V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je podaril g. Jernej Bahovec, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 50 K. Trgovino g. Bahovea p. n. učiteljstvu kar najtopleje priporočamo. Sroji k svojim! Letnino za udlteljski konvikt je plačal tov. A n drej Kenič, učitelj na Ostrožnem brdu. Hvala! Samo notiramo! V nedeljo so rogovilili proti nam v Eadovljici. O svojem .delovanju" je poročal klerikalni poslanec Pogačnik, o šolstvu in naši BZavezi" je pa govoril Jakob Polda. Kaj in kako je govoril — prizanesite nam, usmiljeni bogovi! Bilo je vse polno viharnega odobravanja, samo Pogačnik se je smejal v lepe, dolge brke. Že ve — zakaj! Tudi resolucijo so sprejeli, seveda! Za Dobrovo ne sme zaostati katoliška zaplata radovljiškega mesta. Lampetova resolucija se glasi : MObčni zbor Katoliškega slovenskega društva najodločneje obsoja namene in delovanje svobodne šole, obžaluje, da so ravno v Eadovljici slovenski liberalni učitelji na občnem zboru jugoslovanske zveze sprejeli brezversko šolo v svoj program. Zbrani zborovalci odločno zahtevajo, da se naj otroci krščanskih staršev tudi vzgajajo in podučujejo v krščanskem duhu. Vsi krajni šolski sveti se pozivljajo, da nasprotujejo nastavljanju učiteljev, ki so člani liberalne zveze in zahtevajo le nameščenje krščanskih učiteljev." — Kaj smo zapisali? Lampetova resolucija? Da! Ta človek kroŠDJari sedaj po deželi kranjski s svojo pošvedrano pedagogiko in nemoteno hujska ljudi proti šoli in učitelj- stvu. Hujska, pravimo! Morda utegne kdo hujskača prijeti za zanikarna ušesa in ga posaditi v kot, kar edino pristoji hujskaeem! Tako pride do — svoje veljave! Župan Hribar je prijatelj slovenskega učiteljstva. Dokaz temu njegov govor v državnem zboru. Doslej se sploh v državnem zboru še ni potegnil noben poslanec tako intenzivno za učiteljske koristi kakor Hribar, in vsestransko odobravanje v zbornici je pokazalo, da tudi ne brez uspeha. Zato se mu srčno zahvaljujemo ter ga obenem prosimo, naj z le njemu lastno energijo započeto delo nadaljuje. Upamo, da so sedaj že tudi tisti naši nemški ljubljanski kolegi izprevideli svojo zmoto, ki so pri zadnjih državnozborskih volitvah iz nerazumljivih razlogov oddali svoj glas kandidatu tiste stranke, ki bi najrajši v žlici vode vtopila vse učiteljstvo! Roditeljski sestanek. Dne 20. oktobra t. 1. popoldne ob 3. uri na Eaki roditeljski sestanek po nastopnem vzporedu: 1. G. nadzornik Lj. Stiasny: V večni Eim! 2. G. Karel H u m e k , strokovni učitelj: Zidarsko gradivo. Oboje predavanje bo združeno z mnogimi skioptiškimi slikami. 3. G. Fran L u n d e r , naduč.: Otrok pred šolsko dobo. Vljudno se vabi k obilni udeležbi. Majhni ljudje. Na neki večrazredni šoli imajo navado, da mora učitelj, ki je dobil za eno popoldne dopust zato, da se more udeležiti rodovinske slavnosti — n. pr. poroke — to popoldne prihodnji četrtek — nadomestiti. — Mi pravimo, da to ni pedanterija, nego sekatura za učitelja in za učence. Kaj je treba greniti življenje beraško plačanemu učitelju še s takimi malenkostmi ?! Na Dunaj se odpeljejo nekateri učiteljski odposlanci dne 31. oktobra s podnevnim brzovlakom, drugi pa z istim vlakom dne 1. novembra. Najstarejši okrajni šolskl nadzornik y Avstriji je g. Ivan Thuma iz Postojne, ki opravlja ta posel že 32 let. Pa6 mnogo truda, tlake in samozatajevanja. Mož je uzor pridnosti; zato je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono. Še mnogo let! Blagoslarljanje nagrobnega spomenika rajnega tovariša A. G o 1 o b a v Št. Janžu na Dr. polju. Niso še pozabljeni tožni glasovi zvonov, ki so turobno oznanjali srart rajnega tov. A. Goloba. Bilo je koneem zime in neugoden pogrebni dan. Zaraditega je le malo tovarišev spremilo ljubljenega pokojnika k zadnjemu spočitku. In 10. oktobra t. 1. krasnega jesenskega dne se je blagoslavljal nagrobni spomenik. Učiteljstvo je zopet pokazalo, kako zna spoštovati ^rle tovariše. Zbrali so se žalujoča vdova h sorodniki. tovariši in tovarišice iz ptujskega in mariborskega okraja, da bi rajnemu ob tej priliki pokazali njegovo priljubljenost. Med temi sta bila oba predsednika učit. društev tov. Šorn in Požegar, in podpredsednik M. Nerat. Tovariš Pučelik je položil v imenu Marib. učit. dr. na grob venee svežih rož v zadnji spomin. Tov. Ahič je privedel ufience rajnkega od sv. Marjete. Tudi zastopniki nemških učit. društev so] prisostvovali. Čast onim tovarišem, ki so došli iz najbolj oddaljenih postaj. Ob 10. prepoldne je bral g. župnik mašo zadušnico. Po maši je g. župnik blagoslovil na grobu rezan in lep kamen. Po opravilu je učit. zbor zapel pesem MNa grobeh" in g. predsednik Požegar povzel besedo, v kateri je orisal rajnega kot značajnega, blagega in delavnega očeta družine, u.itelja in sosvetovalca uč. društva. Bile so lepe besede, segajoče vsem do dna srca. Nazadnje ga je poslovil od vdove, od občanov, od stanovskih tovarišev in od mladine, proseč, naj blagega Andreja Goloba, obdrže v trajnem spominu. Po govoru je zapel zbor pesem BNad zvezdami". Tovariši in tovarišice pbeh okrajev so se zbrali na sestanek, kjer so se rajnkega opetovano spominjali. Blagor mu! Eadovan M e j o v š e k. -loderno risanje ne zahteva ne le risanja po naravi, ampak tudi ornamentiko, in sicer z ozirom na obrt, na dosedanje umetniške izdelke in zgodovinske spomenike, katerih tudi moderni Vandali ne bodo zrušili — nikdar! Važnost ornamentike za obrt spoznamo že iz tega, da brez rozete skoraj ni nobene dekoracije. Ornamentiko izbacniti iz šole bo želja le tistega, komur manjka lastne razsodnosti in samo klepeta za nekaterimi nepremišljenimi reformatorji. Eisanje po naravi pospešujejo primerne predvaje in silhuette. O teh čitamo v Lukasoyem navodilu ,,Eleme_tares Zeiehneu": rMan begnuge sieh solange der Silhouette — bis das Treffen der Verhaltnisse (der Natur- und Lebensformen) keine Schwierigkeite_ bereitet." SloTenskim ametnikom! Družba sv. Girila in Metoda namerava založiti Iepe, umetniško izdelane narodne znake. Ti znaki _aj bi se nosili v gumbnici in bi imeli biti elegantni ter sorazmerno ceneni, da se morpjo razširiti med vsemi sloji našega naroda. Za najlepši osnutek razpisuje vodstvo družbe sv. Girila in Metoda nagrado 50 K. Eok je do 15. novembra t. 1. Nasloviti je na »Družbo sv. Girila in Metoda v Ljubljani". Drnžba sv. Girila In Metoda je razposlala lepo število nabiralnikov v javne slovenske lokale. Nekateri teh »angelčkov" delujejo prav marljivo v gmotno korist družbi. Pri g. Zalazniku v Ljubljani bo nabran prav kmalu prvi stotak; prav pohvalno delujejo nabiralniki tudi v Trstu, v Ptuju, v Laščah itd. Po nekaterih hišah pa so nabiralniki prašni brez dela in uspeha. Gospodarje in goste dotičnih hiš prosimo, naj se spominjajo ob raznih prilikah naše družbe, naj ne puste, da bi nabiralniki samevali prazni v — skritih kotičih. Družbi naj se pošiljajo tudi iz teh manj važnih nabiralnikov darovi, če so tudi skromni, in tudi poroeila o zanimanju za nabiranje takih prispevkov. Družba ima vse nabiralnike v evidenci, njihovo delovanje pa izkazuje v mesečnih izkazih. NoTi nabiralniki drnžbe sy. Cirila In Hetoda so že na potu. Vsem rodoljubom, ki so se zanje priporoeali, se pošljejo takoj, ko dospejo, nadejamo pa se, da se zglasi še toliko novih odjemalcev, da bo družba kmalu oskrbela novo izdajo. Nabiralnik ostane družbena last, pošlje pa se brezplačno in franko. Drnžba sy. Cirila In Metoda naznanja, da so naročili do sedaj večje število računskih listkov: BNarodni Dom" v LjubIjani, g. A. Domieelj na Eakeku in g. M. Mikuž pri Sv. Luciji ob Soči. Naj dobe mnogo posnemaleev. Drnžba sy. Clrlla in Metoda y Ljubljani je založila po češkem vzorcu gostilniške plačilne listke. Od vsakega plačilnega listka, ki se je popisal ob sestavljanju računov za goste, naj pripada 2 h naši šolski družbi. Na listku je že natisnjena prva svota (2 b), pod katero se napišejo ostala števila računa, tako da je za goste račun za 2 h večji, ker se je vporabil družbin plačilni Iistek. — V času, ko se bo ta nova naprava uvajala, bo seveda treba, da se gostu, oziroma odjemalcu pove, da se uračunata 2 h v korist dužbi sv. Oirila in Metoda; kakor hitro se pa občinstvo privadi na to napravo, sprotnega informiranja ne bo več treba, iu se bo med stalnimi gosti in službujočim gostilniškim osobjem smatralo kot neka.j povsem navadnega, če se ob takih izdatkih plača tudi minimalen davek za narodne potrebe. — Gostilničarjev, oziroma natakaijev ne zadene, če uvedejo za narodne goste družbine računske listke, noben trošek, nasprotno družba jim privoli za trud 10% popust, tako da plačajo za 1000 listkov 18 K. — Te računske listke bodo mogli rabiti tudi trgovci in obrtniki, lekarnarji, zdravniki itd. — Da se družbini rač. listki razširijo po vsem slovenskem ozemlju, bo treba agitacije in požrtvovalDOsti z obeh strani: prodajalec bo kazal skrb za narodne potrebe iu javno osvedofiil svojo zavednost s tem, da uvede naše listke, kupujoče občinstvo pa bo prepričano, da jemlje od narodne tvrdke. — Družba sv. Girila in Metoda pričakuje, da jej bo vztrajna agitacija vseh njenih prijateljev kmalu prinesla obilo naročil za računske listke. Končno je še pripomniti, da so listki jako lični in da je na razpolago vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, na katero je nasloviti naročila. Šolski občlni Trg na Koroškem je dovolil deželni zbor 25.000 K za zgradbo deške in dekliške meščanske šole. Časnikarstvo. ,,Edeči Prapor" bo izhajal odslej po dvakrat na teden. — Narodna-napredna stranka osnuje svoje glasilo ^Slovenijo". List bo vodil g. dr. Triller. urednik mu pa bo g. Fr. Govekar. rSlovenija" bo tednik. — Napredni Korošci si ustanove svoj list, ker z .Mirom" niso zadovoljni. — Uredništvo rNove Dobe" je prevzel g. A. Ekar, doslej urednik .Mira". Okoliška deška Ijndska šola y Cclju steje ob začetku šolskega leta 1907/8, nad 400 učencev. Vkljub vaem naporom Ijubeznivih protivnikov raste število otrok od Ieta do leta. Zavod ima danes p e t definitivnih razredov ter t r i prov. vzpo- rednice, imed katerih sta dve nastanjeni v privatni hiši v Gosposkih ulicah. V ravno započetem šolskera letu imajo 1., 2. in 4. razred paralelko. V sobe, katere normalno nudijo prostora 30 učencem, se jih natlačiti mora 50 do 60! — Leta in leta sta že prostor in denar za stavbo tolikanj nujno potrebnega novega šolskega poslopja pripravljena, a zaradi Nemcev, ki nam vedno očitajo nazadnjaštvo, ne puste šole zidati v mestu. — To je kulturni škandal, ki je le v Avstriji mogoč in posebej še v nas krotkih Slovencih! Celo ovca zbesni; a — mi! ? Za ravnatelja kmetijske šole na Grmu je deželni odbor imenoval g. Viljema Eohrmana, doslej pristava na istem zavodu. Še enkrat Iz u.lteljskili krogov novomeškega okraja. Že tov. M a t k o je odgovoril na ta naslov, zakar ga iskreno zahvaljam. Kar se realnosti tiče, je dotični tovariš sam kriv, zakaj se ne informira prej sam ter zato sitnosti uganja nepotrebnim potom. Dolgo časa se nisem mogel odločiti, ali naj ostanem tiho ali pa naj onemu gospodu ponudim svoje učno mesto v zameno. No, sedaj bi storil to prav rad, le oglasi naj se dotičnik. Naužil sem se lepega kraja, naužil tudi vseh tukajšnjih ugodnosti do grla. Mislim, da je malo takih učnih mest v novomeškem okraju kakor ravno tukaj. Ljudje so predrzni in nekateri te naravnost sovražijo. Kako mično je poslušati, kako ti kmet predpiše katere zamude moraš naznaniti katerih ne. In to javno! In kje je ugled ? — Torej, dragi tovariš, oglasi se, ako ti je ljubo, da se pogodiva, toda imeti moraš t r d n o voljo pa trdo kožo. P e r k o. Meš.anska šola y Erškem, ta najstarejši zavod svoje vrste na Kranjskem, kaj lepo napreduje. Letos je vstopilo v prvi razred 56 učencev, t. j. število, kakršno se doslej še ni doseglo. Dve tretjini vseh učencev je s Kranjskega, ena tretjina pa s Štajerskega. S trirazredno meščansko šolo je združen nadaljevalni tečaj, ki ima letos 15 učencev. Vseh učencev je na zavodu 126. Žanimivo je, da doslej število vseh učencev še nobeno leto ni naraslo do 100; Ietos, ob tridesetletniei, pa je poskočilo za okroglo 30 učencev. Z ozirom na nadaljevalni tečaj je važen odlok trgovskega ministrstva z dne 13. avgusta 1907 1., ki določa, da se učna doba trgovskih učencev, ki so posečaii enoletni nadaljevalni tečaj, skrajša za eno leto. Pred c. kr. izpraše^alno komisijo y Kopru se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenje za Ijudske in meščanske šole v ponedeljek, dne 11. novembra t. 1. Dotične prošnje morajo dospeti v roke komisije vsaj do 4. novembra 1.1. Iz šolske slnžbe. Minister za uk in bogočastje je premaknil v osmi činovni razred profesorje: okrajnega šolskega nadzornika Frana Finžgarja, profesorja na moškera učiteljišču v Kopru ter Josipa Oizlja in Josipa Fistravca, profesorja na ženskem ueiteljišču v Gorici. j\a Dopis ,,Nameščenja u.iteljstva y gorlškem okraju" (Iz krogov učiteljie), odgovorim pri društvenem zborovanju, dne 7. novembra t. 1. To v znanje prizadetim p. n. učiteljicam. — Ignacij Križman, nadučitelj in zastopnik učiteljstva v c. kr. okr. šol. svetu. V ,,Panorama Kosmorama" so ta teden razstavljena -Kopališča ob Baltskem morju in okolica". Jako zanimivo. Vidi se poleg vrvenja prijateljev kopališč tudi raznih parnikov ia ladjedelnico, lepa mesta, vile, palače in tržnice. Shod perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali se vrši dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani nMestnega doma" y Ljubljani. Vzpored je jako zinimiv.