P osamezne Številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO sc nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica St. 4, I. nadstr-UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi 5t- 4, pritličje desno. Tele* fon št. 24. — SHS porinočekovni račun štev* 11.787. Na naročila brca denarja ae nc — Rokopisi ce nc vračajo- Naslov "Poštnina platdffa v gofovfiiF C©na tianasnse stenr. W» —V5 ™ m K polemiki o narodnem bloku v Mariboru Maribor, 30. julija. jO sejr mariborskega občinskega svela čiTvlrvVa K* vodili do tega, da se stra lazi bodo morale že koaJlirane T>rf, | e same odgovornost prevzeti in kompetentnimi forumi raz-^oka *n ®^eif>a,tt ° usodi narodnega koalicija je obremenitev za ko- j. dltg stranka Knmnmmk Vi ip nnslp- dica v s^ra:n'ce- Kompromis, ki je posle-sirav.y0a'l*c^c» more le malokedaj na vse ovsern zadovoljevati. Le višji, n rodni in gospodarski interesi 'Strani • Dovscm zadovolje vati. prodni in gospodar sl ■wrK). 'tirjati, da se strankarski program %mnVl A-r drugo linijo v interesu take Ha'"*o«ti. Pod takimi premisami je bil se j dni blok ustanovljen. Naša stranka tiMj ■ dogovora vedno lojalno držala, Sefe korala zato doprinašati žrtve, ker riC^traila. da terjajo nacijonalni in ma-gospodarski interesi te žrtve, stranka dogovora ne bo kršila. Do' dogovor o Narodnem bloku spo-bo tudi od ostalih koaliranih strank, ve^j^odnl blok mogel tvoriti delovno ^ v mariborskem občinskem svetu. Dr-Li pol d. ^ava predšsra ©Mire-nm volitev v Srbiji ^^tniki so poslanca Djukiča linčali. ^adaIJne Smrtne žrtve radikalskega terorja. > Beograd, 30. julija. Vodja ^,r^ske Požege pri Užicah je dobil v Jta{ ,em°kratov Davidovič brzojavko, 10. p!1 se mu sporoča, da je sinoči ob Snrotnii, toIpa razjarjenih političnih na. s^nca QiV napadla demokratskega po Ra ka«, . 0 Djukiča pred njegovo hišo in {®tesn!Tenj^la’ rad' česar je zadobil težke 'JiJu) Poškodbe (zdrobljenje prsnega ‘ < Katerih posledica bo sigurna smrt. fe demokratski poslanec Živkovič Djujjj- V »ralju protestno brzojavko. — !,arekoval na smrtni postelji z jtatert ~ m klasom brzojavko kralju, v k) Ki o.™11. f.Poroča. da umira od rok onih, sa bili morali ščititi pred nasiljem. Maribor, sobota 31. julija 1326. Leto: Fosamezne Številke« N avadne Dl® —'75, oi> nedeljab Din 1*—, „TABOR“ izhaja vsak dan, rasvea nedelje in praznikov, ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*—, xa ino-icmatvo D 18* , dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10" — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4, — Številka: 170. Tekom današnjega dopoldneva so do-šle nove vesti o nečuvesiem terorizmu v Macedoinji. Med radikali in demokrati se očividno vrši ostra borba za oblast v srbskih občinah. V Štipu so nasprotniki nekega Davidovičevca ubili. V Brnjački (okraj Skoplje) so predvčerajšnjim neke-ga demokrata pretepli do Smrti, dalje poročajo demokrati, da sta v vasi Podmo-čani v Bitoljskl oblasti dve maskirani o-sebi napadli demokratskega kandidata in ga ustrelili. Veliki župan je izdal o tem dogodku komunike, v katerem pravi, da je dotični mož postal žrtev bolgarskih komitašev, vendar pa poučeni ljudje dvomijo o tem, ker komitaši doslej še niso nastopali zakrinkani in napadajo navadno le bogatejše ljudi. Bitka psi ICbto Palanid Na naši strani 7 mrtvih. — Naša vlada zahteva zadoščenje in odškodnino. — Pritožba na Društvo narodov in evropske vlade. Beograd, 30. julija. Dodatno k poročilom o bojih med bolgarsko tolpo in našim orožništvom pri Krivi Palanki se poroča, d-a je morala ob 2. uri zjutraj poseči v boj artilerija, ki je končno prisilila bolgarske tolpe k umiku čez mejo. Na naši strani je bilo 7 na bolgarski strani pa 3 mrtvi in mnogo ranjenih. Zunanji minister dr. Ninčič je glede na te dogodke poslal našemu poslaniku v Sofiji šifrirano brzojavko, ki bo tekom da našnjega dne izročena bolgarski vladi. Brzojavka opozarja na svoječasne obljube ministra Buzova v Beogradu, da bo bolgarska vlada enkrat za vselej preprečila napade na naše ozemlje. Ob tej priliki bo naš poslanik zahteval tudi odškodnino za svojce naših vojakov, ki so padli pri Krivi Palanki. Naglasil bo, da se ne bo naša vlada na nič več ozirala temveč bo z vso energijo in s sredstvi, ki se j bodo zdela potrebna, zahtevala zadoščenje. Glede upada pri Krivi Palanki bo poslala pritožbo Društvu narodov in bo obvestila o tem vse evropske države. ICratto — nainovelie Francoski frank je zopet nekoliko padel, znak, da gospodarsko nazadovanje Francije kljub Poincarejevi vladi še ni ustavljeno. Poincarejev sanacijski načrt obsega 29 članov in določa nove davke, povišanje dosedanjih davkov, zvišanje železniških tariiov itd> Angleški listi ne sodijo ravno najboljše o trajnosti in o u-spehih nove francoske vlade. Kulturni boj v Mehiki dobiva vedno ostrejše oblike. Cerkveni zakon, ki stopi v veljavo s 1. avgustom, diktira katoliški cerkvi jako trde določbe. Odpravijo se verske šole In zapro samostani, duhovin-ško službo lahko izvršuje vsak državljan. obredi se smejo vršiti le v cerkvi, vsaka politika je izključena, duhovniki morajo imeti za izvrševanje službe državno dovoljenje. Med vernik! in oblasti so nastali že ria več mestih krvavi spopadi. V nekem mestu so katoličani linčali župana, ker je dal zapreti nekega duhovnika. Vlada pa bo radi tega odpora še poostrila svoje odredbe* Dne 12. avgusta bo otvorjena redna zračna zveza med Celovcem in Benetkami. Vezuv je začsl zopet močneje delovati, vendar pa ni kake večje nevarnosti. Madžarski državni upravnik Iforthy je izjavil, da so interesi Madžarov In Italijanov paralelni, zato je zbližanje obeh držav naravno* Jugoslov. vlada napoveduje zopet o-stre ukrepe proti bolgarski vladi radi u-padov bolgarskih tolp v Macedonljo. RADIČEVA POTOVANJA. Zagreb, 30, julija. Danes je sprlspel semkaj Stjepan Radič, ki sc bo podal jutri v Rogaško Slatino. V nedeljo bo imel v. Vinici zborovanje. DONAVA RASTE. Beograd, 30. julija. Donava je začela ob gorenjem topu zopet naraščati. IMema kronika i Ah, ti liberalci. .. Spominjam se, da sem imel za šolar-skih let strahovit strah pred liberalci. — Župnik je vedel povedati o njih take reči, da so se nam lasje ježili- To je bilo tiste čase, ko so imeli na Francoskem spor med republiko in katoliško cerkvijo, iz katerega se je izcimila ločitev cerkve in države. Katehet nam je namignil, da so tudi pri nas taki ljudje, če so sploh ljudje, morda so — spoštuj sv. krst — pa-sjeglavci -.. Seveda sem bil silno radoveden, kdo so neki ti liberalci. In to je bil prvi greh proti sv. Duhu . *. Nekega dne mi je oče pokazal liberalca. Bil je prav ljubezniv človek. Govoril je tako kot vsi drugi in v nedeljo sem ga videl v cerkvi- Nekaj let pozneje som bi! že tako daleč, da sem se smejal župniku in »Slov. gospodarju«, ki je strahovito u-drihal po liberalcih božjih nasprotnikih. — No, — sem si mslil — čudno je, da sc kdo boji za Boga, če ima take nasprotnike. Še nekaj let in sem bil sam liberalec. To se pravi: nisem se ukvarjal s politiko ali smejal sem se župniku, ki je napravil iz liberalcev nestvore in pošasti, da bi zmedel mlade glave- Danes sem bral v »Slov. Gospodarju« notico o preganjanju katoliške cerkve v Mehiki. Mehika je Mehika, ali »Slov. Gospodar« tega ne ve in pobaše slovenske liberalce v isto vrečo z mehiškimi ter pravi tako kot nekoč katehet v vaški šoli: Jojme, bojte se libcralccv, »tudi pri nas nc bo drugače, ako bi protiverske stranke dobile vso politično moč v svoje roke.« Ah, ti liberalci! Pa som se »pomnil, da je bilo v sovjetski Rusiji vse hujše kot je v Mehiki in se le vendar ona slov* stranka, ki se smatra za edino za,ščitnico katoliške vere, vezala z našimi komunisti V vaseh pa, bodo kmetje citali »Slov. Gospodarja in vzdihovali: »Kaj bo, če bodo liberalci zmagali. Kakor v Mehiki bo. ■.« Ta Mehika, Mehika! x. — Radičevska ljubeznivost nasproti dr. Nikiču. Ker radikali vstrajajo na tem, da takozvani enfant terrible radičevske stranke dr* Niko Nikič ostane minister, medtem ko so radičevci brez moči, da bi ga odstranili, so njegovi tovariši sklenili vložiti interpelacijo, v kateri bodo obdolžili dr. Nikiča raznih zlorab. Ta maščevalnost ni nova, pikantno pa je to, da se je to, kar sedaj radičevci očitajo dr. Nikiču, zgodilo že tedaj, ko je bil dr. Nikič zvest pristaš njihove stranke- Dokler si v čredi, lahko grešiš, ko pa stopiš korak s ceste, lop po tebi — to je cvetka politične »morale«. — Makedonstvujušči zopet vznemirjajo Juztio Srbijo* Močan oddelek bolgarskih komitašev je včeraj vdrl na naše ozemlje. Razvila se je med njimi in prebivalstvom ter orožništvom prava bitka. Obležalo je več mrtvih in ranjenih. Kaj bo ukrenila naša vlada, še ni znano. — Ameriški kapital za zgradbo naših železnic in pristanišč. Včerajšnjo brzojavno vest moramo popraviti v toliko, da je pri telefonskem razgovoru nastalo ne-spoiraizuimljenje: ne gre za akcijo ameriškega kapitala, temveč za akcijo raznih finančnih skupin, med katerimi je tudi več naših domačih, potem angleških, ju-ž n o am e r i šk o-jugo slo v • in drugih finančnikov, ki so se zedinili za včeraj objavljeno ponudbo. — Dr. Kramar se bo sestal z Mussolinijem? Te dni je dopisnik milanskega lista »Sccolo« obiskal znanega generala Gajdo, ki ga mnogi smatrajo za fašistov-sikega eksponenta v vladi. Gajda, ki je ta čas še v preiskavi, je seveda poln optimizma o češkem fašizmu, najzanimivejše. kar je povedal, pa je to, da se bo voditelj nar* demokratov dr. Kramar, ki se nahaja sedaj v Riecioni, v kratkem sestal z Mussolinijem. Dr. Kramara smatrajo mnogi za duševnega inicijatorja češkega fašizma. Ta gospod je sicer velik panslavist, a še večji kapitalist, zato je naravno, da ga vleče srce k Mussoliniju. — Zopet žrtev Kamniških planin. Poročali smo že, da je v Kamniških planinah izginil brez sledu inedicinec^ Pavle Šurnan, sin našega rojaka g. dr. Šumana v Beogradu- Po dosedanjih vesteh je žal že povsem sigurno, da se je smrtno ponesrečil. Trupla pa še niso našli. — Pogajanja za konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom se bodo v bližnjil' dneh obnovila. — List »Oriuna« bo izhajal še naprej. Kakor poročajo iz Ljubljane, bo list »Or-juna«, ki je last posebnega konzorcija, izhajal še naprej, ne glede na razpus* ljubljanske Orjune. — Okrožni sokolski zlet v Središču. V nedeljo dne 1. avgusta se bo vršil ob priliki 151etnicc središkega Sokola okrožni zlet dravskega okrožja v Središče. Udeleženci imajo polovično vožnjo- Iz Maribora gre vlak 11*38, iz Murske Sobote pa 10.12. Iz Ormoža ob 13.45 posebni vlak- Železniške zveze želo ugodne. Na svidenje. — Enoten kruh bodo radi težkega finančnega položaja uvedli razen v Italiji tudi v 13e!giji. V Franciji se že bavijo s tem načrtom. Fina pšenična moka se ne bo smela uporabljati niti v slaščičarnah. — Sneg v Italiji. Včeraj smo zabeležili, da je v švicarskih gorah zapadel sneg. Neurje je divjalo tudi v vsej severni Italiji. V provinci Bergamo imajo tako temperaturo kot sredi zime. V Apeninih je snežilo, ob železniški progi Verona— Caprin sc je videl led. — Velik požar na Tirolskem* Na Tirolskem je včeraj zgorel velik del .vasi Rinn. — Oklofutana izpraševalna komisija. V Sassariju v Sardiniji se je vršil v on-dotnem liceju sklepni’ izpit. Izmed 72 u-čencev in učenk so ga položili z dobrim uspehom samo 3. med njimi pa ni bilo nobene učenke- Razjarjeni dijaki in dijakinje so zvečer napadli člane izpraševal-ne komisije in jih toliko časa klofutali; da je prišla policija, ki jih je razgnala. — O velikem prometu v Pragi za časa vsesokoiskega zleta priča najnovejša vest iz Prage, da je električna železnica v Pragi prejela tekom 4 zletnih dni za 2,100.000 Kč več nego normalno- Radi tega bo razdelila med osobje za 370.000 Kč nagrad. — 701etnico smrti največjega češkega novinarja Karla Havličeka so slavili vi Pragi dne 28. t- m. Havlič‘ek je še danes narodni učitelj in vzor. — Romunski vohuni v Moskvi* Iz Moskve poročajo, da so ruske oblasti prijele na rusko-romunski meji pet romunskih špijonov, katere je vojno sodišče v Moskvi obsodilo na smrt. Po izrečeni obsodbi je bila kazen takoj izvršena. Romunska vlada ie v Moskvi protestirala. — Dalekosežua tatvina. Na poitu med Londonom in Portsmouthom so ^biE ukradeni načrti za novo angleško križarko »Suffolk«* Angleški vojaški krogi so žbog tega zelo razburjeni, ker ne gre zgolj za konstrukcijske načrte temveč so bile navedene v teli načrtih tudi poedino-sti o oboroženiu in o notranji tajni izdelavi križarke. — Strela udarila v letalo. V soboto se je strmoglavil pri Jeristu v morje avijooa, ki ga je ošinila strela. Štiri osebe so mrtve, tri ranjene. — Najvišje življensko zavarovanje. Ravnatelj nizozemskih aeroplanskilt tvor-nic Fofcker sc je zavaroval na 2 milijona dolarjev. To je doslej najvišje življensko zavarovanje na svetu. — Žvečilni gumi in Ainerikanci* Letal 1911. je bila za ameriško mornarico izdana prepoved uporabe žvečilnega gumija. Vojni piloti pa so kljub temu trdili* da upliva žvečenje gumija pomirjevalno na živce, radi česar je sedanji ameriški vojni minister ukinil takratno prepoved. Radi ukinitve te prepovedi so papirii tvorinc žvečilnega gumija močno nara-stli. BORZA CUR1I1, (Avala) 30. julija. (Izvimo)^ Beograd 9.11, Pariš 12’60, London 25.12 Ncwyork 516,78. Milan 16.875. Praga 15.30, Dunaj 73.075, Budapest 00.723, Berlin 123.025. Briissel 13’15, Bukarest 2.35,. Sofija 3.7375, ' Pred kongresom lugoslov.-češkoslov. Eig '%■' ! ’ : Ljubljana, 29. julija. ^ Priprave za Kongres Jč lig in z njim združeni izlet na Bled so .v glavnem dovršena. Kongres bo imel sledeči spored: Prihod gostov: v Ljubljano v soboto 7. avgusta z brzovlakom ob 17-15. Sprejem na kolodvoru. Otvoritev kongresa ob 18.30 v, mali dvorani »Kazine« v. 1. nadstropju- Dnevni red: 1. Pozdravni govor predsednika ljubljanske lige dr. Alberta Kramerja. 2- Poročilo o kongresu lig iz Češkoslovaške in Jugoslavije v Pni... Poroča rav. Rasto Pusto&lemšek. 3. O organizaciji in delovanju lig v Sloveniji in Jugoslaviji vobče — poroča dr- Avgust Reisman. 4. O organizaciji in delovanju češko-slov. društev, poroča tajnik Svazu inž. 'Dobrovy. 5- O ustanovitvi lig v Ptuju in Zagrebu poročata dr. Šalamun in S. Parnea-čevič. 6. Debata- 7. Resolucije. 8. Zaključni govor predsednikov- Ob pol 21. ud skupna večerja v restavraciji »Zvezda«. V nedeljo dine 8. avgusta s turistov-skim vlakom ob 5-25 odhod na Bled1. — Vožnja do Dobrave, nato peš skozi Vintgar (3A ure), v restavraciji pri Žumru zajutrek, ob pol 11. uri odhod na Bled (1 uro). Ob 13. uri skupno kosilo v hotelu Sekovanič na Bledu. Ob 15. uri razhod. •Povratek v Ljubljano z večernim vlakom Večerja v Ljubljani stane 25 Din za osebo, prav toliko tudi kosilo na Bledu. Prijave sprejema v Mariboru g. Fran Bureš v Vetrinjski ulici. Dne 3- avgusta je zadnji rok za prijavo. Preskrbljeno je za cenejša prenočišča, kdor reflektirana •nje. Kdor hoče sobo v hotelu, naj se tudi javi. Prošnja za polovično vožnjo sicer ‘še ni rešena, vendar pa pripravljalni odbor z vso zanesljivostjo računa s to u-godnostjo- Mariborska Jč liga opozarja vse člane in druge prijatelje, da se takoj priglase. V našem pokretu imajo veliko važnost osebni stiki. Nudi se prijetna prilika, da jih navežemo ati poživimo v Ljubljani in na divnem Bledu. /p&rt SD. Rapid — TSK. Merkur V nedeljo popoldan nastopita na igrišču ISSK Maribora TSK Merkur in SD Rapid. Z ozirom na skorajšnji pričetek jesenske prvenstvene sezone, vlada za tekmo precejšnje zanimanje. Predtekmo boste odigrali rezervni moštvi imenovanih klubov. Mariborske vesti Maribor, 30. julija. Akcija za pomoč poplav-Ijencem Krajevni odbor pod predsedstvom vel. župana vodi akcijo v Mariboru. — Nabiranje po hišah. — Cvetlični dan- Velika prirodna katastrofa, ki je zadela Jugoslavijo, je prisilila državo, da je kakor ob nastopu 'vojne mobilizirala Rdeči križ, ki naj zbira med najširšimi ■sloji prebivalstva prispevke za obnovo poplavljenih krajev in za prvo pomoč prizadetim sodržavljanom. Mobilizacija Rdečega križa je že izpeljana. Tudi v naših krajih so se osnovali narodni odbori Rdečega križa, ki so razpredli med ljudstvom obsežno akcijo za pomoč po-plavljencem- Ker je sedež oblastnega odbora zgolj v onem mestu, kjer obstoji divizijsko poveljstvo, se v Mariboru ni o-snoval oblastni odbor, ustanovljen pa je bil dne 27. t. m. krajevni odbor za mesto Maribor, ki mu predseduje veliki župan g- dr. P i r k m a i e r. Za prvega tajnika je bil izvoljen prosvetni inšpektor g. dr. Poljanec, za drugega pa g. profesor F i n k- Za blagajnika je bil izvoljen finančni okrajni ravnatelj g. dr. I. Po valej. Ostali člani odbora so sledeči gg-: oblastni kmetijski referent inž. Jos. Z i-d o n š e k, obl. sanitetni referent dr- Ivan Jurečko, župan mesta Maribora dr. Josip Leskovar, kanonik Fr., Časi, gospa Marija Maistrova, odvetnik dr. Radoslav P i p u š ter zdravnik in minister na r- dr. Franc Jankovič. . Na ustanovni seji dne 27. t. m. je odbor takoj izdelal smernice za .»motreno in pospešeno delo. Sklenil je, da se osnujejo v vsakem mestnem okraju pododbori, ki bodo imeli 5-—10 članov, zastopnikov vseh slojev; leti bodo poskrbeli za nabiralce, ki si bodo razdelili ulice in nabirali prispevke z overovljeno nabiralno polo od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja, od trgovine do trgovine- Denar se bo stekel v roke blagajnika g. ravn. dr. Povaleja ter se bo po zaključku nabiralne akcije nakazal en del glavnemu odboru v Beograd, en del pa se bo uporabil za domače poplavljence. Glede nabiranja se bo vršila stroga kontrola, tako da ne bo zlorabe. Prispevki se bodo javno publicirali, zato je želeti, da bi se vsak darovalec podpisal čitljivo in s polnim imenom. Z objavo mu bo dana prilika, da sam kontrolira. Nabirala bosta vedno dva nabiralca. Pristaviti še moramo, da so se iz pravkar opisane nabiralne akcije izločila večja industrijska podjetja in denarni zavodi, ki dobe neposreden dopis; nabiralci pa bodo lahko nabirali pri uslužbe-nem osobju. Vrhu tega bo krajevni narodni odbor za mesto Maribor priredil v zvezi s Slov-ženskim društvom v soboto dne 7. in v nedeljo dne 8. t. m. cvetlični dan v prid poplavljenemu- Prodajale se bodo cvetlice in posebni znaki. V endeljo bo v parku godba z vstopnino. Veliki župan je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem opozarja na hudo bedo, ki je prizadela velik del naše domovine in ga kliče na pomoč. Izvleček iz tega oklica bomo še objavili. Mislimo, da ni treba izgubljati besed o nujnosti in neizogibnosti te človekoljubne in domovinske akcije- Pomoč je nujno potrebna in vsak od nas je dolžan, da ^položi svoj obolus. Vsak po svojih močeh, ali nihče ne sme odreči. Kmalu bodo nabiralci potrkali na naša vrata; sprejmimo jih prijazno in prispevajmo, kolikor nam dopuščajo sredstva! m Rade Pregare pride v Maribor. — Kakor izvemo, je pridobljen za mariborsko gledališče g. Rade Pregare, večletni glavni režiser splitskega gledališča, kije na glasu kot gledališki strokovnjak in organizator. m Ekskurzija srbskih 'dijakov. Včeraj se je mudilo v Mariboru 26 dijakov nižje kmetijske šole v Bukovu pri Negotinu. Ogledovali so si zlasti sadjarsko in vinarsko šolo pod Kalvarijo. m Javen železničarski shod UJNŽ in B. podr- Maribor sklicuje javni železničarski shod v soboto dne 31. julija t.l. ob 19-30 uri zvečer (7.3Q uri) v dvorani oz. na vrtu restavracije »Union« (preje Bioskop)' v Mariboru z istim dnevnim redom kakor je bil v Ljubljani dne 28. trn. Železničarji, v Vašem interesu je, da se shoda, kjer boste izvedeli čisto in golo resnico, polnoštevilno udeležite. Poročal bo vč!an centralnega odbora, tovariš Deržič- — Odbor. m Razpisano mesto. Pri hidrotehničnem oddelku vel. župana mariborske oblasti je razpisano mesto inženjerja-pripravni-•ka (gradbene ali kultumo-tehnične stroke). Pravilno kolekovane in opremljene prošnje, ki morajo biti spisane svojeročno. naj se vlože pri vel. županu mariborske oblasti najkasneje do vštetega 10. avgusta t- I. Prosilci ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnje z uradnimi listinami, ki jih zahteva čl. 12. zakona o civlnih uradnikih in ostalih državnih u-sTužbencih ter se jih ob enem opozarja na Čl. 6- pomenutega zakona. m. Prekinjenje električnega toka. Mestno električno podjetje nam poroča: V nedeljo dne 1. avgusta 1926 bo prekinjena dobava električnega toka^ied 7. in 13. uro. m Vandalizem na igrišču SD Rapida. Nocoj od A do pol 10. ure so neznani zlikovci demolirali goala SD Rapida. Na igrišče je baje prišlo okrog 15 mladeničev, ki so iztrgali stebre in jih polomili. Tako početje je treba najstrožje obsoditi in kaznovati. Upati je, da bodo oblasti krivce izsledile. m Riziko dela. Včeraj sta sc ponesrečila pri delu dva delavca: v tovarni Forstnerič mizarski pomočnik Zoher, ki mu je stroj odrezal dva prsta na roki in v tovarni Doctor in d.rug zidar Resman, ki je pri padcu z lestve dobil notranje poškodbe. m Grajska klet Danes in vsaki dan umetniški koncert. Vsako soboto družinski večer s plesom do 3. ure zjutraj. 1496 m Pohorska godba (kmetska godba) danes sobota Hotel Halbwidl. 1495 m Pojedina rac, kapunov in pečenih piščancev se vrši danes v soboto dne 31. julija od 16. ure dalje pri vsakem vremenu v gostilni Alois in Josipina Schrei. — Med pojedino igra tudi neki priljubljeni tercet. Za obilen obisk se priporoča — gostilničar. 1500 m Kavarna »Evropa«. Od 1. avgusta nastopa umetniški dno »de Real« z jako komičnim sporedom. Po zaključku programa ples in zabava. Prvovrstna vina znamke »Bouvier« in breskova bowla. m V soboto v Klub-baru gostovanje Xylophon virtuoza »Eraesto«- 1493 m Elitni koncert z kabaretnimi vlogami v petek v Veliki kavarni- 1494 /oboisfivo o Odbor Sokolskega društva v Mariboru poziva svoje člane in članice, da se udeleže slavnosti 15 letnega obstoja brat skega Sokolskega društva v Središču, ki bo v nedeljo 1. avgusta t. L s sledečim sporedom: Ob 9. uri skušnje, ob 11. uri slavnosti občni zbor, ob 15. uri javna telovadba in po tej velika ljudska veselica s srečelovom, zvečer v dvorani ples. Sodeluje domača sokolska godba, pevski in tamburaški zbor. Udeležba za člane v kroju obvezna. Odhod iz Maribora z vlakom ob 8.12 ali 11.38. Sokolsko društvo v Središču zasluži radi svojega požrtvovalnega delovanja popolne podpore sosednjih sokolskih društev in je želeti, da bi bila tudi udeležba iz Maribora častna! Mož, ki je orodaE sy©J© ženo Sodišče v Lodsu na Angleškem je nedavno razpravljalo o zanimivem slučaju, ki ima malo primerov v sodobni kriminalistiki. Mehanik Tom Allan se je moral zagovarjati zbog obtožbe, da je prodal svojo lastno ženo. Obtoženec je o tem zares nenavadnem slučaju izpovedal mirno in prepričevalno sledeče: »Ze dolgo, preden se je td zgodilo, sva živela z ženo v jako skaljenem razmerju. Zakonske sreče ni bilo, pa ni bilo. Lahko bi se bila razporočila. ali žena sc in dala pripraviti k temu. V hišo pa je zahajal moj dobri prijatelj Philips, ki mu je moja žena jako ugajala, on pa nji tudi- Ker mi je to bilo prav, zlasti še, ker sem zašel v denarno zadrego, sem ponudil prijatelju Philipsit, naj mi odkupi ženo. On »e je strinjal z mojo ponudbo in tako sem ga vprašal, koliko da zanjo. Začela sva barantati in sva se nazadnje pobotala. Prijatelj Philips mi je ponudil zadnjo ceno 500 funtov šterlingov, češ, da več ne velja nobena ženska, tudi največja lepotica jie. Prejel sem tedaj 500 funtov in izročil prijatelju svojo ženo.« Tom Allan je imel zagovornika, čigar posel ni bil baš vreden zavidanja- Ali advokati so včasi brihtni ljudje in če ne morejo drugam, pa se zatečejo v zgodovino Zagovornik je izvajal tako-le: »Sc pred 100 leti je lahko sleherni angleški državljan mirno prodal svojo ženo in se tnu ni bilo treba bati odgovornosti pred sodiščem. Med kmečkim ljudstvom je bil čisto navaden pojav, da so možje prodajali svoje žene. Prodajne cene so bile dokaj nizke. Tako je na začetku preteklega stoletja prodal neki kmet iz Derbyja svojemu sosedu ženo za 6 šilingov. Podobno je neki mesar, ki mu je trda predla, vnovčil svojo ženo za 24 šilingov- Trgovina z ženami je bila v Angliji dovoljena vse do 1. 1805.« Sodniki so sicer z zanimanjem poslušali zagovornikovo zgodovinsko razpravo, vendar pa so bili mnenja, da so sedaj drugi časi in druge šege: kar je bilo pred več sto leti dovoljeno, je sedaj za-branjeno. Tom Allan je bil radi tega, ker je prodal svojo ženo, obsojen na 19 mesecev ječe. Ne moremo pa povedati radovednemu či tatdju, ali jo bo moral kupec vrniti. Če se to zgodi, bo najbržc naš Tom bolj nesrečen nego radi teh 19 mesecev ječe-.. Kino KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od srede 28. do vključno petka 30. julija »Fiaker Bratiisch«- Najintere-santnejši i.n najnovejši Habsburg-film .V, glavni vlogi Eugen Neufeld. GRAJSKI KINO predvaja od četrtka 29. julija do nedelja 1. avgusta »Se li ljubezen lahko kupi-« Krasna moderna drama s Ronald Col* manom, predstaviteljem glavne vloge K »Beli sestri«, v glavni vlogi- APOLO KINO predvaja od 30. julija do 2. avgusta »Bu* falo Bill«. Kolosalna pustolovca atrakcija, veleineresantna za vsakogar. Ta film je istočasno velepodučen, ker nam prikazuje težavne boje Amerikancev z Indijanci in drugimi zaprekami ob širjenju kulture. Krištof Kolumb ni ©€*“ teši Jlmerlke Najnovejše znanstvene raziskave b?” do najbrže docela razblinile glorijo štofa Kolumba. Sicer bo slejkoprej velja' Jo dejstvo, da se je od njegove poti prej začelo uspešno prodiranje Evropejcev v Ameriko, ki je imelo velik vpaV' na evropske razmere, ali poslej ti'®0 drži tudi drugo dejstvo, da so bili Evr0" pejci že zdavnaj pred Kolumbom 11 ameriških tleli. Nedavno se je posrečilo nekemu n® veško-ameriškemu učenjaku razbrati . Spokani runasti napis na neki skali, z* zaznamuje, da je že 1. 101 prispela norveška ekspedicija, ki je štela 28 m0 ških in 8 žensk, ki pa so jo ondotni Ih® janci skoraj docela ugonobili. _ ^ Nemški učenjak Richard Hennig P® ’ da je bila Amerika razen 1. 1010 odkrif že lOkrat pred Krištofom Kolumbom 1 sicer: V Ameriko so prispeli že v veku prebivalci vzhodne Azije, kar “ kazujejo znaki mongolske rase na m0« Jancih in eskimskih plemenih. 2. V p-vj stoletju so se pojavili v Ameriki^5* mornarji. 3. Prispeli so v Ameriko sP3' . »ki Baski. 4. L 982 je odkril Amb™U Norvcš Ari Manson. 5. L- 990 jo je odkril Norvež Bjorn Asbredson. 6. UfL 1000 Norvež Lcif Ericson 7- Leta D?0 Walcžan Madoc. 8. Leta 1325 Adalbrand in Thorwald. 9- Leta ll biči iz Ovčjih otokov in Benečan , m in 10. leta 1472 Portugalec Correal mornar v danski službi ScohvuS- „jj Raziskovalci trde, da so Irci oSI1(Svj-v Ameriki prvo krščansko državo rU tramennaland, ki je trajala baje 3 st® ja. Ni pa dvoma, da so Norveži Pr°m|' a obrežje sedanje države Masacbussets ^ poti čez Island in Gronland, plovce „ smeri na jug- Skandinavske narodne: Povesti »sagy« pripovedujejo o deželi' W . lan-d, ki pomeni pokrajino vinograd kar se baje nanaša le na. Ameriko. . - Polna pustolovščin je bila pot °dK.g telja Amerike Benečana Zenona. ZeflObU obiskal na svoji ladji Flandrijo in Ang™ Morski vihar ga je pognal do Ovčjih m kov, kjer ga je sprejel v službo neki 0 hovnik. Sedaj je Zeno večkrat potoval Gronlanda. Ondi se je seznanil z ribirtrt ki se je vrnil s 261etnega bivanja v ds* li, ki leži južno od Gronlanda. Po vili navodilih je Zeno krenil na pot j. dospel v neznano deželo, ki ni mog‘a « druga kot Amerika. Ameriko so P0^,,* že zdavnaj pred Krištofom Kolumb^, tudi bretanjski ribiči sila drzni in P ni morjeplavci, ki so zahajali v dal P preko celinsko deželo lovit ribe, niso rt hoteli nikomur izdati sicer dolge in 11 , popisno trudapolne poti- 9rez slroškev v sajem oddnste prosta stanovanja,sob< tez počitnice, prazne in opremljene, lokale sploh neizraidicne proUore pri „Mar.stanu“, o— tovški trp4. 1409 Prosto siaodvotijs »[bližini kolodvora več sob, kopalnica se takoj odda pri „Marstanu“, Rotovški trg 4, ______________________ 1498 Lepo noMovans ssšš nasproti mestnega parka se odda boljšemu reflektantu. Naslov v upravi lista. 1502 OmMIk; S; in stolov na prodaj. Vprašali-Aleksandrova o. 45/11, vrata 10 1497 Vrtna zonlja, g?»ir polago. Mariborska lesna industrija, Koroška c. 46. 1484 TriovisazMifeia® zelo dobro uvedene v Zagrebu v sredini Iliče se proda. Dovoljenje za točenje vina in iganja in za tlafiko na razpolago. Pojasnila, tudi pismena, daje iz prijaznosti Pakiž i dr., podružnica Zagreb, Iliča 110. 1480 Marica, BI ■ •>; čil ifl bra. Naslov v upravi list*-, Se DtsiL prefasor, išče primerno službo. Vc ^ korespondenco v slov., ^ ital/, in franc, jezika s Naslov v upravi. Oslcrl^itilca (zakupnika) za planinsko kočo; restavracijo in posestvo »Mariborska koča« ^na Pohorju sprejme s 1- oktobrom 1926 1 o* družnica SPD Maribor. Prošnje do 2CJ-avgusta 1.926, informacije pri •KK',rH!j niči. 15 TUkar: »Mariborska Itek&raat t Mari boru, predstavnik: Stanko D e te 1 a, ravnatelj. Urednik Božidar predstavutik; Vekoslav Špindler, novinar. Vsi v Mariboru-, tabora Borko, novinar. Izdajatelj: Konzorcij