Our Write U« Today Advertising are REASONABLE.... GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. ★ QTA1BJI 0P0ZAK1AM. di pftvoimo ohflifi pMfošnl* no. S tem oim boste mnogo prihranil? pri opominih. — Ako it niste naročnik, poftljite en dolar sa dvomesečno poakninjo. {TELEPHONE: CHelsea 3—1242 —"■i M Bifi Ctett Matter Biplrafcg Zlat. 199S al tka r«rt Offtaa M tirni lark. N. akr Sal af Caocraaa af Hank M 1S71. ADDBESS: 216 W. 18th 8T, NEW YOBK No. 196. — Stev. 1%. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 23, 1939- -SREDA, 23. AVGUSTA, 1939 • t Volume XLV1I. — Letnik XLV11. DO SOBOTE BO PADLA ODLOČITEV GLEDE VOJNE ANGLIJA ZAHTEVA OD RUSIJE, DA POJASNI SVOJE STALIŠČE Ugibanja o strategiji v preteči vojni Kompromis predložen farmerjem v Utici Pogodba je bila včeraj podpisana« — Danes bo predložena farmerski uniji. — Določa 92.15 za sto funtov mleka. — Normalna dobava v soboto. Da *bi bil končan mlekarski [štrajk, ki je dobavo mleka v po pogajanjih, ki so trajala 8 ur. ob 1. sinoči. Cena za 100 funtov (47 War-tor) tnlefca je bika 1 bH ^ prizafv^nju "ewyor: ,, j ti ii ,7 * skega župana La G uardia med popoldne, da sklene nenapadalno pogodbo z Rusijo, fannerji in prekupčevalci mle- je angleška vlada (mnenja, da bo ruski odgovor členjen sporazum, ki pa mo-tega časa odložen ;ra biti 'v odobritev predlr Na podlagi sporočila poslanika Seedsa bo Cham-berlain jutri v poslanski zbornici imel važen go-! Ako bo sporazum sprejet,, vor o političnem položaju. j bodo v Xew Yorku cene mleka zelo zvišane in sioer zia tri če- CHAMBERLAIN JE SKLICAL POSLANSKO trt centa za mleko in za 5 cen-ZBORNICO NA IZVANREDNO SEJO I*0*2* ,pajnt sm«**ne- ,w j Do sporazuma je prišlo LONDON, Anglija, 22. Javgu^ta. — Z ozirom na to, da Anglija in Francija pričakujeta, da bo do sobote izbruhnila vojna ste opozorili Hitlerja, da se boste do skrajne sile postavili proti vsaki na-cijski agresivnosti proti Poljski. Anglija in Francija sta naglo pričeli mobilizirati svoji armadi, tako, da boste takoj ob pričetim morebitne vojne mogle poslati na bojišče 2,500,000 vojakov. Iz vseh krajev prihaja vznemirjajoča napoved "do sobote** vsled česar London in Pariz tesno sodelujeta ter skušata postaviti svoj narod na vojno podlago. Ko je bilo naznanjeno, da ste Rusija in Nemčija sklenili nenapadalno pogodbo, je bila takoj sklicana angleška poslanska zbornica, ki se bo sestala jutri (četrtek) ob 2.45 popoldne. Chapnberlain bo prosil poslansko zbornico, da mu z oziropn na pretečo vojno nevarnost podeli diktatorsko oblast, da bo smel, ako treba, tudi napovedati vojno. Do gotove meje je Anglija že dobro pripravljena. Vojno brodovje je zbrano v kevernem morju ter je pripravljeno popolnqma zablokirati Nemčijo. Zračno brodovje je pripravljeno, da odbije vsak "bliskovit" nemški napad. Armada ima pod zastavami 32 divizij — 300,000 vojakov—da jih takoj pošlje na evropski kontinent. Francoska vlada je nanovo vpoklicala pod orožje 500,000 vojakov ter jih ima sedaj pod zastavami 1,500,000. Angleški kabinet je na včerajšnji izvanredni se- raznih franco feih tekstilnih fc. ji sklenil, da bo Anglija izpolnila svoje obveznosti 'delkov ter plačala blago v go-do Poljske. Vlada je takoj nato prepovedala izvoz tov>ini- bakra in gumija. I Francoski finančniki pravi- jo: — To naročilo na« je zelo NEMŠKA ARMADA SI BO PREBILA POT DO presenetilo. Mogoče hoče Nem VARŠAVE natres^ Franciji peska v BERLIN, Nemčija* 22. avgusta. - Nemški ^ter plačati za to milijon do- ji pravijo, da bo nemška armada prodrla do Var-1 Cela Nemčija je en sam vojaški tabor; tudi narod siave in še dalje, ako Poljska ne bo hotela odstopiti je poptflnoma mobiliziran za vojno. Sedaj je jasno. Nemčiji do zadnjega pedanja nemške zemlje, ki jo da Hitler ne zahteva samo Gdanska, temveč tudi je Nemčija izgubila po svetovni vojni. poljski koridor in Gorenjo Sležifo. Ta izjava, iz katere je razvidno, da je Hitler tr-1 Na sto tisoče rezervistov do 55 let starosti je bilo dno sklenil, da mora bki Poljska razdeljena, je pri- Pokli<*nih pod zastave in vlaki prevažajo samo voids. iz istih virov ,kot lansko leto, l*o je H^icr na- ***** oroi}^ ix>vcdal da se bo polastil Avstrije in Č^alovaške. ZADNJA POROČILA IZ EVROPE "DA*r BO PRIŠEL V 48 URAtt J Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada naročila |a |jrsjH if ail, da bo prišel "Der vsem svojim podanikom v Nemčiji, da takoj zapu- larmk. 1 stijo deželo. __ STROKOVNJAKI ŽE UGIBAJO, KAKO SE BODO V0JEVALI Poljska armada bo najbrže skozi Litvinsko udarila v Vzhodno Prusijo. — Nemčija bo udarila v Pomorže. — Nemci upajo gospodariti v zraku. KOLIKO DOBI FARMER ZA MLEKO? Po 9-razrednem sistemski je sedaj v »veljavi, dobijo larmer ji za sto i unto v (47 kvartov > I mleka te cene: Utica I ^—Tekoče mleko za dostav-* Jjenje v steklenicah ali v drugih posodah, 2A—Mleko ali tekočo smetano z ^prodajo v steklenicam in za drugo uporabo, $1.55. 2B—Mleko za predelavo v navadno kondeifejrano mleko in sladoled, 3 A—-Mleko za predelano v kendy, mlečni prah, evapo-rirano mleko in gotove l>oljat sire, $1.25^. •iB—»Smetana za spravljanje v ledenic«, da se potem u-l>orabi za "cream" sir in gotove sladoledne pridelke, $1.0.". 3C—Mleko za izdelavo sladoleda izven mesta New Yor-ka, $1.03. 3D—Mleko za izdela>vo v "cream" sir, $0-906. 4A—Mleko za izdelavo v maslo, $0.831. ____ 4B—Mleko za izdelavo t Vnanji minister se je n®." American" sir, $0.937. mudoma vrnil s počit - **kor ^ litino iz sezna-_ ( ^ mleko razdeljeno v 9 nic. —Presenetljivo na- razredov. Te cene so bile v ve ročilo nemške veletrgo-.ljavi meseca julija, vine. (PARIZ, Francija, 22. avg. — Vnanji minister Bonnet se je danes nepričakovano vrnil s počitnic ter se takoj odpravil k PREDSEDNIK OUEZON STAR 61 LET . . , MANILA, Filipinsko otoc- mini-strskemu predsedniku je> m avgusta. — Danes pra- Daladieru, ki je sklical dve znuje predsednik Manuel 1). posebni kabinetni konferenci Quez(yil svoj ^ rojstni datL glede nemsko-poljskih odnosa-: je nebroj 6estitk. Pred * . - . „ .' predsedniško palačo se je zbra- Daladner je včeraj precej dolgo konferiral z angleškim vojnim ministrom Leslie Hore- Belisha. Istočasno se je izvedelo, da je neka nemška 'veletrgovina naročila za milijon dolarjev lo več tisoč ljudi, ki so mu navdušeno nazdravljali. larjev. Mogoče je pa tudi, da je kupčija mišljena resno. Ker mora biti blago poslano do 15. septembra, je to znamenje, da bo do 15. septembra ohranjen mir. Od Daladiera se je podal vnanji minister Bonnet v svoj u-rad, kjer je sprejel v avdijenci angleškega odposlanca Bonalda Campbella. LONDON, Anglija, 22. avgusta. — Kako 0o potekla neiiiMko-pol/>ka vojna, o kateri vsakdo govori, je popisano v telefonskih poročdih iz Koe-nigsberga 111 v izjavah vojaški ti ia^edencev. Nek časnikarski poročevalec, ki se nahaja v Vzhodni Prusi-ji in ki poroča o velikih koncentracijah nemškega vojaštva 11a strategičnih točkah, pravi, da je nemško vrhovno vojaško poveljstvo izvedelo, da Poljska zbira močno armado okoli Su-valkov. Nemci so mnenja, da bo poljska strategija v tem, da bo vdrla v Litvinsko in bo od tam udarila v Vzhodno Prusijo. V ta namen pa je Nemčija ie zbrala močno armado pri Ister-burgu, da odbije polj-ki napa !. Glavni nemški napad pa bo naravnost »v koridor (Pomorže) od Allenstoina. V Vzhodni Prusiji se nahaja močno zračno brodovje, ki je zelo zavarova no proti kakemu nepričakovanemu napadu. Navzlic temu, tla imajo Nemci veliko upanje v svojo oboroženo silo, so prepričani, da bodo zadeli na močan poljski odpor in domnevajo, da ji;i bo vzelo kakih šest tednov, da si pod jarmi jo Poljsko — ako ne •bo v 48 urah sklenjen kompromis. Prva angleška in francoska pomoč Poljski bo v zračnih napadih za nemško bojno črto ^Ti napadi bodo v prvi 'vrsti namenjeni z ti nemške mnnicij-ske tofvarne in skladišča. Izdelan je bil zelo spreten in u činkovit načrt, po katerem se bo angleško in francosko zračno brodovje dvignilo »v Franciji ter bo izložilo svoje bombe nad Nemčijo, nato pa bo letelo na oljsko, bo napolnilo tanke z bencinom in naložilo bombe. Nato pa bo zo|>et letelo proti Franciji in med poletom zop«*t bombardiralo razne kraje v Nemčiji. Naciji pa še vedno upajo, tla bodo gospodarji v zraku. [Anglija pa bo skušala razbiti nemško premoč v zraku, da ne bo njeno vojno brodovje uničeno. Znano je namreč, da bodo nemški letalci okušali u-; niči t i angleške mornariške j>o-jstojanke, tla bojne ladje ne bodo mogle naložiti kuriva in municije. Nemci po namreč mnenja, da bo prav lahko uni-ičiti angleške bojne ladje, ako I bodo prisiljene dolgo časa o-i stati na odprtem morju. ŽAL0IGRA NA FARMI Farmer je ustrelil svojo ženo in njenega brata. Pravi, da je žena popivala in ni skrbela za o~ troke. WBST OH ESTER, Pa., 20. avgusta. — Davi je ustrelil fanner Kelly Minnick .svojo ženo Mary iu njenega brata Ir-vina Woolfreya. Nato je naložil »voje štiri otroke na karo, jih odpeljal k svojemu bratu, šel na policijsko stražnico in izpovedal sledeče: — Pišem se Kelly Minnie';. Ravnokar sem ustreli mojo ženo in njenega brata. Žena se je klatila od salona do salona ter se ni prav nič brigala za otroke. Minnick je oba ustrelil s svojo puško. Kolikor se je moglo dognati, je žena ponoči zopet popivala ko se je zjutraj vrni-ila, jo je farmer ustrelil, kakor hitro c** je po javila na pragu. Ko je njen brat, ki je tudi sta noval v hiši, slišal strel, je pri-liitel fvoji setštri na pomoč. Fanner je ustrelil tudi njega. LED - SREDSTVO PROTI RAKU V Phfladelphijo je dospel farmer, ki mu bodo skušali ozdraviti raka s pomočpo zmrzne-nja — Zdravniki upa-polni. P0V0DENJ V TIENCINU PERS1DNGV BOLNIŠNICI WASHINGTON, D. C., 21. Iz Francije je dospel sem general John J. Pershing, ki je med svetovno vojno poveljeval ameriški armadi 'v Franci ji. Z železniške postaje se je podal naravnost v Walter Reeu bolnišnico, kjer bodo -preiskali njegovo zdravstveno stanje. V bolnišnidi bo ostal deset dni. Pershing bo star dne 13. septembra 79 let. REŠIL ŠTIRI OSEBE AMSTERDAM, Nizozemske, 21. avgusta. — Princ Bern-hard, fmož nizomske princese Julijane, je rešil danes iz vode štiri osebe. Na malem jezeru v tukajšnji bližini se je njegov motorni čoln zadel ob čoln, v katerem se je nahajal oče s tremi orod. Čoln se je prevrnil in vsi štirje so padli y vodo. Princ in njegov tovariš sta jih rešila. PHILADELPHIA Pa,. 22. avgusta. — V Temple University bolnišnici delata dr. Temple Fay in dr. Lawrence Smith že precej časa zelo zanimive in tudi uspešne poskuse. Zdrav nika sta prepričana, da je mogoče zaustaviti raavoj raka s pomočjo zamrznenja. Poskus; lna živalih so se izborno obnesli. Proces je v gotovem misli«. Uličen zimskemu spanju neka-* J terih živali. I V nedeljo so pripeljali seira iz Old Stockporta, Iowa, 42 -i letnega farmerja Maxa Har-lana, ki ima raka na želodcu Par dni ga bosta zdravnika preiskovala, če je za zdravljeni je sposoben. Če je sposoben, 'ga bodo slekli do golega, polo-Ižili v nekakšno ko.rito, ga ne-(koliko omamili in ga obložili Iz ledom. Normalna temperatura bo kmalu padla do 90, mogoče celo do 85 stopinj. Čutil ne bo ničesar. jSroe (mu bo narahlo utripalo, dihal bo počasi, čutil ne bo ničesar. V ledu bo pet 'dni in med tem mu ne bodo dali nobene hrane. Šesti dan 'mu bodo dali nekolifco mleka, nakar se bo prebulil. Zdravnika sta prepričana, da bo zdravljenje uspešno. V japonski koncesiji je tri čevlje vode — Kitajsko prebivalstvo preplašeno beži. TIENCIN, Kitajska, 21. avgusta. — Vb'led več dni trajajočega deževja je refca Hai strahovito narasla ter preplavila dobršen del Tiencina. Vodovje narašča in bo po mnenju vremenskih prerokov naraščalo še najmanj drva dni. Tako grozne povodnji ne p^-i milijo najstarejši prebivalci mesta. Japonska blokada angleške in francoske koncesije je žc I vsaj zaen kateri »se Evropa čedalje bolj pribliiuje, ae vprašuje ameriška javnost: — Ali more Amerika kaj Moriti v tem pogledu T Ali more preprečiti -vojno? Po mnenja nekaterih državnih uradnikov je odprtih več i^ti. "Toda kakšna so ta pva začasa monakovske krize, tretjega pa meseca aprila. 04ede ponovnega poeiva so državni uradniki različnega mnenja. Večina je proti temu, čee, da bi ne bilo za ameriškega predaednika častno venomer moledovati Hitlerja zi\ *mr kujejo 9e tudi na j&rajno zasinehljiv odgovor, ki ga je dtfbfl Roosevelt na »vojo zadnjo noto. ' Predsednik je trfeseCa aprila predlagal politično, gospodarsko in razorozitveno konferenco z obljubo, da bi se Amerika zadnjih dveh brezpogojno udeležila. Njegov predlog pa »i našel nobenega odziva. AH bi kaj zalege! panameriSki mirovni poziv, ki bi ga izdalo v*eh 21 ameriftih republik? Tudi to bi ne zaleglo predsednikom vseh ameriških republik in vsi so se strinjali ž njim, ni Hitler tistega Rosnega p6®*va niti najmanj vpc fterai " ' j t.. W^i^gtonska Vlada je baje pripravljena dati Nemčiji gotove gospodarske koncesije. Ako bi Nemčija podpisala razorožitveno pogodbo, bi bila deležna kreditov, da bi si lahko nabavila razne potrebščine, ki ji manjkajo in ki jih ima Amerika * i**«ju. Državni vsak dan, ♦vSasi oelo vsako uro, *proti informiwi predsednika o evropskih dogodkih. Kaj bo stoltl predsednik, ko se bo feriza približala svojemu višku! Mogoče zaenkrat niti o mottafl. Kdaj %o ntfykje na samotnem, istrmeni in gozdnatem Kazjakm. Tukajšnje oroz-niwtvo se je podalo v Velenje, kjer bo prevzelo Grebenška in oddalo v sodne zapore, kjer bosta skupno s Seničem' delala pokoro za svoje gTelie. I>el o-rožništva pa je šel na pomoč velenjskim in mislinjskim orožnikom ipri zasledovanju Peeov-nika in Zajca po obširnih kozja-ških gozdovih in planinah. Od orožništva »=e dbjavlja sledeče: Prebivalstvo naj se preveč ne raszlburja, ker orožnkštvo stalno zasleduje to tolipo. Pe bi kateri izmed Članov te tolpe vdati. Tolpajnamtiraval roPat5' al» ^ ^a tudi samo zasledi in vidi, ga lahko vsakdo mimo brez kazni ustreli ali na kakršenkoli način ujame ter izroči orožništvu. Kdor bi katerega člana tolpe posebno pa Pečovnika ali Zajca prijel ali ustrelil, dobi zato lepo nagrado 2000 do 3000 din. Prebivalstvo se naproša, naj bo še naprej orožništvu tako naklonjeno, ali pa še bolj kakor do sedaj ter mu pomaga pri zasledovanju roparjev. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneal jivo * po ibev-nem kuna* V Jugoslavijo: Za $ 2.30 9 4.50 f e.«o $10.56 »20-— Dtn. I'« Din. 2C0 Din. THn. 000 Din. 1000 tofn. 2000 V Italijo: • aao 9 12.— f f H12J0 Lir 100 LAt 200 1J& QUO Ur 1000 Ur ur aoue KEB 811 CBNK BKDAJ MllUO menjajo BO Na varamo ete-fva podvb2»nb bpw—Bi GORI ALI DOU NUNA __ PO _ ' M 'fah^L n mm mi m k ZA PKISrOJBINO Kako so ujeli Grebenška. Dne 8. avg. zvečer je zvedela orožniška (postaja v Velenju, da je nevarni ropar Grebenšek v turistovski koči v Sv. Joštu na Kozjakn. Takoj je avizira-la orožni^ko postajo Mi slin je in se podala na Kozjak. Grebenšek je bil v koči v prijetni družbi, kjer je dajal za žganje i«n vino, najbra i namenom, da bi dražbo omamil in nato oropal. Ko sta prišla orožniika Bre-zjac in Muršec iz Velenja h koči, je iČ ZA SOLATO, pravi "goriški"* MOTOLEO. (repincelj) veliki REDKE V, flna Cm ostra simaka REPA, atraiMČna tela za klaanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali selen OftAH, (rtadkuroi, visok kasen .... Je 10c razbojnika. Takoj je hotel pobegniti "Stever^ g pištolo v roki, ki jo je imel nabito z 10 patronfiami, orožnika sta pa bila hitrejša in ,«ta razbojnika prijela. Pri sebi je imel več denarja, raznovrstnih ključev in vitrihov in municije. Orožniki ro razbojnika pripeljali ponoči v obrinski zaipor v Velenje in se je pričelo drugo jutro zasliševanja. Prianal je, da je 16. aprila zvečer vlomil pri posestniku Ra2ibors?ku Jerneju v Do-brišnji vasi v Saiv. dolini in tamkaj ukradel' 8000 din. Priznal je tudi, da je skušal vlomiti at neko trgovino v Šoštanju, pa je bil prqpoden. Grebenšek je že 7-krat kaznovan največ zaradi tatvin in ropov. Skupno je odsedel že 16 let v ieči, tsar je 40 let. Svojih pajdašev noče izdati. ROPARSKI NAPAD Posestnik Felicijaii iz Studenca ipri Sevnici je Šel na semenj, da bi kupil vola. Ta dan pa ni imel sreče, in se je vračal domov bre>z živine. Okrog-3. porpoldne je zanrišlje^ stopal skozi Stndenški gcxad. Nenadoma je skočil nanj neznan moški,, ki je 'bil maskiran. Skočil nVu je v hrbet, ^a (podrl na tla in pokleknil 67-letnemu starčku na prsa. Pelicijan je bil želo presenečen, napadelc pa ves 1>esen. Prijel je. starčka za vrat, ^a dušit, mru vzel iz telovnika 2400 din na to izginil v srozd. Orožništvo »zadevo z vso vnemo zasleduje in je npanje, da bo napadalec kmalu v kah pravice. ro- -----■ : -ng * ^ *, p. ^ Le tak^ otrok je kaj vreden, ki je vzgojen v božjem strahli in pokorščini do svojih stafii-šev. Taki otroei se izogibajo ^labe družbe ter vedo, kaj je pregrešno in kaj dobro dejanje. - V majhno mestece je prišel i|0t župnik. Župnišče je bilo v wlabetoi stanju, vrt .okrog žu-pnišča zapuščen, ograja podita. Ker je bila fara revna, se je kar sam lotil manjših popravil. Izprosil se je nekaj lesa in začel postavljati novo o-fcrajo. Desetletni sinček fcjolbožne družine ga je pri teiu delu po-zorno motril. ^--Kje si bil ? — ga je vprašal oče, ko se je opoldne vrnil domov f — Gospoda sem gledal, )ki je ograjo popravljal. — Oele štiri ure si ga g4e~ dal? — se je začudil oče. — Ja. In čakal sem, kaj Li rekel, če bi se s kladi-voni o- plazil po palcu. ^ Ugleden Ainerikanec se je na ovojem potovanju po Evropi sestal s falirauiui plemeni-tašem, ki je bil silno ponosen na svoje prednike. — iMboj rod, — je pravi? Amerikancu, — je mogoče zasledovati sto in stoletja nazaj. ___..........Zgodovinarji so izsledili, da so daleč ne bo dala tistega prwlel-i88 predniki udeleževali ka, kot ga je lansko leto. Hmelj križarskih vojn. V LETINA V SAVINJSKI DOLINI Letošnja deževna pomlad je posebno škodovala žitu, ki ga je pritisnilo k tlom, da ga je prerasel plevel. Žito se ni mofglo normalno razviti ter je dalo le srednji pridelek. Plenica je bila še najboljša. Tudi krompir je v -sponiladan.-'ki deževni dobi pričel v zemlji gni-ti, v kolikor pa tie je razvil, ga je sedanja susa tpopolnoma uničila. V posameznih jamicah so le 3 do 4 kot ja/bolka debeli krompirji in 'Vse kaže, da bo krompirja v Savinjski dolini zelo malo in ibo izredno drag, kar lahko opazimo že na celjskem trgu. Koruza je zaostala v ovojem raz vojn in niti od ki je bil v nekaterih krajih izredno lqp, je zaostal v razvoju in so kobnle tako drobne, da 1k> verjetno letos -za eno tretjino manj, kot .ga je bilo priča komati. Pridelek bo wer ka-kovi^ten ter hmeljarji upravičeno pričakujejo dobrih cen. "Se dober teden nas loči od obiranja, "Sadna letina je srednja in se pojavljajo prvi kupci za poletno sa'dvje, *ki je namenjeno izvozu v Nemčijo. Poletna jafbolka se plajčrrjejo pod 1.50 din za kilogram. Nekaj vagonov jabolk je bilo že odposlanih v severne kraje NerriFije. ADVERTISE IN "GLAS NAROl>A" Novo* ■ti r. It O V E N I C BUSHING DM P A N Y BAHOVKC -PLANINKA- ZDRAVIL-j NEGA tmki ■ CENA: 1 paket -fL—, 3 paketa UM. MAftUm ittJODONK KAPLJICE Mala mekh Me, velika $1JBS. GOBE, HMl tMrt tak« Hnti Me. Hi ptkMbi IMfto. VELIKA i\ . dolgoletnih iiktisnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj cwma, kar pomeni za slovenske razmere vec k^kot se tako gostobesedna reklama. Na rrt kakor 7M NUPOMLNUdS BELO. KI GA IMttiO NA' knjir® J® raxkotta. NeiteU Je »tik t talni. fi H fb ium fl^ -■ _- Vsaka gospodinja, ki m zaveda avoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knji-go omisliti, Ysaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako Tk>o »rojim domačim fcndffe tdrtvo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznefcaditi t poaebno izbranimi >dili- Za vse to ji bo najboHSa vodnica in učiteljica ta jBTCTBrJVfePCA četudi Je ^fiT^Rte1^- uimmi: /2U W*t ISth^Str«* ^New York, N,,Y. - *——• - •—^ -*■ fip GOSPODINJI IN DCKLRA. TO ojn. V B\T0»pi je le malo plemiških rodbin, ki bi mogle svoje pre«lnike tako daleč zasledovati. —• Tudi ja« kiium prednike, kakršne ima le malokdo, — je odvrnil Amerikanee. — Moj stari oee je bil blagajnik velike newyorske banke. Nekega dne je pa. pograbH plrecej tisočakov in pobegnil. Zasledovali so ga po morju do Londona, potem pa čez preliv, po suhem do Indije, iz Indije pa z«-pet po morju do Avstralije. Taim so pa izgubil vsako sled za njim. Posta ren, bogat možak se je poročil. Za ženo je vzel dekle, ki je bila najmanj trideset k:t mlajša od njega. Ne&ega dne je nevarno -zbolel. Ljubka ženica mu je stregla kot je pač vedela in znala ter ga je okušala razvedriti z veselim petjem in zvoiikam smehom. Bolezen je bila dolgotrajna in bolnik je bil že večkrat na pragu smrti. Nekega dne ga dobi od ravnik tedeeega na potelji. — No, kako pa kaj danes T —i Hvala, mnogo bolje. Zdi se mi, da eetu prebolel to nesrečno bolezen. — Ne vem, ne vem, — je odvrnil zdravnik. — Po čem sodite? Mesarski mojster se je dal fotografirati pri pobijanju vo la. Na fotografijo je bil zelo ponosen. Slehernemu jO je po-kazal. Ni pa »ogel odpustiti nekemu svojemu zoperu&n, ki mu je rekel *. — Čedna »lika, ja-ko čedna slika. Toda povej mi, prosim, kdo je tkti, ki te s' sefciro tolče jto^glavi? Ljudje po rei&ai zneetih so strašno radovedni. Napruner v tfew Yorku. tako so radove^ dni, da ao izdajatelji listov pri^iljem Mahati opoldansko «iajo tista, že dopoldne, večerno iadajo popoldne, jutrišnjo izdajo pa zvečer. itoišk ae je valjal po |>oete. Ui M jHPOtti) svojo ženo: _ Strašno me slabi. Daj ni pozi rek pelfruyvega i^anja. Pa ta kojtail^KtaJ, teko j > C5e ga ts-*»j ne dai, fco ilM M od * IT ABO D A" o New Toxfi Wecfneaclay, August 23, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAZLY NJGČNIK ANGLEŠKE TAJNE POLICIJE . . poleg trupla go nawli ■pol ttwpoi ffx^ca^ene vigsrete neke redke vi ;*U», lavi tek papirja, 7upc:iko za lase, kaVmne du-Vpč tie izrfeiujejo. iii raztrgan rofbec . . Tako so poruasli angini i i rt i ■ o u«k*m umoru, ki se ga je jcladnjič lotfl prof. Spfti&u-rv in ga rssjsnui. Aiitfi&Ško i wW»o jporo&l ala o obdoiieuein, siti ne goi*p-riino. Pr6f. ŠpfrLMbuTV doka auje, da je n? oetanku cigarete našel plimo, ki ne izvira od nikogar dragega, kot od Wil liamsa. ♦"KaJto pa utemeljujete to don^nevo?** ga vpraša sodnik. -Že več let delam poskuse in sem dognal, da bi mogii Iju-je je spet .di tudi po slini razvrstiti v po-« zagonetnem sameene skuspine, kakor jih raz noru, ki «e na kratko tmenu-!vl»w» P° K akupi- je -afera Disiinn." Aff^lija,11'1 sline, ki je W1a ta a ostanku je pač kltarfata «leM«, kjer ao cigarete, pa spada eamo 50 od-Trm\i najbolj napeti luminal-ptotkov vseh ljudi. — in Wil-ni romani. In kdkor nekdaj, K*11*8 ^di spada v to redko tako je fie da nos zanimanje za kriminalne sadev£Ptme najbolj živo itn aplamio. Pred nekaj dnevi pa se je "afera Din-nivnti" razjasnila. Na^Ti morilca. Izdala ga je napol pokajena crgareta, ki so jo našli poleg t rttpla. 1'nivefttitetni profesor Spills-bury je pred sodi&čem v nekaj kratkih sufboparni-h beseb#olienec iprtena. Na to pove, kako je zločin izvršil in vse i»e nj«ma. Prof Spills-bury, ki mu strokovnjaki pravijo "zarfrije črpati je Scotland Yarda" pa je -v .in Sidney Fox, toda dokazov ni "bild nobenih. Razmerje med sinom in materjo je bilo popolnoma v redu, čeprav Sidney Fox policiji ni bil tako poznan, ve&krat se je že moral zagovarjati zaradi majhnih ta tvin in poneverb. Mati je bila za svoje življenje v korist svojega sina visoko zavarovana — to je bilo pa ttrdi vse. Pred sodiščem je bil Fox gladko oproščen, ker ibrez dokazov ga sodniki kiju(b kaknšnetmai-koli privatnemu mnenju niso mogli obsoditi. Tifk preti proglasitvijo oprostilne (wxibe pa ko veljavo kakor dosedanji o-krogli noveiei. V prehnetn jih je zelo malo, čeprav ^o jih spravne angleške banke po nalogu finančnega ministrstva med liiidstvo iranogo. Vse kaže. da jih bo moralo finančno ministrstvo zaradi vedno bnjšega odpora kmaln zoipet vzeti iz prometa. ADVERTISE IN "GLAS NARODA* JUGOSLOVANSKI PEVCI TUKAJ Dospeli so is paraikpm Ounard White Star proge "Britannic" in bodo priredili več koncertov. ^iiiiitniiHiiiiii'inniiii.j.iimiiHhiMiininiii ^■»■»"»»iiiiHftUMimmmHHnmgmiiiiiH!,,.,!,! Nspisfcki odmeve na desno*:' Mrb(4i S^eVoVieh', Rafsa Ra-denkoviich in Mirko IMarkovih, ki so priljubljeni jugoslovanski radio pevci, ko so nedavno prišli iz Jugoslavije na paml-ku Cunand White Star proge "Britannic". Ravno so skončali uspešno sezono pred evropskimi mikrofoni, sedaj pa bo m2ade nadarjene pevce mogoče slišati na mnogih programih v tej deželi. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNfi RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI ^GLAS NARODA" 216 WEST 18Ui StKfcET NEW YORK 85 KAZliČNdl RAZOLEliNIC V BAJCVAH, PREDSTAVLJAia ČIH NAJVECdK ZANIMIVOSTI TB JOfiBOMNR RA2STAH ČRNA 50c Vaoto lahko poAJet« i PO 2 odrom po 8 Romani... Spisi... 1910, ko je s svojim predava- > vmes prof. Spills burv, ki je na podlagi majhne njem o ižetodčfni -slnKnici morilca dr. Grippensa pripravil do priznanja. Orippens je bil obtožen, da je umbril sVojo ženo, plesalko Coro Tnrnet, toda je Vsako krivdo tajil. V kleti njegove i»se so našli že preefej raBjpadlo, napol zogljenelo žen- Prva, najstare^la, največja in najbogatejša slovenska podporna organizacija v ZdrttfMfc Državah Ameriških, je: , . katoliška KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA Mt JEDNOTA G UfltaMTlJen •prtU 18M . OikalepmtTMnm 42. JamarJ« tSBB v dr«** Hllnots, « MddWhi4,mMta J o lie t, ILHnoi« POSLUJE Te 48. LETO M urad « Mm tea: ««8 N* Chictft BL, MUL SKUPNO PflEEMOŽENJE ZNAŠA NAD 84,450,000 A SOLVftNTNOST K. S K. JEDNOT* ZNAŠA 110,80% K. S. K skupno Število krajevnih d«utev i8c. ri 8KUPNII MWti JE Bu 8. K. MDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOM8A 46.4JEHCGA #B8TANKA OKROG *7^00,000 G ESLO K S. K. JEDNOTE JE: -VSE ZA YEBO^ DOM ta NAKOD r Č9 m boM ««arofatl prt dM, poceni ta »olventn* podportd •runiueUi. «*r«raj m prt IfraMflrtrt ff---^ flliltl Mh«, kjer m lahko HTtn^S m mmrt*ta«. rUao Mftodte. operac^o, jfroti bo- k. e. K. Iitnrti sprejem* * mro}o muo Stane ta BKBta od So 00. tars nfiaOr pp takoj pa rojstvu ta do IS. leta. Eiviruje« se lahko od fIBO So 16000 poamrtalSe. V Mta illii^ita j Oil i Ure K. «. K. J. m^mtintA kAko »ararajejo mmta %H Hi.- Mnrfnl prtapevek v ^MtatffttM d#W*» PMo Staek. na We m radeM "A" ta SOc ah ra»S y ta daat stfraroratataa t vaaklia dadm naidSte.' V SMU "ibtro- ka irtimnpn rhMI "A" m plmčh V VatreOa "B" ae ptata do 91000JO poetadMM. A 't* SOLNdkA POl Chntnijea ae lahko hh »2.00; fiXW ^•estben* WHb^ 8 leSoMh ranice ali bolje rečeno brazgotine na jezikn dokazal, da je 'bila pokojnica »najfprej zadavljena nato šele je nastal požar v katerem je flgoreta. "Truplo 'hodi aa moriLeem", pravijo Angleži. Prof. &pills-tmry je ta pregovor že v nešteto (prinaerih ------------------- MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Pkii-lips Oppenhelu. 92 strnit Cena __________ Do skrajnosti napet roman is modernega življenja. (Jppenbetm Je sna nI snkSd ro> anopisee posnaa po celem tteUL MIMO ŽIVLJENJA, d Ivan Cankar. 290 sir. Cena MED PADARJI IN ZDRAVNBUI Spisal Janko Kač. 110 strani. Cenn JO MOŽJE, spisal Emerson Bngh. 209 strani. CemlM Zanimivo delo. ki bo nfcajalo vsakemu Čitm-teljn. Prevod prav nič ne xaostaja aa originalom. MRTVI tjOSTAČ AGITATOR, rsmaa. spisal Janka š**aL . Oena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naS »j a j bolj poljuden pisatelj. Več del, W Jih Jurčič v sled bo-lezni ln smrti ni mogel savrfiiti. je Kersnik uspešno dovrSU. "Agitator" spaAs. fBed va najboljSa dela. ANDREJ BOFGK_____________________S0e BELK NOČL MALI JUNAR. spisal f. M. Da-stoJevskL 152 stranL Cena------------------------ M Kratke povesti ta življenjepis pisatelja. To so prva književna deta klavnega ruskega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Lntaa Pestakova. — M4 stranL Cena------------------— Poleg Pavline Pajkove je Lain Pesjskova takorekoč edink ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji-ievnostf. Njeni splal rasadevajo čutečo ien-sko dušo. BELGRAJSK1 BISER BOJ XN ZMAGA DEDEK JE PRAVIL Ooncourtova deta so polna fines ta sanlml-vostl, slasti v risanju enačajev, Čljib nekateri so mojstrsko podani ta Ima člov*k med branj« Vda, da poakaseane osebe sadijo kraj njega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA__________—--- DVE SUKL spisal Ksaver Mefta. 191 KOSILNICI VEŠALA. Pred častita štoio poročali, da bo v Droihofcyc^a na Poljiskem prijeli enega najbolj zloglasnih ■__ » .. _ V* t i ** m , : CVETINA BOROGRAJSKA ga imenovali "^trah Iracnlske [ t'Vfcl'Kfc Cpntvljlee za star dežele** Mož je izvršil mnogo roparskih nmorov, napadov in tftrugLh zl očimov, vodil je tolpo, iki je izvrševala svoja gTozo-dejstva, (preoblečena v grani-čarsfke uniforme. Večkrat je uišel ijz ječe. Pred mesecem so ga spet iprijeli, in zastražili ta kOj da ni mogel več niti, pred kratkim pa so ga obsodili na B-mrt. Razbojnik je ostal zakrknjen do zadnjega trennfka. Poslednje ielje ni hotel izraziti nobene, odklonil je cigareto, ki mu jo je poundil državni tpravdnifii in duihovnik se je poldrugo uro sam trudil, da bi ga spravH s ©opom. Ko eo ^>ri-Mi, da ga ocfvede^o na morisče, se je začel otepati z vsemi ati-rimi. Ronfeno so ga zvezali. B al ožili na uosilnioo in z zave-^animi očrni je 'strah hucuLsfce dežele " na veaali^ končal svoje eločineko življenje^ Dve čtrld enega nafta najbotjHb pisateljev vfcefcuje U kajlga. "Njiva", ta 'Starka". Obe sta mojstersko savrBeni, kot jih more savrfiiti edlnoto na« n<3no-čnte& llefiko. JETNIKA GOSPOD PRIDOLIN ŽOLNA. Splaal Pran MU-Wnikl, veselomodre bomoradoe, 72 strsnl P UN V, spisal Ank- denoa Zgodovina naseda kmeta je apodovlna nepre-stanft bojev. Bojev s Turki ta craKakL — <42MbJI kneSd pun t" je mojstersko opisal »i < ital pisatelj fieaoa. Ki bo sleherni s ulitkom prečfts*. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni njski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne imine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $&25 šaljivi slovenec (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic is vseh stanov — 292 strani........ .50 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Oariln. lit strani. Junak* tega romana blodijo ln skotf temo iivljenjs. Vspenjsjo ae kvlikn. a sredi pota omagajo. NA&A LETA, spisal MIlan PogalJ. m alnA — Cena vat.________.9» Dni______ Ji Knjiga vsebuje dvsasjst povesti plaatelja Pu-glja. ki je posnal duio dolerjrkega kaseta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garflta. 112 atra?L Oena---- M Junaki tega romana Modijo 1» tavajo akoai temo tlvljenja. Vapeajajo ae kvikau. a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH NA RAZLIČNIH POTIH . NOVA SBOTIKA, splaal Ivan HOZMaN. Trde VS- am. ltt stranL Cena -—;--- Knjiga vsebuje 44 misli, ki so sa rodile v Hp* ' veku v prvih letin svetovna vojne*. PESMI V PKOZL sptam Ckaa. BaaMaks. » Verna slika pestrega veliki Uenja ta spominov nanj. P1NGVDVSH3 OTOK, Hv- To je aatira na francoske pretekla ta nje razmere. V tej knjigi ta skl plsatcAj najbolj drsen ta avoji aabavljlcL FLAT ONA, Poleg naslovne povesil stavnega aatelja vsebuje knjiga le dve, sel v megli" ta "Breadno". PARIŠKI ZLATAB POŽIGALEC____ 1S1 egs pl-"Ml- POSLKDNJI MOEHKANEG revttn in slike, n Knjiga vaebuje tri povesti natega priljubljenega ptaatelja, mojstra v opisovanju. Njk" gov akte Je taraatt, njeerve mlsU so globoka In mehke. Posebno ienske so vnete aa va deta. P&AVUICS. Splaal M. Ma jar. ataga abroda. Oena ..... praPrečAnove zgodbe KKAUm« IN Knjiga te ave tovno aitatto dešo. URO, (Ka. Me< ko*« IS ktratC «•«••••*..•• 'spisal Aslk Twain)_____ MALI KURI ( 7te MAH ibMD. sp Mala Franeee Hsdgeeen Bnr- m am M. v---, < - r m * HoMn rasno Vkna povesi o otroku, ki gane sfijsistu |p flkka. Deček XfM ktaSriHw \ vagoje, ki ne poana ralik med bogatini ta mmH, pnS pn mm rasllkov^tl ta ssed dobrim Okna M iMutaln «rttaa takta r iMisBupb t*- M I vas litarehL 1M stranL KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jaksb Ata-feevee. TKI knjige pa 1M, fM ta H4 stranL Ms Coaa ' ■ JI Vsak kvesek. It^t, ....1.W Pisatelj aam v teh treh knjigah opisuje usodo ta Uvljenje kmetakega fanta, ki so ga atari-Ml postaB v Sole, kjer ae )e vadUeval n tast-niast sredstvi ter adaj laftje, sdaj teije. taael 08 tale do dole ter si slednji* priboril t ilvlja-nju mesto, po katerelfa je stremel. Khjtas Sa pisane Hvahno. Ob HtanJu ne bo usekal M* telj večkrat od sres naameJatL kaj si je imrtrn, dmM oks, fW Jules terafc « PBVIČ ltt INDIJANOL Povest kritja Amerike. Oena REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM RDE>ČA IN BELA VllEfttfCA PTICE SELIVKE, prgeovori. eseji ta misli stavnMs « ga plastfilji iTOBfeNf Hal BO. — NAS KRUH, aplaal F. K. Iia mojstanki svojih del fl. H. Meyer. Cena kam kndl t tak Menda nI bilo plaatelja na avetu, ki bi tasel tako Bvo dominjljo kot jo jb tasel Trtmctm Jules Verna. In kar Jo glavno, skoro vse njegove napovedi so se vreaniSle. Pred dolgimi desetletji Je napovedkl letata, SObasarin. polet v stratosfero itd. Nal laborsa primorski ptaatalj knjigi dva povaati, ki Jih Ja !M8O(3milNANO0,š Waja. Broi. 3 knjig*. Om;.mV.&29 216 WEST ifttb STREET Sloffinic Publishing Conuamr __________________________■ ■ 'JK.J w.. NEW YORK, N, *eLXB IIBUDP.Nif Totf < Wednesday, August 23, 1939 TIF m . M!! i bil tako dolgo? o SLOVENE (YT7GK38LAV) DAILY is življenja. — Za 14Glas Naroda" priredil L H. 7 Milijoni se klanjajo otroku Pred nekoliko eng iprišel in>čilo nič manj nego 300 kožo. In to je storil. Ko .bi ne bilo Rute FalkaIknerjeve,tUTU!?iTl * v"eh delov T?beta, da bi 'bilo po sin rti -starega os«ki^ika vse narobe. Kurt Weyers- Pe J'™ J® "rcxiil na dan njegove berg lenari, pije motoa vina, mnogo kadi in vrti prste. Nje- fmrti "Ker drugih po- govo deld je samo, da sitnari nad 'ljudmi in ošabno pohajkuje. datlkov mi bilo, je bilo treba Ihmgače pa je tnroj namen, da ,pri dee na Oravenetein popol- teh 300 ^trok obiskati -v noma nepoznan, zelo dober. Tako bos mogel eam vse presoditi. Seveda, če ti bo dostdp dovoljen, drugače pa «e mq: raš takoj potegniti za Fvoje pravice." "Saj poskusil bom, stric sodni svetnik. In o tem ne bom. ničesar povedal, da -em bil najprej pri tebi. Delal se bom,11)1 is^ali Pravega ko da hotel db;.*k»ti svojega očeta. Kot dr. Horvatu mi. Pokojnega dalai-lame, so pr£d ni treba vedeti, da mjo oče ni več živ. Pusti me, da nekoliko!11*»^ovinn okihodom povedli «v preminlim — ali je mogoče, da (bi me kdo tam spoznal. Kdo kraljevo palačo in tam so si v lamo. Pet let so romali dd kraja do kraja, obiskali so nad 300 hiš v vsei deželi, neprenehoma so vrteli »molilne mline in prosili nabo pomoči, da bi čim prej našli živega boga, malega otroka, v katerem se je bila utelesila duša pokojnega daJfci-1 lame. Dvanajst kandidatov so ečasoma .privedli v prestolnico Lihaso in iizmed njih je svet velikih lam v pravljični palači nad mestom izibral resničnega boga. 5-letni kmečki deček je vzel znake najvišjega dostojanstva, zlati molilni mlin, zlati moTek in z dragulji posuti zvonček v svoje roke. Izbrali so sina uibage kmečke rodbine 5a dežele Kokomor, vsa moč je v njegovih rokah in milijoni klečijo pred n jogo vim prestolom. Ko je umri zadnji dalai-lama lahko objela svojega otroka, prepovedano ji je, da bi ga smela še lddaj videti, sin pa tudi nikoli ne bo zvedel, kdo je bila njegova mati. Po slovesu pa je ^mela z zavezanimi očmi v zakladnico, kjer si je lahko naložila elata in draguljev, kolikor je mogla. To je bila odškodnina, da je deželi rodila novega boga. * ZNAMENITI USPEHI RUSKE ZNANOSTI. njihovih krajih ter privesti v Lihaso tistih dvanajst, ki so najbolje ustrezali določbam. Sedlmorico modrijanov, ki naj naslednika pa pohaja na Gravonstein?" 44 Nekateri odlk-njaki našega mesta, ipotem novi mladi zdravnik, ki ga ne ipoenaš. Vaš sosed Fidesser je umrl in njegovi dediči so angleški sorodniki, ki jih tudi ne poznaš. Potem imamo še Liebenauerjeve, ki so posestvo dali v najem in se preselili k *v o ji omooeni hčeri v Berlin. Ravno tako malo pride v poštev naš novi župan. In nekaj mladih ljudi, ki prihajajo waskh khmo zabavat iz Kafesela — prej je tam živel njen oče — te sploh ne poznajo. Torej moraš mirno jadrati pod napačno zastavo, dokler se ti ne bo zdelo primemo, da se daš spoznati." Sodni svetnik s" udobno drgne roke. . 448edaj pa se hočem prepričati, če si se res tako zelo iz-premenil, da te povržni poccnanec.ne bo spoznal. Peljal te bom k tvoji ženi; pr; nas boš koteif. K njej bom poslal Kno^ la z naznanilkjiin, da (bom s seboj pripeljal zaradi nekaterih važnih xadev dr* Horvata,,, ker hočem po kosilu ž njim dalje govoriti. Moja žena te je poznala samo do tvoje mature. Pozneje se ni več pokazala. Staving da te bo ravno tako malo spoznala, kot drugi, s katerimi si le rediko običeval." Ko hoče Knol % naročilom oditi, zakliče za njim dr Frensen. Sicer pa bo imel dr. Horvat v bodoče z menoj še mnogo opravka. Z njim t«m vsak čas pripravljen govoriti, da razumeta" 4 "Da, (gospod sodni svetnik." Klatft* prikima. *4Zeto sem se moral i^premeniti." ,4'Prav gotovo. Če mislim na delelega in rdečeličnega fanta, kot si *e poslcrvH od mene, in ga primerjam ž njim, ki Mwiaj stoji pred menej, se mi jJdi kot kak oudež. In odkrito ti rečem, Klaus, postal si xeh> zanimiv fawt; tvoje poteee so fAo značilne., življenje je zarezalo v tvoj obraz dvoje brazde. In do gotove mrfe to te mluke in borbe oplemenile. Tvoja »unarm** je postaJa taka, da vsakemu imponiras." Klans zamišljen gleda pred ue. Nato pa se globoko oddahne '4Ni mi bilo prav lalhko. stnio sodni svetnik, marsikateri dan. da maj*ikateri teden m mesec bi rad izbrisal iz evorjega življenja. Mamičesa ne bi hotel še enkrat preživeti." Stari gospod ga potreplje po rami. Verjaman ti. In zato boš tem rajši o^tal in se ne b š vdal želji, da bi zopet odšel daleč za pustolovščinami." 44 Ne, prav gotovo ne. Imam tudi dovolj dela, da se na G ravensteinu ne bom dolgočasil. Poleg tega pa bom, kakor hitro bo vse oirejeno, imel več predavanj. Za to sem se že tudi obvfloat. Toda za to je še čas, dokler moje osebne zadeve niao urejene." Gospa sodnega svetnika v resnici ni spoznala gosta, ki ji ga je njen mož pripeljal v hišo. Seveda ji včasih šine skozi glavo, kot da se spominja na nekega poznanca i« prejšnjih eaaor. Nikakor pn se ni mogla spomniti kJdo bi bil. • In tako j« Klaua vedno txrtj miren in gotov.. Potrpežljivo posluša svetnikovo ženo, ko mu pripoveduje, da »o tulipani ie odcveAeli, da je bila zima zelo mrzla in da ;e v začetku maja se vedno včasih slana. Omejeno obzorje dobre stare ženice ni dovoljevalo zanimivega razgovora. Ko P* Prid® pogovor na Gravenstein in njegove stanovalce, kar prenehati hvaliti ftote Falknerjeve in se znižati nad —" Idtmo Weyen&engovo. . , , - nj«io pripovedovanje. Posebno je ^ tpdokruh in da — oeWBi ji v bm ni c rožicami postlano, noče zapustiti svoje tete, kajti fcaU s« je bki sama mM tujimi ljudmi. Mlad človek, kl »* samote — to je faiio nekai ki je Kiofcoko ganilo Klausa Weyer^bei^ga. Kot ga je pri ntfadi na parni kn zanimalo, kar so am izdale njene oži, «Jaj ssnkna Kot Falkner, četudi je še > zakladnici, ki čuva neprecenljive zaklade zdata, srebra in dra--aruljev, napolnili žepe. To >ni bila kakšni a odškodnina za njih odgovorno služibo, temveč le jamlstvo, da se pri izbiranju ne bodo dali podkupiti. Potovati so Bmjeli samo ponoči, podnevi so j=e morali skrivati, da bi ne moglo ni«č zunanjega vplivati nairje. Ni čudno, da je trajalo izbiranje potem celih pet let. Lahko si mislimo, kakšno razburjenje je bilo v vaseh, kjer se je rodil otrok, ki je u-fcctreeal pogojem. Tu in tam so kakšni častihlepni e-tarši gotovo poskusili na umeten način pritisniti kakšnemu otroku "božanske znake. Na zadnje «o modrijani dvanajst izbrancev privedli v Lhaso, kjer so veliki lame opravili nad njimi še zadnjo preizkušnjo. Dolgo se niso mogli zediniti, kajti mali kandidati so si bili tokrat •popolnoma enakovredni. Vsa dvanajetorica se je vedla enako, vis^ so si enako izbirali svete predmete, ki so jih postavljali pred nje, vsi ,so namreč segli pO TTvončku, ki je posut z dragulji in vsak je imel enako število zagovornikov. Tako je morala odločiti xrsoda. V zlato žaro so dali liNke in vsak izmed deičkov je potegnil žreb. Pravi žrefo je bil potegnil kmečki sin iz visokega gorovja. Tej odločitvi usode se je uklonil ves Tihet. svečan način so blagoslovili novega dalai-lamo z vo- Moskvosfei lwti poročajo o presenetljivem odkritju ruskih učenjakov, - akademika Oicina in prof. Deržavina, ki sta ravnokar izročila javnosti sadove svojega mnogoletnega pre-izkuševanja in raziskovanja. S križanjem lata ustvarila dve novi vrsti pšenice, ki bosta napravili temeljiti prevrat v današnjem ddmetijstvu. Izvršila rfta veliko delo In uresničila napoved "svojega velikega učitelja Mičurina, ki je napovedal, da ibo znanost na temelju njegovih odkritij o križanju razstlin kmalu ustvarila mnogoletno pšenico (triticum pe-renne). Imenovana znanstvenika sta vprašanje redila vsak na svoj način, tako da sta rusko poljedelstvo obogatila za dva primerka različne mnogoletne pšenice. Na prostoru kmetijske razstave v okolici Moskve sta letošnjo pomlad dala posejati dve njivi pšenice, ki sedaj dozoreva in h katerima tisoči in tisoči prebivalstva ruiske prestolnice. Akademik Cicin je križal pšenico z njivsko pliriko, nadležnim plevelom, prof. Derža-vinu pa se je posrečilo križa-pšenice j, visokogorsko AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1S39 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še pekajl *4G las Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. (Lahko poftljlte Tsoto w poAtnih znamkab po 2 oziroma po 3 cente) VSE PARNIKE SLOVENIC POBL CO. yugoslav travel DEPT. «1« W 18th 8t_ New Y«rk. N. V KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEW.S ODPLUTJA — AVGUSTA 24. avgriata: lie de France ▼ Havre 26. argusta: Mauretania T Cherbourg -M. avgusta: Bremen t Bremen 30. argusta: Normaiujie t Havre Aqultanla t Cherbourg nie rž j o -s KaVkaza. V oheh primerih je nastala nova pšenična bilika, ki je zelo odporna proti mrazu in proti sn«i, nje glavna odlitka pa je v /tem, da se enkratni posevek zanje več let zaporedoma.. Požeta pšenica naislednje leto zopet sama zraste ia starih korenin in b tem ocipade mpiogo napornega dela s plugom in hrano. Ruskemu pK>ljedelst?vm sta učenjaka napravila uslugo neprecenljive vredhosti, zato je razumljivo, da je odkritje povzročilo v ruski javnosti viharno navdušenje in da vse slavi čudodelnri-ka, ki »ta ustvarila novo vele-koristne rastlino. Od letošnje žetve bodo razdelili novo žito za posev državnim veleposest-vom, preizkuševalcem in večjim! kolektivnim gospodarstvom, tako da se bo po par letih na Ruskem sejala samo mnogoletna pšenica. Prihodnje le 6 Burska Vojska 7. Cvetke (H. Majar) & CVetina Borograjska (H. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Slapšak) 10. Devicm Orleanska 11. Dve sliki (Kaaver Me^ko) 12. Duiiovni boj (Lovrenc Skui*>Li) 13. Elizabeta, hči sibirskega jetnika 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (G j uro Panduric) 1C. Gozdovnik, 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (H. Majar) 17. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satire (Azov In Teffi) 19. Korejska Brata, črtira iz misijo- nov v Koreji (Josef Splllman) 20. Krvna Osveta 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksavor MeSko) 24. Maron, krščanski deček z Uba- HIADNOKRVKOST RES UJE. Neverjetno hladnokrvnost je pokazal m&i švedski inženjer,!se pognal z nekoliiko krepkimi je vod"a napolnila že skoraj ves voz, je odprl tudi prednje okno. Se enikrat je potegnil zrak vase, (potem je odprl vrata in 'ki je ponoči v /bližini II a hi t-s tad t a s svojim avtomobilom za vozil v reko Nisan. Zaprti voz je ofestal nepoškodovan sedem metrov pod gladino. In ženjer je hotel najprvo s silo odipreti vrata, pa se je spomnil, da je v tej globini vodni pri- j na3el nefco žico, po kateri pe ti^k tolikšen, da bi to zaman j ie rešil iz vode. V bližini je poskušal. Odvrtel je zato bila neka garaža, od koder so sunki na povnšino vode. Deževalo je z vso silo, a je z lahkoto priplaval do obrežnega zidta. Tam pa ispocetka ni mogel splezati v višino, noibenega človeka ni bilo videti, ki bi mu [mogel pomiagati. Končno .je toajhno okence v zadinji steni avtomobila, voda je začela po ga prepeljali v najbližji hotel. 'Imam občutdk. kakor da sem časi vdirati v noitranjoftt. Meid začel še erikrat živeti," so bile tem si je slekel suknjo in to|prve besede, ki jih je izgovoril. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slik« so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n: KNJIGARNA "GLAS NARODA" j i t 216 WEST 18tK STREET, NEW YORK - 2.1. Mrtvi Gosta« 26. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 28. Ob 5#-Letniei dr. Janeza Ev. Kreka 29. Pariiki Zlatar 30. Patri a, Povest iz Irske junaške dobe < H. F*»derer» 31. Paberki iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in frtire (Milan Pugplj) 33. Požiralec 34. Pravljire (H. Majar) 35. Pravljiee in pripovedke za nla- dino (S. Kodutnlk) 36. Povesti in Slike (Kaaver Mesko) 37. Ptiee Selivke (Tapore) 38. Praški Judek (Josip Vole) 39. Pred Nevihto 40. Prapreeanove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar) 41. Prihajal, povest (Fr. Detela) 42. Prst Božji, I, zvezdi Prst Božji. II. zvezek (Anton Keller) 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef Splllman) 44. Rdeča In bela vrtnlea (Anton Hnonder) 45. Revolucija na Porturmlskra 4(5. S:sto s Šesto (H. Federer) 47. Skozi Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Student na I bo (S. Finžgar) 50. Strahote vojne 5t. Suneški Invalid (S. Kofiutntk) 53. Sveta Notbnrgm 53. Tri Indijanske povest (Josef Splllman) 54. Večerna pisma (Marija Kmetova) 55. Vrtnar (Tairoiv) 56. Volk Spokornik in droge povesti za mladino (Knaver MeSko) 57. Vojni mir aH Poganstvo In krst (Josip OgTfnec 58. Zadnja Kmečka vojsk« (August Šeuoa) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Koftutnlk €0. Zbrani spisi n mladino (Engeihert GanglV 6L Zbirka narodnih pripovedk za mladino (j. Planinski) 62. Zgodovinske anekdot« (Dr. ftarahon) «3. Zlatokopi (Jooef Splllman) 64. Zmaj Iz Borne, povest t« bosanske zgodovine (8. Kofiutnik) (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekolika izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naro&lu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WKBT 18U> STKJEXT '" IIWIQKK