Natisov K.ooo.
.Štajerc" izhaja vsaki
petek, datiran z dnevom
prihodnje nedelje.
Naročnina velja za Av-.   za   celo   leto Kron, za pol   leta 4 krono, za četrt  leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu:  Za ceio leto 9  kron, za sol leta 4 krone 50 vin. Naročnino   je   plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v.
i Uredništvo in uprav-nislvo se nahajala v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je strani K 160"— strani K 80-strani K 40 — strani K 20'— strani K 10 — Vt. strani K 5 — '/,4 strani K 2.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
za  '/.
za  V.
za  V*
za  '/„
za  V.e za za

Stev. 8.
V Ptuju, v nedeljo dne 24. februarja 1918.
XIX. letnik.
provizjj agentq
Vojna in mip.
novi boji proti ruski vzhodni fronti. — Uspehi proti La-[lom in na zapadu. — Krvava divjaštva boljševikov. — Naš minister o vojni in miru.
Ptuj.
popoi
Položaj   se je   v  zadnjem tednu precej jspremenil. Pod zaščito zločinske Anglije, naj-Ivečje povzročiteljice te svetovne vojne, se je ostavilo zopet celo vrsto zaprek uresničenju iiu.   Z novo   uresničeno   ljudsko   republiko jino je mir sklenjen; ta mir nam zamore irinesti ne samo politične,   marveč tudi gos-odarske koristi. Ali proti temu miru se upi-10 zdaj nakrat Poljaki, ki bi radi nekaj ukia--zemlje zase obdržali. Poljskim žlahči-im se ravno ne gre za uresničenje svobodne ivoje države,   marveč edino zato,   da bi jim krajinski delavci i zanaprej zaklade zbirali. to delajo  Poljaki z drugimi   ,,vseslovani" — med katerimi seveda ne   smejo   manjkati aši ..jugoslovanski" apostolji — zdaj ■/. vsemi iočmi proti že sklenjenemu miru z Ukrajino, ,Vseslovanom" se ravno ne gre za mir, marveč edino  za  uresničenje   svojih   požrešnih ciljev. Vsa ta gonja pa ne bode imela mnogo ipeha. Nas ministerski predsednik je tudi v avnem zboru očitno povedal, da se v tem iziru ne more  ničesar  spremeniti   in   da je ■lošni mir več vreden, nego želje in zahteve losameznih političnih strank.   Naša dolžnost je, da varujemo   mlado ukrajinsko   republiko toliko, da zamore   podpisano   mirovno po-idbo tudi držati. Drugačna je stvar z Veliko Rusijo.   Za-topnik ruske delegacije pri   mirovnih   poga-anjili v Brest-Litovskern je skušal   vedno   z .ovimi sredstvi sklepanje miru preprečiti. Ko konečno osrednje sile   to   komedijo  izpo-le in ednostavno sklenile mir z   Ukrajino, javil je Trocky, da  se   rusko   armado   de-obilizira in da nastopa s tem  avtomatično tudi mir z vso Rusijo. Te besede pa so bile le pesek v oči! Trockemu in  njegovim   bržkone od Anglije podkupljenim tovarišem   se je šlo zato,  da , bi nas   spravili  ob   pogum, zaprli v spanje, potem pa bi zopet potegnili bodalo proti nam. Tako zavlačenje je sploš-nosti nevarno. Zato je  Nemčija   ednostavno izjavila, da je  premirje  z   Rusijo  končano. Danes marširajo nemške čete že preko   zavzetega mesta Diinaburga  proti  srcu   Rusije. Razven roparskih čet  se jim   nikdo   več   ne upira. Pomagalo je  k  temu   še   dejstvo,   da revolucijski ruski boljševiki v   zadnjem   času na naravnost  zverinski   način   prelivajo   kri nedolžnega prebivalstva na Finskem,   v Est-.landu in Livlandu in da se je tamošnje prebivalstvo obrnilo za pomoč z iskreno prošnjo na Nemčijo. Stvar z Rusijo — v kateri vlada sicer  popolna   anarhija,   prava   vojna   vseh prati vsem — se mora enkrat končati,   tako
ali tako ! Drugače je izključeno, da se doseže splošni mir.
Na ostalih bojiščih se niso .dogodili v preteklem tednu posebno pomembni dogodki. Vse je v pripravi, — ali vse je danes' tudi že prepričanja, da bode ta grozovita svetovna    vojna .letos    končana.
z nami!
Avstrijsko uradna počile od četrtka.
K.-B. Dunaj, 1-1. februarja. Uradno se danes razglaša:
Nobeni posebni dogodki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 14. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Angleži in Francozi nadaljevali so na mnogih krajih fronte svoje poizvedbe. Severno od L e n s a in v Champagni prišlo je pri temu do ljutih bojev. V nekem naprej molečem delu naše postojanke, južno-vzhodno od T a h u r e, so se Francozi vgnezdili. Lastna infanterija pripeljala je v Flandriji in iz visočin M a a 6 e vjete.
Prvi generalkvartiraiojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 15. februarja. Uradno se danes razglaša:
Nobeni posebni dogodki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 15. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V posameznih oddelkih artiljerijsko in minsko delovanje. Oddelki nekega mornariškega regimenta vjeli so pri nekemu poizvedovalnemu sunku proti belgijski črti južno-zapadno od Man-nekeensveere 2 oficirja in 26 mož. — Armada nemškega prestolonaslednika. Se-verno-zapadno in vzhodno od R e i m s a živahno poizvedovalno delovanje sovražnika. V pokrajini od Prunaya in južno-vzhodno od T ah ure razvili so se živahni artiljerijski boji. — Armada vojvode A1 b r e c h t a. Bo-jevno delovanje se je v Zgornjem E1 s a s s u časovno oživelo.
V januarju znašala je izguba sovražnih zračnih bojnih sil na nemški fronti 20 balonov in 151 letal. Mi smo izgubili 68 letal in 4 balone.
Prvi generalk vartirinojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 16. februarja. Uradno se danes razglaša:
Nobeni posebni dogodki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 16.. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. V7 posameznih, oddelkih artiljerijsko delovanje, ki se je v Champagni med Tahurein Ripontom zvečer poojstrilo. Manjša podjetja naše infante-rije v Fl a n d r i-j i 'in vzhodno od St. M ;-h i e i a imela so uspeh.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 17. februarja. Uradno se danes razglaša:
Nobeni posebni dogodki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 17. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandriji in v A r t o i s u večkrat se oživljajoči ognjeni boj. V manjših infanterijskih bojih pri C h e r i s j' in južno od M a r c o i n g a se jo pripeljalo vjete. — Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode A1-b r e c h t a. Pri T a h u r e in Ripontu, na vzhodnem bregu M a a s e in pri S u n d-gau časovno povišano bojevno delovanje. — Naši letalci so v zadnji noči London, Do v er, Dii n k i r c h e n ter sovražne pomorske bojne sile na francoskem severnem obrežju z bombami napadli.
Vzhodno bojišče. Vele ruska fronta. Premirje je z 18. februarjem ob 12. uri opoldne končano.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 18. februarja. Uradno se danes razglaša:
Nobeni posebni dogodki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 18. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Na mnogih krajih fronte se je zvečer artiljerijski boj oživel. In-fanterijsko delovanje je ostalo omejeno na poizvedovalne boje. Pri jasnemu mrzlemu vremenu so bili letalci ponoči in podnevu jako delavni. Vojaške naprave za sovražno fronto bile so v velikem obsegu z bombami obmetane. Eno letalo je napadlo London. V ■ zadnjih dveh dneh se je v zračnem boju
in iz zemlje  16 sovražnih  letal in 2 balona
sestrelilo.
Prvi generalkvartirniojster Ludendorfl.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 19. februarja. Uradno se danes razglaša:
Ob Piavi in v pokrajini Monta A s o 1 o n e je bilo artiljerijsko delovanje živahno.
čete armadne skupine Linsingen so brez boja Luck zasedle.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 19. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ponočni sunki sovražnika ob gozdu Houthoulst bili so zavrnjeni. Vzhodno od Y p e r n a in na obeh straneh S c a r p e zvečer povišani ognjeni boji. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob kanalu O i s e A i s n e izvršili so infanterijski oddelki uspešne poizvedbe. Južno-vzhodno od Tahnre sunile so nemške kompanije proti dne 155. t. m. v sovražni loki ostalim jarkom in so pripeljale 125 vjetih nazaj. Dobiček na ozemlju se je po močnem sovražnem protinapadu zopet opustil. — Tekom bojev se je včeraj zopet 7 sovražnih letal sestrelilo.
Vzhodno bojišče. Nemške čete so zavzele včeraj zvečer Dunaburg. Našle so le malo odpora. Sovražnik je večinoma zbežal. Pripravljena razstrelba mostov čez D ti n o se mu ni posrečila. Na obeh straneh reke Luck prodirajo naše divizije. Luck se je brez boja zasedlo.
Prvi generalkvartirniojster Ludendorff.
Cesarjevo povelje armadi.
(K.-B.) Dun a j, 14. februarja. Iz vojnega tiskovnega stana : Cesar je izdal z ozirom na izjavo Rusije o koncu vojske sledeče povelje armadi:
Ruska milijonska armada se pripravlja, da položi orožje, katero je dvignila proti monarhiji.
Nočem, da hi se v tej uri ne spomnil s spominsko besedo moje obrambne sile. V prvi vrsti se spominjam minulih težkih tednov in mesecev, v katerih so avstrijske bojne sile, ki so jih vodile želje blagoslova mojega nepozabnega ujca, morale kljubovati skoraj ceh' besnosti prvega navala Rusov.
Vse, kar se je v zvestem skupnem sodelovanju z našimi hrabrimi zavezniki pozneje dopolnjevalo, je črpalo svojo prvotno moč iz te preizkušnje v ognju. Pomlad pri Gorlicah m Tarnovu je potrebovala bolestnega semena krvi, ki so ga vsejale v zemljo prve poljske in gališke bitKe in prva zima v Karpatih. Zopetno zavzetje Lvova, osvojitvi Ivan-goroda ter Bresta in obramba v letu 1916; v sredi svojih zvestih sem se nahajal kot vojskovodja pri zmagovitem izidu — na vse te uspehe bi ne bilo mogoče niti misliti brez vznosa in požrtvovalnosti omenjene začetne dobe. Veliki ruski polom je zadobil prvi svoj povod ob Sami in ob Dunajem
V vseh časih bo ta izid pripadal najsi-jajnejšim izročilom v zgodovini domovine.'Ni še prišla tista ura, v kateri bom lahko poklical moje vojake k domačemu ognjišču, a povratek domov bo prišel; moji narodi naj takrat iz vzvišenih spominov in junaštva svojih sinov črpajo moč zopetni zgraditvi in novemu procvitu.
Bog z nami!                                Kari I.
-   2   -
Avstrijci vkorakali v Brody.
K.-B. Dunaj, 14. februarja. Vojni tiskovni stan : V zmisln člena L, odstavka b za Ukrajino sklenjene pogodbe, ki obnavlja status quo ante glede na meje med Avstrijo in Rusijo, so vkorakale včeraj naše čete v Brody. Lvovski bataljon, ki je vkorakal v mesto, je župan mesta Brody v navzočnosti rade 105. ukrajinske divizije najslovesnejše pozdravil, tudi prebivalstvo je izražalo svoje simpatije. Z mirno zasedbo je v avstrijskih rokah tudi zadnje večje mesto v vzhodni Galiciji, ki je bilo pod rusko oblastjo od zadnjih dni julija leta 1916.
Vojna na morju. *...........................................................i
Delo podmorskih čolnov v Srednjem morju.
W.-B. Berlin, 14. februarja. Vsled uničenja 30.000 brutto-register-ton doživel je transportni promet naših sovražnikov v vzhodnem Srednjem morju občutljivo oškodovanje. Slo se je večinoma za v orijent določene transporte. Glavni delež na doseženem uspehu ima kapitanlajtnant Siefi. 5 parnikov se je sestrelilo iz spremstva, 2 od njih neposredno pred pristaniščem Aleksandrije. Med ostalimi potopljenimi parniki nahajala se je šele leta 1915 zgrajena motorna ladja „Elonomonu (7269 brutto-register-ton). En parnik je imel naložen bombaž za Marseille. Na jademicah se je uničilo angleške ladje 'i,Apostolos", „An-dreas" in „Texiarchis."
Šef admiralnega štaba mornarice.
Novi uspehi.
K.-B. Berlin, 15. februarja. Razven včeraj objavljenih uspehov naših podmorskih čolnov v vzhodnem Srednjem morju se je po novejših poročilih doseglo uspehe tudi v srednjem delu Srednjega morja, s katerimi je bil zlasti transportni prcmiet v Italijo prizadet. Tu so postali žrtve' podmorskih čolnov 3 parniki in 3 jadernice.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Podmorski čoln obstreljuje italijansko fabriko.
W.-B. 15. februarja. Eden naših podmorskih čolnov je kemično fabriko v Arenelli pri Palermu pri veliki oddaljenosti uspešno obstreljeval.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Sunek torpednih čolnov v Kanal.
K.-B. Berlin, 16. februarja. V noči na 15. t. m. napadli so torpedni čolni pod vodstvom korvetnega kapitana Henecke močno stražo angleškega Kanala med Calaisom, Do-verom in Grisney-Falkestone presenetljivo. Ena velika stražna ladja, mnogoštevilno oboroženih ribiških parnikov in več motornih ladij se je postavilo k boju in večinoma uničilo. Naši torpedni čolni niso imeli pri temu nobene poškodbe ali izgube in so se polno-številno vrnili.
Šef admiralnega štaba mornarice.
19.000 ton potopljenih.
K.-B. Berlin, 16. februarja. Pri močni straži in protiučinku potopili so naši podmorski čolni v Kanalu zadnjič 19.000 brutto-register-ton sovražnega trgovinskega ladjinega prostora.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Zopetni napad v Kanalu.
W.-B. Berlin, 16. februarja. V noči na 16. t. m. so zopet lahke nemške pomorske bojne sile izvršile vožnjo v vzhodnem delu Kanala. Dosedanje obsežno zastraženje v cesti Dover-Calais in na črti Kap Grisnez-Folkestone ni bilo več videti. Le pred Dove-rorn se je našlo neki stražni parnik, katerega se je s topovskim ognjem potopilo. Naše pomorske bojne sile so se brez dogodkov vrnile.    —    Danes so napadla naša letala v
južni)i pristaniščih angleške vodne čolne, ki so spremljali iz Anglije v dam vozeče ladje. Eden letalnih čoln^ je sestreljen. — Na severnem bojišču so h ši podmorski čolni 6 parnikov potopili. ■T)eiriokra njimi 2 srednje-velika tank-parnika tesnol^gdna ^ angleškem vzhodnem obrežju.                    aj[    napr
Šef admiralnega štaba mornarici ia v pred

29.000 ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 17. februarja. V zap* Nabir. nem morju bili so 4 oboroženi parniki ii in vso stri jadernici z okroglo 29.000 bnu.to-resdsteR ljudstvon nami uničeni. Prizadeti so zlasti Italijani.!biranje pc terim se je potopilo  3 parnike in eno jai benega pi
motni člo
Šef admiralnega štaba mornarici
šoli odra; do odloČi biranje p z vsemi nice, z zl v nekate a cesi jugoslov emorils! sničiti novin
Učinek vojne podmorskih čolnov.
W.-B. Berlin, 18. februarja. Nova i memba v učinsu vojne naših podmorskih nov je opaziti.    Uradno poročilo   angleši vojnega urada za prehrano pride do zal ka,   da   mora  ententa   v tem gospodari letu  15,7 milijonov   ton   pšenice   uvoziti,] neobhodno potrebna štedilnost z ladinim štorom dobavo  vseh vrst  žita skoraj iz no iz Združenih držav   Amerike dobi pa te z ozirom na sedanjo potrebščino rejo dobavljati le 5,4 milijonov ton.
Tu tiči vzrok za štedilnost v Zd državah! Zamorejo le še   živila   izvažaj si jih sami od ust prištedijo.    Ali  bode „sveti egoizem" v Ameriki tako daleč? gentinija še ni odločena, kako daleč naj| voli izvoz žita. Oddaljenejše dežele  kot j ranti torej ne pridejo več toliko v posteč Združene države morajo pšenico Indije, lo, meso in voljno Avstralije ter južne rike nadomestiti. To presega njih moči. rej celo ko bi imela Anglija dovolj ladij bi po dragocene surovine iz Severne Ann pošiljala, morale bi se te ladje deloma ne   vrniti,   ker tudi v Ameriki ni več dol živil.
Pet parnikov potopljenih.
W.B. Berlin, 19. februarja. Eden podmorskih čolnov je v zatvornem okolišu   anjem angleškem zapadnem  obrežju   5   parnikot   eže le okroglo 23.500   brutto-register-tonami   unie ki med njimi neki veliki angleški osebni pai od okroglo  15.000 brutto-register-ton
Šef admiralnega štaba mornarica
je,   k lemu pisov ibo, k: a. same ugoslo-dino    z udstvo I, pa o spis; torji, t da m sbrali ? op o v n igrači mo pc t r i j s n zato varujejo To pa s jugoslo
riam
Politični utrinki.

K.-
tajnik c svojega
vlado
„S
pravlj pod ] gacije skem. javlja
Slovenska demokratska stranka.
Čudna so pota božje previdnosti ! Dar    ,   ,    , že smo bili polnega prepričanja,   da  je i venska   naprednost  izginila in da je slov ska inteligenca postala za veke nekak  mi strant zapovedujoče  klerikalne  stranke. ,  _* naše prepričanje je bilo gotovo   tudi   vtet ©Utl   J ljeno. Liberalni slovenski velikaši,  ki so s j^^    yj čas z meščanskim   ponosom   pljuvali realj v obraz in se borili proti nje na življenj« smrt, se nakrat obmolknili. Postali so tih] pohlevni in ponižni,   hodili  nakrat zopel nedeljski maši in na spoved k   frančiškan in poljubljali roko farovške kuharice.  Cel nedolžnost dr. Koroščeve Ide in v telečjo svete Johance so pričeli verovati. In stari] beralni slovenski lev dr. Ivan Tavčar, župi nem ljubljanski, podpisal je svoje  ime pod doK ment, na katerem je bil podpisan  tudi ke P°8°J in   škof dr. Anton  Bonaventura  Jeglič . I       ra Za vsaotga pametnega človeka je  bila   tot Vladali slovenska napredna stranka mrtva. Le njff klavrne ostanke,  politične ministrante, sel opazilo in obžalovalo kot spomin na degen ve(' nc racijo . . .    Zdaj pa se je zgodil čudež!     armad' Ljubljani so stopili ti ministranti nakrat A raje pi paj.     Odpadki   iz političnih farovških miz) katere. jih zopet malo oživeli. In brez ozira na ve            .,
bovpijočo    smešnost   svojega   počenjanja I ustanovili zopet — novo stranko.   Dali so   boys^ seveda zopet novo ime — ,,slovenska   dem  dejo b kratska stranka."    In stari lev dr. Tavčar, garanc
da se
pad in 2 r-to!
alnej tter-
I je boter. Torej  zopet nova stranka,  ki pa je na' I zopot le stari  kadaver   ped   novim   plaščem, med I demokracij a"  te stranke bode seveda toliko " 1 vredna, kakor njena svojučasna   ..liberalnost" ali ..naprednost." Nova stranka se je porodila v predpustu in to je — simbolično !
Nabiranje podpisov.
Nabiranje podpisov se še vedno z vso vnemo in vse strastjo srbofilske agitacije med nevednim ljudstvom nadaljuje. Kakor rečeno, nima to na-ka- biranje podpisov za bodočnost Avstrije prav no-der- benega pomena. Kajti to mora vendar vsak pametni človek priznati, dadojenčki, šolarji, komaj cdrastle dekline in ednake osebe ne bo-Jdo odločevale bodočnost naše doiuovine. Nabiranje podpisov ima samo ta pomen, da se vsemi mogočimi lažmi, z zavijanjem resnice, z zlorabo katoliške vere in želje po miru, v nekaterih slučajih celo z zlorabo imena na-cesarja samega — razširja agitacijo za slovansko državo," v kateri bi imeli kra-Ijemcrilski Srbi prvo besedo, ki bi se zainogla uresničiti le na razvalinah naših starodavnih kronovin, na razvalinah ljubljeno naša Av-trije, ki bi bila pa tudi v največjo škodo malemu slovenskemu narodu. Z nabiranjem podpisov se hoče pridobiti v sleherni kočf ki bi bila tudi za veleizdajstvo zmožna, samo da bi delovala za politične cilje lovanstva". Tako stoji stvar! In zato, edino zato svarimo politično neizvežbano ljudsivo pred podpisovanjem Jugoslovanskih" pol, pa če so te še tako farizejsko in hinavsko spisane. Ali mislijo ti „jugoslovaski" agitatorji, da bi mi ne mogli nabirati podpisov in da ne bi jih tudi v velikanskem številu zbrali ? čeprav nimamo brezvestnih političnih popov na razpolago, vendar bi nam bila to le igrača. Ali s takimi podlimi sredstvi ne vodimo politične borbe. Mi vemo, daje avstrijska domovina v nevarnosti in zato jo hočemo obvarovati, kakor jo varcrejo junaški naši vojaki v strelskem jarku. To pa se ne doseže s podpisi za srbofilsko jugoslovanstvo", to se ne doseže z razširjanjem nesloge v lastnih vrstah ! To se doseže le s tem, da širimo ljubezen do Avstrije, ki nam je in ostane domovina !
spre-čol-kega ljuč ikem da pro! ljuč-, da imo

enih
i.   ki
šel
Ar-
j   do
lifi
/. 1
mas ^me-•IV j, da erikl p raz o\3
ob
aašik
u
ov
ničil
urni
ce.
Rusi se udajo!
'avnt
skill vonj mini-To teme-
svo akcij je in hi in et k anom elo v o kri iri li-.upan doku-k nes
tore njene
se ji gene
! V . sku liz
v ne ja
so lemo
Najnovejši telegram.
K.-B. Berlin, 20. februarja. Državni tajnik dr. v. Kiihlmann prečital je v poteku svojega današnjega govora sledeči brzojav vlade boljševikov  v Petersburgu na nemšk o
„Svet ljudskih komisarjev se čuti pripravljenega, izreči z ozirom na vstvarjeni položaj svojo pripravljenost, podpisati mir pod pogoji, ki so jih stavile delegacije četverozveze v Bres-Litov-skem. Svet ljudskih komisarjev izjavlja, da se bode odgovor na od nemške vlade stavljene natančnejše pogoje brezodmorno podalo."
(Ruski boljševiki, ki so toliko časa za-Vlačali mir upanjem na svetovno revolucijo, so adaj nakrat videli, da Nemci ne razumejo več nobene šale. V par dnevih bi bile nemške armade v Petersburgu. Zato so se Rusi zdaj raje podali in prosijo nakrat za tisti mir, katerega se jim je od nemških in naših zastopnikov diktiralo. Seveda na besedo teh boljševikov se ne more mnogo dati, zato bodejo Nemci na vsak način zahtevali resne čar j garancije, da se poneha prelivanje krvi in da se uresniči stalni ter trajni mir! Op. ur.)
—   S   —
Cenjene naročnike in prijatelje prosimo najuludneje, da naj takoj naročnino za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih razmerah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati na naročnino. Mi zamoremo svojo dolžnost napram naročnikom in čitateljem le tedaj izpolniti,, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost napram listu. ..Štajerc" je ljudski list in nima nobenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja in druge stroške plačevati. Zato mora se držati na svoje naročnike in odjemalce! Iz tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. ,,Štajerc" bode tudi v bodoče nevstrašeni zagovornik  ljudskih pravic !
Tedenski pregled.
Štajerske vesti.
[
Hans Straschill t.
j
Pretekli petek ponoči umrl je v 44. letu svoje starosti hipne smrti g. H. Straschill, gostilničar in posestnik ter c. in kr. feldve-bel v saperskem batajlonu št. 1 na Bregu pri Ptuju. Pokojnik ■ — član veleugledne družine Straschill — bil je v celem okraju znan, splošno spoštovan in vsled svojega mirnega, prijaznega vedenja povsod iskreno priljubljen. Svojo dolžnost je povsod, v javnosti, kakor v zasebnem življenju v polni meri izpolnjeval. Bil je velik dobrotnik revežev in storil vsakemu rad uslugo. Eden najboljših mož na Bregu zapustil nas je s pokojnikom. Dokaz njegove priljubljenosti je bil tudi pogreb, ki se je vršil po vojaških obredih, katerega se je pa udeležila ogromna množica žalujočih. Težko prizadeti družini izražamo najprisrčnejše sožalje. Tolažba naj ji bode v tej grozni nesreči, da čutimo vsi z njo in da ostane ime pokojnika nepozabljivo. Žemljica bodi tako kmalu iz naše srede iztrganemu pokojniku lahka !
Josef Kasimir t.

Istotako pretekli petek umrl je v Ptuju trgovec in veleposestnik g. Jos. Kasimir po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je spadal med najuglednejše ptujske meščane in je deloval skozi dolga leta tudi v občinskem svetu ter v raznih društvih. Bil je izvrsten trgovec in strokovnjak na gospodarskem polju. Tudi njegovega pogreba se je velika množica udeležila. Pevsko društvo zapelo je ob hiši pokojnika in pri odprtem grobu dve ginljivi žalostinki. Naše sožalje težko prizadeti družini. Pokojniku pa večni mir!
I     Josef Preskert!1
V Gradcu je umrl po mučni bolezni g. Jos. Preske r, trgovec in posestnik v Ročju pri Konjicah. S pokojnikom pade eden najuglednejših in spoštovanejših mož Spodnje Štajerske v prerani grob. Izvrsten gospodar, pošten trgovec, splošno spoštovan in priljubljen, imel je vedno odprto srce za ljubljeno Štajersko in avstrijsko domovino. Skoraj od začetka našega lista sem bil je naročnik in prijatelj in nikdar ni zatajil poštenega naprednega svojega prepričanja. V naših vrstah ime pokojnika ne bode nikdar pozabljeno. Ljubljena štajerska žemljica mu bodi lahka !
* *        *
Požar. Pretekli petek je nastal v tiskarni g. W. B1 a n k e v Ptuju ponoči požar, ki so ga pa domači pravočasno opazili, tako da
se je zamoglo večjo nesročo hitro preprečiti. Vkljub temu je ogenj napravil precejšnjo škodo. Kakor čudež pa je, da ni bil ne glavni stroj, na katerem se tiska „Štajerca'', ne čr-kostavski materijal lista prav nič poškodovan. Tako je zamogel „Štajerc" redno kakor vsaki teden iziti. Pač čudež!
Iz Haloz. Od fare sv. Trojica v Halozah se nam poroča : Zadnjič se je vršila pri podružnici sv. Duha strašno vesela „ofcet" ali ,.gostija". Na „gostijo" je bilo povabljenih mnogo gostov, le lastne hčerke novopo-ročenega para ne. Za .,brautfirerja" je nastopal naš politični kaplan Potrč, za „krancl-jungfravo" pa neka deklina, o kateri se splošno govori, da se imata s kaplanom prav posebno rada. Kaplan je plesal celo noč, enkrat s svojo prijateljico, potem zopet z drugimi deklinami. Kakor zaljubljeni pastir se je vrtel po sobi. Iz plesa pa je odšel v cerkev sv. Duha, čital tam mašo in si bržkone sam vse grehe odpustil.. . Res, lepi vzor za nas ha-ložanske kmete in za našo mladino! Kaj ko bi mi tako živeli, kakor ta kaplan Potrč, ki ima prijateljstvo celo z omoženimi ženskami in se menda za svetost zakona ne briga dosti. In ta kaplan Potrč nas hoče tudi v politiki podučevati ter je pričel v Halozah veliko hujskarijo za protiavstrijske Jugoslovanske1' cilje. Potrč hoče, da bi mi k Jugoslovanstvu" pristopili. Zato je že nekaj žensk in deklin pregovoril z vsemi mogočimi obljubami, da naj se na tiste Jugoslovanske" pole podpišejo. Zdaj se te ženske seveda že hudo ke-sajo in žalostijo, da so se pustile od kaplana Potrča na limanice zvabiti. Haložani hočemo Avstrijci ostati! Kaplanu Potrču pa, temu žegnanemu gospodu, ki zalezuje ženske na že ostudni in javno pohujšljivi način, svetujemo prav glasno, da naj s svojo hujskarijo poneha. Kajti drugače bodemo prevzvišenega knezoškofa vprašali, koliko časa bode to javno pohujšanje še trajalo. Potrču pa bodemo pokazali pot iz Haloz!
Iz Hajdine. V zadnjem ,.Gospodarju" se nekdo hvali, da se je v Hajdini za Jugo-slovanstvo" nešteto podpisov dobilo. Podpisov je seveda več, kakor odrašenih oseb. Vemo tudi, kdo in kako se je te podpise nabiralo. Pribijemo že danes, da z največjim nasiljem, z zlorabo šolske mladine, vere in resnice. Pa tudi z grožnjami seje te podpise pridobivalo. Neki duhovnik je celo tistim, ki niso hoteli podpisovati, odpovedal oddajo mleka. Pač prav krščansko! Proti temu divjanju se je napravilo primerne korake. Sicer pa ti podpisi itak nimajo nobene veljave in nobenega pomena. Hajdinski prebivalci so v srcu ravno tako proti veleizdajalski Jugoslovanski" hujskanji, kakor vsi ostali slovenski Štajerci. Podpisujejo samo zaradi ljubega miru ali pa iz strahu pred nasiljem političnih agentov in popov, ki danes stebre naše avstrijske domovine podirajo! Časi se bodejo pa zopet spremenili in veleizdajalci bodejo konečno le doživeli zasluženo kazen!
Pijančevanje in rop. Po nekemu pijančevanju v C e Lj u podal se je posestnik Miha Zagode domu. Spremljal ga je neki artilerijski cugsfirer, kije posestnika potem na cesti napadel in mu oropal 1180 kron denarja. Stražniki so roparja kmalu nato zasa-čilili, ker se je bil v isto gostilno nazaj vrnil. Nekaj denarja je bil v nekem jarku skril.
Najdeni mrlič. V bližini kolera-barake pri Celju našle so ženske mrliča nekega 50 do 60 let starega moža, ki je imel na vratu od noža prizadeto rano.
Slepar. H kolodvorskemu gostilničarju g. Sticklerju v Mariboru prišel je neki vojak s priporočilnim pismom drugega krčmarja. Pod pretvezo, da mu Iroče živila preskrbeti, izvabil je g. Sticklerju 2450 kron. Tudi druge osebe je hotel na ta način osle-pariti. Dne 15. t. m. so tega vojaka zaprli. Slepar je 24-letni elektrotehnik Hermann Mayer iz Dunaja, ki je nosil seboj ponarejene vojaške dokumente in je bržkone iz vojaške službe pobegneli dezerter.
Ogenj. V Sv. Lenartu nad Laškim je pogorelo šolsko poslopje. Gasilci so z največjimi težavami omejili  ogenj.   Bolano   uči-
teljico so domačini še pravočasno iz poslopja rešili.
Detomoriika. Neka Štumberger iz Formina položila je svojega en mesec starega sinčka na šine železnice med postajama Velika Nedelja in Mošganjce. Ko je vlak odvozil, našel je železniški čuvaj otroka nepoškodovanega poleg šin ležati. Detomorilko so oddali okrajni sodniji v Ormožu.
Sleparska „komisija." Pred nekaterimi dnevi došla je v okolici R o s s w e i n a in P i vole neka vojaška »patrulja" z nasajenim bajonetom pod vodstvom ..feldvebla." Ta ,,feldvebel" je pokazal kmetom „odprto povelje" in dejal, da je prišel speli, meso, moko in druga živila rekvirirat. Prestrašeni kmetje so rpatrulji" prinesli potrebna živila ; vojaki so jih spravili v nahrbtnike in jih odnesli. Enemu posestniku pa se je ta način ,,rekvizicije" dozdel dvomljiv. Šel je v mesto in je celo stvar naznanil. Oblast je takoj odposlala resnično patruljo, ki je sleparsko „ko-misijo" kmalu zasačila in sodniji oddala. Vodja te „komisije" je znani mariborski potepuh Jožef E r j a v č n i k, ki služi zdaj pri vojakih kot infanterist. Del ,.rekviriranih" živil so lopovi že prodali.
Iz Maribora se poroča: TukajšDJa prostovoljna pozama bramba in njen rešilni oddelek imela je pred kratkim svoje redno glavno zborovanje. V preteklem letu se je v 68 slučajih transportiralo 29.120 ranjenih vojakov, iz Maribora pa 14.095 vojakov. Od 29. avgusta 1914 sem se je transportiralo 32.407 vojakov. Pri civilnemu prebivalstvu je nastopil rešilni oddelek v 736 slučajih. Požarna bramba je bila 24 krat alarmirana in je nastopila pri 15 požarih. Pač lep uspeh mariborskih gasilcev !
Kupčije beguncev. „Gr. T." poroča iz Radgone : Begunci iz Wagne potujejo v velikem številu po okraju in ponujajo za žito obleko, perilo, odeje ter razna živila. Da ta „kšeft" cveti, dokazujejo mnogobrojni težki poštni ovitki, ki se jih od tukaj v Trst in na Primorsko pošilja. Prav dobro bi bilo poizvede-ti, od kje dobivajo ti boguuci vse te stvari. Da zamenjuje kmet, mu pač nikdo ne sme očitati, ker niti za dragi denar najpotrebnejše stvari za domačijo ne more dobiti. Petrolej, t,obak, kava, sladkor itd. so torej priljubljeni predmeti za izmenjavo. Petroleja skoraj skozi celo jesen in zimo ni bilo ; vsled tega se je velike množine masti za razsvetljavo porabilo. — Tako se pa ne godi samo v radgonskem okraju, marveč povsod drugod tudi. Begunci imajo vsega dovolj, zamenjujejo to blago za žito in ednake pridelke in delajo na ta način lepe, čeprav jako nečedne ,.kšefte." Vkljub vsej obzirnosti in vsemu usmiljenju napram beguncem naj bi cenjena oblast vendar nato gledala, da se štajersko deželo popolnoma ne izsesa!
Cestni rop. V Celju se je pustila neka posestnikova hčerka iz sv. Krištofa od neznanega vojaka pregovoriti, da ji preskrbi prenočišče v gostilni „grune Wiese." Na poti tja iztrgal ji je vojak nakrat taško.z več kot 50 K denarja in je zbežal. Deklina je napravila takoj naznanilo. Mestnemu stražniku g. Gratschner se je posrečilo, da je zasačil in aretiral storilca,   infanterista  Petra   S i d a r.
Grozna smrt. Dne 23. p. m. odšel je 9 letni sin posestnika Ferdinand S i m o n č i č iz Seravne v kozjanskem okraju iz hiše svojih starišev. Vse poizvedbe za njim so ostale brezuspešne. Dne 6. t. m. pa so našli mrliča dečka v nekem grmovju. Nesrečni deček je bržkone od lakote umrl.
Zaprli so v Celju nekega mladeniča, ki se je par dni po mestu v uniformi letalnega lajtnanta potepal. Aretiranec se je imenoval baron v. Waldner-Waldburg in je dejal, da je uniformo le ,,za špas" nosil. Oddali so ga sodniji.
Težka železniška nesreča se je zgodila preteklo sredo ob pol 10. uri zvečer' v Rušah. Neki tovorni vlak zadel je v neki k sreči prazni bolniški vlak. Pri temu je bilo 4 oseb ubitih, 4 oseb težko in več drugih lahko ranjenih. Od težko ranjenih so po-
—   4   _
zneje še 3 osebe umrle. Več vozov je bilo popolnoma razbitih, proga poškodovana in železniški promet začasno vstavljen. Iz Maribora sta došla še ponoči dva vlaka na pomoč.
Poglavar vlomilske tolpe zaprt. V Mariboru so aretirali nevarnega zločinca, 4« let starega vlomilca Antona Kocbek, ki je izvršil že od svoje mladosti sem celo vrsto tatvin in vlomov. Hodil je vedno z revolverjem okrog, katerega je tudi rabil, ako se ga je i zasačilo. Tako je enkrat obstrelil nekega ma-! riborskega stražnika, drugič pa nekega ofož-I niša v Spielfeldu. Imel je celo tolpo nevar-| nih vlomilcev okrog sebe. Ker so mu bili ti med vojno izgubljeni, vzel si je nove, mlajše pomočnike. Ukradene stvari je prodal takoj ali pa jih shranil pri prijateljih, katerih je imel veliko v Mariboru in na deželi. Ob začetku vojne prišel je Kocbek na bojišče. L. 1915 bil je pomiloščen in prišel kot bolnik v Maribor nazaj, kjer je" od vojakov pobegnil in pričel zopet v mestu in na deželi krasti. Zdaj se ga je zopet zasačilo in sodniji oddalo, z njim pa tudi 6 njegovih tovarišev ter nekaj pomagačev.
Koroške vesti.
Koroška  nemška katoliška duhovščina se
je v odločnem protestu obrnila proti veleiz-dajalski gonji Jugoslovanskih" agentov, ki hočejo tudi prekrasno koroško deželo raztrgati. Žalibog, da imamo na Spodnjem Koroškem toliko slovensko-prvaških in čeških političnih duhovnikov, ki se prav nič ne brigajo za sv. katoliško vero, še manj pa za ljubljeno avstrijsko domovino in ki raje delujejo za srbofilske cilje „jugoslovanstva." Ti gospodje seveda nimajo srca za prelepo koroško Vojvodino, ker ravno niso domačini, ker jim je Koroška tujka. Ali ljudstvo, ki se je rodilo na tej vedno zvesti koroški grudi, ki jo obdeluje in na nje živi in trpi in umira, — to ljudstvo noče ničesar slišati o raztrganju Koroške ter uresničenju ..jugoslovanske države." Iz tega zvestega ljudstva pa izvirajo tudi oni pošteni koroški duhovniki, ki so zdaj v glasnem protestu zbrali svoje glasove in ki obsojajo odločno gonjo za veleizdajal-sko „jugoslovanstvo." Ti duhovniki so brez strahu nastopili za čast in bodočnost domovine ; zato jim gre tudi vsa čast in na to vest zvesto avstrijskih duhovnikov je koroško ljudstvo v resnici lahko ponosno !
Vzrok pomanjkanja mesa na Koroškem je iskati v groznem nazadovanju domače živinoreje. Vsled lanske suše je bilo potrebno, da se med vojno celo večjo postalo stanje živine prav izdatno zniža. Koroška družba za vnovčevanje živine je od 1. februarja 1917 do 31. januarja 1918 porabila 68.182 kosov klalne živine za vojaško in civilno preskrbo. Še koncem januarja 1917 znašalo je stanje domače živine okroglo 242.000, koncem oktobra 1917 samo še 218.000, začetkom februarja 1918 pa le še 200.000 kosov. V resnici pa je stanje še mnogo nižje, ker je bilo pozimi mnogo kmetov prisiljenih, doma klati, ker je primanjkovalo svinjskega mesa. Zdaj se sme računati z živinskim stanjem okroglo 190.000 kosov. K temu pride še, da se je za preskrbo armade v februarju izredno visoke zahteve stavilo. Ker prave klalne živine sploh več ni, se je klalo zdaj skoraj izključno rab-no živino. Koroška naj preskrbi v februarju 13.450 kosov klalne živine za armadno in civilno potrebo. To ogromno množino se ne more ne prostovoljno, ne potom zaplembe dobiti. Ker se pa dovoz za fronto ne more zmanjšati, mora se ravno preskrbo civilnega prebivalstva omejiti. Civilna poraba znaša sedaj mesečno 1800 do 2000 kosov. Za ledenice se je nameravalo mesečno 1500 do 1800 kosov zaklati. Dobava okroglo 3500 kosov na mesec ne bi delala posebnih težav. Bilo bi celo mogoče, še 1500 do 2000 kosov za armadno upravo, oddati. Ker pa so zahteve armadne uprave vsled pomanjkanja dovoza iz Ogrske in nepravilne razdelitve kontingenta v posameznih kronovinah naravnost neznosne,   bode moralo   civilno   prebivalstvo
glede preskrbe z  mesom   vedno   občutij^ j trpeti.
Nezgoda. V Celovcu je hotela dela' ■ Katerina Thaler v peči zakuriti. Ker i j drva   hotela  goreti,   vlila je  nanje petra
Razvila so se plamena, ki so vnela tudi
—
Vsace deklar
leko delavke.  Kakor živa baklja je nesK
«u oro
ca bežala v predhišje.  Stražnik   O kom   i s   plaščem   zadušil   plamena.    Nesrečnicj imela že tako hude opekline, da so jo mi v bolnišnico odpeljati.   Tudi  hrabri ste je pridobil nekaj opeklin.
13 letni  samomorilec.   V   Sv.   Rupre pri Celovcu je neki 13 letni šolar  po r] litvi spričeval iz podstrešja na dvorišče čil, da bi si na ta način življenje vzel. ka so s težkimi poškodbami v peljali.                                                             jisel iz
_,,o pro bolnišnico Vžkone s
102 let Star postal je te dni kmet Ge Egg e r v Irschenu na Koroškem. Ko jf
z    niožtt  foak e pam norišni
100 let star, so domačini streljali; starček pa je rekel, da je smodnika, ki bi se dal mnogo bolje vpor; proti Lahu. Zdaj leži žo nekaj let sem bol v postelji in je vendar še pri pravi pam Streže mu njegova 75 let stara hčerka. C žganja ni nikdar zaničeval
Maščevanje korporala. V Spodnji go: l?ri Celovcu počakal je neki kop svojega cugsiirerja in mu je prizadel z netom več sunkov. Napadalnega so m> odpeljati v vojaško bolnišnico. Korporal| storil svoj zločin iz maščevanja. Se« so ga zaprli.
Razno.
Iz lju
pisat
Li
Pljur
e bil n .van ir i upal neumi rati. D; lode m enčiče Vbo S do ec 100 i lake da p jugosk m res >r Pila prihaj .čnikon el sega-Proti bre; iiiju, 1 :na, ir ela v dina. spoda: n. M ivalsU Moi v lukn regirr spada nič l ' v -C ivke ps . da red kleti
sle;
Izreden uspeh policijskega psa. Kakor roča „Nar. Politika", je stal dne 11. ti pred porotniki v Mladi Boleslavi osemni letni Jožef Havranek, hlapec s Kdanio Sobotki. Obdolžen je bil, da je dne 22. tembra m. 1. zlezel v zapuščeno hišo prJ jalke Kotalkove, s sekiro vlomil v miznico! pobral iz nje 3900 K. Ko se je dne 29 tembra Kotalkova vrnila domov in zap tatvino, si ni mogla prav nič misliti, kdo] denar ukradel. Tat je pustil na mestu vine samo sekiro in pa vrečico, v katej bila Kotalkova denar spravila.Orožniški mojster iz Sobotke je takoj telefoniral nikom v Mladi Boleslavi in v Jičinu po; licijskega psa, ali prvi je bil ravno drugjej poslen, zadnji je bil pa bolan. Obrnil telefonično tudi na mestnega policijski nadstražnika v Turnovi, da bi prišel na sto tatvine s svojim policijskim psom za čigar izredne zmožnosti je vedel še iz jega službovanja v Turnovi. Turnovski stražnik Nahlovsky, ki je bil dobil svoj psa od grofa Aerenthala in ga sam izučil] prišel naslednjega dne po tatvini in je| psu pri Kotalkovi zgoraj omenjeno sekiro vrečico. Toliko da je pes dobro povohal ojbodent predmeta, je skočil skozi okno na nagron kmalu deno opeko, šel odtod preko vrta in sk ane nel ograjo na cesto ter naprej preko loke po p govarja poti proti Kdanicam. Na loki je zavil zal potem nutek s poti in ovohaval dolgo bližnji jeli iospoda grm, na kar jo, krenil na daljno pot po ti£? raznil~ ter naposled čez vozno cesto na kmeti! ni0 prQ dvorišče v Kdanioah. Tu jo sledil preko d ne SI1i rišča v skedenj, kjer je stopal po lestvi ednaki oder ter pred vrati jel lajati in ko so mu otestirai odprli, je začel grebsti po nakopičeni slat ..' Iam Potem je šel v hišo, kjer seje vrgel na osa L Jse ve najstletnoga hlapca Jožefa Havranka, pot tvom. ( legel k njegovim nogam in zadovoljen mat žbi, ne z repom, da sta skupaj s — tatom. Ko se £ei° A< povedalo, da je Havranek hodil spat na ud l|lv?' v slamo, je orožništvo zaslišalo Havranka, ' se je kmalu vdal in priznal tatvino. Do se je, da je po izvršeni tatvini šel prav po poti, po kateri je šel pes in da je tudi jelšovem grmu, ki ga je pes toli ovohaiM počival. Tako je prišel samo ta policijski p^adec, na sled tatu, ki bi bil sicer ostal nekaznova.unah : Porotniki so spoznali Havranka za krive st, 6. tatvine in častikraje, ker je izprva trdil, daj1110' " imel še štiri druge nečastne pomagače tatvini. Obsojen je bil na tri leta ječe, ostrene vsako leto na dan 29. septembrjL temnico in trdim ležiščem.                           <,ti vpolii
gni........
veje
-vka'i niaoj olej
i j lični-
—   5    —
Pozor, Avstrijci!
Vsacega nabiralca podpisov za Jugoslovansko deklaracijo" naj se takoj   naznani   najbližjim orožniku ali pa policaju,  oziroma naj se lititni oblasti njegovo ime sporoči!
a je arali žnik
;:ht:.i .zde-sko-Deč-' od
our
Poletni čas na Nemškem. Na Nemškem Jične letos poletni čas s 1. aprilom in kon-l s 1. oktobrom. Izkušnje, ki se jih je na-|avilo med vojno s poletnim časom, so bile |»v dobre. V naših krajih pa so gotovi ljudje tako prenapeti in prismojeni, da huj-ajo proti vpeljavi poletnega časa, to pa ržkone samo zaradi tega, ker je prišla ta bel iz Nemškega.
Iz ljubezni do škofa.   V Budimpešti se je
ot pisateljica   znana   baronica Pavla J e s-
narj koda abiti ■olan
:neti CaSa
.ičici
:ioral
.!
ieiiak v škofa tako hudo zaljubila, da se |je pamet zmešala. Nesrečnico so vsled tega ronšaico odpeljali.
Ustnica uredništva in upravništva.
hajo       Pljunki in sunki. Vemo, da se -Gospodar- bana, ovali  a je bil naš urednik g. Linhart na Brenčičevem shodu pljuvan in osuvan. To je seveda nesramna laž I Nikdo ni upal g. Linharta niti dotakniti. Ljudje   ravno niso ;o neumni, da bi  se   pustili  zdradi  enega   Urenčiča pirati. Danes še nismo v 'jugoslovanski' državi, kjer bode menda s pljunki in   sunki   delovalo.   Sicer pa ! lircnččeva politika prav  lepa, ker   temelji na   plju-: po-   mju. Vbogi Miha!  —   1000   kron.    Res   je,   Miha ^enčič dobiva za svoje  poslaniško   »delovanje-   vsaki Liec 1)00 kron  plače iz   denarja   davkoplačevalcev. no tako res je, da se je v Brenčičevi hiši žito skrilo, da pa je oblast storilca zasačila in kaznovala. To •jugoslovanski' patrijotizem! Sicer pa se nad Bren-im r«s ne vznemirjamo.  Mož je   prišel   v  politiko ikor Plat v evangelij! -—   Pošta.   Iz raznih   krajev ni prihajajo poročila, da se   naš list   prav neredno ^ročnikom dostavlja.  Vsled vojnih   razniei   je   poštni omei seveda moten.  Ali   nekateri  poštarji   'jugoslo-pskega» mišljenja delujejo tudi nalašč   proti   našemu 'u. Proti takemu nepostavnemu   postopanju bodemo Slej brezobzirno nastopali. — Skuhala. Tista ženska [Ptuju, ki je nabirala   podpise za 'jugoslovanstvo-, [ žena, marveč sestra posojilničnega uradnika. Uspeha | imela veliko, čeprav je bila  vsiljiva  kot   cigan.  — ajdina. Ne izplača   se, da   bi  popravljali   vse  laži ospodarja>. Kdor »Gospodarja-   čita, ta   ga je   tudi den. Mi pa vemo prav dobro, da je pretežna večina pivalstva na Hajdini proti  uresničenju   »jugoslovan-B, Morda bode še marsikdo zaradi veleizdaje zmuz-[v luknjo; kajti kdor seje veter, žč'l   bode  vihar. — f. regiment. Vemo,  da izvršujete svojo dolžnost in '- svoBa spada   vaš    regiment    med    najhrabrejše.   Zato nad   i  nic   ne   iezile> da so vas   jugoslovanski   »boljšega    ki« v »Gospodarju'   opsovali  za   >šnopsarje>. Take ,.., 6    ovke padajo na »Gospodarja- nazaj. Dolgo ne bode J • J'   ajalo, da pridete vojaki nazaj; in   potem bodete   pač e da   ami  red   napravili.   Pozdravite   hrabre   tovariše! — io in   Prokleti pes". Kaj pa hočete,   s  šolarji   se   vendar I  obi   e bodemo prepirali.   Doličiiemu   fantičku   je   pač   oče •orna:   rekmalu umrl; drugače bi ga bil vzel črez koleno in ,    .   u nabrisal zadnjico. — Šmekpudel. Na take  nepod-8  J   Mne neuninos1'' kakor nam  jih Vi pišete,  ni   vredno ' P4*!    govarjati. Ako se Vam naš list ne dopade,  zakaj ga a tre-   i potem citate": Za take suroveže,  kakor ste Vi,   je elšif     iospodar« bolj primeren! — Vojna pošta št. 393. (.ra|j   M raznih vrlih naših  na   ironti   stoječih   vojakov  se .-M     m poroča, da je  priče! vojni   kurat   Drcšar   hudo -Uam  onj0 pr0,j ,S|ajercu,  ,\\|ajj moz agitira  med  vojaki, ilvo-   | ne smejo naš list citati in jim   vsiljuje ..Gospodarja-vi na a ednake veleizdajalske cunje. Proti takemu postopanju ui jih    Otesliramo najodločneje! Vojni kurat ni zato na ironti, slami      ki lam politikoval. »Štajerc je pa gotovo tudi tako itrijotični list,  da   je  res v   interesu avstrijske misli, o se vedno bolj   razširja   med   našim   hrabrim   vo-ištvom. G. Drešar naj  to  pomisli,  da  je   v  cesarski »ahal   užbi. ne pa v službi -jugoslovanskih- hujskačev,  ki SIJ je   očejo Avstrijo razbiti.   Prosimo  dotično   vojaško   po-odet    'islvo' da   na'   v   tcm   oziru   re(1 naPiav' ln kurata
lajs
oda
0  t^
sej •azi
loj
. b
itraj oro:
1   P je
86 I
*ke; m I .oro
ka, ki gnalo )0 is| iiprj iava ii pe o van,] ■iveg da je c   pri] e,  po-^ bra
rešara poduči o njegovih dolžnostih !
Loterijske številke.
adec, 13. februarja 1918:83, 72, 90, 36,  69.
[maj, 9. februarja 1918:   72, 66, 41,  10,    7.
'pt, 6. februarja 1918:    25, 20, 46, 47,  84.
DC, IG. februarja 1918:   34, 42,  17, 31,  84.
Znana t. ur Max Bonnet, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27/51 in najnanja, da ima vkliub povišanju cen Še nekatere vrste ur po yi ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem času razprodane. I Mhlevo dobi vsak čitatelj našega lista veliki il. cenik tranko )ti vfoSiljatvi K I'—.
Vozniki
za dovoz lesa v Polieanah in Rogatcu se proti dobri plači sprej-mejo.Naslov: Holzindustrie Adolf Wieselmann,    Graz,    Jako-
minigasse 72
se sprejmejo za podiranje lesa na Spodnjem Štajerskem proti dobri šihtni plači. Vprašanja na naslov: Holzindustrie Adolf Wieselmann, Graz, Jakominig. 72. n •44H* -44^- -4444- -^¥^- -44»H>-
Zahtevajte gratis-oferte z vzorci od juhinih, gulažovlh in kimljovih kock, gulaš-zosov, župne mase, kavino nadomestilo, najboljša kakovost. R. Schwarz, Dunaj XX., Wasnerg. 17. Išče se pridne zastopnike.              83
trdi in mehki okrogli les ter les za deske in stavbe kupuje v vsaki množini po najboljših cenah. Ponudbe na naslov: Holzindustrie Adolf Wieselmann, Graz, Jakominigasae 72.
80
Zahtevajte
povs
^Štajerca4
Ali hočete ostati od
revmatizma, gihta, išias
Tisočeri že ozdravljeni. =
temeljito prosti ?
Bolečin?, v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, hnde-
nje, trganje   v raznih  delih trupla, celo   slabost   oči  so posledice
revmatičnih in gihtičnih bolezni.
Ponudim Vam naravni
produkt y zdravljenje!
Nobeno  univerzalno   zdravilo,   marveč   zdravilo,   kakor   ga  daje dobra mati narava bolanemu človeštvu.
Vsakemu brezplačno p o skušnjo.
Pišite mi takoj, pošljem Vam   moje  sredstvo in mojo  podučno razpravo popolnoma zastonj. Postali bodete moj hvaležni pristaš.            82
Ekspedicija Opernapoteke BudapestVl., Abt. 252.
' Glavna zaloga ^^=
ročnih drobilnih mlinov za vsakovrstno žito in moko mleti
priporoča
Ivan Hajny, Maribor ob D.
Kokošinekova ulica 32, od glavnega kolodvora po Tegetthoffovi ulici naprej 5 minut hoda nasproti karčovinske šole.                                     58
Prve vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom K 140 druge vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom ,, 150 tretje vrste drobilni mlin z večjim zamašnjakom
ali kolesom..............«170
kaker tudi pocinjene brzoparilnike iz zaloge Maribor.
Nadalje priporočam vsakovrstne reporeznice, mleti, travilne
kosilne stroje, grablje, stroje za obračanje sena in sejalne
stroje.
K nujnemu nakupu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji vedno težje za dobiti.
Pojasnila se točno in brezplačno izvrže.
Na zahtevanje  obiščem  sam  brezplačno   cenjene . posestnike. *^|BB                                 53
j Naš ministerski predsednik j o vojni in miru.
V seji z dne 19. februarja je govoril naš j ministerski predsednik   dr.  pl. Soidlcv pod burnim odobravanjem večine zbornice, (tovoru posnamemo sledeče točke:
Ministerski predsednik Seidler je izvajal: Viada je sklenila, da predloži proračun za dobo od 1. marca do 30. junija, ker ni več časa; da bi se rešil izredni proračun. Prosim tuiii, da smem najeti 6 milijard kron ; predloga so je danes vložila. O notranjom političnem položaju mi bo gotovo prilika, da pororam o notranjem političnem položaju, a danes bi vsi narodi nekaj drugega vprašali: z ozirom na razgovor z zunanjim ministrom poročam o razmerah na severovzhodu : Dve okolnosti ste glede na mir z Ukrajino posebno važni. Pred vsem se mora opozarjati, da tvorijo zmislu člana 9 mirovne pogodbe vsa, določila celoto, ki je ne more deliti. Kar pogodba dovoljuje, velja le, če tudi drugi (tel svoje obveznosti izpolnuje. Ukrajinska ljudska icpublika se je predvsem obvezala, da nam prepusti svoj prebitek poljedeljskih pridelkov. Pričakujemo, da se bode vsled to mirovne pogodbe olajšale življenske razmere v monarhiji, ker bomo dobavljali žito in druga živiia iz Ukrajine. Ne more se dvomiti, da so zaloge žita v Ukrajini neprimerno večje, kolikor moremo zdaj prevoziti. Ukrajina se je v smislu mirovne pogodbe obvezala, da prepusti nam in zaveznikom prebitke. Gd množine žita in od prevoza zavisi, če in koliko žita dobimo od Ukrajine.
Upamo, da postanemo še v sedanjem gospodarskem letu deležni dobav iz Ukrajine. Ukrajinski republiki bi zelo koristilo, da nam dobavi tisto -množino žita, katero zahtevamo, ker bi sicer tudi ne držali tiste dele zvezne pogodbe, ki obsegajo kar smo Ukrajini pri-poznali. Ne smemo seveda pozabiti, da pretresajo celo Rusijo in tudi Ukrajino krči državljanske vojske, ki skrajno otežuje prevoz.
Anarhija v celi Rusiji se, kakor so zadnje čase poročali zunanjemu ministru, trajno množi zmeda, boj vseh proti vsem. Naš smoter more in mora biti' le, da storimo vse, kar je mogoče človeškim močem : junaškemu našemu prebivalstvu pridobiti tisto množino živil, ki jo upravičeno zahteva in zasluži, ker je trpelo dolgo časa pomanjkanje in ker je vztrajno prebilo. Nemogoče je, da bi se prerokovalo; če in v kakšni meri se to posreči, ker v Rusiji vedno bolj napreduje anarhija. Ce se ne posreči, odpadejo tudi ostala določila pogodbe; a na dobrem bomo le, ker smo končali tako z Ukrajino, kakor tudi z petersburško vlado vojno stanje.
Drugo važno točko pogodbe tvori klavzula o Holmu. Zastopnika ukrajinske rade in c. in kr. vlade sta podpisala včeraj izjavo, ki izpopolnjuje in pojasnjuje pogodbo o miru. Po tem dopolnilu holmska gubernija ne pripade ukrajinski republiki, marveč bo o njeni usodi odločevala svoj čas mešana komisija, ki se bo ozirala na etnografska načela in ki bo tudi zasliševala, kaj da žele prebivalci.
Vprašanje o Holmu, o katerem se bije narodni boj, se ni moglo drugače rešiti, ker bi se bil sicer mir skvaril. Rusija je dekre-tirala za vsa svoja ozemlja samoodločbo narodov do popolne odcepitve. Sprejeli smo to načelo za zasedena ozemlja; vsa pogajanja v Brestu-Litovskem so se vodila na tem temelju. Pripoznali smo pravico samoodloce-vanja narodom Litve, Kurske in Poljske, ni nobenega logičnega ali moralnega razloga, ki naj bi vzel Ukrajincem tisto pravico, ki se je v Rusiji drugim narodom podelila. Gospodje iz Poljskega kola ne morejo tajiti, da so veliki deli holmske gubernije močno z Ukrajinci naseljeni in da gre tudi temu narodu pravica, da ga poslušamo.
C. in kr. vlada je bila predvsem dolžna, da doseže mir.
Seidler nadaljuje-: V Brestu se je ustva-
ri! mir ljudstvu ; avstrijski narodi bi ne bili nikdar razumeli, če bi bili mir razbili, ako bi bili odklonili možnost, da dobimo žito le za to, da pripade holmska gubernija v svoji celoti brezpogojno Poljski. Vlada vpraša zbornico, vpraša vso javnost: kaj bi se bilo odgovorili«, če bi se bil vrnil zunanji minister in izjavil : razbil sem mir in pokvaril, ker ni hotel ukrajinskemu delu holmske gubernije pripoznati pravice, da se ravno tako kakor Poljaki zasliši.
Predsednik Združenih držav je v svojem javnem izmenjavanju mnenj z nami ustvaril stavek: „Naj se narodi in dežele od ene državne oblasti k drugi premikajo, kakor da bi šlo zgolj za reči iz kamna v kaki igri. Ukrajincem gre tista pravica, kakor drugim narodom, da odločujejo, če se njjh državna pripadnost spreminja. Ce bi bili tako postopali, kakor do danes zahtevajo gospodje iz Poljskega kola, bi ne bili le razbili mir z Ukrajino in raztrgali nežne vesti, ki morebiti privedejo k splošnemu miru; izginili bi bili glasovi, če bi se bili sploh glasili, ki bi tako vlado branili v divjajočem orkanu ogorčenja vseh avstrijskih narodov.
Najodlocnejšo moram tudi odklanjati gotove insinuacije, ki so se cule glede na razmere med Avstrijo in Nemčijo.
Zdaj pa o Rusiji. Petersburška vlada se, kakor je sama izjavila, ne vojskuje več z Avstrijo; vojno stanje se, kakor more človek soditi, ne bo zopet oživilo. Nemčija se je odločila, da glede na klice po pomoči z Estske-ga in iz Livonije koraka v notranjost. In da ščiti pred gotovim poginom tiste nesrečne svoje zaveznike, ki v tistih deželah žive. V popolnem soglasju z našimi zvestimi zavezniki smo sklenili, da se ne udeležimo tega vojaškega nastopa. Prejkoslej hočemo delati na to, da številnim avstrijskim in ogrskim državljanom, ki se še nahajajo na ruskih tleh, a so, kakor pravi ruska vlada, zdaj svobodni, kolikor hitro mogoče pomagamo.
Danska vlada, kateri se ne more za njeno požrtvovalno pomoč dovolj zahvaliti stori, kar je človeku mogoče. Odkar je izjavila Rusija, da se je vojska končala, je prišlo že nad 20.000 vojnih vjetnikov na mejo. Prihajajo še vedno. V kolikor to dopuščajo zmedene razmere v Rusiji, smemo upravičeno upati, da se nam posreči v doglednem času zopet pozdraviti naše brate in sinove na domačih tleh.
Zunanji minister tudi namerava, da se, kakor hitro mogoče, prične z rusko vlado zopet o izmenjavi vojnih vjetnikov pogajati. Vojni vjetniki v Ukrajini, njih število je precej veliko, bodo tako hitro poslani domov, kakor bodo to tamošnje   razmere   dopuščale.
Prosim, naj se moja izvajanja vzamejo na vednost.
Zadnji telegrami.
Začetek pogajanj z Rumunijo.
Dunaj, 19. februarja. Kakor je zvedel c. k. korespondenčni urad, je romunska vlada izrazila željo, da bi pričela z zastopniki šthi-zveze predrazgovore radi sklepa miru. V ta namen se bo zunanji minister podal prihodnje dni v Rumunijo, kamor bodo došli tudi zastopniki ostalih zaveznikov.
Na merodajnem mestu pa nade za sklep miru presojajo pesimistično, " ker se da iz došlih poročil spoznati, da Rumunija nikakor še ni zrela za mir, marveč goji še daleko-sežne aspiracrije, katere je, kakor se zdi, odločena tudi nadalje zasledovati z oboroženo silo, če bi jih ne dosegla potom pogajanj.
Avstrijsko uradno poročilo od sredi
K.-B. Dunaj, 20. februarja. Urai danes razglaša:
Na Montu Pertico izjalovil en sovražni napad pod težkimi izguba nasprotnika. Na ostali fronti mestoma no artiljerijsko delovanje.
Gete armadne skupina L i n s i n jj v smeri R o w n o naprej prodrle.
Šef generalšl
Nemško uradno poročilo  od srede
K.-B. Berlin, 20. februarja. (W| velikega glavnega stana se   poroča:
Zapadno bojišče. Na razii jih fronte artiljerijski in minski boj. poizvedovalni sunki, ki jih je napravi glež zapadno od Houthena, Frani pri J u v i n c o u r t u in severno od s a, bili so zavrnjeni.
Vzhodno bojišče. Na obefl neh železnice Rig a-P etersbur prekoračili 20 km od naše dosedanji ležeče ruske postojanke. Slabotni odp vražnika pri l n o z e m u soverno od i ce bil je hitro zlomljen. Preko Dir sunile so naše divizije v severno-vzb vzhodni smeri naprej. Med D u n a b u in L u c k o m pričeli so v širokih oj prodirati. Preko Lučka prodirajoče i marširajo proti R o w n u.     V   našo
padlo 2500 vjetih, več sto kanonov in množine druzega materij ala.
Prvi generalkvartir Ludendorl
1  par škornjev št. 41,
2 para ruj. gamašnov, 1 lovska puška 16 kal., tudi cela lovska oprema,  3 inf.   waf-
fenroke, 1 damski paletot iz   suknja,  1 svitla poletna obleka, se   izmenja   proti  živilom Lončar,Maribor
Reisergasse 15/1. 53
nadomestek 2e tov   K   700, pošta   60   via Denarje napn slati.    Josef Dunaj,   II.   I
lungsstrasse 4
Krojačinja,  71
dobro izvežbana, se pri polni oskrbi takoj sprejme.   Naslov
pove uprava ,Štajerca'
Sada« d rev prodati
V Rosstaanno' vesni šoli se pfl tijah    mlada drevesa takoj jo, en kos za E Vprašanja ni Gspaltl v
M aku
okroglega Id
vsake   vrste   od   20   cm deba naprej,   zlasti od jelke in srni po najvišjih cenah. Ponudbe n] slov
Elektro-Holzwerk Seicher Gleisdorf, Steiermarkj
gaqr safer
oženjeni, brez btrok, ki se na vsa   ki
dela razume, išče službo.   Vprašanja]
Ciserl, Ragoznica 15 pri Ptuju.
Zagotovljen uspeh
Tisočero zahvalnih pisem v prii. vpogled na razpolago. h
polna krasna prša
dobite pri ribi
med. dr. A. Rii kreme za prša.
Gar. neškodljiva za vsako staiosi. . napeli   Se rabi zunanje. Poizku K  5—, ve!, doza, zadostuje za uspeh, K
metisehes Dr. fi. Six Praparate tajlUactaril
Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna-parfumerija Wolfram ; T Ljubljani lekarna pri] jelenu", T droteriji A. Kauč, in nAaria-Diogeri8."   1
welcl in G:
una
pomagaj"
�557
06
t
Vom tiefsten Schmerze gebeugt geben die Unlerzeich-neten alien lieben Verwandten, Freunden und Bekannten die hochst betnibende Nachricht von dem Hinscheiden ibres in-nigstgeliebten, unvergesslichen Onkels, bezw. Bruders und Schwagers, des Herrn
Josef Presker
Kaufmannes und Realitatenbesitzers
welcher Donnerstag den 14. Februar um viertel 5 Uhr fiiih in Graz nach kurzem, schweren Leiden, versehen mit den heiligen Sterbesakramenten im 55. Lebesnsjahre selig im Herrn entschlafen ist.    Die Erde sei ilira leicht !
Graz—Rotschach bei Gonobitz, am 14. Februar 1918. josefa Molan   geb. Presker
Schwesier                   ,
Agnes Schurey         Max Presker         Milzi Gregorka
Nichte                         Neffe    ■                     Nichte
Anton Presker
Brudcr
V globoki bolesti dajejo podpisani vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem na znanje, da je njih iskreno ljubljeni, nepozabljivi stric, oziroma brat in svak, gospod
Josef Presker
trgovec in posestnik
v četrtek, dne 14. tebruarja t. 1. v ',',5. uri zjutraj v Gradcu po kratki, težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Žemljica mu bodi lahka!
GradecRečje pri Konjicah, 14. februarja 1918. Josefa Molan roj. Presker
sestra.
Agnes Schurey        . Max Presker         Mitei Gregorka
nečakinja                               nečak                               nečakinja
Anton Presker
brat
Josefine Straschill gibt im eigenen. wie im Namen ihrer Kinder und der Verwandten tieferdchiittert die traurige Nachricht, dass ilir innigstgeliebtev, guter Gatte, bezw. Vater, Solin. Schwiegersohn, Bruder, Schwager und Onkel, Herr
Hans Straschill
Gasthof- und Realitatenbesitzer, k. u. k. Feldwebel im Sappeur-baon Nr. 1
am Freitag den 15. Feber 1. J. im Alter yon 44 Jahren, um V« 3 Uhr nacht3 nach Empfang der blg. Sterbesakramente plotzlieh versehieden ist. Die Erde sei ihm leicht!
Pettau, am  15. Fober 1918.
Jožefina Straschill daje v lastnem, kakor v imenu svojih otrok in sorodnikov globoko potrta in žalostna na znanje, da je njen iskreno ljubljeni dobri soprog, ozir. oče, sin, zet, brat, svak in stric, gospod
Hans Straschill
gostilničar in posestnik, c. in k. feldvebel v saperskem batajlonu
št 1
v petek, dne 15. februarja t. 1. v starosti 44 let, ob '/s3- uri ponoči po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče hipoma umrl. Lahka mu žemljica!
V Ptuju, dne 15. februarja 1918.
Schmerzerfallt geben wir alien lieben Verwandten, Freunden und Bekannten Nachricht von dem Hinscheiden unseres innigstgeliebten, teuren, fursorglichen Gatten, Vaters und Bruders, Herrn
Josef Kasimir
Kaufmanu und Realitatenbesitzer
der nach langeni schweren Leiden am 15. Februar um 2 Uhr nachmittags gottergeben entschlafen ist. Die Erde sei ihm leicht!
Pottau, am 15. Februar 1918. Betty Kasimir, gen. Goriupp            Josef, Martha, Betty Kasimir
Gatlin                                                                                   Kinder
Alois Kasimir
Bruder
Polni bolesti dajemo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem poročilo o smrti naSega iskreno ljubljenega, dragega in skrbnega soproga, očeta in brata, gospoda
Josef Kasimir
trgovca in posestnika
ki je po dolgi, težki bolesni dne 15. februarja ob 2. uri popoldne v Bogu vdan zaspal.
Žemljica mu bodi lahka !
Ptuj, 15. februarja 1918.
Betty Kasimir, roj, Goriupp             Josef, Martha, Betty Kasimir
soproga                                                                    otroci
Alois Kasimir
brat
—   8
•  9
narji
Miihlerbeutel
pajtelje za mlinarje
se dobi pii
trgovina D}]
ajerc"  iz
;, datira
rihodnje
70
Brezplačno dobi vsakdo na  željo
moj    glavni   katalog   ur,    zlatem,
srebrnem, godbenem blagu. Vio-         %J
line po K 14, 25 in višje.   Dobre         J/
harmonike po K 16, 25," 35, 50 in        «1
višje, dvevrstne harmonike K 70,       Ml
80, 100, 120, trivrstne K 180, 200,     fli)
240, 280. Izmenjava dovoljena  ali        ^ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši  Hans  Konrad, c
in kr. dvorni (iterant BrBx št. 1740 (Češko).           52
Lišaj
kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez can rabili. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6' —. Nadalje' prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svole ali povzetju na naslov : Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII-20., Rozsa utca 21.                                 472
Armadne ure na napestuik.
natančno regulirane in repasirane. — Nike! ah jeklo K 25;— 30— ali 35-—. Z radium svetilom K 30'—. 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, e. In kr. dvorni Htcrant Briix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387
Za kosmato blago in divlačino
kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks StOSSl, trgovina z usnjem in kožuhastiin blagom, Celovec.           567
(Wohnung- and DienstYermittlnng)
10»
službe, učence, stano-Tanja in posestva
T Ptuju
izvršuje
tm vrste posredavanja najhitreje.
Ypnianja in pojasnila v mastni stražnici (rotorž).
Pridna dekla za vse,
ki zna dobro meščansko kuhati, se sprejme v inženirski   družini   v Gradcu.   Dobra  služba, pri dolgoletnih spričevalih visoka plača.   Ponudbe na „Štajerca" v Ptuju.             76
ki se razume dobro na nove nasade, z veči-mi delavskimi močmi, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Naslov v upravi „Štajerca."   75
se proda, ob okrajni cesti Poljčane-Makole ležeča, z lepo hišo, gosp. poslopjem, blizo 4 orale pri hiši ležeče rodovitne zemlje, to je vrta, njiv in travnika, sposobna je tudi za vsacega rokodelca ali penzijonista. Cena je samo K '23500.— Več se izve v opekarni Geuer v Poljiianah  (Poltschach.)        74
jmmmm
Oarnitura *a darilo
obstoječa h: 1 dobro idoča anker-rernoutoar ura,  srebro  imit.,
1   pancerska verižica s priveskom, I prstan, 1   igla   za .kravato,
2  gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manšetni gumbi, v   elegantnem
imitiranem usnjatem ttuiju po sliki
vseh 12 kosov skupaj le 50 K.
Ista garnitura za dame, obstoječa i?.: 1 ura za dame ali na naročnik, 1 iidana Žnora   s   šuberjem,   1   prstan,   1   brošna   igla, 2 uhala, dve ušesni Šravbi, 1 koljerska verižica s   priveskom   v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju
vseh 12 kosov skupaj le 50 K.
Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura   za gespode
ali dame določena in obenem 2   K   v   papirju   ali   markah   kot
naplnčck priložili. Ostanek po  povzetju.
Max B6hnel, Dunaj lV.Margarethenstr.27 51.
598
kopališča 7 Ptuja.
[ ~nt 11 k»p»uj«i ti, (Warrilr* «• '8.1 |»ro in I  art p«fo\i** ihinfajmi j» •*!
■A   nfrdarjaf |
!  kopoli  i  n* „SSr»a»»»4" i rj«.
.rod"5'ritri^ l i    -70
Kupim
zelenjavo, čebulo, češenj,
kislo zelje, sadje, čreslo,
vesno skorjo
po vagonih in najvišjih cenah za apro
niranje.    Ponudbe   na   Karl   Rayer,   agi
in komisija, Maribor, Tegetthofstrassej
JredniJtvo žtvo   se tuju,   gle slopje
Ste1
„Asanol"š
ma presenetljiv uspeh pri po-konČavanju Žoharjev (zakon, varovan) Ščurkov,  mravelj itd. 1 zavojček stane l krono.
„Št. Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj slane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošli se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
500 kron .
Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-bal-sam Vaša kurja očesa, bradavice in t d-i koio ne odpravi v 3 rl n c h brez bolečin. Cena ene posodice z garanci skim pismom K 2'75, 8 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Slotero zahvalnih pisem. Kemeiy, Kaschati(Kassa)I. poštni predal 12/614 (Ogrsko;.
or
hitro  in diskretno  prodati,  naj   se  obrne na
Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-
lastrasse 5, telefon interurban 8275,    159
in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika.
V obliki polna
prša
se doseže   z po zanesljivosti   učinka   mnogokrat preizkušenim preparatom
=HYPERIN
patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh 5e v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vseni damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan, PreseneČi- na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-
naHo      Honor   n«7ni      l**«.11    c    nrfe>»a«n    'ri    navodilom    K  8'90.      Po
pade, denar nazaj. Cena s pripravo l poŠti za 90 vin. več. Tajna  razposiljatev
yu vin. vec.  lajna  razposinaicv orez naveaoe vseome po higij. razpošiljaJni J. Kukla, Prag, Perlg. 31.         433
Vsak svoji lastni reparater!
Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakor 1 mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Stole za Šotore, file, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam seliti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, krnele in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega Šila z Cvirnem, štirimi različnimi Šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11'—, 5 kosov K 18'—. Se dobi v vsaki trgovini ali pa razpošilja po5,-nine prosto, ako se denar naprel pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef ipau   122, OliiiUtzeratrasse  10. Naprci-prodo
Pel z, Troppau
jalci dobijo rabat.
Prvi viničar ali šafer
oženjen, ki se dobro razume na vinogradniško delo, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme za zgornje Haloze. Za 1—2 kravi dovolj polja in travnika. — Naslov pove uprava „Štajerca."                             69
Čez 1,000.000 mojih
ročnih šil
v rabi. Praktično orodje za vsakogar ta lasi usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalni! vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-fl rabat. Cena kompletnega Šila pri nap rej-plačilni pri povzetju K 5"—. Na bojišče le pr naprej P. E. Lachmann,   Dunaj IX, Mosergasse 3,1
in sadni jesih
kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptq
Avtomatični lovilec za podgane
K 5'50, za miši K 4'—, vlovi brez n do  40  kom. v eni noči, ne   zapusti se poslavi sam. Pasi za ščurke „Rapl] soče ščurkov  in Rusov v eni noči, po Povsod  najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wlei Neulinggasse Nr. 26/P.
Naj
i6 dej si
I hrabi
dali
istih   p
;avilo i
rocky
ipiranjc
iete  ed
lonec t
fovzroč
jnemške
Rusi
krat
ii služi
iogodb
Zn
lemški!
'ako h
ilomet
brez navedbe vsebine po  •
vsake   vrste,   jute,   odpa novega sukna, krojaški o ki, raztrgane nogavice, trgane   obleke   gospodov] žensk,     stare    posteliske    odeje,   ko _       kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic
kupuje po najboljših cenah
M. Thorinek & Co., Cel
Trgovci in krošnjarji dobijo posebne i
Prodam svoj
travni
v Radehovi pri Sv. Lenartu si. g.,  to celi travnik skupaj ali pa vsak 6. delov] zase ; en del obsega pol orala.  Kdor kupil, naj se oglasi
dne 24. februarja ob 3. uri po dne na lici mesta,
kjer se prodaja izvrši.
Jos, Ornig, Pi
le ni i! sleznii grome Pr (moi
tmaški
:'0V   1
Ni |iovegs
sunki.
jih
loslali
Z
ivljaj
tje bc
no sve
radi p
Italija
Dati n,
živi  d
iziru
sno :
Jvan
laspr
DU
bosti. ljcvat In ta
Ui)tj»t«Ij io oiforonii omlnik: Kuri Linhart.
Tisk: W. BUnk« ?jH
61