Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meeeCno 35 Din nedel)slca Izdaja celoleno vJugo-alavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po I SO ln 2 D, vedi ooiail nad 45 mm vltlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pn večjem o naroČilu popus. Izide ob 4 zjutraj razen pondeljke In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evi ulici šl. 6/III 4ohoplsl se ne vračalo, netranhlrana platna se ne apre/ema/o * Uredništva telefon št. 20Л0, upravnlštva št. 232» Političen list slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ut.š i.e - Cehovnl raCun: Clubltana štev. 10.650 iti tn 10.34V sa Inserate, Šaralevošt. 7363, Zagreb št. 39.OH. Vraga tn Dunai št. 24.797 Japonska napovedala ooino v London, 9. maja. (Tel. »Slov.«) Japonska vlada je obvestila danes poslanike Francije, Anglije in Ameriko kot sopodpisnike kitajskega dogovora iz leta 1921., da bodo prihodnji teden koncentrirane v Šantungu 3 japonske vojnoinočne divizije 54.000 mož v varstvo življenja in imetja Japoncev, ne da se Japonska trajno polasti ozemlja. — Na seji japonskega vojnega sveta, ki se je vršil včeraj pod predsedstvom japonskega vojnega ministra in katerega so se udeležili vsi pomembni državniki ter vojaški in mornariški strokovnjaki, sc je sklenilo, da Japonska zasede vso cono okoli šantungske železnice. Ta sklep je bil potrjen v ministrski seji, ki se smatra za najpomembnejšo po letu 1914. V Tokiju se pričakuje, da se bo potem izdalo povelje za mobilizacijo japonske vojske. — Japonski cesar je potrdil odredbo, du se pošlje 15.000 mož močna divizija z brzojavnimi, železniškimi in letalskimi oddelki na Kitajsko. Došli Japonci so v Tsinuniu-ju zaplenili največji del artiljerijske munieije južne armade, s čimer so dobili kontrolo o nadaljevanju pohoda južnih čet. Japonski vojaški brzojavi poročajo o nadaljnjih krvavih dogodkih v Tsinanfu-ju. — Japonski poslanik v Ncwyorku je imel včeraj dolg razgovor s Keliogom. Zatrjuje se, da bodo Združene države intervenirale v japonsko kitajskem konfliktu šele tedaj, če bosta obe stranki za to prosili. V Londonu se poudarja, da ima Anglija v Sanghaju, Tiencinu in Pekingu skupno samo 7000 mož, Amerika približno ravno toliko, druge velesile pa na Kitajskem mnogo inanj, Japonska pa tri- do štirikrat močnejše četo, kakor Anglija, Amerika in ostale evropske države skupaj, ki so razen tega s ssvojimi tanki in letali močnejše, kakor najmočnejše kitajske čete. ki jih Čangcolin ali Cangkujšek kjerkoli moreta koncentrirati; da so torej s tega vidika zatrdila japonskega poslanika napram Kellogu, da jc Japonska svoje odredbe odredila samo v varstvo življenja in imetja Japoncev in drugih inozcmcev, več kot dvomljive. — Iteuter poroča iz Pekinga, da je muršal Čungcolin sklenil po vsej Kitajski razposlati brzojavko, v kateri se z ozirom na kritični položaj v Santungu narod poživlja, da konča državljansko vojno. V brzojavki se priporoča sodelovunje severne in južne Kitajske. Japonsko mornariško ministrstvo je sklenilo, da odpošlje v varstvo Japoncev v Suntung dve japonski križarki. Radi rastočih sovražnosti proti Japoncem so bili vsi Japonci v Hongkongu pozvani, dn odidejo v tujsko četrt ali na japonske topničorke, ki so pred Santuugom. Japonci so buje Tsinunfu in okolico popolnoma očistili nacijonalistov. — Zahteve japonskega ultimata, posebno pu izpraznitev znatne železniške cone v tako kratkem fusu, so bile po mnenju tukajšnjih krogov z ozirom na silno razdraženost južnih čet praktično neizvršljive. Zulo je hoj neizogiben. — Pariško kitajsko poslaništvo je objavilo besedilo note, s katero je vlada v Pekingu protestirala v Tokiu proti postopanju Japonske. Nota delu japonsko vlado odgovorno za vse posledice dogodkov v Cinanfuju, katere podrobno opisuje in katerih so bile krive edinole japonske čete. Indiistrifri razpraoliaio Sedem vekov Preko lavantinskih holmov in gričev, hribov in gora gre jubilejno oznanilo: sedem vekov. Od Mure do Save se preliva šmarnično občutje lavantinskih množic: da je 700 let v bujni rasti zorelo seme na božjih njivah la-vantinske vladikovine, so mogočno žareli kresovi katoliške blagovesti. Preko svetih meja lavantinskih doni skrivnostno razodetje sedmih stoletij in spaja vzhod in zapad te posvečene zemlje. Tod so se podila divja madjarska plemena, da ni mogel rod, ki je bil prikovan na tej zemlji, najti stalnega domovanja; so hrumele tolpe plenaželjnih Turkov, ki jim je bilo požiganje in uničevanje lavantinskih svetišč božjih sveto opravilo; v besnem naletu so se zakadile proti lavantinskim poljanam heretično sile destruktivnega protestantiznm z vsem fanatizmom: lavantinski vladika Jurij Sto-bej jih je stri s pametjo in energijo; zloglasna krilatica »Los von Rom«, ki je padla leta 1897. na dunajskem vseučilišču, je našla ravno v Slomškovi vladikovini svoje najstrastnej-še in najsmelejše propagatorje, ki so nakopičili podlih klevet in zasramovanj proti vzorni lavantinski duhovščini — kar so pobrali, so bile same smeti. Ob mejnikih božjih lavantinske škofije eo se lomile sovražne sile — 57 vladik-sejav-cev je skozi sedem stoletij sejalo seme neomajnega katolištva, je klesalo duhovno lice lavantinskim vernikom in postavljalo svoji škofiji granitne fundamente, da je postala v treoiotkih sovražnih navalov »antemurale ecclesiae catholicae«. Največji med njimi pa je Anton Martin Slomšek, ki ga je dalo revnemu in teptanemu narodu samo nebo — mož svetosti in Božjega poslanstva. Z njim se lomijo obdobja v zgodovini lavantinske škofije in v zgodovini slovenskega naroda; kakor prerok in učenik je ostal med nami, klicar nove dobe in buditelj narodnih sil h kulturnemu osvobojenju. Posebej za lavantinsko vladikovino pa se ž njim pričenja prava katoliška renesansa, ki izpod je še zadnje sledove krutega in plitvega jožefi-nizma na južnem Štajerskem. On stopi kot preroditelj sredi orjaškega snovanja: duhovnega ponotranjevanja in verskega ter moralnega dviganja svojih vernikov. Vse to ver-sko-obnovitveno delo in duhovno oblikovanje ljudske duše pa so nadaljevali po Slomškovih širokopoteznih zasnovah njegovi nasledniki. Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Rožnivenska bratovščina, Častna straža, III. red in druge mnogoštevilne verske družbe ter bratovščine so z neverjetno penetracijo prodrle v lavan-tinska srca, proniknile z osvajajočo silo v najširše plasti lavantinskih množic. Nad lavantinsko škofijo bdi neumorno Slomškov duh--- Kakor v dostojanstvu svetopisemskega psalma zvenijo besede na spominski marmorni plošči v lavantinski stolnici na stebru južne ladje, ki se danes svečano odkrije, kakor v mogočnem napevu slavnostnega »Te Deum«, kakor v blestečem čaru jubilejne himne, ki na ta veliki dan prešinja množice lavantinske : Ecce inerevit ecclesia lavantina: septem saeculis peraetis iubilat — Glej, narastla je cerkev lavantineka: po sedmih stoletjih obhaja jubilej. Na ta veliki jubilejni dan pa sklepajo lavantinske množice s svojo duhovščino in s svojim vladiko, knezoškofom lavantinskim dr. Andrejem Karlinom, roke k pobožni in goreči molitvi Vsemogočnemu: da bi v zarjah, osmega stoletja zablestelo Slomškovo ime med izvoljenci božjimi, da bi bodoči rod izgovarjal njegovo sveto ime z najnejnejše ubranimi občutki ljubezni in gorkote, da bi se res narod zatekal k njemu v trenutkih, ki trgajo dušo ter lcAnijo srce od narodne boli in pekočih udarcev. V duhu se tej molitvi pridružuje ves narod od Soče do Mure, od Gosposvetskega polja do svetih meja Slovenske krajine: tako moli danes narod, ki je zvest Bogu, veri, sveti Cerkvi in ki je otroško vdan sv. očetu. Zakaj od panitiveka je bilo tem pobožnim, skozi stoletja bičanim množicam na čelu vtisnjeno znamenje: glej, otroci božji! Finančni strokovnjaki odpotovali v London, r Belgrad, 9. maja. (Tel. Slov.) Danes sta odpotovala v London kot izvedenca pomočnik železniškega ministra Kuzmanovič in načelnik oddelka finančnega ministrstva Milorad Gjur-gjevič. Oba bosta v stalni zvezi s finančnim ministrom in mu bosta na razpolago za vsa strokovna vpi i Janja, ki so v zvezi z naietiem novega posojila. Slovenci napadajo samouprave. r Belgrad, 9. maja. (Tel. Slov.) Centrala industrijskih korporacij je imela danes svoj redni občni zbor pod predsedništvom Ignacija Bailonija. Na dnevnem redu tega letnega obč. zbora je bilo: 1. Ukrepi proti zmanjšanju carinske zaščite za domačo produkcijo; 2. Ukinitev davka ua poslovni promet; 3. Službeniški davek;. 4. Industrijski kredit; 5. Finansiranjo oblastnih samouprav; 6. Državne nabave in zakon o državnem računovodstvu. K prvi točki je poročal glavni tajnik Industrijske centrale Curčič, ki se je zavzel za čim večjo carinsko zaščito za domačo industrijo. Poročal je, kaj bo Društvo narodov oziroma gospodarsko-finančne ustanove Društva narodov v tem pogledu storile. Izjavil se je proti politiki zaščite agrarnih proizvodov in za zaščito domače industrije. O drugi točki, o ukinitvi davka na poslovni promet je govoril dr. Grcgorič, tajnik Industrijske centrale. Njemu ju odgovarjal državni podtajnik Dušan Letica, ki je na tem zboru zastopal vlado in trdil, da davek ua poslovni promet ni nova ustanova in ni začasnega značaja. Davek na poslovni promet obstoja v drugih državah. V Franciji spada med najvažnejše in najsolidnejše davčne vrste. Pri nas je bil ta davek na poslovni promet uveden 1.1920 (ko so bili v vladi samostojni demokrati^. Da-siravno se je ra unalo na velik finančni efekt, vendar se ta ni dosegel, iver znaša letno samo 180 do 200 milijonov, dočim se je mislilo, da bo petkrat večji. V javnosti, pravi Letica, se mnogo razpravlja o zvezi tega davka z najetjem posojila. Po njegovem mnenju bi ne imelo slabih posledic, če bi se ta davek založil za posojilo. Vendar to še ni sigurno. Ta davek bi se moral preosnovati tako, da bi bil v bodočo njegov ekonomski efekt večji od sedanjega. Posebni ukrepi bi se morali storiti, da bi se ta davek pravilno odplačeval, zlasti v nekaterih pokrajinah. V debato je posegel dr. Windi-scher, ki je zahteval, da se ta davek takoj ukine. Dr. Grcgorič je poročal k tretji točki o službeniškem davku. Ta novi davek prinaša veliko zboljšanje delavcem in vsem uslužbencem, ki nimajo več kot 4000 Din mesečne plače. S tem so prizadeti tisti, ki imajo vec plače. Zato se izjavlja proti temu davku. Pri tem napada samoupravne davke. O četrti točki glede industrijskih kreditov jc poročal Curčič, ... je mnenja, da bi morala država pripomni industriji do cenenih kreditov, da bi se domača industrija čimbolj razvijala. K peti torki o finansiranju oblastnih samouprav je poročal poročevalec dr. Grcgorič. I Ostro je kritiziral način finansiranja samouprav, ki je prinesel nova bremena za indu-| strijo. Po njegovem mnenju je treba dati obla-I steni večje državne dotacije. Dokler se ne J morejo oblasti same vzdrževati, bi jih morala država podpirati. Država mora nadalje strogo nadzirati doklade oblasti, ker bomo sicer v naši državi imeli .44 držav v državi. Zahteva enai-omerno obremenjevanje in napada oblasti. Po svojem zelo ostrem govoru se je izjavil proti načinu uprave v oblastnih samoupravah in pravi, da bi morala biti ta uprava popolnoma v skladu z državno celoto in državno politiko. Zato mora vlada izdati potrebne uredbe, ki bodo to uredile. Zahteva, da mora vlada najstrožje nadzirati delovanje in budžetiranje oblastnih skupščin in občin. V teh njegovih zelo strogih izvajanjih je dr. Gregoriča podpiral dr. Krejči, ravnatelj tovarne v Rušah. Zahteval je, da erar ne nalaga taks na sredstva produkcije. Trdil je, da se oblasti neprijateljsko obnašajo nasproti industriji. Nato so nastopili še drugi govorniki, ki so ravnotako zatevali nadzorstvo nad oblastmi. Vendar ni bil noben Srbijanec, noben Hrvat v svojih izvajanjih tako oster, kakor oba Slovenca. K šesti točki o državnih nabavah in zakonu o državnem računovodstvu sta poročala dr. Grcgorič in Popovič, tajnik industrijske zbornice v Belgradu. Razvila se jo dolga debata, ki je bila mestoma precej ostra. Vanjo je posegel tudi državni podtajnik Dušan Letica, ki je med drugim dejal, da bodo po zakonu o neposrednih davkih normirane tudi samoupravne doklade, tako da bo isti uradniški aparat izvrševal glede obdavčenja vsa dela in da se tozadevno ne bodo vršile kom pilkacije. Načelnik proračunskega oddelkt za samouprave Tosič je odgovarjal dr. Greg »rič i in dr. Krejčiju. Naglašal je, du so tudi v 'lriigih državah samoupravne doklade, ki so -lostikiat celo večjo kakor pri nas. Zato se fuli za-tnp-nikomn industrije ter njunima ostrima nastopoma proti samoupravam, kj so najboljše jamstvo zn dobro upravo v državi. Navuja podrobne podatke o tem, koliko se je prejšnje leto dobilo samoupravnih doklad in kol ko sedaj, ko izvršujejo ta posel oblasti sama Po njegovem mnenju jc obdavčenje sedaj n n»go manjše. kakor je bilo preje, ko oblastne -kupSčine šc niso delovale. Oba «a4opnikn nista pritoževala preje in se pritožujclii šele sedaj, odkar oblastni odbori dobro fiinkeijonirujo. Iz-javil jo. tla bo predložil nov zakon, ki bo lircjc-val vprašanje oblastnih dok'ail. Ob 9 zvečer so je seja zaključila. Radikalna stranka enotna r Belgrad, 9. maja. (Tel. Slov.) V radikal, nem klubu in v NRS se vršijo znatne spremembe v nastopanju posameznih nezadovolj-nežev. Tudi v glavnem odboru NRS je nastal preokret, tako, da bo imel v najkrajššem času vladni predsednik Vukičevič tudi v glavnem odboru večino članov za seboj. V zvezi š tem se nam je iz radikalnih vrst sporočilo, da je prišlo tudi do formalnega sporazuma glede strankinega vodstva. Strankino vodstvo, ki je ostalo od Pašičeve smrti nespopolnjeno, bi se imelo izvoliti na prihodnjem kongresu NRS, ki bi se imel vršiti še to jesen. Na kongresu NRS bi se po tem sporazumu izvolili za predsednika stranke in glavnega odbora NRS Aca Stanojevič, za I. podpredsednika Velja Vukičevič, za II. podpredsednika pa Marko Trif-kovič. V tem se strinjajo vsi radikali. Zato je pričakovati, da bo prenehala takozvana akcija nezadovoljnežev, katerih je vsak dan manj. Dasiravno so sicer maloštevilni in ne morejo imeti prav nobenega vpliva na moč vlade, vendar so s svojim delovanjem znatno oslabili njeno avtoriteto. S tem, da preneha njihova akcija, bo tudi vlada imela večjo avtoriteto in i se bo lahko posvetila nemoteno začrtanim nalogam. Pritožbe in prošnie ie hitro reševati r Belgrad, 9. maja. (Tel. Slov.) Finančni odbor je imel danes sejo, na kateri se je najprej razpravljalo o poročilu pododseka fin. odbora za prošnje in pritožbe. Fiuančni odboi je svoječasno sklenil, da se v teku proračunskega leta ne bodo reševale nobene prošnje in pritožbe. Poslanec Smodej je izrazil mnenje, da se s čl. 15. ustave zajaničuje državljanom pravica, da lahko predlagajo oblastem prošnje in da se ta z ustavo zajamčena pravica ne sme suspendirati. Zato je zahteval, da se poročilo odseka sprejme in da se prošnje v bodoče rešujejo. V svojem govoru je naglasil potrebo reševanja prošenj, predvsem vpokojen-cev in uradnikov, katerim se je pri razvrstitvi zgodila krivica. Poudaril je tudi važnost reševanju raznih vprašanj, ki jih naslavljajo na narodno skupščino in finančni odbor večinoma najrevnejši sloji prebivalstva. Po Smodejevem govoru je finančni odbor soglasno odobril njegovo stališče in bo finančni odbor reševal vse prošnje in pritožbe. Nato se je prešlo na drugo točko dnevnega reda, na uredbo o kaldrmini, ki daje možnost tudi sosednim občinam, v katerih so obstojale carinarnice, da lahko dobijo kredite za napravo in popravo cest in ulic, ki vodijo k carinarnicam. Razen tega se z novo uredbo dajejo podpore za popravljanje cest in ulic, v katerih so se nahajale carinarnice ali oddelki istih, ali pa so se pozneje ukinile. Sprejet je bil predlog vladne večine, da se namesto 30 odstotkov prenese samo 20 odstokov vseh vsot, ki se naha-jajo v kaldrniinskem fondu, v splošni kaldr-minski fond. Na ta način so občinam dani iz teh fondov zopet večji krediti. Drobne vesti iz Beograda Velja Vukičevič v Topoli. Vladni predsednik g. Velja Vukičevič bo jutri zjutraj odpotoval v Topolo, kjer ga bo Nj. V. kralj sprejel v avdienco. Zakon o državljanstvu gotov. Odsek zakonodajnega odbora je na svoji današnji seji sprejel v celoti zakon o državljanstvu z malimi spremembami. Načrt pride v najkrajšem času v razpravo v plenumu zakonodajnega odbora. 0 zakonu o osrednji upravi se razpravlja. Popoldne je imel sejo pododbor zakonodajnega odbora za razpravo o zakonu o centralni upravi in je z malimi spremembami sprejel več oddelkov tega zakona. Pri posameznih oddelkih se je razvila daljša debata, pri kateri so posebno sodelovali poslanci Smodej, Pribičevič i. dr. Decentralizacija gre dalje. Z ozirom na konferenco gospodarskih krogov v Zagrebu je ministrstvo notranjih zadev dovolilo podrejenim organom, da lahko v bodoče dajo tujim državljanom dovoljenje za bivanje v naši državi tudi preko onih rokov, ki so bili dosedaj v veljavi. Posebno onim tujim državljanom, ki so bili v naši državi stalno od leta 1918. dalje, lahko dajo oblasti dovoljenje za bivanje za nedoločen Čas. Zopet potres v Korintu. Včeraj popol-due in danes ponoči je bilo v Korintn zopet več, potresnih sunkov s podzemeljskim bobnenjem. Prebivalstvo je bilo zelo prestrašeno. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanj$l ogla« 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. BLAGAJNIČARKA I prakso želi premeniti mesto. Naslov v upr. 3865. Kot sobarica aH pomoč gospodinji išče mesta, vajena hišnega dela in kuhe F. Kastelic, St. Vid p. Stični št. 27. PEKOVSKEGA VAJENCA tdravega in krepkega, z vso oskrbo, sprejme pe-karija M. Traven, Stožice pri Ljubljani. Pisarniška moč zmožna nekaj kavcije, se sprejme na deželi. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalna služba 4037«. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejSe potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 Z junijem se sprejme samski in vsestransko izučen vrtnar V službo. Oglase sprejema uprava pod št. 4574. Urar. pomočnik z orodjem, dobra moč, se eprejme. - Fr. P. Zajec, LJubljana, Stari trg št. 9. Učenca za pletar. obft, sprejmem. Naslov v upravi št. 4034. Mesarski vajenec poštenih staršev, si; sprejme takoj. - Ivan Muller, Ljubljana 7. Prvovrstno zastopstvo Komisijska zaloga. Sigurno eksistenco si zagotovi, kdor naroči Obersee-Post pri R. Puc, Ljubljana. Letno 12 zvezkov = 100 Din. Sprejmem takoj kuharico katera razume tudi druga gospodinjska dela. Starost do 40 let. Plača po pogovoru. Fani Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami, oddam s 1. julijem. Naslov pove uprava lista pod št. 4023. Cfilio lepo opremljena, GUMO zračna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4036. Krojaški mojster dobro izvežban, kateri vodi že blizu 20 let svojo delavnico, se želi premestiti v kak prometni industrijski kraj Slovenije, da ni v večji okolici dobrega krojača. Prosim in-teresante, da mi priskrbijo stanovanje. - V najem bi vzel tudi dobro idočo gostilno ali trgovino. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod: »Pošten krojač št. 4584«. Vajenec za pekarijo se išče z vso oskrbo v hiši. Učna pogodba po dogovoru. Zaposlen bo tudi pri razna-laniu kruha pri strankah. Naslov v upravi št. 4577. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije le »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Inserirajte v Slovencu \" »i Separir. sobo za pisarno, oddam blizu Aleksandrove ccste. Naslov v upr. lista št. 4035. Trgovino dobro — z meš. blagom, vzamem y najem. Pristop k taki trgovini kot družabnik ni izključen, event. tudi kupim manjšo trgov, hišo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Dežela in dobro« št. 4578. Jććfo kupi? Сипп udomačena, eno 01 na ieto starai na. prodaj. - Janez Črnoga, pošta Makole. Za bolne na sladkorni bolezni priporoča vedno svežo GRAHAM-MOKO tvrdka A. Volk v Ljubljani, Resljeva cesta 24. Bencin motor v dobrem stanju, znamke »Praga«, 6 PS, v zvezi z dinamom 30 amp. 65 Volt, montiran na vozu, dinamo opremljen z aparati, na marmor, stikalni plošči, se po ugodni ceni proda. — Ogleda se in cena izve pri JANKO ŠTAMBERGER, Središče ob Dravi. Pouk v nemščini in francoščini ter konvcrzacijo v teoriji daje po najboljši metodi Stari trg 3/II, desno. V maju nov tečaj prikrojevanja za krojače, šivilje, gospodinje, združeno z modeliranjem. Pouk o plastičnem risanju na svilo, robce itd. Batik tehnika, važno za šivilje in gospodinje. Krojačem preizkušenj kroj, ki pri-stoja brez poizkušnje, lahek sistem. Od maja do julija znižan honorar na polovico. Krojni poduk potom pošte. Kroji po meri. Zaseb. kroino uči-lišče, Ljubljana, Stari trg št. 19, vodja F. Potočnik, odlikovan z zlato medaljo in naslov, profesorja. Kratek glasovir črn, in vinski SODI (pol-njaki), naprodaj. Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 21 bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, sc priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Parcela vogalna, 535 m3, solnčna lega, na Kodeljevem, se takoj proda. Poizve se v upravi lista pod št. 4523. Potom prostovoljne javne j dražbe se bo pod ugod-j nimi plačil, pogoji prodajalo v nedeljo 13. maja popoldne ob 2 na licu mesta v Vel. Črnelu, t. j. 20 min. od post. Stična, dve posestvi z gospod, poslopji št. 2 in 6. Najprvo se bo prodajalo po posameznih parcelah, končno po želji kupcev tudi skupno. - K obilni udeležbi se vabijo kupci. — Mih. Omahen, Višnja gora. Razpisujemo dobavo 5 vagonov krajnikov Ponudbe je vložiti do 19. maja. - Več pri Direkciji dri. rudnika Zabukorca, pošta Griže. Masa o M D. M. C. /.namovan bel in barvan Perl prejica št. 5—8, kvač-kanec št. 30—100 in Moullnfe v veliki Izbiri in najceneje pri Osvald Dobelc irgovina gulant. In pleteuin LJUBLJANO, Pred i kotilo IS. žima najboljša in najcenejša pri II. Masten tovarna žime Stražišie pri Kranju. Gospodinje! - Poskusite Proda se pod nabavno ceno popoln, nova, moderna, fino izdelana pomlad, suknja za srednjemočno osebo. -I. Goltez, Stožice-Ježica. Izgubilo se je — motorno rez. kolo na progi Ljubljana—Črnuče—Trzin—Mengeš proti Cerkljam na Gor. Najditelj dobi dobro nagrado. - Janko Jeic, Cesta na loko 20, Ljubljana. Prodam cirka 5 m' meces. plohov 5 cm, popolnoma suhe. -Jos. Senica - Domžale. Majhna trgovina, združena s strojnim pletenjem, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4526. Hlode Švicarske ure verižice, obeske za birmo, nudi po nizkih cenah A. FUCHS, zlatar, Selenburgova 6, Ljublj, Motvoz(Spaga) nai- lUUKUL ceneise v tovarni. Mehanična тг-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. smrekove in jelove, vsako količino in v vseh dolžinah, od 4 m navzgor, kupimo franko vagon nakladalna postaja Ponudbe s količino in ceno na: I. Magušar & Co., družba z o. z. Vrhnika, škurete kratice 12 in 13 mm, kupimo več vagonov. - Ponudbe pod: »Za zaboje« St. 4545 na upravo lista. Kupimo motorni blok rabljen ali nov za avto znamke »Devecchi Mi-lano«, poltovorni 1500 kg. Ponudbe naj se pošljejo tvrdki Todorović, Schlick & Co. Beograd, Dubljan-nska ulica 5. Motorno kolo dobro ohranjeno, brezhibno, se kupi. S prikolico ima prednost. - Ponudbe upravi lista pod št. 4586. idealno sredstvo za pod-žiganie drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu Nogavice žepne robce, samoveznice, kravate, vezenino, rokavice itd. kuoite najceneje le pri tvrdki Osvald Dobelc trgovina galant. in pletenin LJUB 1ПНП, Pred Skotila 15. V MARIBORU je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije • parfumerije - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza - vr-varskih in pletarskih izdelkov - na debelo in na drobno - pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica Stev. 26. Nalboitsi /\ hohsl Čebln, VVolfova 1/2 Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ПФ" najnižjih cenab pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Krojači in šivilje Kroje (šnite) za dame in gospode, razpošilia Kna-telj Alojzij, strok, učitelj, Križcvniška ul. 2/1, Ljublj. АШШ BLUZE - DUH.OWEMG ROKAVICE NOGAVICE A.MUKOVCC ЦЛИ.-1МОИ nCJTUI-THG 1M6-19- On: »Toda draga moja, iz tega.. .c Ona: »Kur lepo tiho bodi. Ce prav sva bila 14 dni v Italiji, radi tega si še ne smeš domišljati, ck si že Mussolini.« Dr. F. Kolterer šefzdravnik zdravilišča — specialist za balnesterapijo naznanja zopet svojo ordinacijo v Rogaški Slatini Strossmayerjev dom Mag. št. ad 20.813/28. 4583 Mestni magistrat ljubljanski razpisuje odmrlo ključavničarskih, steklarskih, slikarskih, pleskarskih in p;., diskih del, Qf-pravo parketov, okenskih zastorov in izvršitev lesenega dekorativnega stropa v dvorani za novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. — Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši z 9. majem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II. — Ponudbe je vložiti najkasneje do 19, maja 1928 do 11. ure dopoldne v imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. maja 1928. r No oče, ali naj zdaj postanem ušesni ali zobui zdravnik?« >1, to je vendar jasno, da zobni zdravnik. Človek ima le dvoje ušes. Zob ima pa dva in trideset.« Inserirajte v „Slovencu"! Henrik Sienkiewicz: Na polju siave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega A ostal je slejkoprej neizprosen napram .sebi in drugim. Sramoval se je svojih solz in ni maral, da bi se komu smilil. Zato ni izustil niti besede o svoji lastni nesreči in je pričel spraševati gospodarja, kako ве počuti tu, na pristavi sredi gozdov. Ta mu je odgovoril: >Živimo mirno, prav mirno. Da ne bi šumel les in ne tulili volkovi, bi skoro čuli, kako pada sneg. iTu imamo prijeten kotiček, ogenj v peči in vrč kuhanega vina zvečer. Kaj bi si še želel na stara leta! »Prav imate, a kaj bo počel vaš sin?;: >Dolgo pač ne bo trajalo, da bo mladi ptič goden ln zapustil domače gnezdo. Tudi skozi gozdno šumenje prihaja k nam vest, da se bliža nova velika vojna zoper nevernike. >Bog daj, da bi bilo tako. Potem lahko poletijo tja še stari, osiveli sokoli! Saj bi zletel z njimi še jaz, če ne bi...« Pan Pagovski je stresel svoj prazni rokav, ki je prikrival samo še kratek ostanek — roka mu je manjkala skoro do pleča. Cipranovič je nalil vrče: »Na zdravje! Na zmago kristjauskega meča!« »Bog daj! Pijmo do dna!: Iz drugega, kadečega se vrča, je napolnil mladi Cipranovič čaše pani Vinicke, panne Sienineke in tudi štirih bratov Bukojemskih. Dami sta se dotaknili pijače le z ustnicami, zato pa bratov ni bilo treba preveč prositi. Vsled tega se jim je zdel svet vedno bolj rožnat in panna Sieninska vedno lepša. Niso si mogli izmisliti primernih besed, da bi izrazili svoje občutke, zato pa so se pomenljivo spogledovali in drug drugega suvali s komolci. Za Jugoslovansko tiskarno r O P [ t* 3 a oo c ф S" ŠT C m ™ 2 w a t- S- * - I e g > ™ N* P f, Б* PS g C O " v N PP p k i<»J> 8 "o S iS p 1 I 9 ft 8 4' Б S- s H S - " rD __ g— S o w J I P £<§ * S I FI s n E. t_ и » J m c * gsf S fr o — 9. a O O g P' F I 2- »' I S o „. S s o o 4 fi I* РГ K st J -Б s ^ I -s * •N CJQ M O* T' (TQ < as. •• F * S p« B ** M »I pI ° c 3. S Б- i- 5 ElilEIII Izdajatelj; dx. Fr. Kalovcc. Urednik: Franc Terseitlavi 700 letnica ustanovitve lavantinske škofije Glasne terltorilalno-razuofiie Ilnife iaoantinske Škofije Slovenci so na koncu preseljevanja obstali na periferiji germanske velesile. Dvojne so bile posledice tega zgodovinskega dejstva: J. Slovenci so se na tem nesrečnem, magne-tičnem pasu znašli v precepu med germansko silo in pa znova in znova prodirajočimi nomadskimi narodi, ki so na svojem potu iz vzhoda morali zadeti na Slovence. Nesreča tega domovališča je bila odprta ravan na vzhodu, ki ni predstavljala niti najmanjše zapreke pri prodiranju na zapad. '2. Na tem perifernem ozemlju, kjer so se ohranili sledovi starodavne ptujske Viktorinove in celjske Ma-ksimiljanove škofije, ni bilo nobenega, duševnega sredstva, ld bi doseljene Slovence pritegnilo v svoje območje. Tam na južnem koncu je stal Oglej, na severu Solnograd. Najenostavnejša rešitev bi bila: osnovanje posebnega cerkvenega središča za Slovence. Dogodki pa so nanesli drugače. S tem, da je Karel Veliki leta 811. določil Dravo za mejo med solnograško nadškofijo in oglejskim patriarhatom, so bili Slovenci razpeti med dva rivala — Oglej in Solnograd. V tem zgodovinskem trenutku je logika razvojnih možnosti usilila vprašanje: Da-li in kdaj bodo Slovenci, ki so bili s tem obsojeni na cerkveno-organizacijsko sožitje s hete-rogenim — italijanskim in nemškim — elementom, dosegli samostojno zaokroženo cerkveno organizacijo? Odgovor je ležal v skrivnostnem naključju zgodovinskih dogodkov. Logika je govorila, da se bo to pričakovanje lastne škofije, ki bi obsegala samo slovenski živelj, prej izpolnilo na desni strani Drave — v oglejskem patriarhatu. Pomisliti moramo namreč da je Oglej v organiziranju cerkvenega življenja na ozemlju poznejše Kranjske in Štajerske moral zaostajati za Solnogradom iz več razlogov: 1. radi zaposlenosti v sporih z rivalnim gradeškim patriarhatom; 2. radi nastajanja velike oglejske cerkvene države, ki je segala čez Kranjsko, Istro iu Furlanijo in ki je dajala patriarhu obilo posla; 3. radi prevelike oddaljenosti od samega Ogleja so morali izostati blagodejni žarki versko-nravne obnove. Rešitev slovenskega škofijskega vprašanja se je obetala že za Bertolda (1218—1251), ki je nameraval za slovensko ozemlje svoje preobširne vladikovine ustanoviti novo škofijo. Realizacija tega načrta v 13. stoletju bi imela nedogledne posledice, ko bi se ne bila razbila ob vprašanju dotacije novi škofiji. Bertold, ki je hotel za dotacijo porabiti dohodke gornje-grajskega samostana, ni našel odziva pri gor-nje^rajskih menihih. S tem se je razbil ta daljkosežni poizkus, ki bi realiziran dal cer-kvno - organizacijskim oblikovinam na naših tleh docela drugačno lice. To vprašanje posebne škofije, ki bi na severni periferiji razbremenilo dušnopastir-ske posle oglejskega patriarha, je stalno ostalo na dnevnem redu. Žalostno stanje, v katerem se je nahajalo versko življenje v oglejskem patriarhatu radi prevelike razprostranjenosti patriarhata, radi ekscentrične lege patriarho-vega sedeža in radi stalnih političnih trenj, ki so obračali poglede Ogleja drugam, je sililo k cerkveno - organizacijskim reformam. Vendar se ni niti ustanovitev posebnega savinjskega ali celjskega arhidiakonata, ki je obsegal vse ozemlje med Dravo in Savo iz-vzemši slovenjgraški okraj z Vuzenico in ki se je likvidiral leta 1786. ob Jožefovi pre-osnovi, niti ustanovitev ljubljanske škofije leta 1461. izvršila v skladu s slovenskimi narodnostnimi mejami. Ljubljanska škofija ni bila namreč ustanovljena samo radi dejanskih verskih potreb, ampak ker je šlo nemškemu cesarju predvsem za oslabitev patriarhove moči. Ustanovitev se je izvršila proti patriar-hovi volji in na škodo slovenskemu ljudstvu, ker ne predstavlja ta ljubljanska škofija zaokrožene celote, ampak le posamezne raztresene župnije po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem (Gornji grad, Škale, Braslovče in Pil-štanj). Večina slovenskega ozemlja na Kranjskem in Štajerskem je še vedno spadala pod Oglej do leta 1751., ko je s papeško bulo »Iniuncta nobis« nastopila likvidacija oglejskega patriarhata; njegova dediščina preide na videmsko in goriško nadškofijo, pod katere oblast pride del Štajerske med Dravo in Savo. S tem je bilo delno rešeno slovensko škofijsko vprašanje — na jugu. Na severu pa se je reševanje slovenskega škofijskega vprašanja vršilo v štirih etapah leta 1228., leta 1786., leta 1859. in leta 1923.; s tem je v najtesnejši zvezi ustanovitev lavan-tinske škofije leta 1228. po solnofjraškem nadškofu Eberhardu II., ki izda tozadevno ustanovno pismo 10. maja 1228. Ustanovitev la-vantinske škofije so velevale velike izpre-membe od konca 10. stoletja do sredine 13. stoletja. Naseljevanje neobljudenih krajev ter kolonizacija naraščata; ljudstvo se je znatno pomnožilo, potreba po zidanju novih cerkva se vedno krepkeje oglaša. Pod vidikom teh izprememb se je ustanovila leta 1070. krška škofija, leta 1218. sekovska in leta 1228. la-vantinska škofija s sedežem pri Sv. Andražu v Labodski dolini. Toda niso bili ti verski in apostolski vzroki edino merodajni pri ustanovitvi lavantinske škofije; Eberhard II. se je s tem hotel predvsem zavarovati pred eventualno zahtevo koroškega ali štajerskega vojvode, da se mora ustanoviti posebna, od Soi-nograda neodvisna škofija. Po svojem delokrogu je bila ta lavantinska škofija stvarno nekaka ekspozitura solnograška; po svojem obsegu je bila neznatna, saj je prvotno obsegala komaj tri župnije na Koroškem in dve župniji na Štajerskem; po dohodkih skromna in zapostavljena; toda v njej je Previdnost Božja položila klice bodočega razmaha in veličine, visokega poslanstva, da objame množice na periferiji cesarstva, ki so skozi stoletja čakale, da pridejo do svoje škofije, da jih dvigne do nedoseženih višin versko-moral-ne poglobitve; da jih zbere in pripravi za narodno osvobojenje. Lavantinska škofija je v prvem svojem razvojnem obdobju občutila dva udarca: 1. turške navale, ki so povzročili Lavantincem veliko materialno škodo; 2. nevarnost protestan-tizma, ki je bil na južnem Štajerskem najbolj razširjen v šaleški dolini ter v Žalcu in ki se je posebno ukoreninil na Vurberškem gradu ter v Radgoni. Višek protestantskega gibanja v naših krajih sega v leta 1578 do 1599 t. j. po verski pacifikaciji v Brucku, ki je protestantom dovolila, da smejo imeti svoje predikante. Katoliško protiakcijo v naših deželah je organiziral in vodil lavantinski škof Jurij Stobej (1584—1618), ki je bil obenem notra-njeavstrijski namestnik. Po pregonu graških, celjskih, judenburških in ljubljanskih predi-kantov se je leta 159!). sestavila posebna komisija, ki je v 7 tednih prepotovala celo Štajersko in ki se ji je posrečilo, da je strla protestantizem. Po zlomu protestantizma pa se je na ozemlju sedanje lavantinske vladikovine pričelo živahno versko-obnovitveno gibanje, ki je slonelo na podrobnem dušnopastirskem delu, vizitacijah, novem duhovniškem zarodu ter novih redovih, ki so se tod naseljevali (frančiškani, avguštinci, pavlinci, kapucini, minori-ti in jezuiti). Vprašanje slovenske škofije, ki bi združila pod svojo oblastjo slovenske množice na periferiji, ni bilo rešeno niti z razmejitvijo za Jožefa II. 1786. Sicer se je oblast lavantin-skega škofa razširila čez Lavantinsko dolino in velikovško okrožje na Koroškem ter celjsko okrožje na Štajerskem (goriška nadškofija se namreč 1786 likvidira in se ustanovi ljubljanska, nadškofija!), toda bilo je krivično rešeno vprašanje mariborskega okrožja z 200.000 Slovenci, ki je prišlo pod sekovsko škofijo. Od koroške meje do Sotle je segala lavantinska vladikovina. sedež pa je bil na skrajnem severnem robu. Stvor :n položaj vladikovine je silil k premestitvi škofijskega sedeža. Pogajanja za premestitev škofijskega sedeža so se pričela že za škofa Firmiana (1800—1822) in nadaljevala za Ignacija Franca Ziminernian-na (1824—1843), ki je bil prvi škof-domačin in ki je znal tudi slovenski. Predlogi so bili: Celje-Ptuj-Maribor in Slovenska Bistrica. Toda vsa ta pogajanja so se končala brez uspeha. Šele nasledniku prvega slovenskega la-vantinskega škofa Franca Ksav. Kutnarja (1844^—18-16). Antonu Martinu Slomšku se je po velikih naporih in dolgotrajnih pogajanjih posrečilo leta 1859. prenesti sedež hnantin-skih škofov v Maribor. S tem velevažnim dogodkom se je izvršila tretja etapa v razvoju lavantinske vladikovine: s 1. junijem je prešel koroški del lavantinske škofije — to je ravno jedro vladikovine! — pod oblast krškega škofa; s 1. septembrom pa se je priključilo mariborsko okrožje lavantinski vladikovini. Leta 1859. šele je bilo rešeno škofijsko vprašanje za tiste množice na južnoštajerski periferiji, ki so hrepenele po svoji škofiji in svojem nadpastirju. Kar bi se moglo napraviti pred /tisočletjem brez žrtev in kar je pričel na vzhodu ustvarjati Sv. Metod kot panoiusko-srempki nadškof, to se je zgodilo leta 1859. z velikimi žrtvami na račun slovenstva; rešenih je bilo 200.000 slovenskih duš mariborskega okrožja pred sigurnim germanskim potepom, toda izročenih je bilo nad 100.000 koroških Slovencev ter nekaj občin severno od Mure brezpogojnemu ponemčevanju. Poslednja etapa v teritorialnem razvoju lavantinske škofije pa pade v leto 1923, torej v prvo leto škofovanja prevzvišenega knezo-škofa dr. A. Karlina. Dne 27. septembra 1923 pridejo v upravo lavantinskega škofa: Apače, Kapla, del emureške župnije in del župnije Sv. Duha na Ostrem vrhu, ki so po st. žernien-skein miru pripadle naši državi. S 1. decembrom 1923 se vrača pod upravo lavantinskega škofa 13 župnij, ki jih je moral Slomšek- pustiti krškemu škofu in ki so po mirovni pogodbi takisto pripadle naši državi. Z istim dnem preideta pod oblast lavantinskega škofa tudi lendavska iu soboška dekanija, prva s 6, druga z 12 župnijami, ki sta s tem izločeni iz somboteljske škofije. Vendar je lavantinska škofija še vedno spadala v solnograško metropolitansko zvezo. Toda tudi ta zveza se je prekinila 1. maja 1924, ko se je lavantinska škofija izločila iz solnograške metropolitanske zveze in neposredno podredila sv. Stolici. V svojih početkih je Lavantinska vladikovina majhna cerkvena celica, razpolovljena celo po šentpavelskih posestvih. Veličina te majhne celice pa je bila v njenem poslanstvu, ki ji ga je namenila Previdnost božja; da raste v treh stopnjah (1786, 1859 in 1923) in da zaključi delovanje čarobnih zgodovinskih sil, ki so v toku več stoletij uprizorile na sedanjem lavantinskem ozemlju boj šesterih škofij za prevlado. Kakšen bo izid te borbe, ki so še je udeleževale solnograška, sekovska, oglejska, goriška, ljubljanska in zagrebška škofija? Ali bo nadvlada ene izmed teh Škofij na slovenskih južnoštajerskih tleh popolna ali pa ho izraz kompromisa, ki se mora ustvariti radi ohranitve ravnotežnih sil na račun slovenskih duš, ki bi sn razkrojile in razdru-žile kakor da so kos slanine, ker bi bilo to Bila je la\'antinska škofija, ki sploh ni priha-radi krparije potrebno? Prišlo je drugače, jala v poštev kot rivalinja, majhna in slabotna, toda pozvana od samega Boga, da izvrši zgodovinsko misijo: da se odreče svojemu rojstve-nemu kraju, da žrtvuje matico — samo da ; objame stotisoče, ki so stoletja hlastno kopr-I rteli po zaščiti, zanemarjeni in betežni, in da ; jih strne pod vodstvom poslanca Božjega, ki I so ga ti stotisoči vzljubili kakor očeta in ki so . takoj v njem zaslutili veličino svetnika, v duhovno prerojenje in poglobljenje. Kulturni in narodnostni pomen iaoantinske škofije Leta 1859. se je s premestitvijo škofijskega sedeža v Maribor odločila narodnostna meja na južnem Štajerskem: za slovenstvo je bilo rešeno mariborsko okrožje. Važnosti tega zgodovinskega trenutka se ni zavedala samo dunajska vlada in sekovski škof, ki sta v svojih tozadevnih pogajaujih s Slomškom forsi-rala in nazadnje tudi izsilila kot mejo med lavantinsko in sekovsko škofijo črto, ki loči mariborsko od graškega okrožja; važnosti trenutka se je še v večji meri zavedal škof Slomšek, ki se je na vso moč prizadeval, da priključi svoji škofiji vse štajerske Slovence, torej tudi one v sekovski škofiji. Vendar je docela razumljivo, da ta njegova plemenita in dalekovidna prizadevanja niso našla odziva niti pri dunajski vladi niti pri sekovskem škofu. Da reši 200.000 slovenskih duš mariborskega okrožja, je bilo treba žrtvovati Slovence v sekovski škofiji. Pomen te priključitve leta 1859. moremo ceniti šele danes, ko lahko trdimo, da bi ob neizpremenjenem položaju leta 1786. tekla danes državna meja bržkone ob Savi. V tem nas poučuje tragika koroškega primera. Leta 1859. so bili namreč s sekovskimi Slovenci hkrati žrtvovani tudi koroški Slovenci. Bistroumno ugotavlja starosta slovenskih zgodovinarjev dr. F. K o v a č i č v svojem monumen-talnem delu, — Zgodovina lavantinske škofije (1228—1928) — ki ga kot izredno vezilo ob sedmi stoletnici lavantinske vladikovine posvečuje sedanjemu knezoškofu lavantinskemu, prevzvišenemu g. dr. A. Karlinu: da je bil koroški plebiscit leta 1920. odločen že 1. 1859! Leta 1859. je bila dobljena prva bitka: narodnostno je slovenstvo na Spodnjem Štajerskem bilo zaenkrat rešeno pred germanskim potopom. Toda grozila je še vedno nevarnost germanizacije, ki ni mogla več imeti svojega izhodišča v cerkvi; pa? pa je lahko služila germanizacija politiki avstrijske vlade ali fanatičnim ekspanzivniin težnjam nemškega nacionalizma, ki je bil celo pripravljen vzburkati valove »proč od rimskega gibanjac, če je to koristilo. Slomšek je takoj spoznal opasnost: bilo je treba izbojevati drugo hitko — ne več z nemško škofijo, ampak z nemškim šovinizmom in svobodnjaškim liberalizmom. To bitko izbojevati ni bilo njemu dano; izbojevali pa so jo drugi z uspehom. To se je moglo zgoditi samo radi tega, ker je Slomškova dalekovid-nost znala rešiti slovensko ljudstvo pred pretečo opasnostjo: dati ljudstvu solidno kulturno podlago in sklopiti vse te stotisoče v du-hovno-kulturno enoto. To je bilo najbolje zavarovanje, najsigurnejše jamstvo pred sovražnim navalom, ki je v desetletju pred svetovno vojno pritisnil z vso silo. Temu duhovno - kulturnemu oblikovanju svojih vernikov je posvetil Slomšek vso ljubezen in energijo pri svojem delovanju, ki se je gibalo predvsem v dvojni smeri: 1. književno prosvetni; 2. vzgojni. Na književno-prosvetnem polju je njegova posebna zasluga, da je v bravcu zbudil veselje do knjige in šole. Sam spreten pisatelj in pesnik je hotel s svojim bogatini književnim delom dvigniti spodnještajerske Slovence, ki so skozi vekove gladovali duševne hrane, um-stveno in prosvetno. Zato je z vso ljubeznijo skrbel, da je dobilo ljudstvo v roke dobre knjige. Toda kdo naj nadaljuje to orjaško Slomškovo delo? Da bi ne usahnile z njim vred nežne cvetke narodno-prosvetnega dela, je Slomšek ustanovil Drobtince, postal je taktično duševni oče Mohorjeve družbe, ki daje skozi desetleija z uspehom slovenskemu narodu krščansko kulturno orientacijo, ter vzgojil celo vrsto duhovnikov, ki so kot marljivi in spretni pisatelji nadaljevali Slomškovo delovanje na književnem polju. Vzgojna smer pa se uveljavlja pri reševanju problema duhovskega naraščaja, ki postane posebno pereč z 1.1859. Slomšek je tudi ta silno težak problem rešil na dva načina: z ustanovitvijo dijaškega semenišča ter z ustanovitvijo bogoslovnega semenišča iu učilišča. Sedanje dijaško semenišče v Mariboru se je slovesno otvorilo leta 1878. za vladikova-nja dr. Jakoba Stepišnika (1862—1889), potem ko sta se združila leta 1855-56 ustanovljeno Maksimilijanišče v Celju ter leta 1861. ustanovljeno Viktorinišče v Mariboru. Pomen tega zavoda je dvojen: socialen in narodnosten. Socialen zato, ker se je s tem omogočal študij tudi sinovom revnih staršev. V narodnostnem oziru pa se je pomen tege zavoda takoj pokazal: večina duhovske, ps tudi svetne inteligence na slovenskem juž nem Štajerskem se je vzgajala ravno v tem zavodu in to v duhu Slomškovega programa. Na ta zavod so torej nemški fanatiki in priseljeni Prusi lahko gledali z nezaupanjem, mržnjo in gnevom. Ravno tukaj se je v letih borbe za majniško deklaracijo zbirala slovenska srednješolska mladina in kovala načrte za propagando jugoslovanske ideje med slovenskim narodom. Ustanovitev bogoslovnega semenišča in učilišča v Mariboru pa se je posrečila Slomšku takoj leta 1859. po mnogih pogajanjih z avstrijsko vlado. Slomškov vpliv na mlade bo-goslovce ni mogel izostati; generacija za generacijo je skrbno ubirala stopinje svojega duševnega očeta — Slomškov duh še danes bdi v teh prostorih, Slomškova tradicija še danes živi med mariborskimi bogoslovci, ki imajo od leta 1893. sem svoje literarno društvo »Slomšek«. V tem zavodu se je v smislu Slomškovega programa vedno gojila ljubezen do Cerkve, do domovine ter cirilmetodijska ideja, ki je vtisnila mladim idealnim dušam odločno slovansko orientacijo, ki je odlika južno-štajerske duhovščine sploh. In tudi tukaj se pokaže narodnostni pomen tega zavoda v žarki luči: mladi duhovniki lavantinski, ki so zapuščali po dovršenih študijah mariborsko bogoslovno semenišče, se niso zunaj med ljudstvom izkazali samo kot vzorni dušni pastirji in goreči propovedniki besede Božje, ampak hkrati tudi kot podjetni kulturni delavci ter neustrašeni bojevniki za svoboščine svojega naroda in to v trenutkih, ko je naša svetna inteligenca klonila. Iz tega zavoda so izšli odlični slovenski kulturni delavci, znanstveniki, pisatelji ter politični voditelji. ki so vedno usmerjali korake lavantin-skih Slovencev po blagoslovljenih stopinjah Slomškovih. Ta sistem narodno-kultumega dela, ki ga je počel Slomšek in ki se je po njegovih učencih organično nadaljeval, je predstavljal najsigurnejše jamstvo pred zavojevanjem lavan-tinskih duš po nemških protestantovskih agitatorjih. Ta sistem je v par desetletjih izklesal na južnoštajerskih tleh narodno-kulturnr enoto. Zanimivo vprašanje pa je še: kako je bile mogoče v par dekadah izvršiti to ogromno delo, ki hi v danih razmerah lahko potrebovalo stoletja do svojega uresničenja? Niti segajo zopet nazaj do Slomška. Sam vzor dušno-pastirskega in prosvetnega delovanja ter pravega krščanskega demokratizma je Slomšek bil prvi vladika lavantinski. ki je znal ustvariti tosno zvezo med duhovščino, ki je dotlej uživala sloves posebne kaste, ter slovenskim ljudstvom. Ob tej velikanski pridobitvi je bilo Slomškovim učencem lahko nadaljevanje dela na polju verske obnove, krščanske prosvete in zbujanja narodne zavesti — po Slomšku so bila naši lavantinski duhovščini na sleiaj odprta vrata med slovensko ljudstvo. Presinua o Mariboru Svečan sore em zastopnika sv. Očeta 'Le na preddan jubilejne proslave 700 letnice lavantinske škofije je leglo na prestolico lavantinske škofije praznično razpoloženje. V dopoldanskih urah so se po vsem mestu jele razobešati zastave. S posebnim priznanjem naj pristavimo, da so na Aleksandrovi cesti, v Slovenski in Gosposki, v Ulici 10. oktobra ter na Slomškovem trgu razobesili zastave vsi hišni posestniki. Posebno okusno pa je bil okrašen Slomškov trg. Maribor se je nadvse lepo pripravil na sprejem papeževega zastopnika«pri proslavi 700 letnice škofije, ki je bil nadvse svečan. Papeškega nuncija je ljudstvo slovesno pozdravilo že na poti proti Mariboru. Tako je bil slovesno sprejet v Brežicah, v Laškem in zlasti pa šo v Celju, kjer je bilo zbranih okrog 600 ljudi. Nuncija sta pozdravila opat in podžupan. Iz Maribora sta se nunciju peljala nasproti zastopnika kapitlja kanonika dr. Tomažič in dr. Vraber. Takoj po 14 so hitele na mariborski kolodvor velike množice Mariborčanov, da prisostvujejo slavuoslnemu sprejemu apostolske- ga nuncija. Dobre pol ure pred prihodom zagrebškega brzovlaka se je na peronu ic pred kolodvorom zbrala več tisočglava množica, ki je z veliko nestrpnostjo čakala na nuncijev prihod. Na kolodvoru so se k sprejemu zbrali zastopniki cerkve in raznih oblasti: prevzv. kn. škof lavant. dr. Andrej Kar-lin, veliki župan dr. Franc Schaubach, mestni poveljnik general Dimitrije Spasič s častniškim zborom, oblastni odlior z oblastnim predsednikom dr. Josipom Leskovarjem na čelu. predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, zastopnika mestne občine podžupan dr. Lipold in mons. dr. Jerovšek, okrajni glavar dr. Po-Ijanec, prosvetni načelnik dr. Kotnik, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, ravnatelj glavne pošte dr. Irgolič, finančni ravnatelj dr. Povalej, narodni poslanec Franjo Zebot in nmogo drugih zastopnikov raznih društev in ustanov. Po prihodu brzovlaka je pozdravil papeškega nuncija ob živahnem vzklikamju velikansko množice lavantinski vladika dr. Andrej Karlin. Papeški nuncij se je podal v spremstvu lavantinskega vladike na voz pred kolodvorom ter skozi špalir tisočglave množice na Slomškov trg. Koncem Ulice 10. okto Težave v Alzaciii (Od našega stalnega dopisnika.) Iransko leto je politični proces proli delovanju abbć-ja Haegy iii njegovi stranki v neobičajni meri zbudil zanimanje vseh krogov v Franciji in v Nemčiji. Očitalo se mu je. da deluje proti Franciji, in da je tajni plačani ageat nemške iredente v Alzaciji. Proces se je končal v Kolinam sredi velikih patriotič-nih mauifestacij in med vsesplošnim objemanjem, ki je sledilo izjavi obtoženca, da .je vedno bil Francoz ter da hoče v uuprej posvetiti vse svoje sile za svojo domovino. Letos se je znova razburilo ozračje vsled obtožbe zoper celo vrsto znanih alzaškili političnih prvoborcev. Razprava se ravnokar vrši in ni pretirano, če rečemo, da je vsa francoska javnost obrnila svoje oči v sodno dvorano v tem krasnem porenskem mestecu. Glavni obtoženec je zdravnik dr. Ricklin, zvesti sotrudnik dr. Haegyja. bivši nemški državni poslanec in predsednik alzaško-loren-skega deželnega zbora izza časa svetovne vojne. Zadnje državne volitve v francoski parlament so ga poslale pa kot poslanca za okraj Altkirch v državno zbornico. Ni naš namen, da bi se vmešavali v zadevo, ki je izključno notranjepolitična, da hi v tej debati zavzeli kakoršnosikoli enostransko stališče v prid eni ali drugi ideologiji, ki Bi stojita nasproti. Naša dolžnost je samo, da objektivno skušamo informirati naše čitatelje o tem vprašanju. Prvič je treba ugotoviti, da se je Alza-eija-Lorena že pred vojno in med vojno in po vojni izrekla za ločitev od Prusije. Petdesetletno prebivanje v okviru nemške države ni moglo upogniti neodvisnega duha teh marljivih prebivavcev divnega obrenskega obrežja. Zato v principu res ni bilo veliko ljudi v deželi sami, ki s6 protestirali proti določilu versajske pogodbe, ki je združila te provin-eije zopet s Francijo. Očitati Alzačanom pruske simpatije, se nam zdi razžalenje časti naroda, ki ni nikdar prikrival svojih svobodnih načel. Nadalje je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se se po končani vojni obljubile Alzaciji-Loreni gotove upravne ugodnosti, ki ji bodo zasigurale uporabo jezika v šoli in v politični služba, ki bodo pustile katoliški cerkvi njeno važno vzgojna vlogo, ter spoštovale stare alzaške šege in tradicije. Morda so se te obljube dajale v neki opojni atmosferi in da takrat ni nikdo prav čutil, da bo sploh kdaj potrebno posluževati se obljubljenih privilegijev. Alzačani sami so najbrže računali na večnost narodnostnega navdušenja, kakor smo mi Slovenci v prvih tednih narodnega ujedinjenja računali na nesmrtnost bratskih čustev, ter so si predstavljali, da francoska vlada iz samega veselja in iz same hvaležnosti za povratek zgubljenih provincij ne ho nikdar niti z mislijo hotela žaliti alzaška srca; ravnotako se je pa tudi Francija vdala lepemu snu. da se bodo Alzačani s telesom in srcem vrgli v naročje svoje najdene matere ter da ne bodo nikdar izražali želja, ki bi mogle užalostiti ljubljeni francoski narod. Zgodovina je zopet enkrat pokazala, da se čustva hitro razpuhte in da je najboljše in najcenejše, če se v političnih vprašanjih nikdar ne izgubi kontakt z realnostjo. Ko se je navdušenje poleglo, so se prikazale težave, ki se od dne do dne večajo in katere se s senzacijonelnimi procesi ne rešijo. Francoska vlada je mnenja, da se mora Alzacija polagoma vživeti v francosko zakonodajo ter da se samo začasno dovolijo gotovi privilegiji, da se olajša prehod iz enega režima v druze-ga. V deželo so bili poslani uradniki iz notranje Francije, ki niso bili vešči alzaškega narečja. To se je zgodilo seveda v najboljši volji in v veri. da bo dežela s tem zadovoljna. Zalibog so se tem prvim poizkusom asimilacije pridružili še drugi, katerim se ne more odreči značaj neiskrenosti. Alzacija še živi pod konkordatom, in katoliška cerkev ima tam še velik vpliv v šoli in v splošni vzgoji naroda. To gotovim krogom ni ugajalo. Radi-kalno-socialistična stranka, predstavnica fra-masonskih lož, si lahko šteje v zaslugo, da je pomagala ustvariti v teh provincijah razpoloženje, vsled katerega mi z dobro mislečim francoskim narodom odkrito simpatiziranio. Po nekaterih krajih se je na pritisk te stranke odvzela šola redovnim družbam, drugod se je krščanski nauk izbrisal iz učnega reda, drugod zopet so se poleg katoliških patro-nanc začele ustanavljati laične patronance za šolarje, ki so v nedeljah med cerkveno božjo službo prirejale izlete. In lo fako očito, da ni bilo mogoče misliti drugače, kakor da imajo učitelji in občinski odbori tajna navodila, kako naj polagoma dekristijanizirajo deželo. Na to je moralo javno mnenje reagirati in reagiralo je s sistematičnim bojem na celi črti. Tisk in zborovanja so storila svojo dolžnost, da odbijejo napad, ki so je po mnenju Alza-čanov izvršil na njihov patrimonij. Zalibog se la odpor od notranje francoske žumalisli-ke ni razlagal popolnoma objektivno, kar je dovedlo do čudnega položaja, da v notranjosti Francije nikdo, ne framasonski in ne katoliški listi, ne sinipatizirajo z bojrm Alzača-nov za jezik, vero in njih narodne posebnosti. Res je sicer, da so Alzačani zavili svoj odpor v besedo avtonomizma. Res je tudi, da pomeni avtonomija v centralizirani francoski konetituciji nevarno zahtevo, Ui so zelo približuje narodnem u Trebu. Res je, da je odpor včasih zavzel zelo ostro protifrnucosko obli- ko. Ali res je tudi, da se ne more iu ne sme očitati Alzačanom prusofilstvo. So francoski patrijotje, želijo ostati francoski podauiki, ljubijo Francijo tem bolj, ker eo zn to ljube/en morali trpeti. Vašemu dopisniku so se izjavili odgovorni predstavniki alzaškega gibanja na vpntšanje. v čem da obstoji tragedija njihovega položaja, takole: Zahteva se.od njih, da so brezpogojno francoski patrijotje. »Pa mi smo Francozi v srcu, in to že davno, a mi vemo na drugi strani, kaj se od nas zahteva in kaj se za nas pripravlja, ako se udanio. Od nas se zahteva, da se izjavimo, da smo Fran-£ais sans conditious (Francozi brezpogojno). A kakor hitro nas bodo prisilili do te izjave, jo bo framasonerija po svoje interpretirala ter rekla: Dobro; če je to res, potem pa prosimo dokazov, potem pa sprejmite vso zakonodajo, katero ima Francija, vključivši tako-zvane laične zakone, ki so ustvarili brezver-sko šolo ter degradirali katoliško redovni-štvo.c Avtonomistično gibanje se je razvilo iz tega strahu in se bori samo proti tej možnosti. Vprašanje državne pripadnosti je rešeno in ne igra v tem boju nikake vloge. Na veliko žalost dobro mislečih Alzačanov se je njihov uvtonomizem hote ali nehote napačno razlagal od Slov.<) Dasi se je otvorila edina inozemska telefonska zveza z Romunijo na progi Bukarešt—Belgrad. ni od ponedeljka zjutraj dalje nobenih vesti o dogodkih v Erdelju, ker je uvedena najstrožja cenzura. Danes semkaj dospeli erdelj-ski listi, ki so zelo pobelejni, poročajo, da so se kmetje v veliki večini razšli in vrnili domov, in sicer vsled spretne taktike Tartare-ski listi, ki so zelo pobeljeni, poročajo, da so se kmetje, ki so upali, da bodo na potu srečali vlake, ustrašili peš potovanja 400 km. Dasi se poroča, da vlada popolni mir, da ni bil oddan nili en strel in da se nikomur ni skrivil las. se zdi. da politični položaj še ni popolnoma pojasnjen, ker cenzura fako energično zatira poročevanje. — Romunski princ Karel se ho danes v dopisu na angleško notranje mini-, slrstvo obvezal, da se ho v bodoče vzdrževal vsakega političnega delovanja in da tudi ne bo izdajal nobenih manifestov, qe se prekliče povelje, da mora zapustiti Anglijo. Princ energično demantlra vse vesti, da bi bil udeležen pri tisku manifesta in njegove razpoši-Ijatve v letalih. Nima namena udeležili sd kake zarote, temveč je hotel mirno preživeti par tednov v Angliji, dokler ga ne bi poklicala domovina. Kakor poroča Daily Chroni-de<\ namerava princ, če ho do petka zvečer moral zapustiti Anglijo, oditi v Belgijo. Gospa Lupescu je izjavila časnikarjem, da Karla nikdar ne bo zadrževala vrniti se v domovino. Če ho moral Anglijo zapustiti, ga najbrže ne bo spremljala, ker hoče prepotovati še nekatere angleške pokrajine. V Bukareštu vlada popolni red in mir. Trdi se, da je velikopotezna akcija narodno kmelske stranke ostala brez uspeha, vsaj pa ni pričakovali nobenih neposrednih posledic. Razgovor z Lednfc^inv Pred svojim odhodom v Belgrad mi jc dovolil poljski minister g. Aleksander Lcdnicki, ki je vzbudil s svojim bivanjem in predavanjem v Zagrebu veliko pozornost, razgovor. Na vprašanje, kakšne vtise odnaša iz Zagreba, jc odgovoril: •Zelo dobre in prijetne. Prvič sem bil v Zagrebu še pred vojno 1. 1913. Mesio je napravilo velik skok naprej tako z ozirom na razširitev kakor tudi na hitrost svojega življcn-skega utripanja.« Nameravate li, gospod minister, posetiti tudi Slovenijo, ki stoji v kulturnem in gospodarskem oziru v Jugoslaviji na prvem mestu?« Tega nisem nameraval, ker imam premalo časa na razpolago. Če bo moje bivanje v Belgradu zelo kratko in če mi preostane vsaj en dan, sc bom zadržal tudi v Ljubljani, da: osvežim vtise iz prejšnjih časov, posebno še, ker se dobro spominjam g. Hribarja in nekaterih drugih osebnosti iz Slovenije še iz prejšnjih časov. Katere kraje nameravate še posetiti, gospod minisler, v Jugoslaviji?- »Najbrž bom posetil samo še Belgrad, ker za sedaj nikakor nc morem odložiti dolžnosti, ki mc čakajo v Varšavi. Po okrevanju nameravam še letos ponovno priti za nekaj tednov v Jugoslavijo in posetiti Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Dalmacijo sem spoznal že pred vojno, Bosne in Hercegovine pa še nc poznam in jc moja vroča želja, da posetim posebno Mostar, Sarajevo in Banjaluko.- »Gospod minister, za časa Vašega sedanjega bivanja ste imeli v Zagrebu uspelo predavanje, ki je zelo zainteresiralo tukajšnje kroge. Z avtoritativnim tolmačenjem, zakaj jc potoval Zaleski v Italijo, Vam je uspelo pomiriti tukajšnje javno mišljenje. Dosegli ste, da bosta občevali sekcija Jugoslovanske panev-topske unije in sekcija Poljske panevropske unije neposredno med seboj, in ta neposredna kooperacija sc bo razširila tudi na slovansko državo Češkoslovaiko. V koliko mislite, go- Vlada pravi, da je popolnoma gospodar položaja in smatra, da se je radi dogodkov v Albi Jul i i njen položaj še utrdil. Manili hoče vlado. Narodno kmetska stranka je imela danes sejo svojega centralnega odbora, ki je sklenil, da nadaljuje boj za stniioglavljenje vlade. Generalni tajnik, poslanec Magiaru je danes v kabinetni pisarni legentskega sveta predložil sklepe kongresa v Albi Julii. Maniu še ni prosil za avdienco pri regentskem svetu. Narodno kmetska stranka izjavlja, da je kongres v Albi Julii dokazal, da ima stranka množice naroda za seboj, kar je bilo tudi pravi namen kongresa. Stranka ni imela namena začeti kake nezakonite korake. V krogih stranke se dalje izjavlja, da akcija stranke nima destruktivnih namer in da nima nobenih zahrbtnih misli. Sedanja vlada da bo demisionirala, Maniu bo poverjena sestava nove vlade. Karol izgnan iz Anglije, v Bukarešt, 9. maja. (Tel. »Slov.c) Angleški poslanik Greeg je došel danes k zastopniku zunanjega ministra, notranjemu ministru Duci in mu sporočil, da je angleška vlada odredila izgon princa Karla iz Anglije. Aretirani časnikarji, v Bukarešt. 9. maja. (Tel. >Slov.<) Danes je policija aretirala poročevalca »Petit Parisiena« Dahmanea radi njegovega poroče-vanja o Albi Julii. V Jassyju pa je bil aretiran glavni urednik lista »Gazzeta Opiniac Gyula, ker je izdal posebno izdajo lista o dogodkih v Albi Julii. Pozneje je bil izpuščen. Prepovedalo pa se mu je zapustiti mesto Jassy brez dovoljenja. spod minister, da Vam bo uspelo doseči tudi lo, da organizirate trgovske zveze med Jugoslavijo in Poljsko?« »Nadaljna organizacija trgovskih zvez bi ostala v glavnem v rokah tukajšnjih javnih delavcev in pridobitnih krogov, ki bi mi hoteli pomagati v izvajanju neposrednega gospodarskega stika s poljskimi gospodarskimi krogi. Srečen bom, čc bo to moje bivanje vsaj nekoliko doprineslo, da se okrepijo vezi simpatij in skupnih interesov.« : Ali bi ne bilo koristno, gospod minister, za obe državi, da bi se ustanovili pri inozemskih predstavništvih gospodarski sveti, katere bi sestavljali predstavniki gospodarskih krogov?« Mislim, da bi bilo. Neke trgovske zbornice ne morejo doseči ločnega izvrševanja svojih dolžnosti, s katerimi so obremenjene, in taki sveti bi mogli biti s poslaništvi in konzulati v tem pogledu zelo koristni.« »Kako mislite, gospod minister, da bi bilo mogoče nadalje koristno voditi akcijo gospodarskega zbližanja obeh držav?« ^Najuspešnejše se bo vodila ta akcija z neposrednim osebnim stikom listih, ki delajo v tem smislu in so zlasti v stiku s petrolej-skimi, premokopnimi organizacijami itd.« Dr. J. Kolodziej. Konferenca maie antante se preloži r Belgrad. 9. maja. (Tel. Slov.) Po poslednjem sporazumu bi se imela vršiti konferenca Male antante koncem maja v Romuniji. Ker pa se vrši poslednje dni junija seja Sveta Društva narodov, na kateri se bo razpravljalo o mono-štrski aferi in ker se češkoslovaški zunanji minister nahaja v inozemstvu, so se pričela med kabineti treh zavezniških držav pogajanja, da bi se sestanek M. A. odioži! za poznejši čf.s. Po teh predlogih bi se imela vršili konferenca Male antante sredi junija v Romuniji. ) Sela sveta društva narodov v ženeva, 9. maja. (Tel. »Slov.t) Dne 4. junija se začne pod predsedstvom kubanskega delegata 50. zasedanje Sveta Društva narodov, katerega dnevni red obsega 34 točk, med njimi monoStorsko afero, madjarsko-ro-munski optantski spor, litvansko-poljski spor, albaoeko-grški spor radi Albancev nn Grškem itd. Razen tega bo Svet Društva narodov v zvezi z monoštrsko afero razpravljal tudi o pravicah predsednika Sve4a Društva narodov, kako naj postopa pri sličnih dogod kih v času, ko Svet Društva narodov nima sej. Cesarju zvesta stranka za Madjare v Dunaj, 9. maja. (Tel. »Slov.«) Na Dunaju je danes cesarju zvesta ljudska stranka hotela izdati letake z napisom: »Bela Kun se mora izročiti Madjarski.« Poroča se, da je ta stranka predlagala na madjarskem poslaništvu na Dunaju, naj Mad jarska smatra za casus belli, če se Bela Kun ne izroči. Državno pravdništvo na Dunaju je letake zaplenilo in pisca polkovnika Gustava VVolffa na predlog sodišča dalo aretirati. VVolfla bodo izročili sodišču. Pogodba o Sredozemskem morju v Londou. 9. maja. (Tel. »Slov.«) Ex-change Telegraph« poroča iz Carigrada, da je italijanski poslanik v Angori danes turškemu zunanjemu ministru predložil najnovejše Mus-solinijeve predloge glede pakta o Sredozemskem morju. Orkan nad Budimpešto v Budimpešta, 9. maja. (Tel. Slov.). Danes je divjal nad Budimpešto hud orkan s hitrostjo do 90 k in na uro, ki je razdiral strehe in podiral drevesa, tako da se je moralo zapreti več ulic. Znani Marjetni otok, mestni in ljudskt vrt v Budimpešti so strašno opustošenj. Ranjenih je bilo več kot 100 oseb med njimi 10 težko. Zračni promet se je moral popolnoma ustaviti. Iz Romunije se poroča, da je moral sloviti fracoski letalec Daladier pri Aradu v sili pristati. Konferenca borz srednje Evrope v Dunaj, 9. maja. (Tel. »Slov.«) Sredi meseca maja bo v Pragi konferenca zastopni kov srednjeevropskih žitnih borz. V ieteir času bodo zastopniki efektnih bora iz Ljub Jjane, Zagreba. Prage, Budimpešte in Dunaja razpravljali o strokovno-lehničnih vprašanjih, tako o določitvi horznega časa in o ukrepih v varstvo proti ponarejanju delnic. Taki sestanki naj bi postali trajni in naj b> se ponavljali vsako četrtletje. 127 obsojencev na enkrat Sodišče v Catanisetti je v ogromnem procesu proti 140 mož broječi roparski tolpi v Siciliji obsodilo 127 članov te tolpe v ječo od 2 do 14 let. Med obsojenci se nahaja tudi bivši župan. Pilsudski dobil namestnika v Varšava, 9. maja. (Tel. Slov.) Včeraj je sklenil ministrski svet. da bo Pilsudskega v času njegovega dopusta, ki ga bo preživel v bližini Varšave, dasi so mu zdravniki predlp-gali daljše bivanje na jugu, zastopal namestnik Bartel. Pilsudski pa si je pridržal končno odločitev v važnih vprašanjih zunanje, vojaške in parlamentarne politike. Kultmm hoi v Mehiki poneha Mehikanski minister dr. Puig-Casauranc je v navzočnosti predsednika Callesa in Obre-gona, kateri se splošno smatra za Callesovega naslednika, podal pretekli mesec izjavo, ki vzbuja splošno pozornost. Priznal je namreč katoliško vero kot vero, kj je od vekov vko-reninjena v srcih mehikauskega ljudstva, In je govoril o Materi božji guadalupski kot o podobi, ki je draga vsem dobrim Mehikancem. Ameriški žurnalisti so z ozirom na te besede intervjuvalj mons. škofa Pasquala Diaza, bivšega tajnika mehikanskega episkopata, ki se nahaja v Washingtonu. Škof je odgovoril, da je besede dr. Časa uranca bral /. velikim zadoščenjem, tembolj ker so bile izgovorjene ob slovesui priliki ob navzočuosli šefa vlade in z njegovim odobre-njein. Mehikanski katoličani ne vidijo v svojem globokem katoliškem verskem čustvova nju nobene zapreke, da ne bi podpirali političnega in socialnega programa Callesove vlade, ako bo le-ta jamčila kaioličanom svobodo vesti in bogoslužja. V tem slučaju ne bo težko priti do sporazuma, v katerem ne bo nobeni strani Ireba kaj bistvenega žrtvovati. Mehikanski katoličani so dobri patrioti in no bodo odrekli sodelovanja nobenemu programu, ki ima namen pospeševali blagor skupne domovine. Temu poročilu dostavlja »Osservatore Romano« sledeče: Čeprav te besede opravičujejo optimizem (tako besede ministrove, kakor besede škofa Diaza so prve najbolj spravljive besede, ki so se doslej čule tako od ene kakor od druge strani), ponavljamo, da je treba bolj kakor Da besede čakati na dejanja.« burgova ulica 7. — V bolnišnici so v islem času umrli: Marjan Novak, 1 leto, Streliška ulica, Dečji dom; Antonija Veleč, žena upokojenega vlakovodje, 57 let, Bohoričeva ulica 14; Helena Pečar, žena delavca, 50 let, Zgornji Kašelj 32; Marijana Nahtigal, delavka, 63 let, Savlje 66; Jožefa WaUcr, žena delavca, 31 let, Javornik 50; Rafael Oblak, bivši fin. uradnik, 32 let, Novo mebto; Anton Baloh, delavec, 36 let, Zabreznica 7; Karel Ljubič, sedlarski pomočnik, 17 let, Bukovica 29; Aiv gela Pire, hči posestnika, 1 leto, Gornja Pjav-ška 3; Ivana Rosulnik, posestnikova žeua, 41 let, Sinkov turn; Antonija Pogorele, žena so-licitatorja, 45 let, Cerknica 232; Dragotina Bajec, žena progovnega nadzornika, 55 let, Borovnica, postaja; Anton Peternel, mizarski mojster, 31 let, Bohinjska Bela 2; Borut Mazi, siD učitelja, 6 let, Dolenjska cesta 88; Marija Kolar, delavka 36, Planina 175; Ignacij Pa-pov, čevljarski pomočnik, 44 let, Tržič 107. 0 Vedno nove moralno afere. Po razkritju nočnega brloga v Kapiteljski ulici, je policija posvetila še več pozornosti tajni prostituciji v Ljubljani in pričela iskati njena gnezda. Zdaj se ji je posrečilo zopet razkriti večji nočni brlog v K rakovem, kjer so se sestajali z zloglasnimi deklinami nekateri prav ugled-ui Ljubljančani. Podrobnosti te nove nemoralne afere pa niso take, da bi mogli o njih poročati v javnosti. O Velepotezen pustolovec. V zaporih ljubljansko policije se nahaja od ponedeljka dalje slepar prav velikega sloga in pustolovec г mednarodnim slovesom. Je to 26 letni Milan Kornitzer, doma iz Varaždina. Kornitzerja imajo številni ljubljanski trgovci prav slabo zapisanega in ne samo ljubljanski. Tiralic za njim iz Splita, Zagreba, Maribora in z Dunaja je cele kupe. V Ljubljani je ogoljufal in se zadolžil malone pri vseh natakarjih, natakar-skih vajencih, hotelskih vratarjih m sobaricah. Stanoval je v prav vseb ljubljanskih hotelih in nikjer ni poravnal računov. Nazadnje je stanoval v hotelu »Tivoli«, kjer se je izdajal za kemika in trdil, da namerava v Ljubljani otvoriti kemijski laboratorij. Pod pretvezo je izvabil od več oseb manjše zneske denarja. V Ljubljani, Splitu, Zagrebu, na Dunaju in drugod se je izdajal za zdravnika dr. Milana Draganiča. Raznim trgovcem je pod tem imenom izvabil več blaga in denarja. Nastopal je kot posredovalec med trgovci in če je bil kdo med njimi preveč zadolžen, mu jc preskrboval celo kapital, samo »majhen predujem« je potreboval najprej sam. Število njegovih žrtev še ni določeno. Nastopal je povsod zelo smelo in odločno. Kornitzer, ki je Žid, dasi brez konfesije. govori hrvatsko, nemško in francosko. Bil je nekaj časa tudi v zagrebški blaznici v Stenjevcu, od koder pa je pobegnil, nakar se je izdajal po svetu za dr. Dragoniča, zdravnika v stenjevški blaznici. Sicer pa seitihče, kdor je imel le količkaj vpogleda v njegove pustolovščine, ne more branili vtisa, da v Kornitzerjevih možganih ni vse v redu. Kornitzerjeve sleparije dosegajo v Ljubljani vsoto 30.000 Din, drugod pa še več, saj ga na primer samo splitska policija zasleduje radi goljufije 150.000 Din. Ko bo ljubljanska policija zaključila preiskavo proti Kornitzerju, bo izročen tukajšnjemu sodišču, odtod pa bo moral romati najbrže tudi v Split in še dalje ali pa v — blaznico. O Prefrigan klepar. Dne 30. aprila jo orožništvo v Ratečah pri Krškem aretiralo nekega mladeniča, ki je hodil okoli ljudi po deželi s fotografskim aparatom in se predstavljal kot zastopnik fotografske tvrdke Kune v Ljubljani. Sprejemal je od ljudi razna naročila, kakor slike za povečanje in je tudi sam »fotografiral, to se pravi, da je s fotografskim aparatom le fingiral, kot da fotografira, dasi tega niti znal ni. Pač pa je dobro razumel drugo stvar, namreč inkasirati denar na račun naročenega dela. Pri sebi je imel potrdilo od tvrdke Kune, na katerem sta bila pečata tvrdke in okrajnega glavarstva v Ljubljani. Potrdilo in oba pečata so bili seveda ponarejeni. Ko so ga orožniki aretirali, je vztrajno trdil, da mu je ime Vladimir de Co-sta, kot je bilo napisano na potrdilu in da je doma z Viča pri Ljubljani. Orožniki so vprašali o resničnosti teh potrdil ljubljansko policijo, ki pa je ugotovila, da na Viču in v Ljubljani ni nikogar s tem imenom, razen nekega gospoda, ki pa je pošten državljan iu se nahaja ves čas v Ljubljani. Pod imenom de Co-sta se je skrival gotovo kak nevaren pustolovec. Aparat, ki so ga orožniki našli pri njem, je ukradel fotografu v Trebelnem Ivanu Se-metu. Da ugotovita identiteto aretiranega sleparja, sta odpotovala pol. revirni nadzornik g. Ljubič in agent Ujčič v Novo mesto, kamor je bil slepar prepeljan v zapore. G. Ljubič jc lz kriminalnega albuma takoj spoznal, da ima opraviti z nekim Milanom Košakom, rojenim 1. 1910. v Grižah pri Celju. Košak se ie udal in priznal svoje pravo iine. Košak ima kljub svoji mladosti za seboj že celo vrsto kriminalnih prestopkov. Uči! se je pri vrč pekovskih mojstrih, toda povsod pod drugimi imeni, kakor Milan Schmiclt, Albin Mramor ild., povsod pa je okradel mojstra in svoje sodelavce ter nato pobegnil. Od decembra lela 1927. dalje pa je goljufal razne ljudi kot fotograf« tvrdke Kune in jiii je pri'tem ogoljufal, kakor prizna sam, za okroglo 6000 l)in. Pri njem so našli tudi seznam njegovih žrtev. Zanimivo je, da so pri njem našli.ponarejeno potrdilo okrajnega glavarstva v Ljubljani, da je de Costa edini dedič svojega očeta, ki ima v Clevelandu, v državi Ohio, premoženje, vredno 12 milijouov dolarjev ter veliko posestvo v Trstu. Te listine si je Košak ali lažni de. Costa napravil sam. Štampiljke glavarstva in tvrdke pa si je sestavil iz gumijastih črk, ki se dobe povsod. 0 Tovarna Jos. Reich sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 0 Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristoiič-Bučar, Stari trg. Darovi za Bolgare DOŠLI NAŠI UPRAVI. G. Jernej Kopač, Ljubljana Din 1000.—; Žup-ni urad Reteče Din 202.—; gosp. svetnik Igu. Za-plotuik Din 200.—; g. dr. Lukman, univ. proi. Din 100.—; g. Egon Bayr Din 100.—; Nabral g. tleren, žel. uradnik Din 50.—; g. Mici Jeraj, Varaždin Din 30.—; g. F. Kavčič Din 20.-; Otroci III. razreda, 2iri Din 15.—. — Skupna vsota doslej po upravi »Slovenca« nabranih darov znaša Din 13.996.—. МагЉог П Mariborska Glasbena Matica se je v torek zvečer vrnila iz svoje turneje v Maribor. Na kolodvoru so Matičarje pričakovali zastopniki raznih oblasti in mnogo občinstva, ki jim je častitalo na sijajnem uspehu, ki so si ga priborili s svojim triumfalnim nastopom v inozemstvu. — Matica bo izvajala isti program v Mariboru jutri ob 20 v Unionovi dvorani. Vstopnice se dobijo na običajnih mestih v predprodaji. □ Poletno porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču se bo vršilo okoli 10. junija. Izžrebani so sledeči porotniki: I. Ivanuša, Aleks. Perkič, Janez Gregorec, Ar-noš Ignac, Korošec Jakob, Šamperl Franc, Petrič Ivan, Špindler Fr., Štuber Jakob, Pajtler Jože, Šmigoc Juri, Sovič Avgust, Hauptman Jože, Lešnik Anton, Goričar Ivan, Jarc Ivan, Trstenjak Franc, Koren Henrik, Seme Franc, Pišek Franc, Arnuš Franc, Budja Jože, Križnik Jože, Sobnik Jože, Vraz Avgust, štiper Jakob, Kordeš Peter, Janžekovič Fr., Sredenšek Anton, Zupančič. Fr., Jurša Al., Trstenjak Anton, Sari Al.. Požegar Ant., Vindiš Ignac in Smodič Josip. Nadomestni porotniki so naslednji Mariborčani: Uršio Fr., Kosič Hinko, Pregrad Iv., Tratnik Kari, Mejovšek Branko, Berdajs Viljem. Prezočnik Roman , Vernik Ivan iu Jančič Kari. Tokrat se bo baje razpravljala tudi zadeva uradne poneverbe pri sodišču v Gor. Radgoni. □ Nesreča. Pri podiranju dreves je 21 letnemu mizarju Marčiču Francu zdrobilo deblo desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnico.. □ Iz aeiokluba. G. Rudolf Welle industrijalec in trgovec v Mariboru je poklonil aeroklubu kot dobrotnik Din 1COO.—. □ Nabava oinbrosrrnfa. Pri nalivih so povzročili kanali po Mariboru večkrat neprilike. Da bo mestni stavbni urad podučen o stanju vode v glavnih kanalih, bo naročila mestna (•bčina oinbrograf. (Aparat za merjenje dežja.) П Premestitev iivoščckov in avtotaks. Iz-voščeki morajo zapustiti Grajski trg iu bodo stali 4 pred Scherbaumovo hišo proti Kopališki ulici, 2 pred glavno pošto, avtotakse pridejo na trg Svobode pod kostanje pod Ber-dajsom. □ Umestna odredba. Mestna občina je odredila, da bo smelo prodajati po Mariboru sladoled samo 12 slaščičarjev. Prodaja se ne sme vršiti pred osmo uro zjutraj in ne pred šolami. 13 O0-!etnico skladatelja g. dr. A. Sc!iwaba proslavi pevski zbor Kat. prosvetnega društva v Celju na praznik Vnebohoda, dne 17. maja. Ta dan priredi ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma vokalni koncert, na katerem bo izvajal več bchuabo-vili zborovskih skladb. 13 Koncert pevskega zbora donskili korakov sc vrši v Celju v soboto, dne 12. I. ni. ob 8. zvečer v veliki dvorani Celjskega doma in ne v meslnem gledališču, kakor smo včeraj pomoloma poročali. d Gotove smrti ju je rešil. Blizu izliva Lož-nice v Savinjo, kjer leži posestvo trgovca Zanggerja, vodi preko Ložnice preprosta iz dveh (raniov sestavljena brv, ki je običajno zaprta in služi le ua posestvu zaposlenim uslužbencem. V torek 8. maja je delala ua posestvu dekle Ana Boršlnar. Okrog poldneva je prines'a Ani njena sestra Pepca kosilo. Ana ji je stopila nasproti, nato pa sta se obe, držeč sc za roki, podali nazaj preko nezavarovane brvi. Sredi brvi sta izgubili ravnotežje iu padli obe v močno narastlo in deročo Ložnico. Nesrečo je zapazila neka v bližini nahajajoča se ženska, ki je s svojim krikom privabila v bližini stanujočega elektrotehnika g. Henrika Toplaka, Z izredno prisotnostjo duha ic g. Toplak zagrabil za tam sc nahajajoči leseni drog, tekel v smeri toka Ložnicc in lani z drogom v vodi čakal ua ponesrečeni sestri, ki jih v kalni vodi žc ni bilo več videli. Potiesrečenki sta se oprijeli droga v vodi, nakar ju je g. Toplak ob veliki nevarnosti, da ue potegne deroča voda še njega v svoje valove, potegnil na suho. Da ui bilo v bližini g. Toplaka, ki je v usodnem trenolku ohranil hladno kri, bi bili nesrcčnici brez dvoma utonili, zlasti še, ker sta se v vodi krčevito držali druga druge. G. Toplaku gre za to dejanje javna polivala. C Zaradi nesrečne ljubezni jc pil čruilo. 20-letni Alojzij Stante, brezposelni delavec, ie imel /e okoli I leta ljubavuo razmerje s tovarniško delavko Olgo. Ker pa je Olga zapazila, da njen (ant rad pije in v pijanosti tudi razgraja, sta se začela prepirati in pred kakimi 8 dnevi je Olga Lojzetu enostavno odpovedala ljubezen in mu prepovedala jo obiskovali. Lojze ji jc rekel /e takrat, da bo moral pač eden izmed njiju umreti. Res je ni hodil več obiskovat, pač pa je lazil večer za večerom okoli njenega okna in jo klical, da pride ven, da sc pobotata. Ona je ostala stanovitno gluha. Tako je bilo tudi v torek, dre 8. maja okoli ]x>l 7 zvečer. Po brezuspešnem klicanju se je Lojze odstranil, r se kmalu Muil in Olgi zaklical, da ji sedaj no bo več na i^li- Olga jc zapazila, da mu nekaj ni v redu okoli ust. Poklicaia je policijo. Lojzetu je postalo med tem že toliko slabo, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom okoliške občine v javno bolnico, kjer niu je službujoči zdravnik izpral želodec. Pri zaslišanju jc Lojze povedal le, da je spil velik kozarec črnila, ker ga Olga ne mara, in cla mu kljub temu ne bo živeti, čeprav so ga rešili. 13 Vodovodna zadruga v Zavodni je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju vpisana v zadružni register. Kakor smo že svoj čas javili, je namen zadruge preskrbeti na pitni vodi revno Zavodno z vodo iz tkzv. »žegnanega studenca« potom gradnje vodovoda. Načelnik prvega načelstva je gosp. Leop. Svetličič. Zadrugi je zagotovljena podpora mariborskega oblastnega odbora in higijenskega zavoda v Ljubljani ter se bo z gradbenimi deli kmalu pričelo. Dopisi Ptuj & Nov zdravnik in specialist za zobe g. dr. Vinko Brenčič je začel ordinirati prve dni t. m. v hiši svojega brata trgovca z manufakturo Alojzija Brenciča na Panonski ulici št. 0, I. nadstropje nasproti pošti. & Izginil je ter se pogreša nad teden dni znani trgovec z usnjem Ignac Zelenko, ki je imel trgovino na Srbskem trgu. Pisal je nekemu svojemu znancu pismo, iz katerega hi se dalo sklepati, da je šel prostovoljno v smrt radi težkega finančnega stanja. Zelenko jc bil ludi član občinskega odbora. Brežice ob Savi Občinske volitve. Drežičaui so sc v torek 8. maja na lastne oči lahko prepričali, kako resnicoljubno je »Jutro«. V poročilu o občinskih volitvah v Brežičah "piše v naslovu o lepem napredku KDK, v poročilu pa trdi, da se jc SLS vezala z Nemci iu sta torej dobili obe skupini vsaka po 1 odbornike. Vsak volivec v Brežicah pa ve, da sta bili vezani le listi Napredno-gospodarska iu Naprcdno-obrtiia, ki sta dobili prva 80 in druga 24 glasov, skupaj 115 glasov. Lista SLS, ki ni bila z liikako drugo listo vezana je dobila 55 glasov, nemška »Gospodarska« jih je dobila pa 60. Ce bi SLS lista bila vezana z Cio-i spodarsko, bi imeli skupaj 115 glasov, torej ravno toliko kot KDK. V tem slučaju bi žreb odločil, kateri skupini pripade 17. odbornik. Ker je pri predzadnjih volitvah SDS z naprednimi obrtniki dobila 13 odbornikov, v nedeljo pa le 9, vsak lahko vidi, da je (o lep »napredek« in zmaga KDK res »sijajna«! Spori SK Ilirija, tiogonielna sekcija. — Danes (v četrtek) trening na dva gola za I. nioitvo ob 17.30. — Prihodnji trening I. moštva jutri ob isti uri. — Trening skupine II. v petek ob 17. — SeniOrji. — »odsluženi nogometaši«, ki se hočejo oprijeti rednega treninga, ki se vrši v soboto, 12. t. m. ob 18. na igrišču; ob slabem vremenu se prenese sestanek v kiubsko sobo v kavarno Evropa«. Seuiorski team igra o Binkoštih prijateljsko tekmo z /л\. atletskim klubom iz Vel. Bečkcicka. — Načelnik. Utibltoruka porota SLEPARKA MARIJA STREHARJEVA. Včeraj ves dan se je vršila razprava proti zloglasni sleparski Mariji Streharjevi, ki je lani in predlani ogoljufala več oseb na Gorenjskem in v okolici Ljubljane za znatne zneske, češ, da jim bo poceni preskrbela razno blago, ki je utihotapljeno iz Avstrije in Italije. Marija Streharjeva je rojena I. 1899. v Lahov-čah pri Cerkljah na Gorenjskem. Po poklicu je bra-njevka iu je omožena. Obtožnica očita Streharjevi, da je ogoljufala nič manj kot dvajset oseb za skupni znesek 61.787 Din. Streharjeva je goljufala žc leta 1921 in jc 1. 1922 prišla radi tega pred poroto. Goljufala ie še pozneje in je bila radi goljufije tudi večkrat kaznovana. Leta 1926 sc je naselila v Kom-poljah, kier se je pričela zopet izdajati za trgovko, ki dobavlja poceni blago iz Italije. Raztrosila je po brdskem okraju govorico, da dobavlja poceni blago, kolesa, šivalne stroje in drugo brez carine. Kupila je v Ljubljani tri kolesa in jih prodala pod lastno ceno, samo, da bi mogli ljudje res verjeti, da dobiva kar po 50 koles iz Italije. Pod raznimi izmišljenimi pretvezami, da je kupila posestvo in da potrebuje kapital za nakup blaga, si je izposodila od nekaterih oseb tudi večje zneske, katerih ni vrnila. V takih slučajih je prav rada obetala zelo visoke obresti. Skoro 2 leti je Streharjeva goljufala na ta način lahkoverne ljudi. Žele o božiču 1. 1927 so jo orožniki v Lukovici prijeli ravno ko je hotela zopet ogoljufati neko žensko. Razpravi je predsedoval v. s. s. Antloga, voli. rala sta s. s. Strssser iu okrajni sodnik Kokalj. Državni pravd ni k je bil dr. Felbcher, branitelj pa dr. Vladimir Ravnihar. Razpravna dvorana jc bila ves čas polna. Streharjeva v svojem zagovoru ni tajila, da ue bi oškodovala ljudi ni pa imela namena jih ogoljufati; kriva jc le v toliko, v kolikor si je od ljudi izposodila denar za blago. Blago ji jc tudi res dobavljal neki železničar iz Italije in torej ljudem ni lagala, ludi je obetala, da bo vso škodo po-vrnila. Ljudje so sami hodili k ujej iu jo prosili, naj jim preskrbi poceni blago. Za zagovorom obtoženke je sledilo dolgo zasliševanje prič, ki je trajalo dopoldne in deloma tudi popoldne. Priče so bile večinoma pripreste kmetsn« ženice, ki jih je Streharjeva osleparila, nekatere celo za njihove ;*adnje vinarje. Priča Lovro Grahek iz Beričevega pri Dolu pove: »V jeseni bom star euo leto manj kot osemdeset. Lam pred Božičem je prišla Micka k meni; povedala je, da blago dobiva jx>ceni s Talijanskcga. Da ima znanega financarja »švogra« njene matere. Ta jo zmeraj spusti preko meje in ji ni treba plačali daca za obleko. Za petdeset tavžent dinarjev i;tc je prosila na posodo in da mi bo dala črez tri meseci nazaj osemdeset tavžent. Jaz imam denar v posojil-niči. pa sem poprej povprašal ljudi, če ima Micka kakšen grunt, da bi ji dal denar nanj. Ker ni nič imela, ji denarja nisem dal. Potem je pa rekla: Očka, kaj ste гез tako grobi, da mi ne daste petdeset tavžent?« Porotnikom sla bili stavljeni dve vprašanji, 1 glavno in 1 stransko, če jo škoda presegala 10 tisoč dinarjev. Porotniki so obe vprašanji potrdili, vendar z omejitvijo ene točke v prvem vprašanju. Nato jc senat obsodil Streharjevo na 14 mesecev •eie Razprava je bila konča ua ob 10 zvečer. bra ga je sprejela duhovščina. Od tu se je med zvonenjem razvila procesija skozi špalir šolske mladine v cerkev. Množice so napolnile Slomškov trg. Naval v cerkvi, kjer je nuncij podelil apostolski blagoslov, je bil tolik, da je bila cerkev dobesedno natlačena. Policija je komaj vzdrževala naval ljudstva. Po podelitvi ev. blagoslova je procesija šla v škofijsko palačo, kjer je apostolski nuncij goet lavantinskega vladike. Razsvetljava Ob pol 8 je bila na Slomškovem trgu razsvetljava, ki je bila naravnost očarujoča. ,Vsa poslopja so bila okusno razsvetljena. Na stolpu stolnice je mogočno zažarel napis 700 letnice. Pred Škofijsko palačo je svirala godba Katoliške mladine. Pozdravni večer Ob 8 se je vršil v kazinski dvorani pozdravni večer na čast apostolskemu nunciju, katerega se je udeležilo veliko število zastopnikov cerkve in raznih oblasti ter mariborska katoliška inteligenca. Večer je otvoril s primernim govorom predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, ki je z iskrenimi besedami pozdravil apostolskega nuncija топв. Hermenegilda Pellegrinettija, ljubljanskega vladiko dr. Jegliča, mariborskega vladiko dr. Karlina, velikega župana dr. Schaubacha, mestnega poveljnika generala Dimitrij«) Spa-siča, predsednika mariborske oblasti đr. Lee-kovarja ter celokupen stolni kapitelj s stolnim proštom dr. Matekom na čelu. Dalje so apostolskega nuncija pozdravili dr. Kejžar v imenu mariborske Marijanske kongregacije, dr. Josip Jeraj v imenu Orlov, Semenič v imenu Jugoslovanske strokovne zveze in končno še dekan v Šmartnem pri Slovenj-gradcu Lenard. Apostolski nuncij se je v kratkem govoru v hrvatskem jeziku zahvalil za vse častitke in za vso prijaznost in poudaril, da je ravno lavantinska škofija tvorila prehod med vzhodom in zahodom, ter posebno pohvalil tudi udanost Slovencev do sv. stolice, na kar se je družba razšla. * * * Belgrad, 9. maja. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je odlikoval povodom 700 letnice lavan-tinske škofije škofa dr'. Karlina z redom sv. Save I. razreda, stolnega prošta v Mariboru Martina Mateka z redom sv. Save Tli. razreda in častnega kanonika in župnika v Kapeli Marlina Meška z redom sv. Save IV. razreda. Жа / / aj/e noaega KOLEDAR. Četrtek, 10. maja: Antonin, Janez Av., Nikolaj Gordijan. — Solnce vzide 4.38 in zaide ob 7.15. (Podatek velja za Ljubljano za meridian 14 stop. 30 min. 44 sek. Približno ieti čas velja za kraje Kokro, Moste pri Kamniku, Ježico, Studenec-Ig in Lož, ki leže ob tem meridianu.) — Jutri: Frančišek H. Novoaadska vremenska napoved za četrtek: hladno vreme. Oblačno v celi državi. Morda dež. Precej močni vetrovi v raznih smereh. Temperatura se bo znižala. Dunajska vremenska napoved za 10. maj: Od časa do časa dež. ZGODOVINSKI DNEVI. 10. maja: 1910 je umrl jurist Leo von Snvigny. — 1904 je umrl v Londonu raziskovalec Afrike Непгу Mortou Stanley (James Rovvland). — 1891* je umrl botanik K. W. NSgeli. — 1871 Mir v Frankfurtu. Nemčija dobi Alzacijo in Lotnrinško. — 1799 se je rodil francoski romanopisec Honore de Bal-sac. — 1760 ee je rodil pisatelj ,. P. Hebel. — 1816 se je rodil pisatelj Fraderik Ger-staeker. — 1869 je bila dograjena pacifiška železnica. * Občina št. Jernej na Dolenjskem v rokah SLS. V torek 8. maja ee je vršila v Jerneju volitev župana. Nasprotniki so napeli vse sile, da bi pridobili enega ali drugega zase. Občinskemu odborniku Jurgaliču niso hoteli poslati povabila k volitvi župana. Končno so ga povabili, ko eo dobili brzojavni nalog od glavarstva. Zopet druge so poskušali pridobiti z raznimi obljubami. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Pamet je zmagala nad lažjo. Našim zavednim odbornikom čast in priznanje. Ne obljube, ne pijača, ne grožnja jih niso premotile. Izvoljen je za župana naš odličen pristaš in delavec na političnem in gospodarskem polju Franc Vide iz Zvabovega. Tudi vsi svetovalci eo pristaši SLS. Zopet je za-plapolala na občini Št. Jernejska zastava SLS, zopet se bo začelo delo za procvit in blagor občanov. * Ob 700 letnici lavaatineke škofije je g. knezoškof dr. Andrej Karlin dne 9. t m. odlikoval naslednje gospode: Za častnega kanonika je imenovan Mikuš Valentin, upravitelj Šmareke dekanije pri Sv. Juriju ob južmi železnici. — Zakonzietorijal-n e svetovalce so imenovani dekani: P o d v i n s k i Anton v Zavrču, R i e p 1 Matej na Prevaljah. Šalamun Franc v Rogatcu, W e i x 1 Jožef pri Sv. Križu pri Ljutomeru. — Za duhovne svetovalce: dekan HUttner fcarol v Vuzenici; upravitelj Slovenjbistriške dekanije O z i nOč Jožef; župniki: Baš a Ivan v BogojinlTB e d -nafik Rudolf v Gornji Lendavi, C i že k Alojz v Slovenjgradcu, Doberšek Ivan v Sevnici ob Savi, Ferme Gotbard v Novi-štifti, Gorigek Ivan na Gornji Ponikvi, Gorjup Peter v Dolu, HornbSck Ivan v Mežici, J o d 1 Ivan na Polzeil, Kokelj Alojz na Vurbergu, Kosi Jakob pri Sv. Lenartu nad Laškim, K ranči č Ivan v Gri-iali, O z v a t i č Franc pri Sv. Martinu v Rožni dolini, Palir Jakob na Zusrnu, Pšun-d e r Ferdinand v Rušah, Schreiner Franc v Št. Ilju pri Velenju, S p i n d 1 e r Franc pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Št raki Matej pri Sv. Petru pri Mariboru, Tratnik Jožef v Rajhenburgu. Vozlič Leopold pri Mariji Snežni. * Konkurmeg« izpita iz druge skupine so ee dne 2. in 3. majnika udeležili: Janez Pirkovič. kaplan v Poljanah nad Škofjo I>o-ko. Anton Ravnikar, kaplan v Mirni peči. Janez Raztresen, kaplan na Krki. Ignacij Sko-be, kaplan v Semiču, Alojzij Tnm£, uršulin-ski kntebet v škotfi Loki in Anton Vovk, kaplan V Trfc&L Tenis rakete, ioge, puloverje si nabavite najcenejše pri P. Magdič, LJubljana •k Univerza v Ljubljani. Slovenci hočemo imeti svoj lastni znanstveni forum. Zavedamo se, da znamo samostojno misliti. Vsa naša inteligenca, ki je skupno s sinovi drugih narodov študirala po tujih univerzah, dokler nismo imeli še lastne univerze, se je mogla prepričati, da s svojimi duševnimi silami z njimi prav prav lahko tekmuje. Zato je čisto logična in za naš narod edino častna posledica, da imamo svojo najvišjo šolo na svojih tleh! Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno 20 Din; redni člani letno 50 Din, oziroma juridične osebe 100 Din na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto 500 Din ali enkrat vaej 5000 Diu; ustanovniki plačajo na leto 1000 Din ali enkrat vsaj 10.000 Din; pokrovitelji pa plačajo na leto 5000 Din ali enkrat vsaj 50.000 Din. Naslov: Ljubljana. Univerza. Poštni čekovni račun št. 12.368. * Letopis ljubljanske Škofije za 1. 1928. Str. 272, cena 60 Din je izšel in se dobi pri škof. ordinarijatu v Ljubljani. Leta 1926. je izšel letopis ljublj. škofije okrajšan (75 str.), letos je izšel popolen. Podatki tečejo do zadnjega časa. Ima točen seznam kapitularjev, vseh duhovskih uradov, vseh župnij in podružnic, svetnih duhovnikov, redovnikov, redovnic, bogoslovcev in naposled vseh patro-nov župnih, samostanskih in podrtfžnih cerkva ljubljanske škofije. Pri posameznih župnijah je povsod dostavljena tudi pošta, prav tako železniška postaja in oddaljenost župne cerkve od najbližje postaje. Na копсц je pri-dejan še seznam vseh slovenskih župnij in duhovnikov v Ameriki. Knjiga je natisnjena na lepem papirju, z jasnim in razločnim tiskom in ni samo letopis ampak obenem tudi najboljši adresar. Spredaj kraei knjigo slika ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča kot jubilanta ob tridesetletnic^ njegovega škofovanja. k Družba sv. Rafaela tem potom opozarja vse one, ki bi se mislili izseliti na Ho-landsko, da nikakor ni zadosti, da imajo ho-landski vizum, temveč morajo znati nemški jezik, imeti vse listine prevedene na holandski ali nemški jezik in te listine morajo biti potrjene od holandskega konzula; vešči morajo biti dela v premogokopih in končno morajo imeti od ondotnih premogokopnih podjetij zagotovilo, da dobijo službo. Le pod temi pogoji se je mogoče iaseliti tja. Mnogi pridejo tja, ne da bi izpolnili navedene pogoje. Ti reveži ne dobe službe, se potikajo okrog in so ■ v največjo nadlego holandski državi, katera jih kratkomalo iz/žene čez mejo. k Ali se še lahko priglasim sa romanje na Trsat? še, ker je rok za prijavo na željo >Sveta vojska« v Ljubljani podaljšala. Kdor se torej hoče pridružiti, naj se čimpreje odloči in prijavi. •k Izpit za rez. adm. podporočnike inž. fehn. stroke sta položila v Belgradu g. inž. Ciuha Marjan iz Ljubljane in g. ing. Rebolj Viktor iz Kranja. ■k Smrtna nesreč«. Iz Črnomlja poročajo: V premogokopu na Kantžarici je po nesreči eksplodiral dinainit; pri tem je bil ubit rudar Franc Jakšič. Vrglo ga je s tako silo ob strop, da se mu je razbila glava; poleg tega mu je raztrgalo noge. Pokojni zapušča dva nepreskrbljena otroka. k Otrok utonil. V ponedeljek, dne 7. maja, so se igrali otroci iz Mihalovcev pri Do-bovi ob precej naraslem potoku Negot. Bred-li so vodo na poplavljenem travniku tik potoka. Med njimi je bil tudi 5 letni Andrejček, sin posestnika Gerjeviča iz Mihalovcev. De-j <«k je bil malo preveč korajeen. bredel je predaleč po poplavljaueai bregu potoka in je zašel v deročo vodo. Otroci so začeli kričati: »Andrejček pa plava!« Toda, ko so opazili, da ga voda nesd dalje in da se potaplja, so pričeli klicati na pomoč. V bližini se nahajajoči 24 letni Jože Požar je takoj skušal dečka rešiti, toda ni se mu posrečilo. Potegnil je iz vode — mrlička. * Stanje Sare v Zagrebu je bilo včeraj 2.54 m nad normalo, tako da za enkrat še ni neposredne nevarnosti m poplavo. Bati pa se je, da bo Sava še narasla, ker v Zagrebu dežuje še vedno. Nn zagrebškem Slemenu je zapadel visok sneg. * Krvno maščevanje v Črni gori. Pred vojuo je ubil Jovan Perišič v Črni gori dva nečaka Radoša Coroviča iz Bukovice. Perišič je bil obsojen na 16 let ječe, med svetovno vojno pa mu je bila kazen odpuščena. Toda Perišič je vedel, da se mu pripravlja krvno maščevanje in se je skrival. Toda Coroviči so sklenili, da se maščujejo in te dni je Radoš Corovič našel Jovana Perišiča in ga ubil. čorovič se je sam prijavil sodišču. * Uboj v bosanski vasi. Prejšnjo nedeljo se je vračal domov bosanski kmet Dimitrije Bajkič precej nakresan. Na poti domov je srečal svojega soseda Jovo Matanoviča, s katerim je imel že dalj časa spor radi čolna na reki Bosni. Bajkič je imel v roki nož in je vprašal Matanoviča, kaj ima proti njemu, mu je ta rekel, da nima nič ter mu je ponudil celo cigareto. Bajkič mu je odvrnil: >Ce nimaš nič proti meni, stoj :>habtaht!« ter je stekel proti njemu in ga sunil z nožem v srce. tako, cla je ostal ta na licu mesta mrtev. Nato je odšel Bajkič na orožniško postajo v Breco, kjer se je prijavil. k Vztrajen adventist. V Mostarju je bil pred dnevi obsojen neki Peter Smoljič na 14 dni zapora radi širjenja ndventističnih knjig in propagiranja te vere. Komaj je bil izpuščen iz zapora, je pričel že drugega dne širiti adventistične knjige. Prišel je zopet pred sodišče in tam se je izkazalo, da je knjige dobil iz Sarajeva. Izjavil je, da je vsako zapiranje zaman in da bo nadaljeval s propagando za vero, kateri je udan. Policija je sklenila, da ga izžene v njegovo domačo občino. ~k Ponesrečen beg iz zapora. Pred dnevi Je bil v Moslarju aretiran 26 letni Mate Radoš radi tatvine. Zaprt jo bil skupaj z nekim Slovencem, katerega je pričel nagovarjati, naj bi skupaj pobegnila, v kar pa Slovenec ni privolil. Zato je Radoš poskušal sam pobegniti. Upognil je na oknu zapora železje, tako, da je nastala precej velika odprtina. Radoš se je povzpel gori in že napol splezal skozi *kno. Ker je bil pa malo predebel, si je hotel sleči hlače, toda medtem mu je hudomušni Slovenec privezal nogo z jermenom. Radoš ni mogel ne naprej in ne nazaj in je pričel klicati na pomoč. Prihitela je straža, ki ga je rešila iz mučnega položaja, obenem pa je imela z njim mnogo sitnosti, kajti razburjeni Radoš je hotel ubiti Slovenca. ■k Ukradeno denarno pismo. Na poštnem uradu Slatiua-Radenci je bilo dne 2. maja oddano denarno pismo z vsebino 18.000 dinarjev, obstoječih iz 9 bankovcev po 1000 dinarjev in 90 bankovcev po 100 Din. Pismo je bilo naslovljeno na poštno blagajno v Ptuju. Na poti iz Radencev do Ivanjkovcev je to denarno pismo na dosedaj nepojasnjen način izginilo. k Pri številnih težkočali ženskega spola povzroči naravna >Franz-.Josef :-grenfica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »F r a n z - J o s e f« voda posebno pri porodnicah z izbomim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Že samo letos so gospodje, ki nosijo Schwabove dežno plašče, prihranili za novo obleko Stalno deževje zahteva od vsakogar nepremočljiv dežni plašč od tvrdke Drago Schwab, LJubljana Občni zbor „Stavemke Straže" Včerajšnji občni zbor Slovenske Straže obeta biti med Slovenci znanilec nove dobe. našega narodno-obrambnega dela. Brez dvoma bi bilo nad vse zanimivo poročilo o delu, katerega je »Straža« izvršila, odkar se je poživila, a ni primerno ga objaviti, da tiho uspešno delo ue vzbudi pozornosti v sosednjih državah. Zastopniki so dobili zagotovila vseh merodajnih krogov, da se bo delo »Slovenske Straže« odslej podpiralo s polno paro. Vodstvo 'Slovenske Straže je dobilo innogo pobud od prisotnih delegatov in tolmačilo želje zunanjih podružnic. Tako se je podčjtavalo, da je treba več predavanj na deželo, da se narod zainteresira za slovensko manjšinsko vprašanje; naj se organizacija po-služi Se obstoječih prosvetnih društev, katerim se bodo dala duševna navodila. Naj se nadalje delo razdeli v narodno-obrambno rti narodno-propagandno, doma in v tujini in prične s posebnim listom. Cule so se želje lz Prekmurja, drugih krajev Slovenije in izven mej. Pretreslo se je finančno vprašanje. Usta-uovnina se je določila na 260 Din, članarina na 10 Din (2 dinarja pa za tiste, ki še uiso spolnili 21. leta), 1000 Diu na Dokrovitelj- nina. Ker je treba močne in gibčne ekeekn-tive, ae je sprejel tudi predlog na tozadevno spremembo pravil. Nov odbor, kateri se bo sestavil, ko se sestane vodstvo »Slovenske Straže«, bo šel z j mladeniško silo na delo, vsa podlaga je dam tako je pokazal občni zbor. -NopalMe—i LEICHENDERG Štajersko Avstrija 15. aprila do 15. oktobra Katari, nstme, emphysem, boler.njrarca. Sloviti zdravilni vreloi, naravne oglji-kovo-kistezdravllne kopeli, .nbalatorji, pnevmnt. stanlce. — Polni penzijon od H Šilingov dalje. — i'rospelrti Kurkommlsslon Glelchenberg. CfuJhlfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti, © Umrl je včeraj zvečer dobro znani ljubljanski meščan, posestnik in bivši gostilničar »pri Štefanu«, g. Alojzij Pogačriik. Pokojni je bil dolgo let mestni ubožni oče in ključar frančiškanske župnije. Pogreb bo v petek ob pol 6 popoldne. O Mesto cvetja na krsto umrlega brata Alojzija daruje blagajnik g. Janko Pogačnik za novo kapelico v čast Male Terezke od Deteta Jezusa pri Karmeličankah na Selu v Ljubljani 400 Din. © Za bolgarske potresne žrtve bo drevi ob 8 dobrodelni koncert v Unionski dvorani. Program izvajajo solisti opere (Majdičeva, Banovec, Betetto), operni orkester in pevski zbor Glasbene Matice. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani apelira na vse Ljubljančane brez razlike, da se tega koncerta polno-številno udeleže ter tako pokažejo svoje sočutje z nesrečnimi žrtvami groznega potresa na Bolgarskem. Omenjamo tudi, da so bolgarski časopisi z nekim posebnim zadovoljstvom objavili ljubljanski koncert, ko so izvedeli zanj. Predprodaja vstopnic je cel dan v Matični knjigarni, od 19. ure dalje pa pred koncertno dvorano. © Na današnjem dobrodelnem koncertu sodeluje tudi bivša članica sofijske opere pri-madona ga. Carigradska-Krajeva, ki poje s spremljevaujem klavirja nekatere bolgareke narodne pesmi. . rT |j,fT >004 © Ekshumaeija pokojnega dr. Peripa, fg je izvršila v sredo dopoldne ob pol rj pri Sv. Križu. Truplo rajnega ljubljanskega župana se je preneslo v uov grob, na katerem se te dni postavi spomenik, delo arhitekta Plečnika. © Slika pok. župna Periča, kateremu se te dni postavlja nagrobni spomenik pri Svetem Križu, je razstavljena v izložbi tuk. tvrdke Magdič 11a Aleksandrovi cesti. Spomenik se odkrije prihodnjo nedeljo dne 13. maja na pokopališču pri Sv. Križu popoldne ob 3. © Na splošno željo se v petek 11. t. m. ob 8 zvečer ponovi velika abstinentska akademija v dvorani Mladinskega doma na Ko-deljevem. Akademija je sijajno uspela že dne 4. t. m., upamo, da tudi meščani ne bodo hoteli zaoslati in bodo v obilnem številu posetili prireditev. Spored nespremenjen. © Članom in članicam društva tobačnih upokojencev in upokojenk v vednost. Ker skušajo nekatere zaupnice od nasprotne organizacije tobačnih upokojencev izvabljati čla- -narino naših članic za druge organizacije, ki niso na krščanski podlagi, objavljamo, da so za Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk, ki je včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi, upravičene pobirati članarino le naslednje zaupnice: Za Sp. in Zg. Šiško in Dravlje tov. Dobnikar Manca, za Udmat, Moste, Sneberje, Zadpbrova, Dev. Mar. v Polju in Tomačevo tov. Svetek Marija, za Trnovo Oven Jerca v vseh krajih in od vsake članice pa tudi tov. Kattauer Uršula in Vidma-jer Antonija. Toliko v vednost in ravnanje. © Telefonska centrala v justični palači je priključena telefonski centrali na pošti s številkami 23-20, 23-40, 26-10 in 26-70 in je med uradnimi urami (ob delavnikih od pol 8 do 14, ob praanikih od 8 do 12, in ob nedeljah od 9 do 12) potoni teh številk možen spoj z vsemi sodnimi, državnopravdniškimi in jet-niškimi oddelki, ki imajo hišne telefone. Izven uradnih ur, ko hišna centrala ne obratuje, je pa spoj mogoč samo s predsednikom višjega deželnega sodišča p št. 28-20, z višjim državnim pravdnikom s št. 26-70. z državnim pravdništvom s št. 26-10 in /. jetnišnico s št. 28-40. Izven uradnih ur torej ni mogoče do-Jiiti zveze z ostalimi, zgolj potom hišne centrale zvezanimi telefoni v justični palnčl. © Umrli so v Ljubljani v času od '2. do 0. t. m.: Marija Zivalič, delavka, 62 let Jap-Ijeva ulica 2; Franc Sedlar, pivovarniški delavec, 49 let. Sv. Jerneja cesta 40; S. Terezija Dimitrija Kralj, usmiljenka. 25 let, Slomškova ulica 20;. Terezija Medved, šivilja, SS let, Vidovdanska cesta 9; Apolonija Škrjaneo, po-sestnioa. 75 let. Rohoričeva ulica 20: Marija Kušar, zasebnica, 79 lef, Tlovicn ЗГ<; Josip Kolb, bivši bančni Dodi>'»dnik, 62 let, Selen- <¥ j * , duha in жсс Slavko Osterc: Prvi festival jugoslovanske sodobne glasbe v Belgradu Jugoslovanska sekcija mednarodnega združenja za sodobno glasbo je začela razvijati nenavadno agilnost. Belgrajskemu komponistu dr. Mil oje MilojeviČu je uspelo pridobiti naklonjpnost ministrstva prosvete, ki je prispevalo znatno vsoto v svrho festivala. Festival je sestojal iz dveh koncertnih produkcij pod blagohotnim protektoratom kraljice Marije. ... Dne 5. maja se je vršil v dvorani nove univerze komorni večer. Sodelovala je koncertna pevka gospa Ivanka Milojevičeva, češkoslovaško kvar-letno združenje »Zika«, ki je v to svrho prekinilo turnejo po Nemčiji, komponist dr. Milojevič, komponist in dirigent Jovan Bandur, komponist in pianist Pregrag Miloševič, dirigent Lovro Matačič, solisti orkestra kraljeve garde ter člani akademskega pevskega društva >Obillč«. Spored je bil »ila pester i po smeri i po zasedbi. Komorni koncert so otvorili Zikovci z Mihovil Logarjevim kvartetom :>con Marcia funebrec. Delo sestoji iz štirih stavkov, v katerih prevladujejo nočasna tempa. Mogoče je to vzrok, da se skladba nekoliko vleče. Tudi pogrešam pri Logarju stroge logike. Delo ni pisano v sodobnem slogu, kajti mesta »quasi Rezitativor. ter nepotrebni tremoli violin so za danes že preživeta sredstva. Nedvomno je pa Logar talent, ki se bo še razvil. Sledila je Bandurjeva >llimna človeku« iz Sofoklove Antigone za anjični zbor recitatorjev in Sest instrumentov. Komaf kakih šeet minut trajajoča skladba mi je zapustila nenavadno globok dojem. Predvsem je ideja nova. Recitatorji se gibljejo v obsegu par tonov, instrumenti so izrabljeni do skrajnosti ter zvenijo nad vse delikatno. Poleg 5. Slavenskega smatram Bandurja za enega^ naj-iačjih jugoslovanskih komponistov. ->Himna človeku' bi nadvse dostojno reprozentirala našo glasbo tudi v tujini. Zalibog so pri nas prilike take, da nekoliko obsežnejša skladba sploh ne prihaja v poštev za tisk. ..... Miloševlč je sam zaigral -.malo klavirsko sui-to«. Je to delo resne invenriie ter učinkovitih kontrastov, ki je pa j>o Bandurju vplivalo vendar nekoliko medlo. Klavirski slog je pogodil Miloševič jzborno. _ ,,. Milojevičeve »tri pesmi iz južne Srbije' je zapela krasno njegova gospa soproga, pri klavirju je bil avtor sam. Prav posrečena priredba za glas in klavir. Navdušena publika je v znak priznanja izsilila ponavljanje tretje. Kot zaključno točko so igrali Zikovci uspel Lhotkov »Cončcrtoc za godalni kvartet. Je to zrelo delo zmernomoderne smeri. Vse finese kvartetnih instrumentov je izrabil skladatelj v mojstrski obdelavi, v mojstrskem izvajanju je tvorila ta točka res dostojen zaključek komornega večera. Kljub »Ju rje vanju? je napolnila publika dvorano do zadnjega kotička ter je navdušenje rastlo od točke k točki. Z izrednim zadovoljstvom sc m ugotovil, da ta nepokvarjena publika nima predli r_IJfOyslero f prejema moderno umetnost z elemen-,,£ffjpiiai- -Žuvslvt Tudi častniki so bili. častno zastopani, 1xataj(jninieter general Iledžič je prisostvoval i koniorneniu večeri; i matineji, ki se je vršila dne 6. maja v narodnem gledališču. Tam stno slišali sinfonično tvorbo. Vse I očke je izvajala belgvajska filharmonija pod dirigentoma Hrističem (2. in 3. točko) ter Matačičem (1. in 4. točko). Dobroničev trodelni -»Karneval« je sioer že starejšega datuma, a je bil za Belgrad novost. Prvi in tretji stavek sta živahnega značaja ter ritmično /.'-lo pregnnntna. srednji det Jp liričen adagio. ki se nekoliko vleče. Skladba imponira po svoji široki arhitektoniki. llrističevi >Dve igri' sta polni narodnih ritmov ter zanimivih domislekov. Drugo so morali ponoviti. Skrajnega modernizma se Hristič izogiba. Bersova r>Sunčana polja« v obliki sinfoničnn slike blestijo v romantiki ter sočnih orkestralnih zvokih. Sodobna ta sklndba ni. tudi se mi je zdela mestoma eklektična. (Smetana. VVngner.) VtSek matineje je tvorila Balkanska sinfo-nija« Slavenskega. Sestoji iz petih delov, kojih vsak nam razodeva genija. Sodoben orkester, sodobni ritmi, sodobna harmonija! In vendar tako elementarno, tako naše! Z neverjetno tehniko ter divjo inveneijo kopiči Slnvenski kontraste, da poslušalcu zadržuje sapo. Kakor vulkan! Dve leti sem redno obiskoval koncerte v Pragi ter slišni vso sodobno orkestralno tvorbo, — nekaj tako silnega se sliši redkokdaj. Vsak posamezni stavek analizirati mi je jx>d mogočnim dojmom celoto nemogoče. — Orkester in oba dirigenta so navzlic malemu številu skušenj slorili več nego svojo dolžnost. V celoti smatram ta festival kot prav posrečen uvod v intenzivno propagando sodobne jugoslovanske glasbe, kar je itak glavni namen sekcije. Neomejeno priznanje ter zahvalo zasluži belgrajski odsek, ki je z g. dr. Milojevičein na čelu z neumornim delom omogočil ter realiziral festival. Razen Srbov so se udeležili festivala kot delegati Fr. Lhotko in A. Dobronič za Zagreb ter A. Sajovie, M. Bravničar in S. Osterc za Ljubljano. Slovenska moderna umetnost 1918-1928 Iz društva Moderna galerija v Ljubljani se je ustanovil poseben odbor za prireditev reprezentativne razstave slovenske moderne umetnosti na ljubljanskem velesejmu 1.1028. Razstava se bo imenovala »Slovenska moderna umetnost 1018—1928« in bo itnela namen j>okazati v koliko se je jx>vojna nmetnost ustalila doma in koliko ima zveze s sodobnimi tujimi umetniškimi prizadevanji in koliko je našla odmeva v tujini. Zasnova razstave je sledeča: I. Propagandni oddelek: t. katalogi razstav doma in v inozemstvu; 2. plakati razstav; 3. kritike z ilustracijami, domače in inozemske; 3. kritike z ilustracijami v revijah; 5. revije z ilustracijami del: 6. Razglednice del. II. Dekorativni: 1. knjižna oprema (ilustracije, vinjete, e* libris, ujx>rabna grafika), reklame, letaki; 2. Dekorativne slike in pla&tike; 3. dekoracije in-terieurov; 4. keramika; 5. inscenacije; 6. kostumi, vezenine, čipke; 7. diplome. (Knjige in liste naj ilustrator sam pošlje). III. Grafični: f. originalne radiranke, ciukopis, lesorez, linolei; 2. uporabna grafika (etikete, reklamni lističi, ceniki, kolki, vabila itd.); 4. plakete in medalje. (Vsi grafični listi morajo »iti ali v okvirjih iiod etekloin, ali passejjartoujih ali sicer primerno opremljeni za razstavo). IV. Fotografije: 1. izvršenih cerkvenih del; 2. spomenikov in drugih posameznih javnih del; 3. fotografije razstav grup in posameznikov. (Fotografski posnetki naj bodo primerno veliki in jasni — po možnosti povečani, kartonirani, uokvirjeni pod steklom.) V. Kiparska in slikarska razstava: 1. kipi; 2. slike (olje, tempera, pastel, akvarel); 3. risbe. Razstavljena bodo dela iz dobe 1918-1928 tako, da bo vsak posamezni razstavljalec tudi razvojno pravilno označen. Poleg starejših del naj bodo razstavljena tudi dela poslednjega časa, od teh jxi možnosti taka, ki še niso bila ua velesejmu razstavljena. Posebno dobrodošli so umetniški osnutki za javne spomenike in slično, ki niso bili izvršeni. Namen razstave je torej dvojen: propagandni in čisto umetnostni. Zato vabi jx>dpisani odfer vse p. n. umetnike, ki so zainteresirani na tej razstavi, da priglasijo vse, za razstavo namenjene predmete, do Ј5. maja t. 1. tajniku Moderne Galerije g. T. Sc-liškarju, Ljubljana, Levčeva ulica 9. Skrajni roki do katerega morajo biti predmeti vročeni na Velesejem je 22. maj. Za objekte, ki bi dosi^eli po tem roku, ne moremo jamčiti, da bodo uvrščeni v razstavo. Stroški transporta jxi železnici do Ljubljane plača razstavljalec sam, povratne pa Velesejem. Od cene prodanih umetnin odpade 10 odstotkov na Velesejem in 5 odstotkov na društvo Moderna Galerija. Razstava je brez јигуја. Odbor si pridržuje le pravico, da z ozirom na razjx>ložliiv prostor število doposlanih del poedinih razstavi j al cev primerno zniža. Žal je čas do razstave zelo kratek, ker nam je sejmska uprava šele te dni stavila razstavni paviljon na razpolago. - Odbor. Jasna D?e S*ten der SUdsJaven Ker je ta knjiga (izšla je v založbi Paul Aretz v Dresdnu; obsega čez SOD strani velike osmertce in čez 100 reprodukcij v svetlotisku in fotografij nn umetniškem papirju) zbudila v znanstvenih krogih toliko razburjenja in ogorčenja ter povzročila v -»Prager Presse celo debato, ki jo je otvoril Hermanu Wendel z vehementnlm napadom nanjo, hočemo o njej spregovoriti nekaj besed. Pisateljica pravi v uvodu, da hoče prikazati ■»notranjosti'- južnih Slovanov, intimne skrivnosti njihovega Fivlienja njihovo erotiko, zakaj »bujna eroti-ka je bila in ostane ključ za razumevanje južnn-slovanske duše; ona je trdna os, okrog katere se giblje vse njegovo intimno in javpo življenje, in ki ie podlaga vsega njegovega mišljenj in čutenja.« Že v koncepciji njenega dela leži torej osnovni, neutemeljeno ali vsaj silno enostransko postavljena problematika ljudskih običajev pri južnih Slovanih. Nadalje Je temeljna in znanstveno-usodna napaka lega dela v tem, da pisateljica obdeluje običaje (ki se tičejo seveda urno seksualnega in erotičnega življenja ln ki še daleč ne predstavljajo, kol avtorica meni, vsega ^notranjega« življenja južnih Slovanov, ki so produkt najrazličnejših rasnih in kulturnih silnic, kot enoto, brez vsakega tudi najmanjšega poizkusa etnografske diferenciacije in opredelitve, čeprav jo že njaterial, v kolikor nfn ie sama zbrala, k temu naravnost priganja kar sam od sebe. Pisateljica torej nima za tnko delo niti elementarnih znanstvenih pogojev, (""e knjigo že samo povrSho prelistamo, vidimo takoj vso njeno nekritfčnost in ncznanstveui, drugotni interes, ki Je zlasti nazoren v izbii I slik. ki naj pojasnjujejo običaje (erotične) južnih Slovanov. Temu naj nam n. pr. služi ženski akt iz Hrvatske, lastni portret ■odlične Hrvatice' slikariee in kiparice Ive Despič, kar eela vrsta fotografij filmske igralke Stefice v i-dačič, moderne Hrvatice iz Zagreb^' itd. Neka, seveda tudi »moderna^ dama (photo: d'Ora, Wien!) se nam kaže v nekem >južnoslovanskem nacionalnem kostumu«! Vse kot v modni revi.i1, Te dn brez jiraktifnega, koristnega pomena. Tudi Slovenci smo v tej knjigi predstavljeni svetu — da bi ne bili! Ne samo to. da nikakor ne spadamo v isti etnografski krog kot postavim Srbi, o katerih je pretežno govora v knjigi, tudi način, kako nas avtorica — pač zaradi popolnosti slike o običajih vseh južnih Slovnnov — uporablja, je vreden najostrejšega ugovora! Način, kako nas pisateljica vrine v knjigo, je tako nekvalificirano dejanje, da ga ne moremo dovolj odločno zavrniti zgolj z ugotovitvijo samo znanstvene nekorektnosti. Vse. kar ve in pove o slovenskih običajih, jo v štirih stavkih omenjeni lepežni dan. >Erotisehe Scherze, Zvvicken. Puffen, Se.hukern und Russerln gibt es dnbei niehr als je. Die Slovenin ist frei-gebig.< Tn globoka oznaka slovensko-južnoslovan-ske duše je ovekovečana v prvem jx>glavju, ki nosi naslov ■Pomlad in ljubezen*. Slovenko v slovenski narodni noši pa predstavlja v knjigi neka Mila Milila, pevka ljudske opere v Zagrebu, in sicer v »dirndlu? koshunu! Tu se ne neha samo znanstvena, marveč sploh vsaka resnost. Na docela odklonilno in vprav uničujočo kritiko Hermanna Wendla v jPrager Presse: z dne 25. januarja t. 1., jo dno 4. aprila v istem listu odgovorila založba P. Aretz v Dresdnu z navajanjem pohvalnih izjav raznih avtoritet, kot prof. dr. Fr. S. Kraufta na Dunaju i. dr. Uredništvo »P. P.t je nato sporočilo, da bo objavilo še nadaljne sodbe strokovnjakov o knjigi. Dne 6. maja se je oglasil k besedi dr. Mirko Kus-Nikolajev, kustos etnografskega niuzejn v Zagrebu, ki Je najprej osporil navedene avtoritete, razkrinkal neodgovorno delo Belovičeve in se j>ridružil obsodbi H. Wendla (Also noeli einmal mit Herrn Hermanu Wendel: - Slovenca v. Statistika slovenskega hmeljarstva Potrebo statistike za tako važno panogo našega kmetijstva, kot je hmeljarstvo, smo vedno občutili, posebno ker vidimo, kako skrbno šteje n. pr. češka vsakoletni prirastek, Nemci imajo pa celo za vsak okoliš posebne hmeljarske karte. To vrzel je hvalevredno za pna> silo zajain-čila Sekcija hmelj, trgovcev pri okr. Trg- gremiju v Celju s tem, dn je zbrala podatke o izvozu našega hmelja za leti 1926. in 1927. glede natovomih in namembnih jiostaj. Za prvo silo pravim. Mi rabimo predvsem statistiko nasadov, da lahko potem določimo povpročnl donos, ter jrostanejo tako naše cenitve sigurnejše. Drugod delajo statistike od sezije do sezije, I. j. od julija do julija in ne za koledarsko leto. V letošnjem avgustu zboruje v Novem Sadu Mednarodni hmelj, kongres in upamo, da bo dotlej že tudi statistika nasadov gotova, da ne stopimo praznih rok pred goste. Statistika je zelo zanimiva, ker nam nudi tako glede zunanjega trga, kot tudi glede domačih tržišč lep pregled. L. 1026 se je prodalo 10.561 fini/ stotov, od teh so povabile domače pivovarne 210 m. stotov. Če pomislimo, da rabi nnšn plvo-varska industrija letno 4000 m. stotov, so konzu-mira razmeroma malo domačega blaga. Vzrok temu je največ to, da so pivovarski mojstri pri nas večinoma Čehi. ki profežirajo zaloško blago. Leta 1927. se je prodalo 17.912 m. stotov hmelja, od teh se je porabilo doma 318 m stotov, kar bi značilo mal dvig konzuma domačega hmelja. V inozemstvo smo izvozili 17.594 m. stolov in sicer: v Nemčijo 18.002 m. stotov, na Češko 2411 m. stotov, direktno v prekomorske kraj«1 preko Hamburga 1826 ni. stotov, v Švico 240 m. stotov. Manjše količin" so šle v Avstrijo in na Madjarsko. Ker je bilo 1. jantarja 1928 po Splošnih cenitvah še okrog o • O m. stotov lanskega pridelka neprodanega pri producentih, bi znašli naš hmeljski pridelek v letu 1927. kakih 24.000 m. stolov napram 10.561 m. stotom v 1. 1926. Za leto 1926. znači ta številka faktičen pridelek, ker se je tako 1925 kot 1926 ves pridelek gladko prodal do 31 decembra. Napram .1926 se je pridelek povečal za celih 126%. Ker je bilo leto 1926. glede donosa prvovrstno, lansko pa srednje, lahko računamo, da se je površina nasadov j)ovečala za 150%. Če vzamemo povprečni donos za leto 1926. 25 dkg na rastlino, dobimo za leto 1926. 4.224.000 rastlin, kar bi značilo za 1927 10.560.000 rastlin. V očigled temu. da so se v leto 1927. nasadi zopet povečali za 50% in so Jih le malo opustili, lahko računamo letos 1928. na 15 milijonov rastlin, ki nam dajo v količkaj normalnem letu 30.000 m. stotov pridelka. Na drugi strani je videti iz te statistike, knko rastejo poleg Žalen, kjer se je od začetka savinjskega hmeljarstva osredotočil« vsa trgovina, tudi druga tržišč;*. Tnko je bilo v Žalcu natovorjemh 13.044 m. stotov, v Št. Petru v Sav. dol. 1903 m. stotov (kupljenih je bilo tu še tistih 1826 m. stotov za Hamburg, ki so se pa natovorili v Žalcu), na Polzeli 2224 m. stotov, v Šoštanju 400 m. stotov itd. Ker so nastale tako v št. Petru kot ludi na polzeli in v Šoštanju moderne preparacije hmelja, ,preti Žalcu nevarnost, da ga izrinejo iz njegovega Tloniinantrtega jieložajn. Posebno' nevarne mu lahko postanejo zadružne hmeljarne. ki naj bi nastalo kot posledica predvidenega zakona o obveznem ! oznamenovnnju. Dobro vemo, kaj znači taka de-koncentracija zn trgovine, gostilne, denarne zavode in sploh za bl.igostanje tega kraja. Zato je toliko bolj umljiv silen odpor Žalčanov (Hmelj, društva, hmelj, trgovcev in hmeljarne) proti uvedbi lega važnega zakona. K. Razstavni prostor za razslavljalce VIII. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki so vrši od 2. do 11. junija jc popolnoma zaseden. Nn razpolago je samo Se nepokrit prostor na prostem in 20 m3 v tekstilnem in usnjarskem paviljonu. Podajanja o cinku v Bruslju. Kakor jioroča »Frankfurter Zeitung , so se izjavili srednje- in zapadnoevrojiski producenti cinka za sodelovanje in reglementiranjc. Enoglasno je bilo sklenjeno v Bruslju ustanoviti statističen urad in produkcijo omejiti, čim se opaz.i jiolrebn. Angleži in Ameri-kanci so povabljeni k pristopu. — Najbolj so se za cinkov kartel potegovali Belgijci, ki so povabili tudi edino podjetje v naši državi »Cinkarno . d. d. v Celju k pristopu. Cinkarna izrablja komaj jiolo-vico kajiacitete in bo sedanja produkcija najbrže vsa priznana. Na povečanje pri nas ni računati, ker so cene premogu visoke. Konkurenca v Belgiji, češki, Poljski in Nemčiji plačuje za premog tretjino tega, kar plačuje naša industrija in premog tvori 50% vseh izdatkov. Visoka cena premoga jo edini raziog, da je obrat reduciran; če bi se znižala, bi se lahko produkcija pri nas zvišala, ker ima tovarna prav ugodno lego z ozirom na tovor-nine: je bližje sosednjim državam, ki nimajo lastnih cinkarn, kakor tuja konkurenca. Velesejem. V Jugoslaviji so ljubljanski vele-sejmi že tako udomačeni, da jih pozna takorekoč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Tako je prišla ta ustanova do svoje naruvne propagande. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tem, kar so videle in slišale. To je jiovzročilo, da so dovažali vlaki od lela do leta več obiskovalcev. Letošnji velesejem se točno po programu otvori dne 2. junija in se istotako točno zaključi dne 11. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike, kajti letošnji velesejem bo zelo bogato založen. Zadovoljstvo nas navdaja, ko /.mmoremo objaviti, da so zn letošnji velesejem že vsi razstavni prostori zasedeni. Ne bo ga stanu in posameznika, ki bi nn razstavnem prostoru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo prilično vse, kar zainore zanimati našega človeka, brezkončna vrsla stvari, ki jih je človek ustvaril s trudom svojih rok in s svetlostjo svojega uma. Kaj pomeili tak nazoren pouk. tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci, na podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da spada velesejem letos še v šolsko leto, tnko'da bo šolam dana možnost mladinskega obisku in razlage pod vodstvom strokovnega učileljstva. Na drugi strani pa si more dobaviti vsak to, kar rabi, ravno na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najboljše blago naravnost od produeentov. Legitimacije za obisk velesejma v zvezi s pravico za znižano železn. voznino bodo v kratkem dane v promet. Francija se udeleži letošnjega Ljtibljanskeca velesejma od 2. do 11. junija « posebno francosko skupino, Del razstavnega blaga je že np poti, drugi del pa bo odposlan iz Pariza v prihodnjih dneh. | Udeležba Francije bo zelo |n| nlp- in ho pokazal.! 1 skoro vse proizvode, ki pridi v ; oštev za jugo- j slovanski uvoz. Razstavljalcev bo 42. Živina Milanski trg jemlje vedno znatne količinf naše živine. Zanimivo je tudi. da se: je pojavilo naša živina tudi v Lyonu tn Marseju Dne 4t t. ni je bilo za jugoejovausko živino doseženo v Milanu 3.50- 4.40 lire. V Pragi je znašal dogon 7. t. m 15 goved iz Jugoslavije (vseh 1084) in 479 prašičev (vseli 5087). Pri srednjem prometu so dosegli: biki iz Jugoslavije 6.30—6.60 Kč, prašiči pa 9.30—11 Kč, izjemoma 1.1.20--11.50 Kč Za kg žive teže. . Na dunajski goveji' sejem 8. t. m je znašal ves dogon 3422 glav, od tega iz Jugoslavije 154 glav. Promet je b»l miren in so st podražili le biki za 5—10 grošev pri kg, ostalo neizpremeujeno kakor sledi: voli najboljši 1.75—1.90, I. 1.50 do 1.70, IT. 1.25—1.45, 111. 0.90—1.20, biki 1.10—1.40 (ižjemoriia 1.45), krave 0.80—1.30 (fzjemoina 1.40) šilinga za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 9. t. m. je bilo prignanih 14.738 prašičev, od tega 1124 kom. iz Jugoslavije. Cene so bile: špeharji L 2.15-^2.20 (izjemoma 2.25), angleški križani 1.85—1.95 (izjemoma 2), kmetski 1.85- 2.20 (izjemoma 2.25), stari 1.80 do 1.00, nemški 1.85—2.05 (izjemoma 205), mesnati 1.66—2 (Izjemoma 2.05) za kilogram žive teže. — Napram prejšnjemu tednu so cene višje. — Opaža pa se zadnje tedne vedno večji dogon Iz Nemčije, prejšnji teden n. pr. že 3000 glav, ta teden pa . je padel dogon na 1052 glav. Вогжо Dne 9. maja 1928 DKNAR. V zvezi s čvrstejšimi mednarodnimi tečaji so se tudi pri nas tečaji učvrstili. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo v devizah: Trst, Budimpešta in Newyork. Devizni tetajt na ljubljanski borzi 9. maja 1928. povpraš. pon. srednji sr. 8., V. Amsterdam 2289.- 2295.- 2292.— _ Uerliu 1358.- 1361,- 1359.50 1359.23 Piudluipešta 990.50 !>93.50 992,— — Curih 1093.50 1096.50 1095'— 1095.- Dunaj 798— 801.— 799.30 799.45 London 270.95 277.75 277.35 277.35 Newyork 56.71 56.91 56.81 56.81 Pariz 222.65 224.15 223.65 — Praga 168.04 168.^4 168-44 168.39 Trst 298.46 300.46 299.46 299.45 Zagreb. Berlin 1358—1361, Curih 1003.50— 1096.50, Dim...i 798—801, London 276.95-277.75, Nevvvork 56.705—56.Ш5, Pariz 222 65—224.65, Praga 168.04—168.84, Trst 298.336- 300.36. Belgrad. Amsterdam 2289—2295. Berlin 1358 —1301, Budimpešta 991.25—994.25, Curih 1093.50 -1096.50, Dunaj 706—801, London 276.05 277.75, Ne\vyorU 56-71—56.91, Pariz 222.65-224.65, Praga 168.04—168.84, Trst .296.26—300.25. Curih. Bel-rad 9.13, lierjin 124.225. Budimpešta 90.6O, Bukarešt 3.21, Dunaj T3.01, I.bhdon 25.82, Nevvjork 518:00, Pariz : 0. t! 75, Praga 1-7-375. Trst 27.3375, Sofija 3.715, Varšava 58.12, Madrid 87.05. Dunaj. Devize: Belgrad 12.51125, Kodanj 190.60, London 34.6875, Milan 37.1125, \ >\vyork 710.75, Pariz 27.9725, Varšava 70.715. Valute: dolarji 708.25. francoski frank 27.06, lira 37.45. dinar 12.44. Praga. Devize: Lira 177.25, Belgrad 59.40. Pariz 132.75, London 16-1.75. Newyork 33 75 Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.80 VREDNOSTNI PAPIRJI. Ker so se izkazale vesti o novem n činu jiln-čevanja vojne odškodnine po Nemčiji, dn hi nnp-reč naša država namesto blaga dobila gotovino, Nemci bi pa lahko za gotovo vsoto nakupili pri nas naravnost vojne škode, i" danes tečaj popustil v Zagrebu od 445—447 ua 142- 143. kakor tudi za termine. Trboveljska je v zvozi z deklaracijo zo petne dividende 30 Din nadalje čvrsta. Ljubljana. 7% invest. posoj. 01 den., Celjska 158 den.. Ljublj. kreditna 128 den.. Praštediona 812.50 den., Kred. zavod 157—175, Vevče 105 den.. Kranj. ind. zjiklj. 335. Ruše 266—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 90.50 - 91.50, agrari 57.50—58, vojna odškodnina 442- 113. maj 4-15 junij 470, Hipo 58.50, Jugo 87 —88, . Prašledion« 812.50-815, Ljublj. kreditna 130. Sečerana >00-525, Drava 370—375, Slavonija 13, Trbovlje 532-535. Belgrad. Narodna banka 6650, vojna odškodnina 441.50—143 ( 2200), uit. maj 446—146.50, uit. junij 450.50- 455 (1900), Zem. banka 59 -61. Brod. društvo 1181, Srbska banka 138—140, Belgr. zadr. 61, 7% invest. jiosoj. 91.25- 91.75, agrari 57. Dunaj. Podon.-savskn-jndran. 81.80, Jugo 10.00, Hipo 7.80, Alpine 44.45. Lovkam 9.55, Trbovlje 66.90, Kranjska industr. 41.25, Ruše 36.90. Muudus 1.90. Slavonija 1.62. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami po noti kupca fko v. nakl. post. 2 vag. po 245. Zaklj. 2 vag Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vse samo ponudbo; slov. posl., plač. 30 dni. dob prompt): Pšenica 78 -70 kg 2% baška 110—412.50, slav. 397.60-400, koruza baška času primerno suha kval. gar. 345 - 34Г.50, za maj 350—352.50, činkvautin času primerno suh. Zdrav rošetau 850—355, oves baški, zdrav re-šetan 305—310. ajdn dom., zdrava, rcSctana 295. moka Og vag. bi. plač. рл prejemu fko Ljubljana 555—565; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena. E k s e k u t i v n i nakup: 1 vag. rezane hrastovine, pop. zdrave, nn živ rob 10 kom 10 420 2 m, 25 kom 16X18 8 m, 10 kom. 16ХЈ8'з.50 m, 30 kom. 14X16 2 m, fko vag. nakl. posf. 10 dni brez naknadnega roka, takoj plačljivo ob prejemu v Splitu umo. Novi Sati. Pšenica bač 860 362.50, buč. potiska 362.50—865, ban. 357- 357.50, oves bač. 262 50 -267.50, ban. 862,50— 367, koruza bač. 295-300, maj 300 305. jim. 305-307.50, bela 297.50-30250 Promet: t vag. pšenice, 25 vag. koruze, 6 v. moke Budimpešta (terminska borza), 9. maja Tendenca čvrsta. Pšenica maj 83.80, 33.84. ztiDli 34-31.02. okt. 31.80. 31.88. zaklj 31.84-31.8^. maret 88 82. 33.78, zaklj. 33.82 -33.84, rž maj 81.60. «1 66 okt. 27.06—28, zaklj. 2Г7.96-28. marec 29.80. zaklj' 29.82 20.80, koruza maj 2P.50, 28.6C. zakF "»«* -"« 60. iullj 29 20, 28. zaklj. 29.28 29.HO. mladina in njena pravda Dr. M. B.: Mladina - ogledalo svoje dobe Statistike, ki so jih sestavili o slabih učnih uspehih ob koncu drugega trimesečja na srednjih šolah, so predočile občinstvu dokaj črno in neveselo sliko o delu in napredku srednješolskega dijaštva. Profesorji, starši in dijaki so skušali najti vir tega poraza, ki je presenetil. Ta snov pa je seveda pekoča in kočljiva, ker zadeva v živo nešteto najoseb-nejših vezi — vezi med otroci in starši, med starši in učitelji, med učitelji in učenci. Če je že težko ostati strogo objektiven ob razmišljanju v mnogo manj kočljivih vprašanjih, pa je objektivnost v tem vprašanju naravnost junaška zadeva. Prav nič ne preseneča, če oče ali mati vidi edini vir slabega uspeha v učitelju, učitelj v učencu in v starših, učenec pa seveda vedno in brez izjeme le v učitelju. Prebridko bi zakrvavelo samoljubje očeta ali učitelja, če bi po poštenem izpraševanju vesti morala priznati sama sebi: da, tudi v naju leži vzrok, da je uspeh slab. Kdor pa le količkaj resno in nepristransko začne razmišljati o tem pojavu povojne vzgoje in o nje uspehih, mu takoj spočetka zapleše pred očmi stotero dejstev, celo morje okoliščin, ki so vse v zvezi z vzgojo mladega povojnega človeka, a so med seboj tako tesno prepletene, da tvorijo v svoji življenski celoti brez dvoma enega najtežjih problemov povojnega časa; rekel bi, da je problem vzgoje eden najzamota-nejših problemov sploh, ki si ga mora vsaka doba znova staviti in ga skušati rešiti, le da v povojnih dobah ta problem vzgoje vsled ostalih nenormalnih razmer stopa v ospredje z bolj perečo nujnostjo. Gre za mladino, za srednješolsko mladino, za tisto zalogo mladih, svežih življenskih sil, ki starejši vidijo v Djej boljšo, krepkejšo narodovo bodočuost. Ali je ta mladina, ki naj bi dvignila človeštvo iz povojne krize, boljša ali slabša od predvojne mladine, ali je zdrava ali pa tudi že sama nosi v sebi kal bolnega povojnega življenja in je polno, rdeče jabolko, ki ga v sredini razjeda črv? Med učitelj-stvom in tudi drugje je splošno ukoreninjeno mnenje, da je povojna mladina res prava povojna mladina v slabem pomenu besede, slab materija!, ki po razumu, vztrajnosti in celo v moralnem pogledu daleko zaostaja za predvojno mladino. Da jo je torej v živo zadela nenormalnost povojnih let, jo skvarila do jedra, jo zmaličila in torej uspeh uujno mora biti tak, kakršen je. Če je materijal pokvarjen ali slalv, ga obračaj kakor hočeš, bodi v ravnanju z njim vesten in spreten kakorkoli, uspeh bo vedno enako slab. Izbora manjka! Zdi se mi. da je to stališče vzgojiteljev napram sodobni mladini popolnoma zgrešeno. Pomisliti je namreč treba, da je danes število srednješolskega dijaštva brezprimerno višje, kakor predvojno. Dandanes pač lahko rečemo. da že skoro ni meščanske ali delavske družine, ki bi ne poskušala svoje sreče s tem, da pošlje študirat na srednjo šolo sina ali hčerko ali pa celo vse sinove in vse hčere. S tem povišanim odstotkom obiska se seveda zviša ondi število uezrelih in nesposobnih, ker je delokrog izbora ali selekcije širši kakor pred vojno. Vtis imam, kakor da dandanes pred vstopom v srednjo šolo sploh nI nikakega izbora med mladino in da ves izbor vrši šele gimnazija sama. Ta docela neprečiščeni materijal, Iu se danes vsiplje v srednje šole, pa izhaja po večini le iz meščanskih in delavskih slojev, docela pa je usahnil dotok mladine s kmetov. So gimnazije s 400 učenci, med katerimi pa boste, s težavo našteli 10 kmetskih sinov, ln kmetski sinovi so dajali pred vojno najbi-strejši in najmarljivejši odstotek učencev, ne zato, ker so bili ravno kmetski sinovi, marveč ker so prišli v mesto na podlagi najskrbuejše- A. Dumas star.: Vragov mott Rcuss, ki teče v kaki šestdesei čevljev globoko izdolbeni strugi med navpično rezanimi skalami, je ovirala vsak promet med prebivul-ri kantonov Grisons in Uri. Bilo je zgrajenih n« skupne stroške že več mostov, toda nikoli dovolj trdnih, da bi se lahko upirali več kakor leto dui neurju, naraščanju vorlin ali padanju plazov. Zadnji poskus so napravili koncem 14. stoletju in končavajoča sc zima je budila upanje, da bo most tokrat prenesel vse napade, kar so uckega jutra uaznanili opruvniku v Gosche-nen. da je prehod znova uuičen. i>Nihče drugi nego vrag bi nam mogel zgraditi novega!« je zaklical opravnik. Ni Še izrekel teh besed in že je služabnik naznanil: •✓Milostljivi gospod Satan!« »Naj vstopi!« reče upravnik. Posel sc je umaknil in dal prostor možu kakih petintridesetih let, oblečenemu po uemško, z rdečimi hlačami in i ozko črno suknjo s podlogo ognjene barve. GSovo je imel pokrito s črno kapo, kateri je veliko rdeče pero dajalo posebno dražest. Čevlji so mu bili na koncih zaokroženi in so nosili veliko ostrogo, podobno petelinji, ki mu jc služila, kadar sc mu jc zljubilo jahati. Po običajnih poklonib se je opravnik vse-dcl v fotelj in vrag v drugega ter položil noge na žerjavico. >He, dobri prijatelj, Vi me torej potrebujete?« >Priznavam. prevzvišenost, da nam Vaša pomoč n» bi bila nekoristna,« jc odgovoril opravnik. ga izbora. Saj je znano, da je kmetski oče poslal sina v mestno šolo na izrečno prigovarjanje učitelja ali domačega duhovnika, ker sta videla v njem posebno nadarjenega in marljivega otroka. Nadalje so v predvojnem času poučevali že na ljudskih šolah tuj jezik — nemščino, ki je bila za marsikaterega učenca trda preizkušnja, ob kateri so se ločili sposobni od nesposobnih. In če je že prestal to preizkušnjo, ga je pred gimnazijskimi vrati čakal še sprejemni izpit, ki sicer ni bil težak, pa vendar uspešen preizkusni kamen za otrokovo sposobnost. A celo v prvem gimnazijskem razredu je sijajno vršila nalogo izbora latinščina, ki je danes ni voč. Upoštevajoč vse te okoliščine, večji dotok mladine v srednje šole na eni strani, na drugi pa pomanjkanje sploh vsake selekcije pred vstopom v srednjo šolo, je razumljivo, da je dandanes število nesposobnih veliko večje, kakor v predvojnih letih. S tem pa nikakor ni rečeno, da je večina današnje srednješolske mladine pokvarjena, moralno manj vredna, slab povojni materijal, ki z njim ni mogoče delati. Negrečiščena je, neizbrana, a v jedru so otroci se prav tako dobri, prav tako nepokvarjeni in tudi dovzetni za resnično, dobro in lepo, kakor pred vojno. Zdi se mi celo, da imajo nekaj lastnosti, ki jih je pogrešal predvojni dijak; bolj so samosvoji, nranj ser-vilni, bolj prostodušni. Težko jim imponira.š samo z mrtvim paragrafom in če si suh ter plitek pedant, si med njimi izgubljen in tvoja moralna autoriteta je enaka ničli. Zato sem prepričan, da je v današnjih dneh naloga učitelja dosti težja, da zahteva res celega človeka. Dočim se je vse predvojno življenje majavo zibalo v izvoženih tirih, ko so že samo suhotni formalni predpisi bile zadostne anto-ritete in ko o večini življenskih vrednot ni bilo nikakega dvoma, pa se je danes čas razmajal, življenje burno in nestalno tipa za novimi vrednotami, trenutno pa malikuje enemu samemu bogu: materijelnemu užitku. Mladina v jedru ni pokvarjena, le silno je dovzetna za vsak vpliv, slab ah dober, ki prihaja nanjo iz družbe odraslih ljudi. Na učitelju je, da jo pridobi zase in če se mu ne posreči, je krivda brez dvoma tudi na njegovi strani. Izbor tudi med učiteljstvom. Pred dobrim tednom je izrekel eden največjih sodobnih nemških pisateljev in kritikov Štefan Zweig o nemških profesorjih tole sodbo: »Žalibog je mentaliteta naših profesorjev zelo ozkosrčna in silno reakcionarna.« Če smo popolnoma odkriti in si brez ozira na desno in na levo pogledamo v obraz, ali ne bi potem priznali, da velja ista sodba tudi o nas? Da je profesor, kakor živi in deluje danes na srednjih šolah, sicer pošten in vsega spoštovanja vreden človek, pa vendar še zelo, zelo daleč od tega, kar bi moral biti. Daudaues skoro povsod zavisi profesorjeva avtoriteta le od paragrafa, le od mrtve črke. Zaviseti pa bi morala od njegove osebnosti in le od nje. Neštetokrat so že poudarjali, da mora biti učitelj močna, izrazita osebnost, a v prakso tega načela dosedaj še niso prevedli. Čemu toliko ljudi posmehljivo namrdne ustnico ob besedi »profesor«, kakor da znači manjvredno, duševno slabotno bitje? Človek se ne more ubraniti misli, da so si profesorji sami krivi tega slabega slovesa, ki jih spremlja že toliko časa. Nekako splošno razširjeno mnenje je, da gre za profesorja le tisti, ki ve, da nikjer drugje ne bo uspel. Ali ni v tem mnenju vsaj nekaj resnice? Srednješolski učitelj pa bi moral biti dovršen človek, ki bi instinktivno in na prvi mah vzbujal v mladih ljudeh občudovanje, ne pa zasmeji. Učenec silno dobro pozna svojega učitelja, ker njegovo osebnost takorekoč intuitivno ugane. Če vidi, da perfektno, naravnost z žonglersko spretnostjo ue obvlada svojega predmeta, če vidi, da je slep za vse drugo njegovo življenje, če se izpostavlja s kakršnokoli nenavadnostjo v mišljenju, v govoru, v vedenju, da celo v obleki, tisti hip je konec njegove moralne avtoritete in njegovega vzgojiteljskega posla. Iz profesorjevih ust ne bi nikdar smela priti žaljiva, robata beseda in zlasti bi se profesorji morali za vselej odvaditi tistega neokusnega smešenja učencev, ki zraste počasi v kitajski zid, ki loči učitelja od učencev. Učitelj bi zlasti v današnjih dneh moral biti rahločuten in fin psiholog, intuitivni, ne kate-drski psiholog, ki zna z nežnostjo in umeva-njem prisluhniti v učenca, videč v njem človeka in samoniklo osebnost, ne pa mrtve številke. V današnjih težkih razmerah bi vsak učitelj moral biti močna, izrazita osebnost z izredno visoko razvito sposobnostjo samokritike. Če učitelj sam ni poln popolnoma nesebičnega občudovanja resničnega, lepega in dobrega, če sam ni marljiv, produktiven duševni delavec, če se v neprestanem boju ne trudi za novimi vrednotami, marveč je zarjavel in mrk filister, kako naj potem vzbuja v mladcih, česar ni v njem samem? Česar kdo nima, tega dati ne more. še skrbnejše izbire kakor med učenci pred vstopom v srednjo šolo, bi bilo treba med učitelji, preden vstopijo v srednješolsko službo. A kakor ni danes takega izbora med učenci, tako ga nikdar ni bilo in ga še danes ni med profesorskimi kandidati. Zadostuje abso-lutorij, enostaven izkaz, da imaš v žepu osem semestrov, pa si že usposobljen za »krotilca^ mladine. Niti ua strokovno sposobnost se često ne ozira, pač pa dostikrat na strankarsko pripadnost in na druge osebne zveze. Da na tak način zaidejo med srednješolske profesorje ljudje, ki jih prav nič ne usposablja za ta poklic, je jasno. Padla je tudi beseda o mladih profesorjih, češ da so neizkušeni in ne znajo ravnati z mladino. Zdi pa se mi, da so na splošno mladi, povojni profesorji v nekih ozirih boljši od starejših, ali vsaj lako dobri, manj navezani na duha in življenje ubijajoče formalnosti, manj pedantni, manj reakcionarni, bolj širokogrudni in sposobnejši za umevanje sodobnega življenja. Štiri leta v vojni so bila zanje trda, neizprosna šola, ki je starejši izve-čine ne poznajo. In gmotni položaj učiteljev? Med vzroki slabih učnih uspehov so navajali tudi slab gmotni položaj učiteljev. Nekaterim se je zdel ta vzrok malenkosten, celo nedostojen. In vendar je bridek vzrok. Trpko in naravnost poniževalno je, če mora človek, ki je študiral dolgih šestnajst let, živeti borno in beraško živjenje, če človek, Ivi ves svoj čas in trud posveča samo plemenitemu kulturnemu delu, uro za uro živi v zavesti, da je za svoj trud plačan slabše kakor vsak ročni delavec. Vzgoja mladine — samovzgoja odraslih. To bi bilo le nekaj členov iz dolge verige pojavov, ki v svoji celoti slabo in kvarno vplivajo na uspeh dijaštva na srednjih šolah. Vse pa, se mi zdi, sili k priznanju, da je mladina sama v jedru dobra in nepokvarjena. Če se nam zdi, da je slabša, moralno manj vredna, je to resnično le v toliko, v kolikor se v njej zrcali pokvarjenost in pomanjkanje zmisla za duhovne dobrine v odraslih. Kadar bodo odrasli, starši iu učitelji, to, kar bi morali biti, bo tudi mladina drugačna. Danes pa očitamo mladini pokvarjenost, sami pa hodimo po krivih potih in nam je vse prav. Shakespeare je dejal, da so igralci uajvernejše ogledalo svoje dobe. Jaz bi dejal, da je mladina. Česar ni v odraslih, tega ni v mladini. Vzgoja mladine jc trda samovzgoja odraslih. Drugače pa je vse javkanje o slabih uspehih hinavščina. A. V.: Ženski strokovni izobrazbi širšo poti Spričo ocividne potrebe, da se razbremene obče srednje šole, da pa se vendar kolikoi mogoče velikemu številu mladine omogoči nadaljna šolska izobrazba, dobiva strokovno šolstvo vedno večjo važnost. Posebno še za izobrazbo ženske mladine, kateri se na splošno itak odpira mnogo manj poti do pridobitnega poklica nego moški mladini. Vrhu tega pa prihaja strokovno šolstvo vpoštev za pripravo na gospodinjski poklic. Saj je velika večina staršev vendarle že spoznala, da je srednja šola, če naj služi samo kot moda, samo kot šport, zelo draga in zelo dvomljiva zabava — ne samo za fante, marveč tudi za dekleta, za le-te še prav posebno. Da Je temu res tako, je najboljša priča ogromui naval deklet ua ljubljansko žensko obrtno šolo, katerega naglasa »Slovenčevo« poročilo z dne 26. aprila. Ta naval je tolik, da je mogoče sprejeti samo tretjino prosilk. Pač najboljši dokaz, da obseg današnjega ženskega strokovnega šolstva v Ljubljani niti od daleč več ne zadošča polrebi. Ob sebi je torej dana zahteva, da se to šolstvo razširi. To je eno, na kar je nujno treba misliti Kajti brez dvoma ni dobro, ako celi dve tretjini, to je — pri okroglo 150 učenkah na Tehnični srednji šoli — 300 ukaželjnih in uka potrebnih deklet — tega uka ne more doseči. Treba je namreč vpoštevati, da je danes malo takih gospodinjstev, kjer bi se mogle hčere samo le v praktičnih gospodinjskih vednostih izučiti, da ne govorimo o izpopolnitvi splošne, izobrazbe, ki je istotako nujno potrebna in jo more dati le šola. Danes so na ljubljanski Tehnični srednji šoli odprti ženski mladini dejansko le obrtno-šolski oddelki. Izmed treh višjih — srednješolskih — oddelkov (Gradbena srednja šola. Strojna srednja šola in Elektrotehnična srednja šola) je dekletom v zelo omejeni meri — na vseh letnikih je letos skupno le 17 učent — odprta le Gradbena srednja šola. Kako? pa naglasa že omenjeno poročilo, se nameravajo dekleta v bodoče še tu domalega iztisniti. (Še v Izvestju Tehnične srednje šole za leto 1925/26 se izreka prof. inž. Stanko Dimnik zelo ugodno o uspehih deklet na gradbenih oddelkih in pravi, da bi bilo kruto iu času neprimerno, ako bi se ženskam zabranil študij na tehnični srednji šoli. V praksi so se dosedanje absolventke Gradbene srednje šole kar najbolje obnesle.) Tudi vse štiri delovod-ske šole so izključno moške. Iz tega je razvidno, da se naš osrednji strokovno-šolski zavod razvija zelo enostransko na korist moški mladini, lz srca privoščimo tej mladini vse možnosti izobrazbe, toda če kje, bi se morale v strokovnem šolstvu vpoštevati vsaj v enaki meri potrebe ženske izobrazbe. Saj za ženski naraščaj popolnoma odpadejo obširni poklici: duhovski, vojaški iu vsi njemu sorodni, pravniški in mnogi drugi. — Pa ženske najdejo preskrbo v zakonu! — To prvič ni gotovo — niti na zakon iu še manj na preskrbo v zakonu ne more z gotovostjo računati nobeno dekle — drugič pa potrebujejo dekleta ravno tudi za gospodinjski poklic dobre strokovne in splošne izobrazbe. Toliko jc pač gotovo, cla sc ženska strokovna izobrazba ne sme omejevati zgolj na dosedanje obrtno-šolske oddelke. Že zato ne. ker je jasno, da v teh strokah ne morejo vsa deklela dobiti kruha. Kazen tega je pa tudi med žensko mladino dovolj talentov za druge stroke in bi bilo krivično in za splošnost kvarno, ako bi se ti talenti nc izrabili. Katere nove stroke nuj se odpro žensk mladini, to jc stvar strokovnih, posebno ženskih krogov. Bilo bi želeti, da bi naše ženske organizacije m posamezne strokovnakinje prevzele iniciativo v teh vprašanjih, kakor jc to pri drugih kulturnih narodih, posebno pa v Angliji in Nemčiji, kjer so uredili ženske šolstvo ob vodilnem sodelovanju ženstva. Toda ue samo razširiti je treba možnosti ženske strokovne izobrazbe, marveč je treba to izobrazbo tudi poglobiti. Predvsem se mora ženski mladini omogočiti višja, to je srednješolska strokovna izobrazba. Danes ji naš osrednji strokovno-šolski zavod te izobrazbe ue nudi, kakor sem že gorj ugotovila. To pomenja za ženski naraščaj veliko gospodarsko-socialno prikrajšanje. Na prvi pogled je jasno, da se učenke obrtne šole v treh letih — poleg številnih drugih predmetov gospodinjske in splošne izobrazbe — ue v oblačilni ne v perilni stroki ne morejo zadostno usposobiti za samostojno delo niti po tujih vzorcih, kamoli za lastno ustvarjanje. Ženska obrtna šola bi se naj morda izpopolnila z višjim tečajem, kjer naj bi se pouk specializiral in dajal dekletom dovršeno strokovno izobrazbo za pridobitni poklic, dočim bi nižji tečaj podajal najnujnejše znanje v vseh predmetih, ki bi jih morala obvladovati vsaka samostojna gospodinja. — Pa ta podrobnost le mimogrede in le kot primer. Eno pa je gotovo: Nf.š osrednji strokovno-šolski zavod se mora v večji meri odpreti ženski mladini in ji omogočiti polnovredno strokovno izobrazbo, cla se bo v njem tudi ona vzgajala k svobodnemu ustvarjajočemu deliK. • • » Kdo naj poučuje na knieteko-gospodinji-skih nadaljevalnih šolah? To vprašanje je ne dnevnem redu v Nemčiji, kjer se je izrekla Državna zveza kmetskih gospodinjskih društev za to, cla naj poučujejo praktično snov nn dekliških nadaljevalnih šolah žensko s strokovno izobrazbo, čeprav nimajo učiteljske iz obrazbe. Proti temu so vložile ženske učiteljske organizacije protest. ■Radi toga prekletega mostu, kaj nc? Ali vam jc zelo potreben?« i>Ne moremo izhajati brez njega; bodite dober hudič in nam naredite enega.« •Saj sem zato prišel, du bi Vam to predložil.« 5Pa dobro! Torej ni treba drugega, kakor da se zmenimo... glede...« Opravnik jc umolknil. »Glede plačila.« je dopolnil Sutau, zroč govorečega upravnika s posebnim izrazom. »Da.« je odgovoril tu, sluteč, da bi se iu zadeva lahko zamotala. •>Oh,< povzame Satan, majajoč se na zadnjih nogah stola in bruseč kremplje z oprav-nikovim nožičem, »jaz bom dobro sestavil to točko.« •-•To mc pomirja,« jc dejal opravnik. Zadnji uiost nas je stal šestdeset zlatih mark: za novega bi to vsoto podvojili, toda to je vse, kar lahko storimo.« •-E. knj mi je treba vašega zlata; lahko ga naredim, kolikor se mi zljubi. Glejte.t Vzel jc iz ognja žareč ogelj, kakor bi vzel prazen mnndclj iz škutlic-e. »Držite roko.« je dejal opravniku in mu dul med prste zlato šibico, čistejšo in hladno kakor bi prišla i/, rudnika. Opravnik jo jc obračal na vse strani, nato mu jo jo hotel vrniti. Ne, ue, shranite, to je darilo od mene.« •-•Razumem, da želite plačilu v drugačnem denarju, čc Vam pridobivanje zlata ne. dela večje težave; zato prosim, povejte svoje pogoje« Satan je nekoliko pomislil. Želim, du mi pripade duš« prvega pocdinca, ki bo šel čez most.« — \cljn, reče opravnik.; — Narediva listino,« nadaljuje Satan. >Diktirnjie sami,« pravi opravnik. — Čez pet minut je bilu medse-bojnu pogodba podpisana od Satana v njegovem imenu iu od opravniku, pooblaščenca vu-ščanov. Hudič sc jc s tem aktom obvezal, da bo čez noč: zgradil most, trden tako. da bo vzdržal petsto let; magistrat pa je kot plačilo dovolil dušo onega, ki bo šel prvi čez. Drugo jutro nu vse zgodaj je bil most postavljen. Opruvnik je zgodaj prišel prepričat se, ali je hudič izpolnil obljubo. Videl je, da je most zelo prikladen, ua nasprotni strani pa je zagledal n,' mejniku sedeti Satana, ki jc čukal plačilo za nočno delo. Vidite, da sem mož besedo,« reče Satan. — ;dn tudi juz sem,« odgovori opravnik.« — Kako?« povzame hudič, »vi se hočete žrtvovati zu svoje ljudi?« — »Nc baš tako,« nadaljuje opravnik, odkladajoč nu most vrečo, ki jo jc prinesel na rumenih iu odvezujoč motvoze na njej. Iz vreče jc skočil ves preplašen pes iu — vlečoč nu rep privezano ponev — se jc zaguul čez most proti Satanu. Ila, to-lc je vaša dušo, ki vam bo ušla... steeite no zu njo, milostni gospod!« sc inu jc rognl opruvnik. Satan jc besnel: ou jc računal s človeško dušo in je bil /daj prisiljen, da sc je zudovoljil s pasjo. V trcuotku, ko sc je. pripravil, da bi i r. maščevanja zagnal nn svoje delo pečino, obsežno kakor so stolpi pri Notle Dume, je zu-puzil. da prihaja duhovščina iz Goschcnen, s križem nu čelu in z razvitimi bnnderi, da bi posvetili hudičev nmst Uogu. Opravnik ni govoril več o peklenskem arhitektu, pač pn si je, ko je prvič brskal po denarnici, pošteno ožgul prste. (Iz francoščine V. N.) Naznanilo Podpisani vljudno naznanjam, da otvorim dne 12. maja t. L na Celovški c. 72, v hiši g, Kosmatina pri Zvezdi, naspr. kavarne podružnico mesarske in prekajevaiske obrti. Imel bom vedno v zalogi sveže vsakovrstne v mojo stroko spadajoče izdelke, kakor: klobasice, različne salame, hrenovke, kranjske klobase, šunko itd. ter vedno sveže meso pitane živine. Moje dolgoletno strokovno znanje jamči za točno in ceneno postrežbo ter se cenj. občinstvu najtopleje priporočam. FRAN GOLOB mesar in prekajevalec - SPODNJA ŠIŠKA, Mineralno in blatno Kopališče DARUVAR radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešnejše zdravljenje: lanskih DOlCflll, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti. Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železn. zveze! Izven glavne sezone znaten popusti Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča Pogreb na Dunaju umrlega visokošolca, gospoda Lojzeta Peiric se vrši danes, t. j. v četrtek, 10, maja ob 15*30 uri iz hiše ralosti, na domače pokopališče v Borovnici. Rodbin« Petričeva. AVTO izkušenega avtomobilista. Zakaj? feipis Rnzpistjje se oddaja ddarskih, tesarskih, kleparskih in vseh drugih pripadajočih del za adaptacijo župne cerkve na Vinici in prizidavo kapelice. — Prospekt je na razpolago pri župnem uradu. Troškovnik, detajliran za vsako posamezno delo, je vposlati najkasneje do 25. maja 1928 na naslov: ŽUPNI URAD VINICA, BELOKRAJINA. — Delo se odda skupno enemu podjetniku po prosti izbiri stavbnega odbora. Stavbni odbor za adaptacijo cerkve na Vinici. LOVRO KOS, predsednik. se takoj sprejme za Slovenijo. - Pojasnila daje tvrdka Ivan Bogataj, Kongresni trg štev. 19, Ljubljana. Nizka nabavna cena! 1 Mala uporaba bencina! Neomejena . , trajnost! Minimalno izrablienje! Tehnična dovršenost! Preklic zaradi zapravljivosti. Podpis. Vinko Žgafnar, mestni šofer - gasilec, Ljubljana, Mestni dom, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere dela moja žena Frančiška Žgajnar, ker se vršijo njeni nakupi brez potrebe in čez mero. - Svarim torej vsakega trgovca In obrtnika, da moji ženi nc da ničesar na up, ker dobi od mene vso plačo, s katero moramo izhajati. Dolgov, katere naredi moja žena brez mojega dovoljenja, ne bom plačeval — Ljubljana, dne 9. maja t928. V. žgajnar. Modni salon ELIZfl HITZL se je preselil iz Tavčarjeve ulice št. 11 v Kolodvorsko ulico št. 34/! (vis-a-vis Kino Dvor) ter se p. n. občinstvu tudi za naprej kar najtopleje priporoča!! Velika rezerva sile! Ideal slabe ceste! („Schwlngachse") Najokusnejša izvedba! Zelo elegantna liniia! Ugodni plačilni pogoji! Domači vrt Spisal M. Humek. Broš. 33 Din, vez. 40 Din — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Kar storiš, storim tudi jaz; če se ti smeješ, s® tudi jaz; če si miren, sem tudi jaz; če hodiš, hodim tudi jaz. Kdo sem? (пррајЗо л bjjijs) Razglas Županstvo občine Mirna, razpisuje oddaje adaptacijskih del za preureditev gospodarske!* poslopja na Mirni v občinsko hišo, in sicer: 1. Za zidarska, 2. mizarska in 3. kleparska dela. — Materijal za zidarska dela nabavi županstvo samo. — Pismene ponudbe je vložiti do 20. maja 1928 pri županstvu na Mirni. Načrti in pogoji so razvidni v obč. pisarni. Županstvo si pridrži pravico oddati delo, brez ozira na višino ponudbe. Županstvo občine Mirna, dne 8. maja 1928 Stavbeni odbor. Generalno zastopstvo: FERRUM d. d. Zagreb, Hatzova 14/g Telefon 42-26. I.Jubljnna: J. Kruker, Poljanska c. 3. Tel. 5M2. Maribor: It. 1'cllkan. Kralja 1'etrn 5. Tel. 4S8. Ileocrail. Ker um (I. d.. Kr. MIlana 54. Tel. 3187. Sprejmemo zastopnike. k P. ШШ i <2E V im neform-sfeklenice so zn konzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najcenefSe Glavna znlo»a za celo Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. « Istotam se dobi Zupančeva knjitr.v Keniervlranji- sadja In vsakovrstnih povrtnin jf . ta domačo uporabo. Ceniki na zohlevo. iv lan Naznanilo preselitve Prelemova uSšca št. 4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice) H.Suilner, Ljubljana 2 Zaloga ur. srebrnih in zlatih predmetov Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila po nizkih cenah Kovinasta ura s verižico. . od Din SO naprrj Srebrna ura г veriiieo. . . od Din 290 naprej Srebrna zapestna ura ... od Din 2 S Д naprej 14-kar. zlata zapest. nra . . od Din 360 naprej 3-Ietna garancija Velika izbira, nizke cene, točna postrežba Cenik zastonj in poštnine prosto! Razpošiljalna trgovina se nahaja na Dunajski cesti štev. 1. B. ako mnm tiskovine »Ah, kakšni so ti moški,« se je pritožila Minka napram mami, ko je prišla i/ gledališča, »ves čas se mi je eden nasmihal ter gledal vame.« »Kje pa je sedel?« »Tik za menoj,« je povedala Minka Jaz Ana Cilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste > ' vsled uporabe pomade, p katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste laso in za ojačenje las. Pospeši pri dainah, gospodih in otrocih razvitek gostili in krepkih las in jim dn že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-uim osiveojem tja do visoke starosti. Čllag-pomnda odstrani prhljaj tekom 4Kur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase, kakor Oilag-p o m a d a, ki je po ^sej pravici pridobila si svetovni sloves, ker 'lame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh in pokaže se takoi nova rast. Ta uspeh dokazuje moj 50 letni iiibilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem ili prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Cilag-pomade Din 60'—, dvojnemu Din 90'—. K vsakemu lončku je potrebno: 1 stekl. Special Shampon i ла 20 kratilo izmivanje glave) Diu 25'—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju nli predplačilu iz tovarne za S. H. S. Naslavljajte svojo naročbo toino na .flURORB" Sekt. 40. Novi Sad. 2tljezn!tka u Ica 47 1'rcprorlnjalcl In zastopniki so USejo *a vse kraje. Cenerie hoi nn RAZPRODAJAH se rtnbi /isakonrsme rnanu/aklurno blago samo nn TRPIN, MARIBOR, oiavn, trg *tev. Vi >Oče, oženil bj se rad.« >Ne, fant moj, si še preneumen.« >Kdaj pa bom pameten dovolj?->Kadar si bo« i zbil iz glave misel na že-nitev.« s Vsem cenjenim odjemalcem in posestnikom AT" avtomobilov najvljudneje sporočamo, da smo se iz naših dosedanjih pisarniških prostorov in skladišča rezervnih delov na Aleksandrovi cesti št. 3 preselili v novo urejene prostore na Odfialski cest št. 36. Telefoni: 2187 in 2236. / / ша immeio vrvenje Časniške zanimivosti. V zgodovini in življenju časopisja najdemo marsikaj nenavadnega, mnogo velikih nasprotij. Tako imamo danes liste, ki izhajajo v milijonskih nakladah, a tudi liste, ki nimajo niti stotine naročnikov. Se nedavno se je zgodilo, da je izšel neki londonski list v enem samem izvodu. Bilo je to o priliki bolezni nekega angleškega državnika, za katerega je njegovo glasilo izhajalo v posebnem izvodu, v katerem so namesto slabo glasečih ee zdravniških poročil uvrščali ugodna. To pa ni edini slučaj svoje vrste. Tako je prejemal neki naročnik nekega londonskega lista tekom petih dni poseben, zanj tiskan izvod lista, v katerem so izpustili poročila o sodni razpravi proti njegovemu sinu. Mož, ki je bil težko bolan, je čital samo ta list in tako ni izvedel o sramoti svojega otroka; umrl je čez par mesecev, ne da bi bil zapustil posteljo. Neka mlada dama je poslala nekemu listu sestavek o svojem potovanju. Kmalu na to je težko oholela. V bolezni je imela samo eno željo: da bi videla svoj sestavek tiskan. Na očetovo prošnjo je list priredil poseben fovod, v katerem je bil uvrščen sestavek. Toda tudi iz manj človekoljubnih name-pov Izide tod in tam kak list v enem samem Uvodu. Takrat namreč, kadar se hoče koga ostrašiti. To se je pripetilo ob zadnjih angleških volitvah. Neki kandidat je prejel izvod nasprotnega lokalnega glasila, v katerem se na najbrezobraznejši način razkrivajo neke njegove osebne razmere. Ves prepaden je letel v uredništvo, kjer »o ga pa pomirili, da javnost o članku nič ne ve in da naj mu bo to le v opozorilo, da — odstopi. V Londonu izhaja mesečnik »Anti Top Hat« v treh izvodih. Ustanovil ga je neki čudak, ki mu je bila edina skrb boj proti — cilindru. Svojemu nečaku je zapustil letno rento 2000 funtov pod pogojem, da ta boj nadaljuje. Nečak je pogoj sprejel in tako izhaja dalje list, ki ga nihče ne bere in se tiska le y treh izvodih za izvršilca oporoke. Poleg ljudi, ki bi najraje čitali sama krvava poročila, so tudi ljudje, ki hočejo čitati same prijetne, vesele stvari. Za te izhaja v Parizu list »Le Vieux Parisien«, ki načeloma camolčuje vsa neprijetna in bolestna poročila o nesrečah, zločinih, vojnah, bedi itd. Posebno senzacijo si je dovolil ravnatelj norišnice v Buenos Airesu. Med bolniki je Imel par pisateljev in stavcev in tem je poveril nalogo, da so začeli izdajati lasten list. Seveda je list po svoji neprostovoljni, bolestni komiki vzbujal veliko zanimanje, dokler Bi cenzura malo srečne šale prepovedala. Jadrnica na visokem morju Ameriški šesterojambornik »Sterling«, ki |e po svoji brzini in izredni brhkosti znan po vseh delih sveta, je te dni priplul v London kakor orel s polomljenimi perutmi... Trije izmed jamborov so odlomljeni tik ua krovu, kakor bi bili žveplenke. Prvega častnika je ubilo. Kapitan pripoveduje, kako je bil pripravljen, da se ladja vsak hip razbije. Odpluli so dne 16. aprila 1927 iz Ade-laide. Čim so dospeli na visoko morje, jih je zgrabil strašen vihar. Ko so objadrali Kap Horn, so na stotine milj daleč srečavali ledene gore, katerih ena je bila sto čevljev visoka. Pri Falklandskih otokih je bilo najhujše. Mraz je bil silen. Vse naokrog same ledene gore. Pravo čudo, da je jadrnica ostala cela. Glavni jambor je padel najprej. Lesov-je, vrvi in jadra so se zapletla med seboj v nerazrešljivo zmedo. Ladijskega pomočnika je ubilo. Kuharja so razbitine zaprle v kuhinjo. Cele ure so se valili valovi preko krova. Celo večnost smo bili igrača elementov. Glavna lina se je udrla, nakar se je eden mornarjev zavil v kose jader in se zagozdil v odprtino kakor holandski fant, ki je zamašil vrzel v jezu. Na ta način je preprečil, da voda ni udrla v notranjost ladje. Nato se je zlomil antenski jambor; rešilne čolne so odnašali valovi drugega za drugim. Slednjič je vihar tako nenadoma minil, kakor je bil nastal. Jadrnica je nato z zasilnimi jadri blodila po morju mnogo dni in noči. mestni odvetnik, prosil, da se ozirate na moje noge... S svojo ženo hodim od porodne postelje do porodne postelje (Wochenbett)... Opoldne če je solnce visoko, moramo prižgati luči... Če ne dobim kmalu nakazanega stanovanja, sem prisiljen leči pod tračnice ... Želel bi nujno stanovanje, ker čutim velik ženitni nagon ... To stanovanje je prvič zdravstveno ostudno (gesundheitswiderlich), drugič pa zaradi velikega gospodinjstva nravno neme-rodajno... Se enkrat bi Vas, gospodje, prosil, da mi nujno oskrbite stanovanje, ki razločuje tudi razliko med deklicami in fanti, dokler ni prepozno. Kajti moja družina je brez graje in brez madeža, o čemer se more vsak izmed gospodov v vsakem oziru in povsodi prepričati... Tu ne morem ostati, ker sem v tem stanovanju trajno izpostavljen nravnosti, zato potrebujem drugo... Gdč. I. ne obstoja iz ene, ampak iz dveh oseb... Ta soba ni samo zdravstveno ostudna, marveč izpodkopava tudi dobro nravnost mojega osemletnega dečka ... To ni smešno. Črka do črke Ogromna zgradba, ki si jo je tekom dolgih stoletij postavila »črna umetnost«, ftaveč črko do črke, se boči danes preko celega sveta. Svoje zmagoslavje slavi letos na svoji svetovni razstavi »Pressa« v Kolinu ob Reni. Razstavni prostor obsega 500.000 kvadrat- AHred Smith, katolik, ima po poročilih največ upanja, da bo bodoči predsednik Združenih držav Sev. Amerike. Kako je proslavljal Mussolini prvi maj. Končno je prispela v St. Thomas v Zapadni Indiji. Tu si jo je privezal neki holandski vlačilec in jo privlekel v London. Najmlajši med posadko je bil brezžični telegrafist An-derson, ki je bil topot prvič na morju. Vendar je do zadnjega vztrajal na svojem mestu in klical na pomoč, a ni dobil odgovora. Beda v karikaturi Nemški listi objavljajo mesta iz pisem, ki dohajajo dunajskemu stanovanjskemu uradu. Ob njih človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal, ker na neprostovoljno smešen način razgrinjajo veliko bedo ljudskih slojev. Par zgledov! Jaz in moja žena sva dvanajst oseb... Taisti gospod ima dve sobi z ženo jih more odstopiti... Imam revmatizein in 4 letnega otroka, kar je pripisati vlažnosti... Podpisani prosi za odsotnostno dovoljenje njihovega stanovanja. Vzrok je bolezen mojega moža, ki se mora od zdravnika odpeljati na okrevanje... Ako bi se ti prostori dejansko odvzeli, potem bi bila moja eksistenca uničena, ker moj trgovski lokal nima nobenega drugega izhoda v stranišče in k vodovodu ... Ker sva moja žena in jaz brez staršev, nama je bila odvzeta možnost, da bi pri njih stanovala... Ker je Vaše blagorodje edina glava v stanovanjskem uradu in ker Vaše socijalno poslovanje poznam, bi Vas, cenjeni gospod CfublfansRo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »veter. Četrtek, 10. maja: Zaprto. Petek, U. maja: NEDELJSKI ODDIH. Red D. Sobota, dne 12. maja: KRIZA. Vprizori delavski oder »Svobode«. Izven. Nedelja, dne 18. maja ob 15. uri pop.: AKADEMIJA. Priredi društvo »Skrb za mladino-r. Izven. — Ob 20. uri zvečer: HERMAN CELJSKI. Izven. Ponedeljek, dne 14. maja: ROKA PRAVICE. C. OPERA. Začelek oh pni R zvečer. Četrtek, dne 10. maja: Koncert nn korist žrtvam bolgarskega potresa. V Unionski dvorani. Petek, dne 11. maja: MADAME BUTTERFLY. Gostuje ga. Zinka Wilfan-Kunčeva. Izven. Sobota, dne 12. maja: Materinski dan. Nedelja, dne 13. maja ob 15. uri: TRUBADUR. Gostuje ga. Zinka VViltan-Kunčeva. Izven. Ponedeljek, dne 14. maja: Zaprlo. Mariborsko gledališče Četrtek, dne 10. maja ob 20. uri: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Ab. C. Kuponi. Cerkveni vesinilt Duhovne vaje za mladeniče v Domu so od 10. do 20. maja. Ker je še prostora, prosimo vljudno gg. župnike, da pozove mladeniče in starše na ta tečaj. Iz vsake dekanije naj pride vsaj eden! — Vodstvo. "Prireditve in društvene ves*ti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaijna beseda po 3 Din. Kršč. žensko društvo bo imelo svoj letni občni zbor v sredo, dne 16. t. m. ob 4 v Jugoslovanski tiskarni. »Ljubljana« ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Udeležba radi važnosti strogo obvezna za vse. — Pevovodja. Moščaai! V petek zvečer ob 8 pridejo v »Mladinski dom« gostovat dijaki-abiturijenti in vam bodo s svojim nastopom gotovo nudili obilo zabave in veselja. Dokazali vam bodo, da se s trudom in delom doseže mnogo. Št. Janž na Vinski gori. Prosvetno društvo priredi dne 13. in 17. maja ob 3 popoldne v društvenih prostorih ljudsko igro: »Miklova Zala« s petjem in predavanjem. "Poizvedovanja Najdeni dolarji. Dne 8. maja t. I. je bilo najdenih 20 dolarjev. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi pri policijskem ravnatelistvu na Bleiweisov> raoii Kako pa sovjeti v Moskvi. nih metrov in se razteza ob Reni v dolžini treh kilometrov. Razstava je nameščena v mnogih starih in novih zgradbah. Glavno zgradbo odlikuje 85 metrov visok stolp z vrtom na vrhu, s katerega se nudi očem krasen razgled. Misel duševne in kulturne zveze med vsemi narodi sveta predočuje okrogla zgradba — Dom držav, katere notranjost je razdeljena v obliki pahljače. V njej ima svoje prostore 40 evropskih in prekomorskih držav. Razstava bo obsegala vse, kar je v zvezi s tiskom ,s črko — za 2000 let nazaj pa do današnjega dne. Tu bo predočen moderni obrat črne umetnosti: uredništvo, poročevalstvo, tehnična sredstva, založništvo itd. Razstavljenih bo na milijone listov, knjig, rokopisov... To bo največja sodobna kulturna razstava. Katoliški tisk ima svoj poseben oddelek, nameščen v stari benediktinski opatiji in cerkvi. Tu bodo razstavljeni dokazi 20001etnega kulturnega dela katolištva: Izdanje evangelijev in cerkvenih očetov; sv. pismo v najrazličnejših izdajah in jezikih, likovna umetnost kot pismo, papeške poslanice itd. Tu se bo videlo, kolik vpliv so imeli sveti spisi na celokupno javno življenje srednjega veka in da je katekizem pri vseh narodih prva šolska knjiga. V pijanosti se je izdal V okolici Trnave na Slovaškem se je v zadnji dobi naselil delavec Bernard Uzak in živel tiho in sani zase. Nedavno je prišel Uzaka obiskat prijatelj Anton Fuska in ob tej priliki so mnogo pili. Ko je Uzaka prevzela pijača, je začel prijatelju pripovedovati čudne stvari. Rekel je, da je pred osmimi leti ubil in oropal gozdnega čuvaja Antona Richterja ter ga nato v gozdu zakopal. Pri tem mu je pomagal brat. Uzak je tudi natančno opisal mesto, kjer naj bi bil Richterja zakopal. Dva dni nato je Fuska v anonimnem pismu Uzaka naznanil orožnikom in natančno podal njegove navedbe. Orožništvo je uvedlo preiskavo in Uzaka aretiralo. Uzak je izpočetka trdovratno tajil in rekel, da se je pred Fuskom samo postavljal. Ko so pa šli preiskavat v gozd, so na označenem mestu dejansko našli človeške kosti. Sedaj se je Uzak udal in umor priznal. Tako se je po osmih letih pojasnilo, kam je izginil gozdni čuvaj Richter, o čemer se je svoj čas v javnosti veliko razpravljalo. S katerim tujim jezikom se najlažje potuje? Predsednik mednarodnega osrednjega odbora za razširjanje esperanta, dr. Edm. Privat, opisuje svoje izkušnje na potovanjih, kar se tiče občevalnih jezikov: Minulo poletje sem šest tednov potoval po severno-evropskih deželah in si pridobil V Bruslju je železnica zapeljala v hišo; en voz j« obtičal med nebom in zemljo, k sreči pa ni bil nihče ranjen. zanesljive izkušnje o mednarodnih jezikov* nih razmerah. Predvsem sem se čudil dejstvu, da se v velikih mestih, kakor v Varšavi, Stockholmu, s tujimi jeziki nikakor n« pride dalje. Po restavracijah, trgovinah, mu zejih, poštah itd. si moreš z angleščino, francoščino ali nemščino le malo pomagati. Edini, ki človeka razumejo — izvzemši par diplomatov v zunanjem ministrstvu — so hotelski vratarji in edini zanesljivi pomočnik je delegat Univerzalne esperantske zveze. »Znanje tujih jezikov« je legenda, ki je nihče več ne verjame. Morda so se ljudje tujih jezikov učili, toda ne za uho. Naj nihč« ne reče, da se more z navedenimi tremi jeziki povsodi potovati. More se že, da; toda kaj nam pomaga, če pa moremo občevati samo s hotelskimi vratarji? Pokrajine so sicei lepe, toda ljudje so zanimivejši. Na srečo iiramo esperanto. S pomočjo esperanta sem po cele ure kramljal z delavci na Poljskem, Švedskem in Finskem. Večina ni znala nobenega dru-gega jezika, vendar so govorili esperante gladko kakor svoj materini jezik. V Stockholmu in Helsingforsu bi se moral pogovarjati tudi s časnik-rji, upravniki, državnimi uradniki. Sporazumevali smo se v nemškem odnosno angleškem jeziku. Zakaj naj ne bi povedal resnice? Naši pogovori so bili klavrni tako po jezikovni kakovosti k{i-kor po razumevanju. Ljudem se ustavlja govorica, boje se delati napake, težko izgovarjajo, izgovor drugega slabo slišijo. Kratko iu malo so to le senca pogovorov, ne pa pravi, polni, neprisiljeni govor, ki ga omogočuje esperanto.' Ali ni žalostno, da se morejo izobraženci, ki so se leta po več ur tedensko učili tujih jezikov, med seboj le s težavo, jecljaje sporazumevati? Koliko više stoje neuki delavci s svojim esperantom! Učenje tujih jezikov je jako dobro za spoznavanje tujih književnosti in tujih kultur, toda za mednarodno občevanje je esperanto neprimerno sposobnejši in porabnejši. A neovirano, neposredno sporazumevanje med ljudmi raznih narodnosti je najboljši pripomoček za dobre mednarodne odnošaje Vsak hoče imeti svoj rekord Londonski pianist Maks Bride je stavil za 250 funtov, da bo 100 ur brez odmora spremljal jazzbandsko godbo. Z igranjem je priče1 2. t. m. * »Tujec: »Ali je ta kraj dober za revmatizein? « Vaščan: »O, dober. Jaz sem ga tu dobil.« »Oče, ali je res, da velika ušesa značijo velikodušnost?« »Da, velikodušnost — narave.«