JUNIJ 1963 5. maj 1* omahnil :e mol n karnarjeii hvaležna cc ___^JT°X-ST.6 CINKARNAR re p :a leti opozl ! že okazal no VZl iti m, vzore^ uge, ^ i laht« opalkf' jič. Sl’’ edniE' k. & GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izida j a Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Sa vodnik Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Razgovor z našimi poslanci UREDNIŠTVO SE JE ODLOČILO, DA BO CINKARNIŠKE VOLIVCE BOLJ PODROBNO SEZNANILO Z NAČRTI POSLANCEV, KI SMO JIH IZBRALI PRI ZADNJIH VOLITVAH. DANES OBJAVLJAMO RAZGOVORE Z NAŠIM PREDSTAVNIKOM V DELOVNEM ZBO-U OBČINSKE SKUPŠČINE, TOVARIŠICO NUŠO FLEŽARJEVO, Z PUBLIŠKIM POSLANCEM V GOSPODARSKEM ZBORU, TOVARIŠEM JOŽETOM NARAKSOM, Z REPUBLIŠKIM POSLANCEM V ORGANIZACIJSKO POLITIČNEM ZBORU, TOVARIŠICO MARJANO Železnikovo in z zveznim poslancem v gospodarskem Zboru, tovarišem Viktorjem opako. V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI ŠE RAZGOVORE Z Našima predstavnikoma v delovnem zboru občinske SKUPŠČINE, TOVARIŠEMA ING. DRAGOM ČEHOM IN FRANCEM Grabarjem, ki ju je medtem očbinska skupščina izvolila TUDI ZA ODBORNIKA V OKRAJNO SKUPŠČINO, TER Z ZVEZNIM POSLANCEM V ORGANIZACIJSKO POLITIČNEM ZBORU, TOVARIŠEM MILANOM KAVČIČEM. ,Warišica Marjana Železnikova * I“ila na seji upravnega odbora v ."tetki«, kjer je zaposlena kot ana-Zaprosil sem, da bi jo poklici samo za hip, toliko, da se dogoriva, kdaj bi si utegnila odtr-toliko časa, da pove nekaj !v°jih misli za naš časopis. LPrišla je in ko sem ji omenil, za |?i flre, je dejala, da je najbolje, * ■ se takoj pogovoriva, ker je seja itak pri kraju in da kasneje spet Ve, kako bo z njenim časom. V zadnjih dneh sem že kar zme- 1'ua, toliko me iščejo,« mi je za- J p' '“na sem ljudi, kajti bila sem trt H /te pojasnjevati. »Saj ne rečem, *foo med njimi, toda zdaj, ko so /te volivci izbrali za svojega posteča, mi je skoraj malo tesno pri Jcu. Bojim se, da ne bom zmogla. * je velika odgovornosti« r- Že res, sem ji priznal, toda saj * boš osamljena. S tabo je še do- sti drugih poslancev, ki boš z njimi v skupnem delu prispevala svoj delež. Pa tudi volivci te ne bodo pustili na cedilu, če le ti njih ne boš? »To ne,« je zatrdila. »Kot republiški poslanec v organizacijsko političnem zboru bom morala predvsem dodobra spoznati dejavnost družbenih in političnih organizacij. Pri nas v »Metki« to dejavnost kar dobro poznam, saj sem vsa leta, odkar sem v podjetju, delovala v njih. Seveda bom pa morala pozve-deti, kako je kaj v drugih podjetjih, ki so me izbrala. Sklenila sem, da bom začela sistematično obiskovati podjetja, ki jih zastopam kot poslanec in bom začela pri njih spoznavati aktivnost družbeno političnih organizacij. Menda bom tako najbolj uspela.« — Seveda boš uspela, saj se spominjam še iz gimnazijskih let in za- pri peči v cinkovem belilu. Reportažo o obratu berite na 5. strani bolj odgovorna naloga. Resnica je sicer, da sem v vsej svoji zdajšnji aktivnosti zbrala številne izkušnje, ki mi bodo močno koristile, a hkrati se zavedam, da izkušnje same ne bodo zadoščale. Predvsem bom morala nenehno znova spoznavati dogajanje v svoji okolici, ga proučevati, se posvetovati s predstavniki družbeno političnih organizacij in z volivci nasploh.« — Kaj pa meniš o vsebinskih vprašanjih naših družbeno političnih organizacij? »Če govorimo o vsebinskem delu naših družbeno političnih organizacij, moramo priznati, da si večina pravilno prizadeva usmerjati in krojiti razvoj življenja tako, kakor je najbolj primerno za socialistično in humanistično družbeno ureditev. Tudi številčnost naših drubeno političnih delavcev nam dokazuje, da se ljudje iz dneva v dan močneje zanimajo za družbeno politično dejavnost, kakor nekoč, kar je najboljši dokaz, da je med nami vedno več ljudi, ki zares razumejo, da je vse življenje od ekonomskega dogajanja do družinskega življenja tesno povezano z družbeno politično aktivnostjo. Seveda pa je v raznih kolektivih družbeno politična aktivnost in zavest še tudi različno razvita. Cesto zapažamo tudi to, da se nekatera podjetja čisto nepotrebno omejujejo samo v problematiko svojega podjetja. Zato pa bomo morali v prihodnje skrbeti za ustrezno družbeno politično vzgojo v naših kolektivih, kakor bomo morali posamezne kolektive v družbenem in političnem smislu tesneje povezovati med sabo, pa tudi s komuno, republiko in zvezo. Samo tako bomo uspeli odstraniti še tiste pojave individualizma, ki jih ponekod zaznavamo in usmeriti naš razvoj v resnično socialistično skupnost.« Tako je čas potekel v razgovoru, ki bi mogel trajati še dolgo časa, a oba z Marjano sva morala že spet po drugih opravkih. Poslovila sva se in ob slovesu je tovarišica Železnikova obljubila, da bo prav kmalu prišla v Cinkarno, saj je Cinkarna med najmočnejšimi podjetji, ki so jo izbrala za svojega poslanca. tem, ko si študirala ekonomijo na univerzi, da si že takrat z velikimi uspehi delovala najprej v mladinski organizaciji, zatem pa v Zvezi študentov! »Da, ko sem bila v celjski gimnaziji in tudi potem, ko sem bila na univerzi v Ljubljani, se mi je zdelo vse to še razmeroma enostavno, zdaj pa je pred mano vse Vrednost točke c maj 196 3 !^ % >55. I. Ekonomska enota metalurgija: 1. predpražarna in žvepleni kislini ......... 140,83 2. aglomeracija ............................ 132,05 3. skupne službe (1 in 2) ................... 135,93 4. topilnica surovega cinika................. 132,10 5. topilnica finega cinka ................... 121,74 6. cinkovo belilo........................... 120,50 7. keramika.................................. 122,23 8. skupne službe celotne topilnice........... 130,19 9. skiupne službe celotne ekonomske enote__ 131,88 10. kemijsko-metalurški analitski laboratorij ... >24,86 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. valjarna cinkove pločevine ............... 124,89 2. cinkografija ........................... 104,58 3. oblikovalnica cinkove pločevine........... 128,45 4. skupne službe ekonomske enote............. 122,30 III. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. obrat kromov galun ..................... 112,66 2. obrat natrijev hidrosulfit in metali t.... 111,60 3. Obrat natrijev sulfid..................... 107,23 4. obrat litopon, cinkov sulfat in barijev sulfid 120,40 5. obrat ultramarin ......................... 124,36 6. Obrat svinčevi oksidi..................... 123,06 7. obrat modra galica...................... 118,48 8. obrat superfosfat ........................ 127,08 9. obrat anorganske kemije III (Mozirje)... 122,23 10. Skupne službe obratov — pigmenti.......... 120,86 14. sikupne šlužbe obratov — soli............. 111,68 12. skiupne službe ekonomske enote............ 115,94 IV. Ekonomska enota organska kemija: z vsemi službami............................ 129,36 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. mehanična delavnica....................... 107,04 2. gradbeni oddelek......................... 112,93 3. elektrodelavnica........................ 116,24 4. plinarna................................ 114,16 5. energetski in merilni oddelek............. 106,33 6. odeldk za pripravo dela .................. 113,58 7. skupine službe ekonomske enote............ 109,85 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe ...................................... 107,47 1. družbena prehrana ........................ 107,14 VIL Celotno podjetje ............................. 119,90 Opomba: V vrednost točke smo všteli tudi dodatek iz znižanja proizvodnih stroškov v prvem tromesečju! Tovariša Viktorja Opako sem zmotil prav v času malice. Hotel sem počakati, da bi malica minila, pa me je povabil kar naprej v svojo pisarno, češ da itak redkokdaj najde čas za malico in že sva klepetala kot stara znanca, četudi sva se šele prvič srečala v dvoje. Začela sva kar z uspehi volitev, o udeležbi na zborih volivcev in še o tem in onem. Ko sva govorila o poslancih, je tovariš Opaka dejal: »Zelo posrečeno smo jih izbrali. Naši poslanci izhajajo iz vseh vrst dejavnosti, iz najrazličnejših krajev in iz raznih podjetij. Tako pestro sestavljene skupščine, kakor bodo zdaj, bodo prav tako jamstvo, da delo skupščin ne bo postalo birokratsko. Birokracijo pa mrzim,« je dodal z nasmeškom. »Iz osebnih izkušenj in iz pripovedovanja drugih sem spoznal, da so pri nas ponekod obsedeli birokrati, ki so morda čisto v redu ljudje, a jih je nenehno delo v pisarni toliko odmaknilo soljudem, da že ne morejo več razumeti njihovih težav in skrbi. Mi pa moramo v prvi vrsti skrbeti prav za človeka in zato sem zase prav vesel, da sem že toliko časa v proizvodnji, med ljudmi, ki jih razumem in oni razumejo mene.« Tovariš Opaka je zdaj šef priprave dela v Železarni Štore, a rodil se je kot kmečki sin v bližini Ljutomera, kjer je tudi preživel večidel vso svojo mladost, a leta 1947 se je vpisal na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani in ko jo je uspešno dokončal, se je zaposlil v Železarni, kjer je še danes. »In prav rad bi še naprej ostal med ljudmi v proizvodnji, kjer se razveselimo skupno vsakega uspeha, kujemo nove načrte in si prizadevamo, da bi jih kar najbolje in najhitreje uresničili.« Tovariš Opaka nas bo zastopal kot zvezni poslanec v gospodarskem zboru. »Bil sem na nekaterih zborih volivcev v celjskem okraju,« je pripovedoval, »in priznati moram, da so večinoma vsi zelo lepo uspeli. V prihodnjih dneh se nameravam oglasiti v Cinkarni in zatem še drugod, kjer so me kandidirali. Sicer se lahko pohvalim, da že kar dobro poznam razmere v industriji, posebej še v metalurgiji, a kljub temu se zavedam, da bom moral še precej stvari spoznati, če bom hotel uspešno delovati kot poslanec. Četudi sem imel v preteklosti že številne družbeno politične naloge, moram priznati, da je zdajšnja najbolj zahtevna. Cesto sem se sicer udeleževal sej Zdru- (Nadaljevanje na 2. strani) Predvolilni zbor v Cinkarni, na katerem je govoril tov. ing. Drago Čeh, glavni direktor podjetja, ki je tudi občinski in okrajni odbornik Volilna komisija IV. volilne enote Volilna komisija V. volilne enote Volilna komisija VI. volilne enote Razgovor z našimi poslanci (Nadaljevanje s 1. strani) ženja črne metalurgije, kjer smo morali nastopati z jasnimi dokazi, če smo hoteli uspeti, a zdaj se zavedam, da bodo morale biti naše analize in argumenti še dosti bolj podkrepljeni, če bomo hoteli uveljaviti svoj glas. Zato pa je nujno potrebno, da se bomo nenehno dobivali s predstavniki kolektivov, da se bom udeleževal njihovih sej organov samoupravljanja, posebej še takrat, ko bodo obravnavali pomembna gospodarska vprašanja, da bom prišel na seje občinskih skupščin, kadar bodo razpravljali o gospodarstvu komune, kar bo potrebno vse povezovati, strnjevati in izluščiti zaključke, ki bomo z njimi mogli nastopiti v Zvezni skupščini.« — Kaj pa mislite o perspektivi naših gospodarskih podjetij? »Vsa naša podjetja imajo perspektivo, če upoštevajo načela sodobne ekonomike. Zares so nekatera podjetja trenutno v precej težkem položaju, saj vemo, da so celo največja podjetja v naši komuni pred velikimi rekonstrukcijami, ki so nujno potrebne, če bomo hoteli, da bodo ta podjetja dajala čez nekaj let dvakrat ali trikrat večjo proizvodnjo kakor danes. V teh primerih bo seveda nujno, da se bo od komune do zveze upoštevala nujnost teh rekonstrukcij z računom, da bodo podjetja po končani rekonstrukciji dajala tako komuni kakor zvezi dosti večje prispevke, kakor jih dajejo danes. Toda teh vprašanj ne bomo mogli reševati osamljeno. Nujni bodo tesni stiki z našimi proizvajavci. Omenil sem že potrebo, da se bomo poslanci udeleževali sej delavskih svetov in podobno, a razen tega bi bilo potrebno, da bi se mogli tudi sami poslanci iz določenih območij, tako republiški kakor zvezni, sestajati od časa do časa na posvetovanja, ki nam bodo odpirala perspektivo in razkrivala problematiko. Že v občinskem merilu odpadajo lokaUstične težnje, toliko bolj v republiškem in zveznem. Nekdo pa je lahko toliko bolj splošen, kolikor bolje pozna splošno problematiko in zato je zares potrebno, da bomo to problematiko mogli najširše in najgloblje spoznavati.« Pogovor s tovarišem Opako je bil živahen in obsežen. Vsega niti nisem mogel zapisati v tem kratkem sestavku, a prav gotovo se bomo z našim zveznim poslancem še srečevali, pa nam bo takrat povedal še kaj več. Tovariš Naraks Jože je bil izvoljen v republiški gospodarski zbor. V začetku razgovora je tovariš Naraks skromno izrazil pomisleke, če mu bo uspelo zastopati svoje volivce tako, da bodo z njim zadovoljni. Potem pa se je le razgovoril in je na vprašanje, kakšno vlogo pripisuje republiškemu gospodarskemu zboru, posebno še glede na gospodarske organizacije, rekel to: Menim, da bo moral republiški gospodarski zbor imeti najnepo-srednejše kontakte s samimi gospodarskimi organizacijami, če bo hotel voditi in upravljati najprimernejšo gospodarsko politiko. Mislim da bodo v določenih primerih vprašanja celotne komune morala stopiti ob stran, npr. ob vprašanju posojil. Seveda pa je tudi to vprašanje, ki je pogojeno s perspektivnim planom podjetja, dotrajalostjo naprav ipd. na drugi strani povezano z vprašanjem celotnega nadaljnjega razvoja komune. S tem je poznavanje gospodarske problematike podjetij brez poznavanja situacije in perspektive komune nemogoče. Poslanec vsled tega ne bo mogel in smel obravnavati in »zastopati« posamezne tovarne, ampak bo moral nujno gospodarsko problematiko obravnavati kompleksno z republiškega vidika. In kako isodiš, da bi republiški poslanec naj kan tak H ral s svojimi volivci, kar se smatra za neizogibno, če želimo, da bo njih delo in poslanstvo temeljilo na stalnem stiiku z vsakodnevno problematiko? Kontakti, je dejal tovariš Naraks naj bi bili po mojem mnenju preko sej DS in podobnih sestankih, kjer bi se obravnavali gospodarski problemi. Aktivnost poslanca pa je nedvomno odvisna od tega, koliko bodo posamezna podjetja tudi zainteresirana, da bodo pri obravnavi teh problemov sodelovali tudi poslanci, od tega torej, koliko bodo na takšne razprave poslance vabila. In kaj nameravaš v prihodnje najprej storiti za kvalitetno delo v zboru. Čim konkretnejše in širše se seznaniti z vsemi problemi. Šele takšno izhodišče omogoči namreč lahko res konstruktivno in objektivno delo republiškega poslanca, je bil zadnji odgovor tovariša Naraksa. Mesec včasih predmet negodovanja. Kaj ®jo no nameravaš v bodoče pri tean iA'$r “asih j varjati in zastopati: !il1 kraj Pogosto je do takšnih ohladil'' zi odnosov prišlo zaradi tega, ker I* občina postavila podjetja pred del' stvo brez temeljitejše predhodn® analize, na drugi strani pa so®' hteve podjetij do komune PraV'1 ko slonele na nezadostnem po®*! , vanju situacije. Smatram, da 1,1 . ■ morali ti odnosi temeljiti predvse* zi na razumevanju in treznem P® avf misleku. Tako bo npr. delež CJ , vn,‘ karna komuni v prihodnjem jV'?C{ dobju nujno zaradi rekonstrukc'1 ^ Jen dave, ; na/p in se Jride tm manjši kot doslej, se pa bo po k0® P’ Čanju rekonstrukcij ta delež po® Jn Od novih odbornikov se ® . !#voro\ idi pri Tovarišici Nuši Fležar, ki je razen tega, da je večletni član našega kolektiva tudi znana aktivna družbeno poLitična delavka, tudi novi predstavnik Cinkarne v občinski skupščini smo postavili ta vprašanja: • Kaj smatraš, tovarišica Nuša, da bo v prihodnjem obdobju primarna naloga občinske skupščine in s tem tudi tvoja kot njenemu članu: Predvsem bo po moje morala občinska skupščina pričeti z uveljavljanjem statuta občine in s poglabljanjem ter načrtovanjem sedemletnega perspektivnega plana. Nedvomno pa se bomo odborniki morali predhodno temeljito seznaniti z zadevno problematiko. Za čim-boljši start pa se želim dodobra spoznati s perspektivo podjetja in občine in nato zastopati glede na situacijo najprimernejšo pot. 0 Odnosi med komuno in podjetji so v preteklem obdobju bili zen deleža, iki ga bodo vloži V povezavi ti na to r 'tod ¥ že j *M/e. kla je *%) aa Da tesnejša in stalnejša volivci. Kako gledaš čakovanje: ... Res je, da doslej ni bila ta p°® 'ifl! pr< zava tolikšna kot bi morala biti (J Joniz/ri kot so volivci često pričakovali »linar/c želeli. Posledica tega so tudi 0° 'e sp02 ki volivcev, da njihove pripo®^ ti nje. in predlogi niso našli ustrezne re® Pravico _ ? i w m 4 a :mm#] v« i n tl. v D fiK, lizacije. Zato je seveda nujno, ....... kajti 1' ne®1 se ta povezava izboljša, zen omenjenih razlogov je goče in nepravilno, da bi Pos^jhj zastopal zgolj lastno mnenje. I"0.. volivcev, seveda kvalitetno šani, naj bi še nadalje ostali naj^ posrednejša vez med poslance®'e volivci vendar pa mislim, » . ,»., lahko ti kontakti razširijo tudi®, g® vsa ostala področja, kjer je srt 1 več ljudi npr. zborovanja in ses®" ^ > ki mladine, SZDL, ZK ipd. Le n*.} t,-način bo zagotovljena kontinui® ^ « in dober prenos mnenj na eni sl |l(,” ni in sklepov na drugi Jko p( Irvu. Štipendisti - štipendisti SAC Na zadnji seji je delavski svet razpravljal o prošnji štipendista tovariša Blazine Štefana, ki je pet let prejemal štipendijo. Po končanem šolanju se je zaposlil v plansko analitskem oddelku kot ekonomist. Po kratkotrajni zaposlitvi je odpovedal delovno razmerje s pojasnilom, da mu zaposlitev ne ustreza. Po večkratnih razgovorih je imenovani napravil vlogo na upravni odbor podjetja, naj bi mu odobril vračanje štipendije v obrokih, iker je po pogodbi vezan, da mora vrniti celotni znesek štipendije, če ne izpolnjuje pogojev iz pogodbe. Upravni odbor je sklenil, da mora takoj vrniti celotni znesek štipendije, ki pa seveda ni bil majhen (Okrog 400.000 dinarjev). Imenovani je napravil ponovno vloge na delavski svet podjetja, naj hi njegovi prošnji vendarle ugodil in odobril obročno vračanje štipendije, ker celotnega zneska ne bi mogel takoj vrniti. je takih, ki jih pogodba mot»^ končanem šolanju, ko bi moral' ^ vrniti podjetju to, kar ~~ "ro1 podjetja prejemali. Seveda ta problem ni sarn° Cinkarni. Tudi v drugih podjeb, imajo podobne težave. Vsekakor K misliti, kje so vzh*' daje prav to da se štipenaisu ne morejo »-j* v kolektiv, od katerega preje"®, štipendijo. So res vsega krivi pendisti sami in šole? Smo mi v-pravilno pot, ki bo povezoval . dovoljni meri štipendista s kol« vam, v katerem bi naj po ko" '*prii Ha. SA se Se* 0. vc "tila n Hote to, vel V>v 4 se >ed Kic | Ha ■IH h nem šolanju delal? Verjetno ni^; storili v tem pogledu vsega, B bi lahko. So primeri, da štipen«^ Iti. V Hv Hi 'Ho, Sal *oio > ne vedo veliko o kolektivu življenju v njem. Ne vedo o ‘ . vah, kii jih kolektiv ima, niti J* . uspehih, ki jih kolektiv dos«, evQi Več osebnega stika s štipendi® . M. i seznanjanja o življenju v Se- znanjanja o življenju v . se ‘a . bi verjetno pripomoglo, da * « p0 inenrtisti oočutili že člani kol C|9(0I in" Delavski svet je njegovo prošnjo zavrnil in sprejel sklep, da mora celotni znesek štipendije takoj vrniti, ker ga bo podjetje v nasprotnem primeru prisiljeno tožiti. Na seji delavskega sveta se je podrobneje dotaknil problema štipendistov tovariš Sagadin. Poudaril je, da bo moral delavski svet in upravni odbor v prihodnje bolj zaostriti vprašanje štipendistov Vedno več je primerov, da štipendisti po končanem šolanju ne izpolnijo obveze in si iščejo ugodnejšo zaposlitev v kakem drugem podjetju. Temu pojavu je deloma kriva tudi nepravilna vzgoja v šolah, meni tovariš Sagadin. Sole bi morale mladini privzgojiti osnovni čut odgovornosti do kolektiva, ki je iz svojih sredstev šolal strokovnjake in to po nekem določenem planu. Z vsakim štipendistom je sklenjena pogodba o štipendiranju in po tej pogodbi je dolžan vsak, ki dohiva štipendijo, odslužiti toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, v nasprotnem primeru pa mora celotni znesek štipendije takoj vrniti podjetju. Vsi štipendisti so s teimi pogoji sezmamjend in nihče nima pripombe, ko je treba podpisati pogodbo, vedno več pa VU I štipendisti počutili tiva, čeprav še za enkrat ne - “io j„ rejo prispevati k doseganju "sr j Hsf hov. • b«l V Cinkarni smo imeli doslej kaj primerov, da so se štipen"^.l pokazali v slabi luči, med nj1'1"1.jj|I di tovariš Levec, ki se je zap" v, 1 di tovariš Levec, ki se je in potem samovoljno zapustil in tovariš Končan, ki je nat Tovarno nogavic v Polzeli, da ma štipendije, čeprav je bil n^_ pendist. '«■<' Verjetno bi se lahko taki p«j odpravili, če druga podjetja " sprejemala v službo stroko®1® kov, ki so bili štipendisti ne" ; drugega podjetja in svoje ob* * v še niso izpolnili. ^ Poudariti še moramo, da nis° ^ štipendisti takšni. V glavne!" ^ vsi v redu in svoje obveze tut" polnjujejo. NAJELI SMO KREDIT ZA OBRATNA SREDSTVA Na zadnji seji je delavski. sprejel siklep o najetju kredit")) družbenega investicijskega Okraja Celje za obratna v višini 40,000.000 dinarjev. .^-Za podpisnike pogodbe je ""H ski svet določil šest predstav® podjetja. ALI JIH POZNAMO ? , ker 1* red del' ‘dhodnf so *J' Mesec za mesecem se takole vrija. Kaj Mjo nova imena, novi delavci, m žago’ "lasih je njih seznam daljši, vča-!:tl krajši. Kadrovski sektor ima hladil*’ zasnove dela v Cinkarni kar *ave, kako najti najustreznejše 1 najprimernejše delavce. Vsak Ml se oglašajo novi, včasih jih so v :^e fudi do 30 dnevno in med nji-DraV^ I?^ potrebno potem poiskati tiste, pozi* Najbolj ustrezajo. Izbor ni vedno da K 5flefc Potrebno je upoštevati nji-•edvse® ™vo zdravstveno stanje, njihovo m pre- ^Pravljenost za delo na takšnih ei 0»' kovnih mestih kot jih imamo pri em ^ J85' oceniti je treba, ali lahko pri-trukcij* kujemo, da bo izbrani delavec po k0"' JS^ Pri nas, njegovo strokovnost \ pav* 1 k in še. Razen posameznih razdorov pa prihajajo novi delavci MII preko zavodov za zaposleva-Mod vsepovsod. Tako je npr. pri-M že nekaj skupin tudi iz Make-Mtfje. Njihov način življenja in ‘“"ril , /e bil morda drugačen, kot to P l 'Slo ga navajeni pri nas v Cinkar-.' jjj- Da bi se čim laže vključili in I Pjj Prej spoznali s podjetjem, or- Oziramo zato zanje uvajalne se-'val •dnar/e, ki trajajo dva dni in kjer II ^ spoznajo z zgodovino Cinkarne ipoJU'* in njeno perspektivo, s svojimi ne di Ivicami in dolžnostmi, z nači- ll|>oi nagrajevanja ipd. Kljub izboru in seminarju pa nas Mkateri zapustijo. Nekateri pone-dneh, nekateri po nekaj ted-\ Vendar jih je manj kot nekoč. Viko jih ostane, vživijo se v delo e,- “kolektiv in postanejo enaki med Al *e , dkimi. Nekaj med njimi si danes udi 1 'Vejmo bliže. Kako so prebrodili skup3' ,,feine težave pri delu in izven to-.eSta»- orne, kje in kako živijo, kakšni ’. na*a ‘rj kot delavci. To so bila vpraša-lUitel3 1JQ, ki smo jim jih zastavili, ko d str*' | > se odločili pokazati jih neko-‘ko pod lečo in predstaviti kolektivu. sAClC SMA1L 1 1 prišel k nam iz Banja Luke 15. “ftila. Dela v topilnici. Se preden f "» se srečala ob tem razgovoru, ae*i ga spoznal, ko je aktivno sodeloval na enem izmed mladinskih kstankov in zelo dobro ocenjeval 11“katere probleme, kar je kazalo Mio, da se je zelo kmalu in dobro Ve) pri nas. To je potrdil! tudi v <- 1 \ovoru, ko sem ga vprašal, ka-T' k se počuti v topilnici kot enemu Jr | jMied naših najtežjih obratov. Ni K Ho težko, kot so govorili, je de-p’ W. V začetku sem imel nekoliko ' !žav z jezikom. »Rahlo« je npr. pri ^nni pomenilo ralo (plug) ali pa Mvno. Vendar so mi pri tem po-Hffali sodelavci, zlasti pa brigadir “mojster. Zdi se mi, da je v pod-% najznačilnejša pripravljenost , Urejenih, da pomagajo, če ima P % kakšne težave. Tudi sicer me-; , V da sem naletel na lepo razu-9 Ivanje in pomoč. Tako so nam “Pi. v samskem domu omogočili. lst H igramo sedaj odbojko. Pri tem v. M Povedal, da je ravno on bil ini-, c'»lor, da so dobili potrebno opre-in si sami pripravili teren pred I ^mskim domom. Pridobil si je ne-'“I novih tovarišev, ki stanujejo 1 S'0V lam. Všeč mu je čistoča in l'H ki v samskem domu vladata, ima še težave, ker se ne 'Pjde v podjetju še dovolj. Ne vem, komu se obrniti, kadar imam kakšno željo ali vprašanje. Vendar pa je to stvar časa. Da bo to lahko še spoznal dokazuje tudi mnenje obratovodstva, ki ga je ocenilo kot sposobnega, discipliniranega delavca, ki se je zelo hitro priučil. Vsi pogoji torej, da ostane še dolgo naš član. STOJANOV PANDE je prišel k nam iz Makedonije, kjer je delal kot samostojen mlinar. Ker pa je zaradi novega jezu bil prisiljen poiskati delo, ga je zavod iz Skopja napotil k nam. Dela v topilnici. Težko je, je rekel že takoj na začetku. Zaradi vročine. Vendar pa se da vzdržati. Potrebno si je pač pridobiti potrebno prakso, da ne uporabljaš več sile, kot je potrebno. Sicer pa je dobro. Ljudje, sodelavci so prijazni in so zlasti v začetku radi priskočili na pomoč. Sedaj, ko dela že samostojno, je seveda treba delo tudi samostojno opraviti. Pa še sedaj v najbolj kritičnih trenutkih pomagajo. Zalomu je všeč in namerava ostati. Res je tu pri vas nekoliko dražje, je rekel. Tako npr. je grozdje pri nas poleti po 20 din kg. Vendar pa so tudi plače boljše, pa se nekako izenači. Najbolje bi bilo, je dejal hudomušno, ko bi takšno tovarno imeli kar pri nas doma. Živi v Ingradovih provizorijih. Nič kaj posebno čisto ni, se je pritožil. Ker je v eni sobi veliko ljudi iz raznih obratov in raznih izmen je tudi glede miru pogosto problematično. Vendar se je že nekoliko izboljšalo. Najbolje bo pač, ko bo dograjen naš samski dom. Prav bi bilo, je dejal, ko bi imeli tudi kakšne možnosti razvedrila je tekel. Žogo, šah ali učenje. Tako pa po počitku odhajamo na sprehode v okolico, ki je zelo lepa. Glede sporazumevanja nimam posebnih težav. Obratovodstvo: težko prenaša vročino in ima stalne glavobole. Delu se je sicer priučil vendar je še prepočasen. Sicer pa je discipliniran in reden delavec. Tudi NAUMOVSK1 Tomislav je prišel iz Makedonije. Tudi on dela v topilnici. Težko je, je prav tako začel razgovor. Kar poglejte. V enem mesecu sem shujšal za 6 kg, čeprav se dobro hranim in vsak dan popijem po pol litra mleka Ker pa sem prišel, da delam, bom pač zdržal, priučil se in delal. Danes dela že samostojno, zahvaljujoč predvsem dobremu načinu pri-učevanja in pristopa brigadirja dc njega. »Priučuje« se tudi v privatnem življenju. Stanuje v Ingradu, kjer si je pridobil že prijatelje in včasih sodeluje pri nogometu, ko ga igrajo. To dobro koristi za kondicijo, je rekel. Težko se mi je privaditi, pravi, ker sem prej delal kot kmečki delavec in me je znana poplava prisilila, poiskati si drugo delo. Vendar pa dosti razlike ni. Vedno pač velja geslo: najprej delati, potem pa jesti. In tega se mislim tudi naprej zavedati. Obratovodstvo meni, da je nekoliko prepočasen kar bo nedvomno pridobil s prakso, ostalo pa je popolnoma zadovoljivo. DJORDJE KRSTIČ Prišel je iz Negotina. S trebuhom za kruhom v Cinkarno, ga je prignala želja po stalnem zaslužku. Takoj po uvajalnem seminarju je sicer prišel na eno najbolj umazanih delovnih mest v kemiji. Službeni naziv: čistilec plinskih in ostalih postrojenj. Ker pa je iz kemičnih obratov v nekaj dneh odšlo več starih delavcev je zasedel mesto kot strežaj vakuum sušilnika. Začetki so bil težki. Brez industrijske tradicije je Djordje trenutno padel, rekel bi, v peklenski tempo proizvodnje. Ob pomoči vseh sodelavcev, mu je uspelo prebroditi to začetno krizo. Kmalu si je zapomnil vse ventile in seveda kdaj kaj odpreti kdaj kaj zapreti Danes samostojno brez nadzorstva upravlja vakuumski sušilnik. Pravi, da je z delom zadovoljen. Hitro se je vživel v družbo starih mačkov v obratu. Nihče se ne pritožuje, da zabušava. Edino kar ga moti je jezik. Interesantno je tudi to, da se s svojimi sonarodnjaki ne pogovarja srbsko temveč romunsko. Če je bilo potrebno kaj naročiti, sem od začetka komaj dopovedal kaj želim s svojo spačeno srbščino. Sedaj deloma že razume slovensko. Stanuje v lngradovem samskem domu. Izrazil je željo, da bi stanoval v Cinkarniškem samskem domu. Pravi tudi, da je slišal da je še prostor v našem domu vendar rezerviran za topilnico in valjarno ... Hrani se v Samopostrežbi in v cinkarniški kuhinji. Od doma dobiva pakete, da vsaj malo omili začetne materialne težave. Iz pogovora s starimi delavci v obratu je tudi zvedel, da je hidro obrat, ki ima najslabšo vrednost točke. Vprašal me je, če je to vedno. Če je tako — je rekel — si bom raje poiskal drug obrat. Hitro sem ga potolažil, da ni vedno tako. ANDJELKO SAVIČ Andjelko je tudi iz okolice Negotina. V Cinkarno ga je pripeljal isti vzrok kot Djordja. Priznati jim moram, da imajo dobro službo obveščanja. le tu v Cinkarni in potem še doma in seveda, dober smisel za organizacijo. Andjelko se ni mogel zaposliti takoj. K sreči je imel nekaj vina s seboj, ki ga je rešilo najhujšega, ko ga je prodal V Cinkarni so ga šibali iz enega delovnega mesta na drugo delovno mesto. Bil je drugi topilec bakra, potem čistilec lilterskih preš in končno, ko je začel delati obrat modre galice, je dobil stalno delovno mesto kot strežaj stolpov. Naletel je od vseh svojih kolegov najbolje. S svojimi sodelavci je zadovoljen, manj pa s predpostavljenimi; zameri jim šibanje po obratih. Stanuje, kot sem zasledil iz pripovedovanja pri kmetu. Njegova sostanovalca (v sobi so trije) pomagata gospodarju za hrano in stanovanje. on pa raje plača vse in je prost. Ima eno samo veliko željo, zaslužiti čim več. Povedal sem mu, da bo to lahko dosegel le, če bo vzel svoje delo resno v roke. STANKOVIČ MARKO Ta je prišel iz Bosne, točneje iz Tuzle. V Cinkarno je prišel brez prebite pare. V žepu je imel 30 dinarjev. Kupil si je kruh in ... Ni mi hotel sam povedati, zvedel sem od njegovih kolegov, da je sirota brez matere in očeta. Ker je bister, se je hitro privadil na delovno mesto dehidracije. Govori nekoliko bolj čisto srbščino, kot njegova kolega iz Negotina. Strah ga je, da bi bil odpuščen. Zanimal sem se za njegov strah, in skušal odkriti ozadje. Po ovinkih sem zvedel, da so ga povsod preganjali. Potolažil sem ga, da je strah neutemeljen, zato ker vidim, da je priden, da zadovoljuje vse pogoje, ki jih pred njega postavlja proizvodnja. Stanuje pri kmetu. Ker stanovanja in hrane ne more plačati, dela in se včasih zgodi, ko ima nočni šiht, da sploh ne spi... Cinkarna - Celje razpisuje za šolsko leto 1963/64 sprejem učencev v poklicne šole za naslednje poklice: 1. 10 učencev za elektro strokoj 2. 15 učencev za kovinsko stroko. Učna doba traja 3 leta. POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: 1. uspešno dokončana osemletka; 2. odličen oziroma prav dober uspeh. Prednost pri sprejemu imajo otroci cinkamiških delavcev in otroci žrtev fašističnega nasilja. Rolk za prijave je do 5. julija 1963. V prošnji za sprejem naj kandidati za kovinsko stroko navedejo ali želijo stanovati v Domu učencev v Štorah ali bodo stanovali doma. Kandidati marajo za sprejem predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano prošnjo (z natančnim naslovom); 2. zadnje šolsko izpričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. lastnoročno napisan življenjepis. Če se bo prijavilo za sprejem več kandidatov, kot je predvideno, se bo izbor vršil na podlagi sprejemnega izpita, ki bo zajemal snov iz učnega načrta osemletke. Vsi učenci prejemajo učne nagrade po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. CINKARNA — CELJE Kadrovski sektor Odobrena dolgoročna posojila Na zadnji seji delavskega sveta podjetja so bila odobrena dolgoročna posojila za gradnjo stanovanjskih hiš tovarišem: Stojanu Prediču (komerc. sektor) 1,500.000 Vladu Zajcu (energetika) 1,200.000 Mirku Čatru (topilnica) 500.000, Antonu Šmajsu (valjarna) 500.000 Janku ing. Ručigaju (investicijski oddelek) 1,000.000 dinarjev — s tem, da koristi 500.000 v letošnjem in 500.000 din v prihodnjem letu Boži Ograjenšek (finančni sektor) 800.000, Slavku Kodrnja (transportni oddelek) 500.000, Jožetu Tratniku (transport) 700.000 — s tem, da prične koristiti kredit šele po predložitvi potrebne dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše in Vinku Pergerju (predelovalni obrati) 300.000 dinarjev. Stanovanjska komisija upravnega odbora, ki je ta predlog pripravila, meni, da je takšen način reševanja stanovanjskih problemov naših delavcev najhitrejši in hkrati najcenejši, kar je za nas izredno važno, ker smo v času, ko nam sredstev primanjkuje, stanovanjske probleme pa moramo nujno reševati. Seveda še niso odobreni krediti za vse tiste delavce, ki bodo gradili hiše v Selcah, o čemer pa bo delavski svet še vsekakor razpravljal. Člani delavskega sveta so na tej seji razpravljali in sprejeli pogoje kreditiranja, ki so nekoliko spremenjeni od prejšnjih kreditov. Podjetje namreč ne more dajati dolgoročnih posojil pod ugodnejšimi pogoji, kot jih nudi Občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo in to so: rok odplačevanje je 25 let, obrestna mera pa znaša 2%- Za člane Zveze borcev so pogoji ugodnejši, saj je doba odplačevanja 30 let in enoodstotna obrestna mera. Nadalje je delavski svet še določil, da lahko posojilojemalci koristijo odobrena sredstva v roku enega leta od podpisa pogodbe, medtem ko pričnejo z vračanjem kredita najkasneje mesec dni po izrabi vseh sredstev, ki so jim bila odobrena. S. K. IZVOLITEV KOMISIJ UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA Na zadnji seji upravnega odbora je bilo pojasnjeno, da je mandatna doba dosedanjim komisijam potekla in da je treba izvoliti nove. Člani upravnega odbora so bili soglasni, da ostanejo, v glavnem še vnaprej v sestavu komisije,, kot so bile doslej - seveda z manjšimi spremembami. Tako so člani komisij upravnega odbora naslednji tovariši: Stanovanjska komisija: Pajk Ladislav (keram.ka), Persolja Vinko (valjarna), (Šemrov Anton (PIK), Leban Anton (topilnica), Fišter Ivan (kemija I.), Jng Milan (skladišče gotovih izdelkov), Jesenovec Vinko (kemija II.), Smeh Franc (laboratorij) in Šupek Ivan (kadrovski srtktor). Komisija za racionalizacije: ing. Stojan Zdenko (investicije), Der-žek Avgust (keramika), ing. Skok-Cuk Marija (kemija II), Kru&ič Anton (investicije) in ing. Pipuš Iskren (razvojni inštitut). ... Strokovna tarifna komisija: Pozvek Drago (elcktro-dclavnica). Haas Hinko (uprava), ing. Vrhovec Slavko (RI). Lajler Jože (kemija II), Žele Pavle (kemija I.), Tratnik Mirko (kemija III.), Gorenjak Ivan (plinarna), Stadler Janko (uprava) in Korošec Franc (priprava dela). Komisija za strokovno odprodajo nerabljenih osnovnih sredstev: ing. Raspotnik Jakob (vzdrževalni obrati), Korošec Franc (priprava dela), Lužar Ivan (mehanična delavnica), Jur-har Eco (gradbeni oddelek) in Pozvek Drago (elektro-delavnica). Komisija za poslovnik podjortja: ing. Stegenšek Klemen (nprnva), Sagadin Karlo (uprava), Rojnik Aleksander (uprava), ing. Raspotnik Jakob (vzdrževalni obrati), ing. Zalar Bogdan (metalurgija), ing. Knpus brane (organska kemija), in Stadler Janko (uprava). Nadalje je še pri UO Komisija za izdelava osnutka statuta podjetja, ki je bila izvoljena aprila meseca in smo jo takrat objavili v našem časopisu, Člani komisij bodo na prvih sejah izvolili predsednike posameznih komi- Komisijam želimo . ____ obi obilo delovnih uspehov. novi mandatni željo, da opravičijo zaupanje, ki ga jim člani upravnega odbora dajejo s ponovno izvolitvijo v posamezne komisije. UKINITEV KOMISIJE Na eni izmed zadnjih sej delavskega sveta je bilo sklenjeno, da v letu 1963 ni potrebno delovanje komisije za ocenjevanje škode, povzročene po cinkamiških plinih pri ObLO Šentjur pri Celju in ObLO Celje, ker je z novimi napravami praktično prenehalo uhajanje škodljivih SO2 plinov. Ti dve komisiji sta bili vsako leto znova postavljeni sporazumno s Cinkamo. Člana, ki sta zastopala naše podjetje sta bila tov. Stadler Janko in inž. Farčnik Jožica, DS je sklenil, da njuno članstvo v teh dveh komisijah preneha, čim bo končano ocenjevanje škode za leto 1962. CINKARNA ČLAN SACET-a V MILANU Naše podjetje že dalj časa sodeluje z mešano italijansko-jugoslo-vansko akcijsko družbo SACET v Milanu. To Je družba z osnovnim kapitalom 100,000.000 Lir, razdeljenim na sto akcij po 1,000.000 Lir. V tej družbi so včlanjena že nekatera večja jugoslovanska podjetja: Rade Končar, Kemična industrija Zagreb, Crvena zastava in druga. Na zadnji seji je delavski svet sklenil, da tudi naše podjetje postane član te družbe in nabavi eno delnico v višini 1,000.000 Lir. Glavni direktor ing. Drago Čeh je bil že predhodno izvoljen za člana upravnega odbora omenjene družbe. Namen varnostnih tehnikov ekonomskih enot Da smo pri preprečevanju nesreč na dobri poti priča stalno padanje števila nesreč in izgubljenih dni. Kljub temu nas čaka veliko dela pri izboljšavi delovnih pogojev. Delovne pogoje pa lahko izboljšamo na ta način, da izpopolnimo tehnično zaščito, uredimo ustrezno in efikasno ventilacijo ter dokončno uredimo na pol rešeni problem sanitarnih naprav. Ta naloga ni tako enostavna, da bi jo lahko naložili samo nekaterim posameznikom, kot obratovodjem in asistentom. Za to se morajo ZAINTERESIRATI TUDI GLAVNI INŽENIRJI IN VODILNO OSEBJE PODJETJA. Biti nam mora jasno, da te probleme ne moremo rešiti takoj, temveč jih moramo odpravljati postopoma. To vse zahteva od kolektiva veliko prizadevanj in določene odgovornosti, ki se organizacijsko mora prenesti na posameznike. Kar pomeni, da je vodilno osebje podjetja in ekonomskih enot odgovorno, da skrbi za izvajanje in kontrolo vseh predpisanih varnostnih mer v podjetju. Obratovodje in mojstri pa so neposredno odgovorni ne samo za proizvodni proces, temveč tudi za varnost pri delu. Zaradi preobremenjenosti vodilnega osebja podjetja in posameznih obratov s proizvodnimi problemi, je v podjetju formirana HTV služba podjetja in varnostni tehniki posameznih ekonomskih enot. Odvisno je od vodstva ekonomske enote in posameznih obratovodij, kako znajo izkoristiti varnostne tehnike svojih ekonomskih enot v korist operativnega preprečevanja nesreč. Varnostni tehnik nima pravice ustaviti obratovanja v primeru, da so bile opuščene varnostne mere, ima pa dolžnost, da o tem obvesti pristojnega obratovodjo in glavnega inženirja. Torej je odgovoren za nesrečo samo takrat, če se ugotovi njegova malomarnost in nezainteresiranost za preprečevanje nesreč. Varnostni tehnik ekonomske enote je podrejen glavnemu inženirju. Tesno sodeluje z glavnim varnostnim tehnikom, ki ga seznanja s problematiko novih predpisov in ga lahko zadolži z izvajanjem le-teh. Skrbi za preventivno preprečevanje nesreč in v primeru nesreče objektivno raziskuje vzroke. S strani glavnega inženirja je pooblaščen, da kontrolira in nadzoruje izvajanje varnostnih ukrepov ter mu pomanjkljivosti javlja. Sodeluje pri sestavljanju normativov osebnih zaščitnih sredstev ter skrbi za njihovo ustreznost. Nadzoruje odstranjevanje pomanjkljivosti tehnične zaščite in skrbi, da so do roka odstranjene. Skrbi za izboljšanje delovnih pogojev s strokovnimi nasveti in posegi v okviru varnosti pri delu. Pravilno koriščenje namena in dela varnostnih tehnikov s strani glavnih inženirjev in obratovodij bi jih po vprašanju kontrole varnostnih mer ter ukrepov občutno razbremenilo. Za odstopanje od varnostnih mer pa ostane odgovornost še vedno na obratovodjih. ■ ! cj. DELANO VARNO? V APRILU SMO IMELI 16 poškodb pri delu z 221 izgubljenimi dnevi, kar je pri poškodbah za 34,5 % in pri izgubljenih dnevih za 45,9 % nižje od povprečja leta 1962. V cinkovem belilu 1 poškodba z 22 izgubljenimi dnevi, kar je skupaj z rezultati iz prejšnjih mesecev za 65 % nad povprečjem preteklega leta. Poškodoval se je: Dečman Pavel, star 53 let. Pri prevozu trdega cinka se mu je zaradi neprevidnosti preobrnila samokolnica ter ga udarila po nogi. V topilnici 5 poškodb z 41 dnevi kar je 4,6 % pod povprečjem preteklega leta. Poškodovali so se: Lapadatovič Stanimir, star 31 let. Stopil je na pečna vrata, da vzame s peči lopato. Ko je z lopato skočil na tla si je izvini! nogo v členku. Mlinarič Danijel, star 24 let. Pri vlečenju ogorkov iz pečnih kanalov se je zaradi neprevidnosti opekel po roki. Ozis Rafael, star 27 let. Ker ni pazil pri vlečenju retorte s kavljem, mu je leda spodrsnil. Pri tem je udaril z roko po drugi retorti ter si poškodoval prst na roki. Štraus Jože, star 34 let. Pri menjanju retorte je le-. -da bi izdelovali boljše in cene) | t izdelke, kakor jih zahteva narod11 2ayeda 25. sotovarišem, nadzorne®^ država osebju in novim delavcem mora® ti2p0ic nuditi potrebno pomoč; j h smo 26. skrbeti moramo za Pravil’!(j|).in 1 delo s stroji, da ne bi nastali *, Bkaka fe itkali bi se zmanjšala proizv*1 | ’s, Ze nja; o 'j£tnc 27. potrebna popravila mot^0 k zahtevati takoj; fkojn 28. odpravljati moramo nenc® ^ Q kovite delovne navade; lenj.sk 29. odpraviti moramo čaka® rbi s pred orodjarno ali v skladišču; lc>ruš 30. preprečiti moramo nepotr^ | njc ^ no upravljanje z orodjem ali & *vnih terialom; 9riske< 31. nadzornemu osebju mor/ , Jjaj vei omogočiti, da si organizira 1 j0lju, lastni čas in delo. te v C (Nadaljevanje na 7. stra Gasivci za korist skupnosti | Obn !3rajei ^ ali ■ !j bila Ekipa gasivskega društva Cin^, cinkov se je udeležila občinskega 9 dj Teha -• »grom sivskega tekmovanja na * » rir-orr pri Celju dne 19. 5. 1963. Tek*®; šj dom vanje je bilo pod geslom »Gasi po< za korist Skupnosti«. Nastopilo *. na 22 ekip iz raznih gasivskih drus* celjske občine. Tekmovanje je vj. . ■*ak( na progi, ki je merila 1800m, 'T'fjVr,ratu potjo so ekipe morale premad^L n' b različne ovire, koit so: takoj JjK. ')r> starta je ekipa morala izstre^ppsegi vsak po 5 metikov v tarčo, -j, rpanje vode iz bazena in cure^ meri v tarčo, tretje 4-metrsko« tev, 4. čez gredo z vedrom Cere e-tiič prenos ranjenca ca. 30 me' jto pr »red ciljem čez cilj. Visako del° „ feale roralo biti opravljeno strokm »teto n se je tudi ocenjevalo vsako a 'Ha, ,k o posebej in seveda tudi zi» r krma ; celotne proge. Pet članov e.j h; je moralo progo preteči či'W j. °4stot nnraviitii \rco nmpnipn» d' :o 'ibu ’ ddl L P« 'to cin doc še opraviti vse omenjene je v'kj). pline po predpisih. Konkurent 5 Jricie ila zelo velika in zelo m0‘^t)a- a®jo, c prizadevnim in vztrajnim v®%j. kaliz, igem pred tekmovanjem si je -e Mi Iku pa gasivskega društva Cink® J priborila 1. mesto in osvojila P,M|.i|n? rodni pokal za leto 1963 in do .. zastavico v trajno last. Ekipi So w ®d' sivskega društva, ki je res č»* a. j tUl zastopala društvo na tem tetaH*?^- z rju, ia srca čestitamo člani ^0| stva za priborjeno zmago in ^ a la nas bi še naprej tako vzor"0 ^ h stopala na raznih tekmovanjih' L Pri uspešni graditvi socializma niso pozabili [6 na upokojence! :iti, :asno; ladzira*-1 klanjat' sme nep°' Pii spominih na preteklost, se ^Pokojenci tudi kaj radi poglab-ijjo v razmišljanje, o prvih naglih podjetij, pri obnavljanju na-k razdejane domovine in pozneje tt’ usLvarjanju novih, boljših po-5ojev, za lepše in srečnejše življe-ale delovnih ljudi, v naši lepi so-azgovoi cialistični deželi. Upokojenci z zadovoljstvom gledamo na uspehe, ki !8stejo iz dneva v dan. Sicer prebijamo četrto obdobje življenja, obdobje odmiranja, vendar smo ^upnosti deloma le še koristni z '"Plivi pri graditvi im ustvarjanju Socializma, pri graditvi socialistično demokracije, pri krepitvi duha *°cialističnega patriotizma, pri nehanju in razvijanju tradicij na-ipnoosvobodilnega gibanja in so-c‘®listične revolucije. Tak delež pri ^delovanju je sicer skromen, ni pa "tezpomemben. Mnogi upokojenci do že v letih starosti, ko jim je polena tuja pomoč in nega, na mlaj-^ generacijo pa imajo le še nekaj 'Pliva. Po drugi svetovni vojni, upokojili že vsa leta z žalostjo v očeh c ■fedajo, ikako mlajša generacija z delih, ilobriin razpoloženjem proslavlja Baznike delovnih ljudi; praznike 'Sega delovnega ljudstva, praznilo mednarodne socialistične solidnosti — Prvi maj. Na taka praz- delovi' -potreb pogoj8 da do eša P11 dela"8 določa11 fizičDOf « | i bi del 6i P a bik ” . mesd dela » delavk poh> iti Ptf I 'Vanja smo gledali nerazpoloženi, 'or ni bilo nobenih možnosti za na?f | jjdaležbo e d*Vl ‘avedali pri svečanih proslavah, smo se, da mlajša gene-. gasa. ‘kija, nam vsem, lapšo in srečnej-cenejš8, bodočnost šele ustvarja in da aročiH ;ePrt tem bori z velikimi težavami Pftedali smo ise, da tudi orne®8 atž( nora®' za nas v okviru smo ;ava skrbi, skrbi pa le jpoložljivih sredstev. Upokojen-I ? smo z zaupanjem gledali v bolj-iravidn‘’l k) in lepšo bodočnost ter smo tudi tali dfV°Nkali sadove graditve socializ-oizvi"’ | ki. Že v zadnjih petih letih se je &otno stanje upokojencev v pre-not#° Višnji meri izboljšalo, sedaj pa je | Joizdelan nov osnutek zakona o •jj. r*ojninskem zavarovanju, nov doneli Tako kapaciteta edine peči v jifI ^ratu ni zmogla potreb po cinko--’ilu, zaradi česar je bila le-zgrajena še druga peč, po .*>segu večja od prve. Pa tudi sta- * peč je zaradi nenehnih potreb * cinkovem belilu bila povečana I * dodatni dve retorti. ,. Čeravno smo mogli cinkovo be-prodajati nemoteno, so se podale potrebe, da določimo kvanta posameznih vrst pečatov be-/‘t, kar smo dosegli z določitvijo :°rmativov za posamezne pečate. >V n čemer smo posebej poudarili v l°6ek beline (Leulkometrsko šte-! ri ie t ^j’ sv*nca iin kadmija. Predno S jr>de (}anes cinikovo belilo v pro->l cžba , J0, 9re skozi šest pa tudi več vrst alti' l^bz, pač po želji oziroma pogo- la P*fi lli a'co pridobivamo cinkovo be-'0? iipi Podobno kakor v topilnici, ima-Č . odi vec z veseljem ogledal. Zakaj nv dokazali, da tudi mi nekaj zna^0, če hočemo. Predlagam, da se ust° novi v Cinkarni dramatski kroitK v katerega upam, da bodo prislf pili tudi starejši, ne pa samo rri° dina. Zakaj ne bi malo razveseHJ naše starejše delavce? Zakaj * nismo s tem pričeli prej, ali nam I žal za tisto malo časa, ki ga botti porabili. Dajmo, potrudimo se, dokaziti10 našim starejšim delavcem, da re' nismo tako mrtvi. Dajte svoje mti° nje vsi, kaj je storiti, posebno r mladinci! C. M' J dnu Nji < sto Bi Mmi Brzo' 'Mi uc Greš na izlet V maju je Mladinska organizacija Cinkarne organizirala izlet v Škocjanske jame. Mimogrede so si naši mladinci ogledali tudi sejem motornih vozil v Ljubljani. Udeležba izleta je bila sicer zadovoljiva, saj je bilo na Izletu 27 mladincev. Nerazumljivo je, zakaj nimajo naši mladi nobenega Interesa — niti za Izlet — saj Je bila vožnja brezplačna. Toda, Izlet je bil In udeležene! so bili izredno zadovoljni. Nazadnje so si še ogledali grad Socerb od koder je prekrasen razgled v Italijo. Zvedeli smo, da namerava mladina organizirati še en izlet, in sicer po 15. juniju — smer pa še ni znana. Upajmo, da bo tokrat avtobus polno zaseden. Naši mladinci na Izletu. Prihodnjič morda že več? CINKARNAR 7 [ mij 1*3 ^ 1963 ;i so n«' čiste, la so ®s' ne state j orali od' tem ^ k e enot* i v dok" i dohod' Prvi delavski šahovski festival v Velenju ; bomo* iravitoo samem® delovu® obrat® osti f k lat®0 ost odF s ti na® MERI . V dneh od 25. maja do 2. junija ® bil v Velenju prvi delavski šahovski festival v čigar programu Hilo sindikalno prvenstvo Slovele, dvoboji mladinskih reprezen-Jc Slovenije in Hrvatske, množili dvoboji na sto deskah med JHikalnimi reprezentancami Ma-^bor — Ljubljana, Celje — Gorenj-sha, Dolenjska — Primorska. Sahisti cinkarne smo se udeležili *bnlikalnega prvenstva Slovenije kr z devetimi igralci na dvoboju Ska baO' ^je — Gorenjska, as je /al pri udeležbi na obeh prire-a obrest' ^itvah nismo mogli nastopiti z vse-plK-s fti našimi najboljšimi igralci za-j ,a(ti nujne službene zadržanosti, ___svo-j Iako smo na sindikalnem prvenca pov«'l ltvu v dveh tekmah nastopili samo na 6% 1'petimi igralci. Seveda pri vsem m pv- j ^ nismo mogli pričakovati pristnega uspeha, čeravno letošnje ftvenstvo ni bilo tako močno zameno kot v prejšnjih letih. Naslov sindikalnega moštvenega Pfvaka je ponovno osvojila močna ebipa novinarjev iz Ljubljane, dru-5° mesto je presenetljivo osvojilo 'oštvo železarjev iz Raven, ki so !e dosedaj le redkokdaj udeležili va i. ; na finalnega prvenstva, tretje mesto je pripadlo moštvu Ingrada iz Celja, četrti je bil Železničar iz Ljubljane, peta Cinkarna, šesti ObSS Radovljica, sedma Tovarna usnja Šoštanj, osmi ObSS Kočevje in deveti Rudnik Velenje. Z uspehom našega moštva ne moremo biti zadovoljni, čeravno smo v tekmah obstali še na 50 odstotkov. Vsekakor se bomo morali v bodoče dobro premisliti, ali se bomo udeležili takih vrhunskih tekmovanj, če nam ne bodo na razpolago vsi igralci. K temu naj še dodamo, da so štirje igralci v tem času opravljali svojo redno službo, kar je gotovo močno vplivalo na kvaliteto igre. Množičnega dvoboja Celje — Gorenjska smo se cinkamarji udeležili z devetimi igralci. Za Cinkamo so igrali: Dečko, Dimeč Jožica, Krašovec, Počivalšek, Ramšak, Smeh, Šnajder, Zorko, Žgur. Med našimi igralci sta zmagala Dečko in Ramšak remiziral pa je Zorko. Ob koncu naj še povemo, da je ta prvi delavski šahovski festival bil prava manifestacija šaha med delavskimi kolektivi v Sloveniji. Organizacija celotnega tekmovanja je potekala zelo dobro, za kar imajo veliko zaslug šahovski delavci iz Velenja. Brzotumirji sel očital0 ■i mrtva n prava budnica i nas n v moc' ker s®11 a k delf c a j neb' 1 znata01 se uši0’ krožek 3 prisl1 mo mia z vesela' akaj & i nam le ja bora0 okaž ita° , da re‘ 3je nme' ebno P° C. M' H' . V mesecih aprilu in maju je bi-"Hodigranih pet brzoturnirjev, in ,S;cer redni in izredni ob priliki kfcme Cinkarna — Elektro in v Ve-!e»ju. Na hrzoturnirju za prvenstvo v i Mesecu aprilu je sodelovalo sedem [palcev, zmagal pa je Počivalšek 'petimi točkami, drugo do četrto Msto so delili Jovanovič, ing. ™janovič in Snajder, peti Krasote, šesti Zorko, sedmi Smeh. I 'Na izrednem brzoturnirju, ki je "3 odigran aprila ob priliki tekme '■inkarna — Elektro, sta delila prvo i* drugo mesto Jovanovič in Arh, Imetji Snajder, četrto, do šesto me-Budna, Smeh in Počivalšek, |®dmi ing. Blaznik. Brzoturnirja meseca maja se je kli udeležilo sedem igralcev, zrna- FILMI IŠSPJIH ' Uti .Objavljamo spored filmov, ki jih bojo gledali v celjskih kinematografih od '■ junija do 15. julija letos: S,N0 UNION: 15. - 18. 6. »APARTMAN«, amer. JUm rt 19. - 22. 6. »SENCE«, amer. film 0|1 25. _ 25. 6. »NOČNI DIREKTOR«, ajhski barvni film N 28. _ 28. 6. »VSE V ROKU SLUŽBE«, ,>lijanski film rt 2«. 6. - 2. 7. »PRI ČRNEM KONJIC-rvfU«, nemški barvni film 7, 5. - 6. 7. »POSLANSTVO LEONA apAROSA«, francoski barvni film V- - I«. 7. »UZDA NA VRATU«, fr. I^nemascopo film jJOski film Julijanski O. 7. »STARI IN MLADI«, 16. 7. »VSI ZALJUBLJENI«, film V) METROPOL: ^ 17. - 2». i. »ZAUPNIK TEU ŽEN«, aJancoski clnema-scope film rt 21. _ u. 6. »SERIF IZ NEVADE«, **»er. film gal pa je Zvone Arh s petimi točkami, drugo in tretje mesto sta delila Dečko in Šnajder, četrti Jovanovič, peti Bajramovič, šesti Žgur in sedmi Počivalšek. V Velenju so naši igralci odigrali dva brzoturnirja, in sicer z urami na deset minut skupnega časa za razmišljanje za partijo. Na prvem brzoturnirju je zmagal Dečko, ki je dobil vseh šest partij, drugo in tretje mesto sta delila Jovanovič in Počivalšek, četrti je bil Šmidt. Drugega brzoturnirja so se še udeležili člani Ingrada tov. Borov-šak in ing. Cijan. Tudi tukaj je zmagal Dečko, ki je osvojil sedem točk, drugi ing. Cijan, tretji Počivalšek, četrti Borovšak in peti Jovanovič. Od 25. — 27. 6. »ŽENE ČAKAJO«, Šved. film Od 28. 6. — 2. 7. »VRNITEV V MESTO PAYTON«, amer. barvni film Od 3. - 4. 7. »KRSTA RAKOC«, jugoslovanski film Od 5. - 6. 7. »ALI JE UMRL DOBER ČLOVEK«, jugoslov. film Od 7. - 11. 7. »V KROGU PREVAR«, angleški Cs film Od 12. - 15. 7. »LJUBIM-LJUBIŠ«, italijanski barvni film Od 16. - 19. 7. »ZALIV TIHOTAPCEV«, angleški barvni film LETNI KINO: Od 15. — 16. 6. »JAZZ, LJUBEZEN, PESEM«, nemški film Od 17. — 19. 6. »DEKLICA S KOVČKOM«, italijanski film Od 20. - 21. 6. »NOCOJ SE BOMO SREČALI«, jugoslovanski film Od 21. — 22. 6. »TOVARIŠ PREDSEDNIK CENTERFOR«, jugoslovanski film Od 23. — 24. 6. »ZVEZDA RIA«, nemški film Od 25. — 26. 6. »TEROR BARBAROV«, italijanski barvni Cs film Od 27. - 30. 6. »ŽENA V PREIZKUŠNJI«, amer. barvni film Od I. — 3. 7. »GIGI«, amer. barvni film Od 3_. - 4. 7. »SOLUNSKI ATENTATORJI«, jugoslovanski film Od 5. - 8. 7. »OSAMLJENI MAŠČEVALEC«, amer. barvni Cs film Od 9. — 11. 7. »FRANČIŠKA«, nemški barvni film Od 12. - 15. 7. »PREPROSTO DEKLE«, nemški barvni VV film MATINEJA: 16. 6. »RDEČI CVET«, jugoslovanski film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Spored objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. KADROVSKE VESTI V MAJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Golouh Lrdvak, Mehmedi Samo, Ris-tevski Živko, Usvini Mehd-i, Solunčevski Najdenko, Gobec Franjo, Jelenc Ivan, Zorič Marjan, Gajser Franc, Stamenko-vič Radei, Ristevski Trajan, Božilovič Vojislav, Veljanovski Borislav, Kardun Luka, Trbojevič Marko, Križnik Franc, Brkič Anton, Grivič Stefan, Zgoznik Franc, llodižič Adem, Pavlič Vinko, Ba-njeglav Vašo, Lazič Aleksander, Lazič Milutin, Stankovič Marko, Vržogič Vladimir, Zdjelar Slavko, Cukovič Cedomir, Pauškič Milorad, Pauškič Velimir, Pre-dojevič Ljumobir, Emburlaj Abdulgafur, Il-ijovski Slave, Stefanovski Petre, Benčina ing. Silva, Benčina ing. Anton, Spat Viljem, Zavadlal ing. Mihael, Dolar Frida, Šalej Boris, Velenšek Elizabeta, Jakopič Katarina, Slemenšek Ivanka, Zagozda Elizabeta, Klemenčič ing. Janez, Lesjak Vilma, Ohnjec Stjepan, Strah Franc, Začirovič Jakob, Flis Vinko. ODŠLI IZ PODJETJA: Drolle Jožefa, Antončič Vinko, Zbiljski Stanislav, Gasparič Dragotin, Zajc Rafko, Pušnik Ivan, Perkovič Josip, Solunčevski Najdenko, Kalem Marko, Pavič Milan, Žafran Ivan, Kolar Albin, Gušojovič Spasoje, Štajner Avgust, Cu-jež Jakob, Zalokar Vid, Ristevski Živko, Mehmedi Samo, Usvini Mehd-i, Selih Ignac, Borovnik Franc, Kardun Luka, Oreški Ivan, Gobec Franc, Horvat Stanko, Božilovič Vojin, Veljanovski Boris, Ristevski Trajan. Križnik Franc, Obrez Franc, Delič Mujo, Šešerko Karel, Podkrižnik Adolf, Biljali Mišini, Blazina Štefan, Dukarič Ivan, Malič Milenko, Strah Franc, Začerivič Jakub, Marjanovič Dragan, Kodrič Franc, Slatinšek Jože, Mak Stanko, Kos Vili, Višekruna Dragoljub, Kreuch Anica. V POKOJ SO ODŠLI: Veselak Jožeta Ivan, Rebevšek Franca Viktor. POROČILI SO SE: Korošec Pavel, Lipovšek Martin, Pil-ko Martina, Turnšek Branko. KRI SO DAROVALI: Dečko Franc — kemija. Pripomba: V časniku objavljamo imena tistih krvodajalcev, ki se prijavijo v kadrovskem sektorju, zato naj oprostijo vsi, ki jih morebiti izpustimo, pa so kri darovali, a se niso prijavili v kadrovskem sektorju! V JUNIJU PRAZNUJEJO OBLETNICO ROJSTVA: Kotnik Jožeta Peter (28. — 58), Fal-noga Martina Alojz (14. — 58), Kajič Ivana Anton (13. — 56), Šmit Gregorja Ivan (25. — 55), Zalokar Marka Avgust (30. — 55), Celestina Jožefa Alojz (16. — 54), Pesjak Jožeta Ciril (28. — 54), Arčan Antona Hinko (15. — 53), Dečman Franca Pavel (26. — 53), Berglez Franca Adolf (9. — 52), Grabar Jožerta^ Emil (15. — 52), Medved Janeza Alojz (24. — 52)* Počkaj Jožeta Milan (7. — 51), Repar Ivana Franc (2. — 51), Novak An- tona Avgust (4. — 50), Polutnik Josipa Alojzij (19. — 49), Strašek Nikole Nikola (28. — 49), Vatovec Franca Franc (26. — 49), Svetličič Leopolda Ivo (11. — 49), Završak Antona Alojz (2. — 48), Čretnik Ivan (23. — 46), Herček Antona Mira (20. — 46), Motoh Franca Vinko (20. — 44), Amon Franca Dominik (25. — 43), Drobnak Franca Franc (14. — 43), Haas Ivana Hinko (25. — 43), Ludvik Alojza Alojz (4. — 42), Potočnik Karla Alojz (3. — 42), Turnšek Vinko (1. — 42), Vrabl Franca Marija (11. — 42), Kampuš Alojz (12. — 42), Haler Antona Alojz (17. — 41), Kunefj Ivana Anton (1. — 41), Citerer Jožeta Vladimir (30. — 40), Jesenovec Franca Olga (19. — 40), Gaber Franca Ivan (11. — 40), Herzog Franca Jakob (30. — 40), Kuzman Ignaca Ignac (25. — 40), Podergajs Jožeta Ivan (11. — 40), Guček Matije Slavko (19. — 39), Šeško Franca Milan (25. — 39), Kampuš Ivan (3. — 38), Košir Martina Ladislav (16. — 38), Štif-ter Franca Franc (1. — 38), Podkrižnik Jožeta Alojz (18. — 38), Mikelc Antona Anton (14. — 37), Štefanec Kazimirja Peter (23. — 37), Videnšek Ferdinanda Ivan (24. — 37), Kranjc Rudolfa Martin (29. — 36), Otorepec Jožefa Alojz (5. — 36), Veranič Ivana Ivan (21. — 36), Vu-lakovič Toma Drago (15. — 36), Jalšo-vec Franca Kristina (12. — 35), Lipovšek Jožeta Anton (12. — 35), Šeško Antona Ignacij (5. — 35), Zorko Ivana Ivah 17. — 35), Žgajner Maksa Maks (5. — 35), Kaker Antona Vida (5. — 35), Martinuč Martina Anica (5. — 35), Snoj Franca Karl (21. —■ 35), Mikek Alojza Alojz (fl. — 34), Blažič Filipa Alojz (16. - 33), Bratina Jožeta Franc (1. — 33), Čretnik Ivana Ivan (28. — 33), Krznar Ivana Alojz (2. — 33), Plevnik Antona Anion (3. — 33), Pravica Konrada Jože (28. — 33), Tepeš Josipa Milan (1. — 33), Zako-šek Antona Alojzija (8. — 33), Hodej Ivana Egidij (21. — 32), Muškotevc Janeta Alojz (21. — 32), Rabuzin Jožeta Ivan (17. — 32), Špiljak Vinka Franc (27. — 32), Žnider Ivana Ivan (17. — 32), Grabler Franca Alojz (20. — 31), Košenina Jožeta Franc (28. — 31), Kuzmički Eda Josip (22. — 31), Murko Franca Franc (4. — 31), Žafran Martina Ivan (24. — 31), Gorerjjak Anton (21. — 30), Kos Ivana Ivan (5. — 30), Lazar Štefana Ivan (16. — 30), Oreški Simona Ivan (20. — 30), šmon Leopolda Leopold (28. — 30), Štravs Cirila Alojz (20. — 30), Jazbinšek Jožefa Amalija (29. — 30), Po-lenik Marija Ljudmila (6. — 30), Dukarič Andreja Ivan (5. — 29), Jokan Antona Anton (15. — 29), Kolar Leopolda Leopold (5. — 29), Počivalšek Jožeta Ciril (22. — 29), Stojakovič Dragoja Ivan (5. — 29), Šerek Pavla Vladimir (24. — 29), Tašner Ignaca Alojz (6. — 29), Ve-lenšek Antona Anton (10. — 29), Doler Štefana Ferdinand (11. — 29), Dušak Štefana Ladislav (12. — 28), Fajs Martina Rudolf (28. — 28), Senica Leopolda Marija (19. — 28), Rupert Alojza Ivan (16. — 28), Janežič Josipa Ladislav (20. — 28), Kogovšek Ivana Marjan (29. — 28), Ivczič Josipa Anton (12. — 27), Polak Karla Anica ({28. - 27), Marinkovič Marjana Jordan (2. — 27), Mužar Mija Ivan (14. — 27), Pavlič Franca Anton (12. — 27), Bevc Mihaela Miroslav (20. — 26), Bobek Franca Anton (4. — 26), Ivanjko Dragutina Ivan (13. — 26), Ivanuš Antona Alojz (1. 26), Kovačič Jer- neja Alojz (15. — 26), Lončar Mirka Gojko (15. — 26), Rojc Alojza Anton (3. — 26), Jelen Jandza Alojz (4. — 25), Kočnik Pavla Bernard (8. — 25), Kok Franca Alojz (19. — 25), Korošec Jakoba Pavel (28. — 25), Kranjc Ivana Ivan (25. — 25), Zbiljski Mirka Stanislav (8. — 25), Vadija Stjepana Slavko (13. — 24), Zimšek Jurija Ladislav (11. — 24), Zupančič Alberta Janeta (7. — 24), Slapnik Jožeta Vida (5. — 24), Križnik Jurija Danica (10. — 23), Novak Pankracija Alojz (10. — 23), Papič Juliusa Pe-tar (7. — 23), Prelec Rudolfa Zlata (8. — 23), Tkalec Šte/fana Ivan (25. — 23), Kovačič Antona Janez (27. — 22), Pajk Mihaela Adolf (5. — 21), Plankar Pet- nnnnnnnnn NOVOSTI IZ NAŠE KNJIŽNICE Abramov S. K. in dr.: Zahvali podzemnih voda. Beograd 1959 Avčin F.: Splošna električna in magnetna merjenja. Ljubljana 1961 Bajec A.: Ozemljitve v električnih napravah. I. del. Ljubljaana 1960 Bilse O. — P. Pudšis: Hemija gradevin-skog materijala. Beograd 1960 Clark W.: Gantove karte. Zagreto 1962 Coquand R.: Putevi, saobraČiij, trasira-nje, gradenje. I., II. deo. Beograd 1961 Dolenc A.: Tranformatorji I. zvezek. Ljubljana 1962 Dukič Ž.: Projektovanje i gradenje pu-teva. II. deo. Beograd 1960. Grade-vinski priročnik. Beograd 1961 Gruden M.: Elektromagnetna nihanja in valovanja. II. del. Ljubljaana 1961 Josimovič M.: Osnovi visokofrekventne telefonije. Beograd 1962 Katalog ju-goslovenskih standarda 1962-63. Kirgis L.: Niskogradnja. Beograd 1962 Kojič C. B.: Projeklovanje privrednih i industrijskih zgrada. I. deo: opšti kurs. Beograd 1950. Leksikon gradevinarstva. I. deo: ma- la enciklopedija gradevinarstva^ II. deo: Rdfčnici izraza iz gradevinarstva. Beograd 1962. Mochiedo D.: Osnovi industrijske elektrotehnike. Zagreb 1959. Milosavljevič M. in dr.: Osnovi čelifnih konstrukcija. Beograd 1962. Privremeni tehnički propisi. Beograd 1960. Polivanov N. I.: Armirano betonski gradski i d ru inski mostovi. Beograd 1959. Priručni poslovni leksikon. Zagreb 1962 Poniž R.: Osnove preračuna električnih upravnih, grelnih naprav. Ljubljana 1961. Pejovič M—N. Radoslav: Priručnik za investitore. Beograd 1963. Rakovič B.: Elektrotehnika I. del. Beograd 1963 Rakovič B.: Elektrotehnika II. del. Beograd 1962 Rankovič V.: Automatska telefonija. Beograd 1962 Sahnovski K. V.: Armirano betonske konstrukcije. Beograd 1962 Strojnik A.: Usmerniki. Ljubljana 1961 Strojnik A.: Industrijska elektronika. Ljubljana 1962 Tadej M.: Televizor. Zagreb 1962 Tišna T.: Kontrola finansijskog poslovanja. Zagreb 1963 Trojanovič S. M.: Betonski mostovi, I. del. Beograd 1961 Virant J.: Automatska regulacija I. del. Ljubljana 1961 Vrsnlovič J,—V. Jurič: Blagajničko poslovanje. Zagreb 1963 Zbirka propisa o investicionoj izgradnji. Beograd 1963 Zbornik radova Jurema 1961 — Zagreb 1962 Zbornik radova Jurema 1962 — Zagrel) 1962 Zbornik radova Jurema 1963 — Zagreb 1963 ra Peter (16. — 21), Vidovič Steva Ivanka (23. — 20), Gubenšek Vida Leopolda (12. — 19), Jelen Mihaela Majda (22. — 19), Kranjc Leopolda Alojzija (24. — 19). OBLETNICE DELA V CINKARNI 5 LET: Nedph Franca Rado (1.), Var-ter Alojz (2.), Bračko Viktor (27.), Gračner Andreja Kristina (18.), Grah Franca Jerica (1.), Kampuš Franca Ivan (5.), Martinuč Jožeta Pavlina (19.), S«|}ič Antona Stanislav (1.), Vajtela Dure Andro (5.5). 10 LET: Vajdi Florjana Gregor (L), Čepin Feliksa Martin (2.), Černič Janeza Janez (2.), Sluga Jurija Jurij (1.). 15 LET: Deriak Alojza Avgust (L), Spat Avgusta Vilko (15.), Gobec Gregorja Mirko (L), Kač Martina Stanko (11.), Kranjc Maksa Rudolf (18.), Ledinski Milivoj (L), Rebevšek Franca Viktor (23.), Remih Jakoba Franc (16.), Štuler Petra Ivan (6.), Vi-tanc Jakoba Karl (22.). 20 LET: PUKL STEFANA MIHAEL (1.). 35 LET: ZALOKAR MARKA AVGUST (6.). HVALA ZA SODELOVANJE! V primeru, da kakšni podatki niso popolni, prosimo prizadete, da pomote prijavijo v uredništvu glasila! Kako preprečiti izgube, raztros in nepotrebne odpadke (Nadaljevanje s 4. strani) VII. Izgube zaradi pomanjkljivega sodelovanja Ljudje, ki delajo skupno, lahko dosežejo učinkovite uspehe. Pri delavcih, ki se prepirajo med delom, zapravljajo čas, material in delovno silo, ne moremo pričakovati velike proizvodnje. Sodelovanje tli odvisno od enega človeka. Biti mora sku/pno in svojo taktiko v tem pogledu im vadite se, da boste odkrivali pomanjkljivosti sodelovanja in jih odpravljali po svojih močeh. Kontrolni list: 1. sodelovati morate z nadzornim osebjem v drugih oddelkih; 2. sodelovati morate z administracijo, tehničnimi oddelki, računovodstvom in kadrovsko oziroma presonalno službo; 3. razumeti morate delovno politiko podjetja in jo pojasniti delavcem: 4. me smete dovoliti, da bi vas zapeljalo ogovarjanje im obrekovanje; 5. predloge delavcev morate vedno preveriti nepristransko; 6. delavce morate opogumiti, da bodo predlagali in svetovali; 7. vsakomur moramo priznati koristnost predloga, ne glede na to, kdo je predlagatelj; 8. krivice ne smemo prenašati na drugo nadzorno osebje ali vodilne delavce; 9. ne smemo opuščati nujnosti, da razna gledišča delavcev pravilno predstavimo vodstvu; 10. preprečevati moramo, da bi nezadovoljni delavci vplivali na druge delavce in uslužbence; 11. nadzorno osebje si mora prizadevati, da razveljavi nepriljubljene odločbe podjetja in da jih formulira tako, kakor zahtevajo okoliščine; il2. Skrbeti moramo, da se med delavci razvija prijateljstvo in sodelovanje; 13. nadzorno osebje ne sme nepremišljeno kritizirati odločbe podjetja ali neke osebe v vodstvu podjetja; 14. nadzorno osebje mora tesno sodelovati z upravo zaradi vzgojne dejavnosti, ki jo izvaja po načrtih zas trbkovno izobraževanje, z oglasnimi deskami, delavskim časopisom, sistematičnimi predavanji, s prireditvami za povečanje varnosti pri delu, požarne varnosti ali v skupinskih razpravah; 15. prizadevati si moramo, da odkrijemo medsebojno zvezo med oddelkom in nadzornim osebjem; 16. izmikati se moramo razpravi o žaeljh ljudi, ki niso v skladu z načeli podjetja ali družbe. (Nadaljevanje prihodnjič) *J ‘ 8. NOV CINKARNA 1930-1933 1963-1968 Cinkarna danes ( v desnem spodnjem kotu) in v perspektivi. Makeli perspektivnega razvoja Cinkarne do leta 1968, ki je razstavljena sejni sobi podjetja, je zbudila veliko pozornost vseh, ki so jo videli, s* prikazuje številne objekte, ki jih bomo zgradili v petih letih, ž' samo po površini zavzemajo ti objekti trikrat tolikšno ozemlje kak« zdajšnja Cinkarna, da o proizvodnji sploh ne govorimo. Tudi tov. Vikto' Avbelj, ki je pred časom obiskal naše podjetje, si je natanko ogled" maketo in se zadržal več ko dve uri v razgovoru s predstavniki podjetji o naših perspektivah '•toro} '1' ' $ • x ; s‘ * ** ****'*<■ | ■ r - .... ... - * * * * ,, «*> - 4 * f:*!: . •- »*■' i - ** ' V>*! : I * * • Tako je izgledala Cinkarna pred kakšnimi tridesetimi leti. Na sliki sicer odkrivamo že številne znane zgradbe, vendar moramo priznati, da na njej še marsikaj manjka, kar je nastalo v zadnjih letih. Tudi zgradbe najdemo, ki jih danes ni več, a na njihovem mestu so nastale nove, lepše in boljše. Rešitve križank IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE OB »DNEVU MLADOSTIH Razmetane opeke 1. rotovž, 2. Parnas, 3. predel, 4 Slavko, 5. cement. Na zasenčenih poljih beremo misel: Tovarne delavcem! Kombiniran račun Če sle pravilno vstavili številke na enake znake, ste dobili: 15X7= 105 + — + 170 : 2 = 85 185 + 5 = 190 Skrivnostni napis Kdor je imel bistre oči in pravilno nagnjen časopis, je lahko prebral: METALURŠKO KEMIČNA — INDUSTRIJA CINKARNA CELJE Premikalnica Če ste pravilno premikali besede drugo na drugo, ste morali nazadnje dobiti takole: CLAUDEL KRIOLIT KONČANO SKEPTIK KOVANEC REVIZOR PARAVAN NEPAREN in potlej ste v obeh navpičnicah mogli prebrati: CINKOVA PLOČEVINA Ob Dnevu mladosti nas je obiskala Osnovna šola »Franja Vrunča«, ki je pred poslopjem uprave priredila prisrčen miting SeetM važkj* Pred dobrim mesecem se je začel pri Ljudski tehniki Cinkarne tečaj za voznike motornih vozil. Prijav je bilo več ko preveč in niso bili vsi prijavljene! sprejeti. Sprva so tečajniki pozorno poslušali teorijo ki jo je podajal tovariš Sulič. Krna lu zatem so se »mladi šoferji« prvič vsedli za volan in po cestah ogrožali varnost ljudi. Uspehi so bili vidni in te dni bodo pokazali svoje znanje pred izpitno komisijo. Vsem udeležencem tečaja želimo srečno vožnjo in čim manj treme. k_'- Pionirčki pa so pozdravili naš kolektiv in mu zaželeli še obilo uspehov Po svečanosti pred upravo je povorka z naše obrate ve i, ara !vho a so ^ajc ‘Shos