogovorili že pred časom. Jugoslovanska stran bo na posvetu misijo Mednarodnega denarnega sklada seznanila z rezultati gospodarskih gibanj v letošnjem letu, temeljnimi nalogami in jugoslovanskimi ukrepi za prihodnje leto, pa tudi s spremembami v gospodarski ureditvi in razvojni politiki, (dd) Priznanje Kerekou BEOGRAD — V beograjski mestni skupščini so včeraj predsedniku LR Benin Matheu Kerekou izročili najvišje priznanje mesta Beograda. Zlata plaketa glavnega mesta je izraz prijateljskih občutkov Beograda in Jugoslavije do be-ninskega naroda. Predsednik Matheiu Kerekou je včeraj obiskal tudi Ava-lo in položil venec na grob neznanega junaka, nato pa še spominski center na Dedinju, kjer je položil cvetje na grob predsednika Tita. (dd) ■ HAVANA — V svojem posegu na 3. kongresu kubanske KP je Fidel Castro kritično ocenil sedanji položaj v partiji, kljub nevarnosti, da bi reakcionarni krogi izrabili to kot dokaz, da je kubanska revolucija propadla. Castro se je zavzel za odločno moralizacijo partijskega življenja in za odstranitev vseh, ki gledajo predvsem na lastne interese in ne v dobrobit skupnosti. KS55BSS®55®» LINE/S ,«*«***##»##*«*****«*«#«*«#«#«***«#****##«*«#*#**«#«*Z*T*T#T***Z#^#I*^*^*^ |IvX*X*X'X*X*X*X*X*X*:*X*X*X*X*XvM*X*X*l december 1961 - december 1986 Mi, naši uslužbenci in vsi naši klienti. Da bi proslavili to pomembno obletnico, bomo skupaj popili kozarček. Vsi ste vabljeni v trgovino LINEA na »CIN-CIN«. KSSS8KKSSS cccooccoocccoccccc-occ- MCOOOCCCCC-MCrOCCCCCOOC- Problemi prizadetih oseb na zasedanju KPI v Vidmu Lepa razstava zlatih okrasnih predmetov VIDEM — V soboto, 6. decembra, bo v Vidmu zasedanje o odnosu javnih in šolskih ustanov ter služb do prizadetih oseb. Zasedanje, ki bo v Ambas-sador Palače hotelu ob 15.30, prireja deželni komite Komunistične partije v sodelovanju z deželno komisijo KPI za šolstvo. Problem prizadetih je od nekdaj eno od nerešenih vprašanj italijanske družbe. Zlasti se to vprašanje stalno pojavlja v okviru možnosti šolske izobrazbe za prizadete in naknadne vključitve v družbo, oziroma izbire zaposlitve. Na sobotnem zasedanju bodo o gornjem razpravljali poslanec Luigi Benevelli, član komisije za higieno in zdravstvo pri poslanski zbornici, dr. Franco Bressani, specialist za rehabilitacijo in otroško nevropsihiatrijo in dr. Pavel Fonda, odgovorni pri tržaški KZE za psihološko službo za mladino v razvojni dobi. Naj omenimo še, da je dr. Bressan tudi ravnatelj zasebnega združenja La nostra famiglia, ki se ukvarja s prizadeto mladino. Omenjeni izvedenci bodo vsak iz svojega zornega kota in na podlagi lastnih izkušenj orisali vlogo in profesionalno raven javnih in šolskih ustanov ter delavcev v korist prizadetih oseb. Namen zase- danja pa je tudi primerjati stanje v Italiji s stanjem v drugih evropskih državah, kjer takim osebam posvečajo nedvomno veliko več pozornosti kot pri nas. Prav tako bo govor o privajanju prizadete osebe na lastni "handi-cap", saj se vse prepogostokrat dogaja, da jo vzgajamo napačno. Slednja mora namreč živeti v zavesti svoje drugačnosti, ki to sicer ne bi smela biti. Osveščanje javnosti v tem smislu bi morala postati ena glavnih nalog vseh tistih, ki se posredno ali neposredno -ukvarjajo s prizadetimi osebami. Prav zato nosi zasedanje naslov »Vedeti in handicap« (Sapere e handi-cap), saj bodo udeleženci skušali poiskati vse oblike najprimernejšega obveščanja, informiranja, pa naj bo to posledica izkustev, znanstvenih raziskav ali družbenega odnosa do problema. Zaradi vsebinske važnosti tega deželnega zasedanja, nameravajo organizatorji v bodoče prirediti podobna srečanja tudi na pokrajinski ravni. Sobotnemu zasedanju bo predsedoval prof. Ferdinande Milano, odgovorni pri deželni komisiji KPI za šolstvo, ki so jo ustanovili pred kratkim na podlagi člena 10 deželnega zakona o pravici do izobrazbe. VIDEM — Čas pred prazniki ob koncu leta je najbolj primeren za prirejanje takih razstav, kot je razstava zlatih in drugih okrasnih predmetov, ki jo letos že v tretje, na pobudo tamkajšnje Trgovinske zbornice in obrtne ustanove ESA, prirejajo v Vidmu. V Deželna konferenca o državnih soudeležbah v začetku februarja TRST — Deželna konferenca o državnih soudeležbah bo v prvih dneh meseca februarja naslednjega leta. Tako je včeraj dopoldne sporočil predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti na srečanju s predstavniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Prvotno je bilo že predvideno, da bi konferenca bila 12. in 13. t. m., vendar pa je bila zaradi vrste razlogov, ne nazadnje zaradi političnega preverjanja, odložena na poznejši datum. palači Kechler sredi mesta je od sobote sem ob vsaki uri polno radovednih ljudi. Hočejo seveda pogledati, kaj jim nudijo domačji zlatarji, predvsem mladi obrtniki, ki so se izšolali v posebnih šolah, in ki so v zadnjih letih želi veliko uspeha. Letos razstavlja 28 zlatarjev. Večinoma so iz videmske pokrajine. Prisotni so tudi nekateri Tržačani, letos pa razstavlja svoje izdelke tudi šest Korošcev. V 34 vitrinah je razstavljenih približno 200 izdelkov. Ne gre za izdelke svetovno znanih oblikovalcev ter tovarn. Gre za izdelke domačih obrtnikov, ki segajo v oblikovanju velikokrat v domače, zgodovinske ter folklorne teme. Njih izdelki so v večini primerov unikati. Prvi dve razstavi sta imeli precej uspeha in tudi predstavili širši javnosti dotlej preozkemu krogu ljudi znane zlatarje. Zaradi uspeha doseženega lani in predlanskim so razstavo ponovili in bo odprta do 8. decembra. Videmska trgovinska zbornica in ESA pa sta že poskrbeli, da so ti mladi obrtniki razstavljali, in tudi dosegli precejšen gospodarski uspeh v nekaterih drugih krajih v Italiji in tudi v tujini. MARKO WALTRITSCH Leopold Wagner bo obiskal (januarja) našo deželo TRST — Delegacija koroške vlade bo na uradnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini v teku meseca januarja. Predsednik deželne vlade F-JK Adriano Biasutti je namreč povabil ko-roškegfa vladarja Leopolda Wagnerja na obisk v našo Deželo po zadnjem srečanju v Trstu, ko je Koroška darovala temu mestu božično drevo. Ob tem naj dodamo, da bo Leopold Wagner z 12. decembrom prevzel predsedstvo delovne skupnosti Alpe -Jadran, to je organizma, ki sta ga obe obmejni Deželi vneto podpirali že od samega začetka. Na januarskem sestanku med delegacijama Furlanije-Julijske krajine in Koroške - tako je navedeno v poročilu tiskovenga urada Dežele - bodo lahko poglobljena vprašanja sodelovanja med Deželama in vsi tisti problemi, glede katerih sta F-JK in Koroška najbolj angažirani v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran. Od četrtka do četrtka Pomembnost 15-letnice Stanislav Renko Po Biasuttijevem mnenju bi bila nujna (»appare neces-sariaj«, spričo obveznosti, da se ohrani in okrepi duh prijateljstva in sodelovanja, odločna akcija, da se zajamči, da se ne ponovijo dejanja, kakršno se je zgodilo in da bi se duh in vsebina osimskih sporazumov stalno izvajala s konkretnim ravnanjem vladnih oblasti in organov, ki delujejo na meji.« Ta stavek vsebuje poročilo o sobotnem rimskem sestanku z Andreottijem rimskega dopisnika dnevnika »II Picco-lo« prejšnjo nedeljo 30. novembra t. L, ko je tudi v našem dnevniku svoj uvodni članek »ČIMPREJ K DOGOVOROM« predsednik SKGZ zaključil s stavkom, ki se prav tako sklicuje na osimski sporazum: »Pri vsem tem moramo kot neposredno prizadeti izpostaviti vprašanje zakona za zaščito naše skupnosti, ki je sestavni del dogovora med obema državama.« Tudi naši bralci bodo z zadovoljstvom ugotovili soglasnost besed predsednika deželne vlade in predsednika SKGZ o nujnosti stalnega izvajanja določb osimskega sporazuma. To zadovoljstvo pa zasluži poudarek tudi zato, ker gre za tako rekoč uradno razlago resolucije — izrečene zunanjemu ministru — našega deželnega sveta v zvezi s tragičnim obmejnim dogodkom 19. novembra letos. Saj gre za spoštovanje določbe, ki jo vsebuje priloga III. osimske pogodbe o mejni črti na morju s koordinatami petih točk mejnega loka z dodanim zemljevidom. Zato ni težko ugotoviti pozicije gradeške »AURORE« v trenutku nesreče. V ta namen ni nujno iskati ustreznih številk italijanskega in jugoslovanskega uradnega lista, kjer so sporazumi objavljeni z vsemi prilogami z zemljevidi vred. Zadostuje namreč prelistati slovensko dokumentarno publikacijo »OSIMSKI SPORAZUM« (Koper 1977) ali pa prav tako knjigo »Gll ACCORDI Dl OSIMO« (Trst 1979). Koprski preiskovalni sodnik je dal tudi novinarjem točne podatke o koordinatah omenjene pozicije ribiške »Aurore«. Osimski sporazumi pa vsebujejo — kot smo v našem dnevniku že neštetokrat ponovili — tudi določilo o »privrženosti, načelu največjega možnega varstva državljanov - pripadnikov manjšin« in »ravnanja tudi po načelih« znanih štirih mednarodnih konvencij. Tudi po mnenju deželnega predsednika bi morale torej vladne oblasti ob »konkretnem ravnanju« skrbeti za vse osimske določbe brez izjeme. Če bi ustrezne oblasti ob pomorski meji skrbele, da gradeški in drugi ribiči ne bi kršili osimske pomorske meje, do incidentov prav gotovo ne bi prihajalo in tudi do tiste strašne nesreče ne. Toda v teh dneh se ob branju in poslušanju takih novic spominjamo tudi 15-letnega delovanja enotnih delegacij Slovencev v Italiji, ki so se — doslej skoraj zaman — trudile zlasti po podpisu v Osimu, predvsem za »aplikacijo duha in vsebino« osimskih sporazumov. Teh 15 let je namreč poteklo predvčerajšnjim 2. t. m., ko je tedanji predsednik vlade Emilio Colombo prvič sprejel desetčlansko enotno delegacijo (Lovriha, Jarc, Palčič, M. Pahor, Paulin, Predan, Race, Sfiligoj, Štoka in Waltritsch) v Rimu. Deveti dan po sprejemu so podpisniki skupnega pisma predsedniku vlade v skupni izjavi obljubili, da bodo nadaljevali z akcijo za zakon o globalni zaščiti, katerega prvi predlog je bil vložen v senatu več kot eno leto in pol pred tistim prvim sprejemom, na katerega so morali čakati eno celo leto. Prav tako pa je točno predvčerajšnjim minilo že kar 6 let, odkar je zaključila z delom znamenita mešana Cassan-drova komisija Andreottijevega predsedstva vlade. V njej je, kot svojevrstna neformalna enotna delegacija, sodelovalo pet slovenskih članov (Šiškovič, Volčič, Spetič, Sirk in Iskra). Dosegla je tiste spodbudne rezultate, ki so navedeni v znanem Rizzovem dokumentu, ki smo jih v teh zapisih že našteli tako kot jih vsebuje dragocena knjižica »Rimski mlini« (Trst 1985). Upati je, da se bodo tisti, doslej samo zapisani rezultati v smislu Biasuttijevih izjav Andreottiju, začeli »konkretno aplicirati«. Naj spričo pomembnosti delovanja enotne delegacije in njene formalne 15-letnice opozorimo še na potrebo po obširnejšem prikazu njenega delovanja. Kdor se bo lotil tega opravila, bo moral pisati tudi o njeni genezi. Pri tem ne bo mogel mimo številnih znatnih nastopov pred tistim prvim rimskim sprejemom leta 1971. Med nje spada npr. tudi 30-letnica skupnega pisma z dne 7. oktobra 1956 ob obisku tedanjega predsednika republike v Trstu, ki jo je podpisalo deset županov in drugih izvoljenih slovenskih članov krajevnih predstavniških teles (Furlan, Pirc, Agneletto, Gombač, Legiša, Bizjak, Šiškovič, Dekleva, Ferluga in Jercog). Tako nerazumni so ob poudarjanju nujnosti izvajanja osimskih določb in ob obletnicah, in nerazsodni ter neprebavljivi naslovi v sobotnem (29. novembra) melonarskem tedniku »LO SPETTRO Dl OSIMO«, »LA RINEGOZIAZZIO-NE Dl OSIMO«, »REAGIRE CON FERMEZZA«, »LO SCAN-DALO DEL CONFINE MARITTIMO« in ponavljanje pred desetimi leti izrečenih »miroljubnih« besed melonarskega najbolj italijanskega potomca kraškega barona: «... noi slamo Testremo avanposto orientale della civilta latina...«. Premleva pa in objavlja vse to tisti tednikov urednik, o katerem smo prejšnjo nedeljo zapisali naivno pomisel glede nedvomne iskrenosti njegovih nasvetov »razumnosti, objektivnosti in dostojnosti«. (»Kako strašna slepota je človeka«,se je že pred skoraj 150 leti razžalostil pesnik.) MILANSKI SEJEM esa USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V FJK POROENONSKI SEJEM MERCATUS ■ ALPE ADRIA 12. RAZSTAVA OBRTNIŠTVA DEŽEL ALPE ADRIA SEJMIŠČE V PORDENONU 6,-14. DECEMBRA 1986 URNIK: OB DELAVNIKIH 15.00-21.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH 9.30-21.00 CRUP Videmska in pordenonska hranilnica DEŽELA EUR LA NI JA -JUL IJS K A KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA OBRTNIŠTVO UEAPME EVROPSKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE ZDRUŽENJE OBRTNIKOV PORDENONSKE POKRAJINE TOMAŽIČEVA MLADA LETA Med ljudi, ki so žrtvovali vse svoje življenjske sile za stvar delovnega ljudstva, nedvomno sodi narodni heroj Finko Tomažič. Dotaknili se bomo nekaterih značilnih podatkov o njegovem rodu in mladih letih, ki so nam bili dostopni. Po rnateri Emi Colji izhaja njegov rod iz Škrbine na Krasu, po očetu Josipu Tomažiču pa mu segajo korenine v Janeževo brdo v Brkinih. Ema se je rodila. 28. januarja 1897 materi Justini in očetu Josipu v številni družini trdnega kmeta, po domače Tonačevi. Njegov oče Josip pa 13. avgusta 1883 materi Ivanki in očetu Antonu, prav tako v številni kmečki družini, po domače pri Paškovih. On je kmalu zapustil rojstni kraj in odšel v Trst, učiti se pekovskega poklica. V mestu se tega poklica ni do kraja izučil. Ponudila se mu je priložnost, da se je pridružil nekemu znancu. In skupaj sta začasno odprla bufet na Trgu Venezia. Vendar se je v kratkem času dogovoril z daljnim sorodnikom Pavlom Tomažičem, ki je upravljal bufet v Ulici Cassa di Risparmio št. 3, da bo tudi on postal njegov družabnik. Nato je po njegovi smrti Josip postal sam lastnik tistega bufeta. Ta je bil v povojnih letih dobro obiskovan in vseskozi poslovno rentabilen. Imenoval se je »Buffet Tommasi«. Josip in Ema sta se poročila 27. avgusta 1914. Nato sta se mlada zakonca začasno nastanila v Ulici Sanita 14 v Trstu. V tistem stanovanju se jima je rodil 20. marca 1915 sin Josip Tomažič, pozneje znan med prijatelji in znanci kot Pino ali Pinko. Tega leta je v naši deželi že razsajala vihra prve svetovne vojne. Italija je napadla avstro-ogrsko cesarstvo in v mobilizaciji za njegovo vojsko, so vpoklicali tudi Josipa in ga poslali na razna bojišča. Najprej je Ema odšla s sinkom, starim komaj 5 mesecev, iz Trsta k svojcem v Škrbino. Ta vas pa je postala frontno zaledje, ogroženo zaradi pogostnega obstreljevanja (med vojskujočima se stranema). Od tam sta se preselila na očetov rojstni dom v Janeževo brdo št. 7. Tja je odšla tudi njegova stara mama (nona) Justina Colja!9) Očetova mama Ivanka in drugi sorodniki so jim bili v tedanji življenjski stiski v veliko oporo. Vselili so se posebej v staro hišo zraven njihove domačije, ki je bila primerna za bivanje. Tam je Pepček, kot so ga ljubkovalno klicali, preživel skoraj leto in pol. Nekaj mesecev je Ema z njim živela pri svakinji Mariji Tomažič v Dobrepolju pri Ilirski Bistrici. Končno je vojna leta 1918 minila. Oče se mu je vrnil iz vojske in družina se je vrnila v Trst. Začasno se je nastanila v Ulici Solitario, kjer se je Tomažičevim rodila 15. decembra 1918 hčerka Danica. Cež čas so najeli drugo stanovanje Ulici sv. Frančiška 34. V tistem stanovanju so potekala Kot se je dogajalo drugim, je bila tudi domačija Goljevih (pri Tona-čevih) v Škrbini na Krasu v avgustu leta 1915 prizadeta zaradi vojnega razdejanja. Pinku in njegovi sestri Danici brezskrbna in srečna leta otroških iger, dasiravno so bila med njima tri leta in pol razlike. Bil je živahen in bister otrok, ki je starše osrečeval že od mladih nog. (9) Ivanka Colja, ustna pripoved piscu. S predsinočnje seje tržaškega občinskega sveta Pogovor z občinskim svetovalcem Spetičem Imenovana nova urbanistična komisija Odbor umaknil dva pomembna sklepa V že običajnem maratonu dviganja in spuščanja rok pri izglasovanju zaostale zaloge upravnih sklepov so jih predsinočnjim tržaški občinski svetovalci odobrili nekaj stotin, zanimivo pa je zabeležiti, da sta nekaj razprave vzbudila le dva sklepa, ki ju je bil občinski odbor naposled prisiljen umakniti. Šlo je za 23 milijonov stroškov za občinsko osebje ob pariških prireditvah »Trouver Trieste« in za konvencijo z Avtonomno ustanovo za tržaško pristanišče o uporabi obalnih javnih površin. Prvi sklep je zadeval izplačilo po-tnin in vzdrževalnin nekaterih občin- skih delavcev in uradnikov, ki so sodelovali pri pripravah manifestacij in razstav v okviru prireditve, s katero so hoteli predstaviti naše mesto v francoski prestolnici. Kot je znano, je bilo že pred otvoritvijo »Trouver Trieste« novembra lani izraženih več pomislekov glede neoporečnosti organizacije, ki jih je sedaj podkrepilo v svojih posegih več svetovalcev opozicije (Visio-li za KPI in Parovel za MT) in tudi same večine (Frausin in Agnelli za PSI, Camber in Dolcher za LpT). Gre namreč za to, da bi morali biti stroški za »Trouver Trieste« kriti iz izrednih finančnih virov, sedaj se pa izkaže, da jih gre vsaj nekaj v breme rednega občinskega proračuna. Svetovalci so zato zahtevali točen obračun prireditve, do tedaj pa je odbornik Seghene na poziv tudi samega župana ta sklep umaknil. Prav tako je bil prisiljen odbornik za urbanistiko Vattovani umakniti sklep o konvenciji med Občino in luško ustanovo glede uporabe javnih površin ob obali. Svetovalec De Rosa (KPI) je namreč oporekel, da je s tem v zvezi že velika zmešnjava spričo nasprotujočih si načrtov Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče in Dežele, ki bi jo nova konvencija le še povečala. Na koncu seje je občinski svet s tajnim glasovanjem imenoval tudi novo urbanistično komisijo, ki jo sestavljajo izvedenci Bartoli, Foti, Varini, Giona, Giovaruscio in Zelco ter občinski svetovalci De Gioia (PSDI), Jagodic (PSI), Di Giorgio (MSI), Tripani (KD), De Rosa (KPI), Lokar (SSk) in Rossi (LpT). Naj omenimo, da je taista komisija, toda v zapadli sestavi, že zavrnila ugovore proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici. Ugovore je že zavrnil tudi občinski odbor, o njih pa bo še razpravljala posebna urbanistična komisija, sestavljena iz samih občinskih svetovalcev, nakar bo moral o njih dokončno sklepati občinski svet. Danes na Inštitutu za slovansko filologijo Prof. Paternu o delu Simona Gregorčiča Tudi Inštitut za slovansko filologijo na Tržaški univerzi se bo spomnil 80-letnice smrti pesnika Simona Gregorčiča. Danes bo o njegovem pesniškem delu predaval v čitalnici Inštituta v Ul. Universita 7 prof. Boris PaternO iz Ljubljane. Predavanje se bo pričelo ob 18. uri, nanj pa so poleg univerzitetnih študentov posebno vabljeni tudi srednješolci. Večer o Simonu Gregorčiču se uokvirja v niz štirih predavanj, ki ga Inštitut za slovansko filologijo prireja ob začetku novega akademskega leta. Prvo predavanje je bilo pretekli četrtek. Govoril je Gregor Kocjan s Pedagoške akademije v Ljubljani o Josipu Stritarju ob 150-letnici njegovega rojstva. Ciklus se bo nadaljeval s predavanjem prof. Jožeta Toporišiča o razvoju slovenskega jezikoslovja od leta 1945 do današnjih dni (soprireditelj bo Narodna in študijska knjižnica v Trstu) in prof. Petra Vodopivca o zgodovini Slovencev v dvajsetih letih. Dario Fo in Franca Rame predstavila delo, ki bo do ponedeljka v Kulturnem domu Ugrabitev Francesce ali izziv oblasti Francesca je menežerka iz italijanskega severnega industrijskega trikota, ki pripada italijanskim najbogatejšim slojem, in ki jo neznanci ugrabijo, da bi sorodnikom izsilili denar za njeno osvoboditev. Francesca pa ni navaden smrtnik, ki bi se vdal usodi in pasivno čakal na osvoboditev. Čeprav jo ugrabitelji nenehno izsiljujejo, se situacija naenkrat popolnoma spreobrne. Izkaže se, da je Francesca močnejša od njenih ugrabiteljev, a ne samo: celo bolj nasilna je. Njeno nasilje, ki ni fizičnega značaja, a je bolj rafinirano, izhaja iz njene ekonomske moči, iz njene zavesti, da pripada najmočnejšim slojem, tistim, ki krojijo usodo države. To je seveda izmišljena zgodba, je namreč vsebina igre »Ugrabitev Francesce«, ki jo Franca Rame in Dario Fo z gledališko skupino La Comune, uprizarjajo te dni v Kulturnem domu. Sinoči je bila v Kulturnem domu krstna izvedba te gledališke novosti, o kateri bomo še poročali. Včeraj opoldne pa sta se Franca Rame in Dario Fo srečala z novinarji, da bi jim predstavila igro. Ravnatelj Kulturnega doma Miroslav Košuta je najprej izrazil zadovoljstvo nad prisotnostjo dveh velikih igralcev italijanske gledališke scene in se spomnil njune večkratne in uspešne prisotnosti v Kulturnem domu. Nato je Dario Fo orisal nastanek gledališke igre. Besedilo je napisal in ga krojil tako rekoč na osebnosti svoje žene, France Rame, in njenih igralskih sposobnostih. Kot vedno se je tudi za to besedilo zazrl v italijansko politično in družbeno situacijo. Vsakodnevne, tragične dogodke, ki stalno pretresajo italijansko javnost, kot ugrabitve, izsiljevanja, politične špekulacije, je povezal v izmišljeno in paradoksalno situacijo: ugrabitev Francesce. Največji izziv pa je bilo sicer spoznanje, da se v zadnjih časih v Italiji pojavlja nevarna tendenca, da postajajo višji sloji spet "nedotakljivi". Po kriznih 60. in 70. letih, ko so vsestransko napadali te sloje in razkrivali njihove politične in gospodar- ske intrige, doživljajo kapitalistični krogi ponovni revival. "Bogato je lepo" je geslo, ki nam ga posredujejo številni časopisi, revije in televizijske oddaje, ki bogatašem ustvarjajo novo podobo, ne da bi kritično ocenjevali splošne gospodarske in politične situacije in torej tudi njihovega delovanja. »Ugrabitev Francesce« je torej izziv, da tudi sami pomislimo, kako nas podtalno osvajajo simboli oblasti. (t>g) ■ Konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) obvešča, da odgovarja na novo telefonsko številko — 77951. Od leve Dario Fo, Franca Rame in ravnatelj SSG Miroslav Košuta pisma uredništvu O dijaškem gibanju stavkah in še čem Odločil sem se, da Vam posredujem te misli, potem ko sem prebral članek Vaše sodelavke HJ »Stavke, dijaško gibanje in še kaj« (PD, 26. 11. 1986). Zaradi netočnega poročanja bi lahko zgledalo, da sem kot moderator krivično ravnal z nekaterimi udeleženci ponedeljkovega večera v DSI. Zgleda skoraj, da sem dopustil neko javno »moralno linčanje« članov koordinacijskega odbora. Nisem poklicen moderator, imam pa že nekaj izkušenj na tem področju in sem vedno skušal biti kar se da objektiven na srečanjih, ki sem jih vodil. Zato bi rad pripomnil k temu članku naslednje: 1. Miren pogovor se ni sprevrgel v polemiko, kajti tega tudi ne bi dovolil. Malokdo od navzočih je poznal koordinacijski odbor in zakaj deluje na določen način. Zato je pogovor bil včasih bolj »živahen«, a je vedno potekal po tirnicah običajne dialektike med različno mislečimi. 2. Nihče ni želel spraviti koordinacijskega odbora na zatožno klop. Danes se o dijaškem gibanju bolj malo ve in govori kot včasih. Posebno odrasla generacija ne razume, zakaj ljudje, ki temu gibanju pripadajo, volijo predstavnike v šolske organe, sami pa nočejo biti izvoljeni in delajo vzporedno z demokratično izvoljenimi predstavniki izven šolskih organov. Okrog te glavne misli se je vrtel dober del pogovora. Prisotnim ni bilo jasno, kako želijo člani odbora »zagotoviti miren in normalen potek pouka na naših šolah« s stavkami in zasedbami, ki se potem izkažejo za neutemeljene ali samo delno utemeljene in včasih ne prav dobro organizirane, četudi v dobri veri. 3. Da obstajajo problemi pri obveščanju drugih o delovanju odbora, so priznali sami člani odbora. Le-ti so mirno in samozavestno odgovarjali na ugovore prisotnih. Ni bilo, ponavljam, ne žolčnih napadov ne obrambe, temveč samo pojasnjevanje različnih stališč. 4. Ni res, da so se na srečanju oglašali samo ali predvsem ravnatelji. Debata je trajala dve dobri uri in so se v njej oglasile vse komponente slovenskih višjih šol: od inšpektorja do staršev in dijakov. Če so se nekateri morda premalo oglašali, je treba razloge iskati v tem, da bi, kot so mi tudi sami zaupali, njihov poseg ne bil v prid koordinacijskemu odboru. 5. Zakaj je bilo bolj malo glasov naklonjenih dijaškemu gibanju? Ne vem, treba bi bilo vprašati dijake in druge ljudi, ki so vključeni v dijaško gibanje ali zanj simpatizirajo in ki se niso večera udeležili ali se niso oglasili, čeprav so bili prisotni. Morda je kriv splošen indiferentizem, razširjen danes tudi po šolah med mladimi in starejšimi. (Na ta problem sem skušal opozoriti prisotne, a ni bilo odziva). Kdor gre proti temu toku - in tukaj govorim iz lastne izkušnje - ve, na kakšen odpor bo naletel. Če kdo veruje v svoj ideal, pa se tega gotovo ne bo ustrašil, bo na to že pripravljen in bo skušal delovati čim boljše. 6. Čeprav nisem novinar, mi dovolite, da še nekaj pripomnim. Pri poročanju o debati je povsem človeško, da novinar »simpatizira« za enega od dveh sogovornikov, ne sme pa pozabiti na svoje najboljše orožje: objektivno in resnicoljubno poročanje o dogodkih, na katero osebna čustva ne smejo preveč vplivati, posebno če gre za novinarja edinega slovenskega zamejskega dnevnika. Peter Močnik Pripis uredništva: Peter Močnik mojega članka očitno ni prebral z objektivnimi očmi, ali pa je povsem napak razumel svojo vlogo na ponedeljkovem večeru v DSI. Moderatorjeva naloga je namreč le ta, da daje besedo in urejuje potek razgovora. Nikakor pa ne more in ne sme bistveno vplivati na razvoj debate. Pisec gornjega pisma prav tako ni razumel besede »polemika«. Slovar slovenskega knjižnega jezika pripisuje temu izrazu pomen »ostre izmenjave nasprotujočih si mnenj«, kar pa nikakor ne pomeni prepira, kričanja, »moralnega linčanja«, »žolčnega napada« in ne vem česa še. Res je sicer, da so se na ponedeljkovi debati o šolstvu oglasile vse komponente slovenskih višjih šol. Tega v svojem članku sploh nisem zanikala: rekla sem le, da so pri razgovoru sodelovali predvsem (in ne iz-kjučnoj ravnatelji. Iz nauka, ki ga prof. Močnik deli v zadnji točki svojega pisma razberem le, da bi »novinarji edinega slovenskega zamejskega dnevnika« ne smeli biti »povsem človeški«. Taka dilema mi je, na srečo, tuja. Helena Jovanovič Laibach ali Ljubljana? Ne samo v Miramaru, ampak tudi v redakciji tržaškega dnevnika II Picco-lo preveva duh avstrijski. Ob zmagi Mateje Svet II Piccolo od 24. novembra (stran 17) v začetku članka piše dobesedno: »Mateja Svet slovena dici-otenne di Laibach ha vinto ...« Sicer pa to ni ena tolikih namernih ali nenamernih napak omenjenega dnevnika, ki jih ne moremo spregledati. N. V. Nujnost poguma in dela da se gradi alternativa V seriji intervjujev z občinskimi in pokrajinskimi izvoljenimi predstavniki je tokrat na vrsti občinski svetovalec KPI Stojan Spetič. Kako ocenjujete, kot član največje opozicijske skupine v tržaškem občinskem svetu, KPI, značaj in delovanje nove uprave, ki jo vodi župan Staffieri? Predvsem bi moral ugotoviti določeno kontinuiteto med to občinsko upravo, sestavljeno iz levosredinskih in desnosredinskih sil, s preteklimi Richettijevimi in melonarskimi odbori, tako glede na splošne programe kot glede odnosov med večino in manjšino. Po mojem smo tu stopili celo nekaj korakov nazaj. V zvezi z vprašanjem Slovencev se na primer ponavljajo formule o številčnosti in gostoti, torej o ugotavljanju manjšine, kar dokazuje, da bo tržaška občinska uprava ostala slej ko prej ovira na poti sprejemanja pravic slovenskega prebivalstva, oziroma zaščitnega zakona. V splošnem se mi ta večina, ki je sicer številčno velika, zdi kot tolpa, ki si je pridobila oblast in v kateri hoče drug drugega opehariti za večji del koristi. V njej je čutiti podtalne tokove nesoglasja, nasprotovanja, na primer določen hlad krščanske demokracije, določeno tekmovanje med socialisti in laičnimi silami, kdo se bo bolje dobrikal Listi za Trst. Vsi bržkone čakajo, kdaj bo storila svoj neslavni konec, da si razdelijo njene ostanke. Toda jaz se bojim, da LpT še ni končana in da bo še nekaj časa zastrupljala ozračje v našem mestu. Kdor je vrnil LpT velike opore, kot so župansko mesto, predsedstvo Ustanove za industrijsko cono, ji obljublja predsedstvo Raziskovalnega področja, verjetno ni načrtoval njenega skorajšnjega konca. Nova uprava še ni predložila upravno političnega programa. Kakšna so torej po vašem mnenju in mnenju KPI najbolj pereča vprašanja, ki bi jih morala občinska uprava reševati? Po mojem mnenju je teh problemov več. Začnimo s težkimi gospodarskimi razmerami, pri katerih sicer Občina nima neposrednih pristojnosti, a bi morala vlagati velike napore, da prispeva in pospešuje njihovo reševanje, pri čemer bi moral občinski svet izvajati pomembno povezovalno vlogo. Zadnje čase na primer prihaja spet po državnih zakonih na naše področje na stotine in tisoče milijard, po zakonu o refinansiranju Osima, po »tržaškem paketu«, po novo napovedanih brezcarinskih kontingentih in raznih olajšavah za gospodarske investicije. Toda ves ta denar nima tu pripravljenega terena, ni načrtov, da bi ga znali uporabiti bolje kot doslej, da bi se to poznalo tudi na ravni zaposlitve. Pri tem bi omenil samo problem obmejnega sodelovanja, pri katerem bi Občina lahko storila mnogo, da se okrepi vzdušje sodelovanja, s primernimi stiki s sosednimi občinami čez mejo, v Sloveniji in Hrvaški, če bi se le zgledovala po Milanu ali tudi po nekaterih občinah bližnje Furlanije. Drugo veliko poglavje vprašanj, ki bi morala biti domena Občine, zade-vakakovost življenja prebivalstva. V našem mestu se godi slabo tako mladim kot starejšim, ki jih je več kot 100 tisoč. Mesto jim ne nudi nobenih struktur, kjer bi se lahko izživljali. Pred leti so jim vsaj omogočali, da so pred osnovnimi šolami spremljali otroke čez cesto, sedaj tudi tega ni več. Zelo banalen predlog bi lahko bil, da se v vsakem rajonu zgradi nekaj igrišč za balinanje, toda pomislili bi lahko tudi na mnogo drugih pobud, od ureditve središč za rehabilitacijo, do raznovrstne rekreacije in organiziranih dopustov, do enostavnih prostorov za telesno kulturo. Enako velja tudi za mladino, ki se nima kje izživljati in ji na primer onemogočajo, da uporablja strukture Športne palače za razne koncerte lahke glasbe. Veliki so problemi s šolstvom in šolskimi strukturami, prav malo skrbi posveča mesto tudi problemom mater-delavk, ker je še vedno odločno premalo otroških jasli. Slovenskih sploh ni, tako da je slovenska mati, če hoče biti v službi, prisiljena izpostavljati svojega malčka raznarodovalnemu vplivu, ali se pa mora odpovedati delu izven družine. Drugi velik sklop problemov zadeva mestni promet, ki prav tako vpliva na kakovost življenja in je že na robu kaosa. Potrebna je korenita reformna prometa v Trstu. Pred 20 leti je župan Spaccini že izvedel tako reformo in je med drugim predlagal, naj bi uredili dve veliki prometni osi, od Milj do Miramara in od Sv. Ivana do Skednja, po katerih naj bi peljali ogromni tramvaji s po 300 prostori. Sedaj se niti o tem več ne govori. H kakovosti življenja spada tudi kultura in tudi pri tem kaže, da uprava nima nobenih načrtov. Zadnji veliki problem pa je namemba teritorija. Občina je ne zna uravnavati, zato se je mesto izpraznilo v središču in se razširilo na periferijo, v naseljih, kjer v bistvu prebivalci samo spijo in živijo v velikem nelagodju. Po demagoških podatkih o zaščiti okolja, postaja za Občino Kras nekako smetišče, kamor naj bi umeščali raznorazne neprimerne in celo škodljive objekte: nogometni stadion, pa klavnico, sinhrotron, v zadnjih časih vanj silijo celo z upepeljevalni-kom. Ob tem je treba poudariti, da Občina nima posluha za vlogo rajonskih svetov, saj jim še vedno ni dodelila pravih pristojnosti in ustreznih sredstev. Treba je pa priznati, da sosveti kar relativno dobro delujejo tam, kjer jih vodijo komunisti ali slovenska napredna večina. Kakšen je po vašem, in kakšen bi moral biti, odnos Občine do prebivalcev slovenske narodnosti, zlasti v zvezi z delovanjem uradov in služb? Tu je treba povedati več stvari. Predvsem je treba reči, da program nove uprave sploh ne omenja Slovencev, čeprav govori o ugotavljanju manjšine. Pri novi upravi pa je, kot sicer že pri Richettijevi, čutiti določeno alergijo do Slovencev, zlasti do rabe slovenščine na raznih področjih. Mislim na prepoved razstav v Palači Costanzi, na prepoved razstave v šoli v Barkovljah (oziroma v rekreatoriju), na neko proslavo pred kratkim, mislim na razne pojave zaničevalnega odnosa do slovenskega jezika na splošno, tja do problema dvojezičnih napisov v vseh naših krajih in vaseh. Na splošno je slovensko prebivalstvo v tržaški občini pastorka. Občina bi morala biti, če bi seveda imela drugačno upravo, spodbujeval-ka v procesu spoznavanja in zbliževanja med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva. Dal bom konkreten primer: že 15 let si prizadevam v tržaškem občinskem svetu, da bi strukturo občinskih rekreatorijev, ki je edinstven primer v Italiji, odprli slovenski prisotnosti v mestu in torej dali slovenski mladini ali upokojencem ali našim društvom možnost, da bi našli v rekreatorijih svoje sedeže in možnosti delovanja v mešanem okolju. Na žalost pa je odnos povsem nasproten od zaželenega: še se dogaja, da na primer uradi samovoljno poitalijančujejo imena in priimke manj odločnih meščanov slovenske narodnosti (zlasti tistim, ki so se priselili iz Jugoslavije), še vedno ni urejen spominski park na openskem strelišču, še vedno ni dovoljenja za spomenik padlim od Sv. Ane, s Kolonkovca in iz Skednja. Še vedno nočejo nič slišati o poimenovanju ulic in trgov po zaslužnih Slovencih. In nazadnje, mislite, da ima sedanja občinska uprava kakšno možno alternativo? Prepričan sem, da bi bila možna, če bi le bilo nekaj več poguma med strankami, socialističnimi, laičnimi in katoliškimi silami. Zedinile bi se lahko vse sile, ki gledajo na Trst drugače kot Lista, na Trst, ki bi bil bolj odprt do sosedov, do slovenske narodnostne skupnosti, ki bi gledale na drugačen razvoj tega mesta. Kljub temu obstajajo v tržaški družbi take sile, ker opažam neko razliko na primer med uradno linijo KD in novostmi, ki jih je zasledovati v krajevnih vodilnih katoliških krogih. Enako velja tudi za sile v okviru socialistične in laičnih strank. Poraziti bi bilo treba Listo za Trst, toda gorje nam, če bi se njene klice nacionalizma in reakcionarstva prenesle po volilnem porazu v druge politične sile, ki bi postale nosilke take politike. V tem primeru bi bila usoda mesta zapečatena, v nasprotnem primeru pa možnost alternative obstaja in je treba zanjo delati. Pogovor zapisal Lucijan Volk F openskem Prosvetnem domu je bilo že včeraj vse živo Tabor mladih nas je povedel pristno Miklavževo vzdušje V Prosvetnem domu na Opčinah se je včeraj popoldne začel Miklavžev sejem, ki ga že tretje leto zapovrstjo organizira Tabor mladih. Tokratni sejem je v znamenju leta 2000, zato je v pričakovanju konca drugega desetletja okrašena in pripravljena tudi dvorana, v kateri so razvrščene stojnice, vmes pa je vendarle še toliko prostora, da se lahko otroci natekajo, nazabavajo in naigra-jo. Vse se odvija ob številnih svetlobnih efektih s stropom, ki predstavlja vesolje in s stenami ter stojnicami, okrašenimi s številnimi zvezdami. Simpozija, katerega pokrovitelj bo IBM Italia, se bodo udeležili predstavniki največjih italijanskih zavarovalnih družb, kot so Assitalia, Generali, Lloyd Adriatrico, RAS, Tirrenia, Uni-pol in v informatiki specializiranih podjetij, kot Informatica FVG, Italsiel, IAMA in IBM Italia. Tu razstavljajo Tržaška knjigarna in Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši številne knjige za odrasle in otroke; tu imajo svoje stojnice obrtniki-umetniki s to in onstran meje, ki ponujajo kupcem razne darilne predmete, primerne seveda za otroke in odrasle. Med temi na roke risane rute iz čiste kitajske svile, pa posteljna pregrinjala, ročno vezane prte, gramofonske plošče, okrasne torbice, lesene predmete, grafike, originalno slikane miniature, igrače iz blaga, številne okrasne predmete, v veži pa so še stojnice s slaščicami, kjer pečejo gostom tudi palačinke. Posebno stojnico ima Sklad Mitja Čuk, kjer so otroci osnovnih šol napravili vrsto voščilnic in drugih predmetov, primernih za Miklavževo darilo. Izkupiček gre seveda v korist sklada. Glavna atrakcija včerajšnjega začetka Miklavževega sejma je bila seveda lutkovna animacija, ki sta jo vodila Brano in Maja, člana lutkovne skupine Atilu iz Kopra. Okrog njiju je bilo ves popoldne najbolj živo; otroci so ustvarjali vrsto harmonikarskih bitij, to je predmetov iz lepenke in papir- ■ Na tržaški Univerzi bo 18. in 19. decembra vsedržavni simpozij na temo »Informatika, dejavnik preoblikovanja zavarovalnih struktur in komercialnih sistemov«. Prireditelj je tržaška ustanova Trieste Consult, ki redno (tokrat že tretjič) pripravlja to-1 vrstna letna srečanja, katerih namen je razpravljati in analizirati najaktualnejša vprašanja s področja storitev in sodobnega terciarnega sektorja. ja,ki so se pod rokami malih umetnikov spreminjali v živalice, ali tudi v bitja iz vsemirja. Vzdušje je bilo veselo, prijetno. Obiskovalcev ni manjkalo in tako se bo prav gotovo nadaljevalo tudi danes, ko bodo otroci dočakali prihod Miklavža iz leta 2000. Ker bo to posebno doživetje, vabijo organizatorji vse, da se tega dogodka v čimvečjem številu udeležijo. Še prej pa bo na programu animacija na temo: Miklavž -leto 2000, ki jo je pripravila skupina animatork. N. L. Neposreden prenos večera v Slovenskem klubu po Radiu Opčine Radio, ki ne pozna meja »Dragi gostje v Gregorčičevi dvorani - oglašamo se v živo!« S temi besedami je predsednik Slovenskega kluba Ravel Kodrič pričel torkov večer z naslovom »Eter je naš«, ki so ga pripravili sodelavci naše zasebne slovenske zamejske radijske postaje Radio Opčine. S seboj so gostje pripeljali vse aparature za oddajanje v živo. Večeru v Gregorčičevi dvorani je bilo namreč mogoče slediti tudi doma, ob radijskem sprejemniku. »Pred približno štirimi leti je mali oddajnik Radia Opčine poslal svoj prvi poskusni signal v eter«, je povedal Hila-rij Sosič. Zvesti sodelavec te zasebne postaje Igor Malalan je na kratko orisal štiriletno delovanje radia. Zamisel za to se je rodila »iz žil'ce«, kot pravijo doma pri Malalanovih, kjer ima Radio Opčine svoje sedež. Sprva se je komaj nastali radio seveda oglašal z bolj skromnimi oddajami, saj aparature še niso bile najprimernejše, sodelavcev je bilo malo, pa tudi diskoteka ni bila tako založena, kot je danes. Kmalu pa so se sodelavci začeli »množiti«, tako da jih je danes kar okrog sto, in s seboj prinesli veliko novih in svežih idej. Sodelavci Radia Opčine večkrat improvizirajo, prav ta neposrednost pa verjetno poslušalce veliko bolj pritegne kot pa »perfektno« zgrajene oddaje drugih radijskih postaj. Dovolj zgovorno je tudi dejstvo, da sledijo RadiuOp-čine tudi italijanski poslušalci. Ta zasebna radijska postaja, ki oddaja neprekinjeno 24 ur dnevno, se danes lahko pohvali z zanimivimi glasbenimi rubrikami, Spornimi prenosi, kulturnimi »intermezzi« pa tudi z oddajami o aktualnih političnih problemih. Eden glavnih namenov Radia Opčine je posredovanje informacij, ki jih dnevniki ne nudijo. Pri tem pa želi biti ta zasebna postaja tuja vsakršnemu strankarstvu ter objektivno poročati o problemih nas vseh. Jezik sodelavcev, ki se vsak dan oglašajo po Radiu Opčine je sproščen, neposreden, večkrat tudi ne izrecno knjižen, a prav zato priljubljen, saj odraža govorico našega slovenskega prebivalstva v zamejstvu. Ma- lalan je ob koncu svojega posega napovedal, da bodo oddajnik Radia Opčine v kratkem postavili tudi v vasi Matajur, tako da bodo tudi Beneški Slovenci lahko poslušali to »opensko« radijsko postajo, obenem pa pripravili tudi nekaj samostojnih oddaj. O sodelovanju Radia Opčine z radijskimi postajami v Sloveniji je spregovoril Rok Maver, ki je poudaril, da ljubljanski in koprski radio ter Val 202 omogočajo brezplačno snemanje najnovejše glasbene produkcije. Vsaj do danes pa žal ni prišlo do stikov z Radiom TS/A. S tehnično platjo oddajanja in sprejemanja pa je prisotne seznanil Boris Artač. Povedal je, da razpolaga danes Radio Opčine, ki oddaja na valovnih dolžinah 90.6, 98.8 in 99.1 MHZ, s štirimi oddajniki, tako da je mogoče poslušati oddaje te radijske postaje skoro po vsej Primorski pa tja do ljubljanske kotline in do Prekmurja. Signal Radia Opčine sega celo do Triglava... (HJ) Vodstvo Zveze kronistov na obisku Včeraj so obiskali našo redakcijo člani izvršnega odbora Vsedržavne zveze kronistov, ki so prišli v naše mesto ob priliki podelitve nagrade zlatega sv. Justa kardiologu prof. Cameriniju. Gostje, ki jih je vodil predsednik Zveze Marocco, spremljal pa tudi predsednik tržaških kronistov Cesare, so se v daljšem pogovoru seznanili s stvarnostjo in problemi manjšinskega dnevnika, pa tudi z njegovo zgodovino, pri čemer so še posebno pritegnile njihovo pozornost informacije o našem predniku, slavnem Partizanskem dnevniku. Dober del pogovora pa je bil posvečen vprašanjem uvedbe novih tehnologij v novinarskem poklicu, ki je kolege, zaposlene v različnih italijanskih dnevnikih in tiskovnih agencijah, še posebej zanimal. Na sliki: člani izvršnega odbora Zveze kronistov med pogovorom v našem uredništvu. Interpelacija o smrti Marjana Pertota Deželni svetovalec Štoka je naslovil na deželni odbor interpelacijo v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil v Campoformidu 26. novembra, ko je med službeno dolžnostjo umrl vojak iz Trsta Marjan Pertot, dva njegova tovariša pa sta bila ranjena. Ker ne gre za prvo takšno nesrečo, deželni svetovalec zahteva od deželnega odbora, da napravi vse možne korake, da bi se taki dogodki ne ponovili. Dežela naj zato s pomočjo države poskrbi za izgradnjo nadvoznice pri Campoformidu. Nova knjiga o prazgodovini in zgodovini naših krajev Pri tržaški založbi Italo Svevo je izšla nova knjiga o zgodovini Trsta. Njen naslov je »Tergeste«, podnaslov pa pojasnjuje, da gre za prispevek k zgodovini našega mesta od začetkov do konca 14. stoletja. Knjigo je napisal tržaški publicist in pisatelj Dante Can-narella, krasijo pa jo risbe in barvne slike na zgodovinsko tematiko tržaškega likovnika Giovannija Duiza. Delo je predsinočnjim predstavil v Časnikarskem krožku prof. Rinaldo Derossi. Povedal je, da je Cannarella tudi v tej knjigi dokazal, da ima pristno pisateljsko žilico in da se nelahke zgodovinske snovi loteva po eni strani z resnim znanstvenim pristopom, po drugi pa s spretnostjo pripovednika. Derossi je Cannarello označil za »velikega divulgatorja v najboljšem pomenu besede«, zelo laskave besede pa je namenil tudi Duizu. Dejal je, da so njegove upodobitve Trsta in okolice v različnih prazgodovinskih in zgodovinskih dobah hkrati delo umetnika in zgodovinarja. Cannarella je na predstavitvi poudaril, da se je skušal približati zgodovini našega mesta na nov način, uporabljajoč predvsem metodo arheologov, med katere se sam prišteva. Razvoj Trsta je skušal povezati z dogajanjem v širšem zaledju, izogibajoč se nekaterih ustaljenih predsodkov. Tudi pri Sv. Ivanu proslavili pesnika Simona Gregorčiča Tudi pri Sv. Ivanu so se spomnili 80-letnice smrti priljubljenega pesni- Kdo onesnažuje tržaški zrak? Tržaško gibanje se je včeraj s tiskovno noto obregnilo ob izjavo predsednika deželnega odbora Biasuttija, ki je izrazil domnevo, da je za povečanje naravne radioaktivnosti v tržaški pokrajini "kriva" jugoslovanska termocentrala v Plomi-nu. TG predlaga naj bi jugoslovanski in italijanski znanstveniki skupno preverili ali ta domneva drži ali ne, obenem pa omenja, da je ta hipoteza malo verjetna. Centrala v Plominu je namreč oddaljena kakih 70 kilometrov od Trsta. Bolj kot plominska centrala bi lahko na zvišanje radioaktivnosti pri nas vplivala železarna Terni ali pa termoelektrarna na premog v Tržiču, ki je oddaljena kakih 20 kilometrov od mesta. TG v svoji noti vsekakor opozarja, da bi gradnja nove termocentrale na Tržaškem le še poslabšala sedanjo stopnjo onesnaženosti zraka v pokrajini. Od jutri pobuda »odprtih vrat« za šole Jutri bo stekla pobuda »odprtih vrat«. Gre za zanimivo zamisel, namenjeno predvsem šolskemu svetu. V petek in soboto bodo tržaške proizvodnje, znanstvene in kulturne skupnosti dopustile prost vstop vsem, ki se želijo bolje seznaniti s posameznimi produktivnimi sektorji. Pokrajina razpisuje vzporedno s to pobudo natečaj za srednje in višje šole in daje v ta namen na razpolago 5 milijonov lir. Dijaki višjih šol sebodo po obisku tržaških tvrdk, znanstvenih laboratorijev ali kulturnih centrov lahko tekmovanja udeležili s prostim spisom, srednješolci pa z likovnimi izdelki. Med podjetji, ki bodo odprla svoja vrata javnosti je tudi nekaj slovenskih, med temi Založništvo tržaškega tiska, ki ga bodo skupine lahkoobiskale jutri popoldne. V jutranjih urah pa bo možen ogled Kraške mlekarne na Colu. Pomoč KZ pri prijavi vina Vinogradniki morajo do 15. decembra prijaviti letošnji vinski pridelek. Kmečka zveza je - tako kot pretekla leta - po posameznih občinah že organizirala pomoč pri izpolnjevanju prijav, ki potekajo po naslednjem urniku: občina Zgonik: v soboto, 6. decembra, od 8.30 do 12. ure na županstvu; občina Nabrežina: jutri, 5. decembra, od 16. do 17.30 v gostilni Širca v Mavhinjah (za Slivno, Cerovlje, Vižovlje in Mavhinje); jutri, 5. decembra, od 18. do 19. ure v gostilni Radetič v Medji vasi (za Medjo vas in Štivan); v soboto, 6. decembra od 8.30 do 12. ure na županstvu v Nabrežini. občina Dolina: v torek, 9. decembra, od 16. do 18. ure v Srenjski hiši v Prebenegu; v torek, 9. decembra, od 18.30 do 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih; v sredo, 10. decembra, od 16. do 19. ure v Srenjski hiši v Borštu; v četrtek, 11. decembra, od 15.00 do 18.30 na županstvu v Dolini. Agenti letečega oddelka zasačili nočna tatova Agenti letečega oddelka so v noči od torka na sredo aretirali v Vicolu delle Rose lopova, ki sta v prejšnjih dneh naredila veliko škode v avtomobilih, ki so jih lastniki parkirali v omenjeni ulici. Policija je več noči iskala malopridneža, dokler ji nista padla v past. Pred agenti sta se 43-letni Michele Moscati, ki biva v zavetišču Gozzi, in 37-letni jugoslovanski državljan Franc Gričnik iz Slovenske Bistrice, skušala skriti, vendar brez uspega. Moscati je imel pri sebi številne avtomobilske ključe in ročne svetilke, Gričnik pa šest bankovcev po sto mark, enega po 50 mark in 100 dolarjev, pet bankovcev po 20 dolarjev in bankovec po 50 tisoč lir. Oba sta priznala vdore v avtomobile in nato peljala agente do neke podrte hiše, vedno v Rojanu, kjer sta zbirala plen tatvin. Policija je zasegla več radiokaset in radijskih aparatov ter drugih dragocenih predmetov v vrednosti 20 milijonov lir. Okradene! se lahko zglasijo na kvesturi, kjer je plen na ogled. Ranjena vespista Predsinočnjim se je v Ulici Forlani-ni pripetila prometna nesreča, v kateri sta se ranila 18-letni dijak Roberto Ra-pagna iz Ul. Pasteur 21 in njegov prijatelj, 17-letni Gianluca Rossi, doma v Ul. S. Pasguale 19. Oba sta se peljala z vespo, ki jo je Rossi upravljal po Ulici Forlanini. V križišču z Ulico Pasteur sta iz še neznanih razlogov trčila v fiat 126, ki ga je upravljala 19-letna Cristi-ana Škerl iz Vicola delle Rose 47. V nesreči se je najhuje ranil Rapagna. Zdravniki so mu ugotovili zlom stegnenice in vrsto drugih ran. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Rossi je utrpel le lažje poškodbe in bo okreval v tednu dni. Predsinočnjim v Ulici Ananian Skupina mladih napadla moškega in ga pretepla Predsinočnjim je 49-letni Mario Destradi, ki stanuje v Ulici Donadoni 34, doživel nadvse neprijetno dogodivščino. Ko se je proti 20. uri vračal s svojim avtomobilom proti domu, mu je prehod po Ulici Ananian preprečevala vrsta motornih vozil, ki so jih mladi, ki se zbirajo za cerkvijo, pustili kar sredi ceste. Destradi je mlade pozval, naj mu omogočijo nadaljevanje vožnje, v odgovor pa se je vsul nanj plaz žaljivk. Destradi se ni umaknil, stopil je iz vozila in ogovoril fante, ki pa so se spravili nadenj in ga pretepli, nato pa zbežali. V bolnišnici so Des-tradiju ugotovili zlom nosne kosti in rane na glavi, za kar se bo moral zdraviti mesec dni. Njegovo pričevanje bo policiji bolj malo pomagalo pri identifikaciji nasilnežev, kajti Destradi je izjavil, da zaradi teme ni nobenega od svojih mladih napadalcev dobro videl v obraz. ka in duhovnika Simona Gregorčiča. V nedeljo popoldne so v tamkajšnjem Marijinem domu pripravili dramski prikaz pesnikovega živjenja in dela z naslovom »Nazaj v planinski raj« po zamisli Hedvike Kavčič in Adrijana Rastje. Pri izvedbi je sodelovalo nad 20 domačinov iz širšega svetoivanskega okoliša. Vrsto Gregorčičevih pesmi je zapel domači mešani pevski zbor »Marij Kogoj« pod vodstvom Andreja Pegana. Prireditev je lepo uspela in navdušila številno občinstvo, saj se je je udeležilo nad 200 ljudi. Jahalna pot tudi na tržaškem Krasu Pokrajinski odbornik za šport Ca-vicchioli se je v teh dneh srečal s poveljnikom oklopne brigade Vittorio Veneto generalom Battaglio, da bi preveril konkretne možnosti za ureditev jahalne poti na tržaškem Krasu. Pobuda bi lahko dala pomemben pospešek agroturizmu, saj bi jahalna pot bila povezana tudi s »Potjo terana«. Jahalna pot bi se povezala s podobnimi stezami na Goriškem in bi potekala po kraškem obronku, tako da bi ljubiteljem konjskega športa in turistom nudila čudovit pogled na Tržaški zaliv; nadaljevala bi proti Glinščici, nato pa bi se prek kraških vasi vračala proti Zahodu. Ugotavljanje že obstoječih poti, njihova preureditev in ureditev novih je zaenkrat težavno zaradi gradnje hitre ceste, ki je stare steze in poti marsikje začasno ali dokončno prekinila. Manj težav pa imajo organizatorji pri iskanju razpoložljivih hlevov in gostinskih obratov, ki bi ljudem in konjem nudili počitek in prehrano. Načrt bi vsekakor lahko bil izdelan čez nekaj mesecev; finansiranje pa predvideva deželni zakon z dne 25. decembra 1965 št. 32, ki pokrajinam nudi prispevke za gradnjo turističnih poti. t Zapustil nas je naš dragi Stano Sosič Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja in nato na opensko pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena Nora, sin Ivo, hči Nataša z možem Borisom, vnukinji Dunja in Mira, sestra Gela in drugo sorodstvo. Opčine, 4. decembra 1986 Draga Milojka, blizu smo ti. Franka in Mauro, Marinka in Lučka, Andrej in Veronika in Andrej Berdon. Zbor P. Trubar iz Velikih Lašč Pevski zbor Primož Trubar iz Velikih Lašč je v nedeljo popoldne gostoval v Bazovici v okviru Slomškove proslave. Poleg zbora iz Slovenije (na sliki) je v kulturnem programu nastopil še otroški zbor Slomšek, medtem ko je prot. Metod Benedik govoril o doprinosu Trubarja in Slomška za slovenski narod. Sestdesetletniki iz Boršta proslavili svoj jubilej Šestdesetletniki iz Boršta so konec preteklega tedna proslavili svoj jubilej. Popoldne so odšli na domače pokopališče in se pred spomenikom NOB s cvetjem poklonili spominu padlih;, zvečer pa so se zbrali v vaški gostilni in med skupno večerjo v prisrčnem vzdušju obujali spomine na mlada leta. gledališča kino VERDI Danes, 4. t, m., ob 20, uri druga predstava (red B/E) R, Wagnerjeve opere IL VASCELLO FANTASMA. Dirigent G. Kuhn, GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 20.30 bo Teatro Regionale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V soboto, 6. decembra, ob 19.30: BALETNI TRIPTIH. Ponovitev baletne uprizoritve. Jutri, 5. decembra, ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA. Dvorana Slovenske filharmonije Jutri, 5. t. m., ob 20. uri: BERNARDA FINK - mezzosopran in BLAŽENKA ARNIČ - klavir. Mala dvorana V soboto, 6. t. m., ob 11. uri: URA PRAVLJIC Z ZVEZDANO MLAKAR -otroška matineja. Srednja dvorana V Srednji dvorani in Mali dvorani bodo danes, 4., 8., 11. in 12. decembra predvajali celovečerne filme GEORGA WILHELMA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926). Jutri, 5. t. m., ob 19.30: B. Brecht BOBNI V NOČI - Drama SNG Maribor. Režija - Mira Erceg. Okrogla dvorana Danes, 4. t. m., ob 20.30: GUNTER BABBY SOMMER. Tolkala - solorecital. KULTURNI DOM NOVA GORICA Velika dvorana Kulturnega doma V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 - KONCERT AMERIŠKEGA PIANISTA SRBSKO-RUSKEGA POREKLA. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI IZ SALZBOURGA s hornistom H. Baumannom. ARISTON - Dvorano rezerviral British Film Club. EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Luna di mlele stregata, kom., ZDA, r. G. Wilder; i. G. Wilder, G. Radner. EKCELSIOR II - 17.00, 22.15 Sensi, er„ It. 1986; 97'; r. Gabriele Lavia; i. Gabriele Lavia, Monica Guerritore, □ PENICE - 17.30, 22.15 II caso Moro, dram., It. 1986, 115'; r. Giuseppe Ferrara; i. Gian Maria Volonte, M. Sbragia. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farah Fawcett, James Russo, □ □ NAZIONALE I - 16.00, 22.15 The Hit-cher - La lunga strada della paura, dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. R. Hauer, J. Jason Leigh, □ NAZIONALE II - 16.00, 22.15 A distanza ravvicinata, dram., ZDA 1986, 115'; r. James Foley; i. Sean Penn, Christopher Walken. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Signore biondo erotico, porn., □ □ EDEN - 15.30, 22.00 Dolce suono del ses-so, □□ MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasta, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney. CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills. ALCIONE - 16.30, 22.00 Rashomon, r. A. Kurosawa. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 La messa e finita, dram., It. 1985, 90'; r. Nanni Moretti; i. Nanni Moretti, Enrica Maria Modugno. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Le confessioni di un maniaco sessuale, pom., □ □ RADIO - 15.30, 21.30 Amore top secret, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razstave V galeriji Cartesius bo do 12. decembra odprta razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA. V občinski galeriji na Trgu Unita bo od 10. do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOSI. Otvoritev bo v sredo ob 18. uri. menjalnica 3. 12. 1986 Ameriški dolar 1358. Japonski jen 8.— Nemška marka 691.- Švicarski frank 827,— Francoski frank Avstrijski šiling 98.— Holandski florint Norveška krona 179,- Belgijski frank Švedska krona 196,— Funt šterling Portugalski eskudo 8.60 Irski šterling Španska peseta 9.60 Danska krona 180,— Avstralski dolar 840,— Grška drahma Debeli dinar 2.60 Kanadski dolar 970. Drobni dinar 2.50 Dni/D bapjCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 wV