Grozen požar na morju. Nad. 1OO oseb našlo smrt v morju. Našim čitateljem je Še gotovo v dobrem spominu grozna nesreča ladje Titanik, ki se je zgodila dne 14, aprila 1912 na Atlantskem ooeanu, D'ne 10. oktobra se je na morju med Evropo ija Ameriko zgodila zopet velika nesreca, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Ra parniku Volturno, ki je plul iz Rotterdama na Nizozemskem v Novi Jork, je dne 10. t. m. dopoldne izbruhnil strašen požar, ki je ladjo popolnoma unieil. Kako je nastal požar, še ni pojasnieno; rlajbrž ga je povzrofiila eksplozija. Goreti je začelo na spredijjem delu ladje.. V pai1 trenotkili se je valil iz ladje visok ognjen steber proti nebu. Na morju je ob istem času vladal velik vikar, Med potniki je nastal grozen strali. Vse je bežalo na zadnji del ladje. Mornarji so se trudili, ogenj omejiti, a ves trud je bil zaman, Se rešilnih čolnov, katerih je bilo dovolj, niso mogli spustiti v morje, ker je priprava za spušcanje čolnov tudi uničena. Kapitan ladje je poslal na vse strani po brezžičnem brzojavu klice na pomoč. Ladje hitijo na pomoč. Prva je dobila brzojavko ladja Karmania. Ko je Karmania prejela brezžične brzojavke parnika Volturno, je takoj odplula s poluo paro na kraj nesreee. Nastavila je vee kurjačev in plula kljub strašnemu viharju v uajvečji hitrosti 20 vozlov, Paroik je dospel do Volturna okoli poldjie, Prednji del Volturna je bil popolnoma v ognju. GoreBa ladja se je silno majala, Vijaki so se zajnotali v vrvi, ki služijo za to, da spravijo čolne v vodo. Le nekaj čolnov je ostalo celih, ostali pa so se ob ladijskih strajieb. vsled silnega viharja popolnoma razbili in potniki ž njimi vred potopili, Karmania se je zastonj trudila, da bi spravila kak čoln k Volturnu in je morala p^uti okrog gorefie ladje v daljavi 100 metrov.. Videlo se je, kako so se potniki prerivali ns, zadnjem delu ladje, skakali v morje, docira sq mornarji napenjali vse sile, da pogase ogenj. Karmania ni bila edina, ki je Volturnu prihitela na pomoc. Pri vsej nesreči, ki je zadela Volturna, je imela namreč to veliko srečo, da je vozila v crti, v kateri vozi prav veliko ladij. .Tako se je zgodilo, da je veliko parnikov sprejelo brezžicjie klice Volturnove. Ce se ne bi bilo to zgodilo, bi bili vsi ljudje na Iadji — bilo jih je do 700 — utonili, Poleg Karmanie je še 10 ladij prišlo na pomoč. Dogodki na Volturnu. Ko se je pripeljala Karmania na pomofi, je vihar razburkal morje In preprečil, da se dva čolna nista mogla približati Volturjiu. Nemogoce je tudi bilo, da bi bili napeli med parnikoma vrv, Med tem so z Voltuma spustili v morje rešilne čolno. Iiomaj je pa 6oln zapustil Volturno, da prevesla 150 metrov, ker tako blizu je bila Karmania, ko čolu valovi prekucnejo, Rešili so enega saraega potnika, ki so ga potegnili na Karmanio, vse drugo je požrlo morjo. Na obupno prošnjo potnikov so spustili z Volturna še 'ea čoln v morje, a ga je tudi morjo prokucnilo in so vsi utonili. Utonilo je ob tej priliki do 80 oseb. Med tem so parniki, ki so prihiteli na pomoČ, obkolili gorefio ladjo. Na tisoSe ljudi je gledalo parnik in nesreSne ljudi na njej. Tudi potniki enajsterili parnikov, ki so obdajali goreci parnik Volturno, so preživeli strašne ure in so glodali strašen prizor. Potniki so bili na Volturnu na zadnjem delu ladje. Kli- cali so obupno na pomoc, Zenske in otroci so milo jokali. Strašen vihar jo pa onemogočil, da bi se reveže rešilo. Z daljnogledi so videli, kako so se potniki borili, da jih vzamejo v eolne, Ko so počili kotli, je nastala med potuiki zmešnjava. Vec osebl žena iji otrok je bilo poteptanih, Vee oseb je tudi zblaznelo. Kaj pripoveduje eden izmed rešenlh? Nomec Triptepohl, ki se je rešil, je o požaru in dogodkih na nesrečni ladji poročal sledeče: V četrtek zjutraj se je naenkrat po ladji razlegalo znamenje, da je nastal ogenj. Potniki smo morali vstati iz postelj in oditi na krov, Dalo se nam je rešilne pasove. Pripasovanje Istih je trajalo delj časa. Reklo se nam je, da bo ogenj mogofie kmalu pogašen, a da je kapitan spoznal, da je dobro, ako si pripašemo rešilne pasove. Žensk in otrok sta se lotila strah in groza in zafieli so milo plakati. Med tem še je ogenj širil vedno dalje In kmalu srao videli, da je notranjost ladje vsa v ognju. Proti 10. ufi je bilo izdano povelje, naj se rešilni čolni spustijo v morje. Kapitan se je pri rešilnem delu obnašal občudovalno, ravno tako tudi castniki, ki so bili po vecini Angleži. Z obžalovanjem pa morajn izjaviti, da se je moštvo, ki je obstojaloizNemcev in Belgijcev, obnašalo zelo nečastno. Ljudje so tekali po krovu kot znoreli sem in tje, a mornarji so postopali tako, kot bi se morali oni prvi rešiti. S tem se je nered in strab med potniki še povečal, Prvi castnik je poveljeval prvemu rešilnemu Šolnu. Le žene in otroci bi se naj spustili v njega, a kljub temu je bil čoln napolnjen skoro s samimi mornarji. Ko so coln spušcali v morje, se je z vso silo zadel ob ladjin bok ter se razbil na dvoje, Vsi ljudje, ki so se naliajali v colnu, so se potopili. Za tem so skušali spustiti v morje Še drug čoln. Med tem ko je prvi stražnik vrgel nekaj živeža v Čoln, je skočil on prvi v njega.Tudi v tem colnu je bilo več moških kakor žensk. Morje je bilo v tem 6asu zelo viharno. Spustili so še 3 druge Colne, a vse je bilo zmešano, vrvi so se potrgale in oni, ki so bili v čolnih, so padli v vodo, kjer so utonili. Druge vrvi so bile porezane, tako, da se noben coln ni mogel več spustiti v morje. Ko je potem priplula Karmania, smo si mislili: ,,Sedai smo vsi rešenl". KurjaČi in delavci so prišli med tem iz spodnjih prostorov in so se branili, iti zopet nazaj, Kapitan jih je z revolverjem v roki prisilil, da so se vrnil.i nazaj na svoje prostore. Pa ni trajalo dolgo, ko so morali delo popustiti, ker je prišel ogenj že do strojev, Ko se je Karmania približala, je zapovedal kapitan, naj stopijo žene z otroci na eno, in moški na drugo stran ladje. Končno je moral tudi kapitan zapustiti svoje poveljniško mesto, ker je bilo tam že prevec vroSe. Žene so se jokale in smejale obenem; zmedlo se jim je od razburjenja. Nakrovu je postajalo vpdno bolj vroSe, a mi tega skoro opazili nismo." Ko se je Trlntepohlu pokazalo njegove cevlje, katerih podplati so bili do polovice sežgani, je rekel: ,,Jaz se na to ne morem spominjati. Bilo je tisti cas namreč strašno. Ko je ogenj predrl ladjin krov in so plameni že Svigali nad njim, so si možje in žene padli okrog vratu in glasno vpili, drugi so bili zopet celo tihi. Ko se je zgodila eksplozija, sem spoznal, da je bolje, 6e skoČim v morje, ker sem dober plavač. Nek angle^ki potnik in pomoršcak sta storila isto, Jaz sem skočil prvi in ona dva sta mi sledila. Potem pa nisem nobenega več videl, Plaval sem k nemški ladji, a nihSe me ni opazil. Potem sem prišel v bližino Karmanie ter sem klicaJ na pomoc, Svit metalca Iu6i me je zadel še-le, ko sem že skoro eno uro blodi! po morju. Kako so me rešili, se ne morem veS spominjati." Konec goreče ladje. Volturno je bil po zadnji eksploziji razdejan v 2 dela, nato se je pa ladja potopila. Volturno je plaval na morju še 20 ur potem, ko je izbruhnil požar. Ako bi ne bil divjal silovit veter severovzliodnik in prepreeil pomagati ladjam gorečemu Volturnu, bi bili potniki rešeni,. NajveC je ponesrečilo ljudi na rešilnih čolnih, ki so se bili prekucnili. T.udi potniki so pomagali gasiti. Usoda namreC je bila Še-le zapecatena, ko se je približal požar parnim kotlom. Takrat je bil parnik v pravem pomenu besede razdejan. Zelezni kosi so padali tudi na druge parnike, a takrat ni bil že noben človek več na parniku, ker je obdajalo Volturno 40 čolnov, ki so pobrali ljudi, ki so poskakali z gorečega parnika v morje. Ko se je parnik že potopil, so se rešiljii colni vrnili k svojftn parnikom in nadaljevali vožnjo. NovejŠa poroSila pravijo, da se ponesrečena la,dja najbrž ni popolnoma potopila, ampak da plavajo ostanki po morju. Radi tega obstoji nevarnost, da se kaka druga laja zadene ob njo. Angleška vlada je odposlala bojno ladjo Donegal, naj poišCe ponesreceni parnik Volturno in naj njegove ostanke popolnoma pokonCa. ' Ponesrečenl potnlkl. Po prvotnih poroeilih se je ponesrečilo 236 potnikov in mornarjev, a 521 jo bilo rešenih. Novejša porocila pa pravijo, da je rošenih 485 oseb, med temi 25 mornarjev, utonilo pa je 76potnikov ter 86 mornarjev. Na Volturnu so bili veftinoma sami izseljenci, ki so šli iskat kruha v Ameriko. Najvec je bilo Rusov^ Poljakov in Rumunov, 180 Ogrov ter nekaj Nemcev. Rešilne ladje so odplule z rešenoi na vse strani, bodisi v Evropo, bodisi v Ameriko. Zalostno pa je, da so se poizgubili in ločili na rešilnih ladjah sorodniki; marsikateri oce se je odpeljal recimo na Francosko,. mati na AngleŠko, otrooi pa zopet z drujgo ladjo v Ameriko. Nesreea izseljencev naj bo našemu ljudstvu v opom.ia, da prave srece jii iskati v tujini, ampak doma. Ladja Volturno. Družba ,,Uranium-Lime", katera je lastaica ponesreSene ladje, ni na bogve kako dobremglasa. Skoro liobena država ni dovolila tej družbi prosto prodajanje prevoznih kart, ker so se pri vožaji na njenih ladjah prigodile potnikom čestovelike aeredaosti. Njene ladje so stare in majhne ter zelo pocasi vozijo. S temi ladjami se vozijo le revr.ejši sloii, židje iz Paisije in Poljslcega ter včnsih tudi slaboglasni ljudje.Volturno je star 36 let. Ladja je bila dolga 99 in široka 13 m, obsegala je 2396 ton (Titanik je imel 40.000 ton>. Volturno je vozila le slabše tovorno blago in potniko. i-ošteiiejši potniki so so ladje skrbno izogibali. Otroel brez starišev. Ffancoski parnik Tiiren je predvčerajšniim priplul v f raacosko mesto Havr; r.a njegovem krovu je 62 rešenih s poaesrečeaega Volturna. Nesrečneži se skoraj niso dali prepričati, da so prišii tia trdo zeinljo. Med njirai je tudi 8 otrok, ki so bili rešeni brez starišev in ki v eaomer s solzami kličnjo po ocetu in materi. Kako je nastal ogen]. Iz Novega Jorka se poroca, cla je nastala nesreča radi nezadovoljnosti mornarjev, kat.eri so že delj časa zahtevali višje plače, Malo pred odhodom parnika je dobilo ravnateljstvo ,,Uraaium"-družbe grozilno pismo, v katerem se je družbi naznaniio, da se bo ena njenih ladij zažgala, Ce se zaliteve mornarjev ne izpolnijo. Radi tega se sumi, da je VoUurno žrtev zločinske roke nezadovoljnih mornarjev, ki so na zad- njem delu ladje zažgali bombo ali pa peklepski stroj. * # *