-----    361    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — V drugi seji zbornice poslancev je finančni minister izročil državnemu zboru predlog o ne-kterih premembah pravil (statutov) dunajske banke, ker bankino vodstvo želi, da tudi ogersko ministerstvo dovoli razširjenje bankinega opravilstva. Pri tej priliki pa je prišla prečudna prikazen na dan, da Ogri nočejo nič vedeti od 80 milijonov dolga, ki ga ima naša država pri dunajski banki, pa tudi nič od tistega milijona, ki ga ima Ogerska dunajski banki odrajtati pod imenom obrestne podpore za leto 186%. Čedalje nuja so bremena, ki jih Magjari na rame našim (ne-ogerskim) deželam nakladajo, in ker veljd to, kar reče Magjar, bode državni zbor le spet prikimati moral magjarskemu: „tako hočem, tako ukazujem." Saj že Deakov časnik „Naplo" kar naravnost pravi, naj nihče ne misli, da bi Ogerska le vinar plačala teh 80 milijonov dolga ali pa za dodatek letnim obrestim. — V tej seji je ministerstva podpredsednik državnemu zboru predložil načrt nove postave za nabiranje vojaških novincev (rekrutov). Minister je priporočal državnemu zboru, naj hitro dodela ta postavo, ker homatije posvetu so take, da vsaka vlada mora pripravljena biti za vojsko. Ta nova postava je osnovana deloma po pruskem deloma po francoskem kopitu in se loči od dozdanje naše v tem, da po tej postavi bo z malimi izjemkami moral vsak, kdor je zdravega in dosti močnega života, vojak biti nekoliko časa, nobeden se ne bo smel odkupiti ali namestnika imeti. Dolžnost vojaštva, to je, vstopa v armado, se začenja s 1. prosincem (januarijem) po pratiki tistega leta, v kterem je mladeneč 20. leto s polnil; vojaštvo trpi potem tako-le: 3 leta v liniji ali redovni armadi, in 7 let v r e s e r v i ali za armado na suhem ali za pomorsko armado, — 2 leti za take, ki po prestali službi v armadi in stopijo med brambovce (Landwehr), in 12 let za take, kteri brez druge vojaške službe se kar naravnost med brambovce vzamejo. — Kadar ta postava, ki bo tako globoko segla v naše življenje, da bode vsak moral vojak biti, pride v obravnavo državnemu zboru, bodemo še več o njej govorili; danes povemo le to, da vse vojaštvo bode vprihodnje,  ako  se ta postava sprejme,   razdeljeno v
------   362   ___
trojno vrsto: namreč 1) v redovno in reservino vojsko (ali armado), 2) v vojsko brambovcev in 3) v črno voj sko (Landsturm), ktero poslednjo skliče cesar le takrat, kadar kteri deželi naravnost žuga sovražnik s svojim napadom. Po tej novi postavi nehajo za Trst in okolico njeno tiste polajšave, ktere so ti prebivalci dozdaj vživali, in tisti Dobrovčanje in Kotor-čanje, ki so bili dosihmal vojaščine oproščeni, bojo morali vprihodnje službo brambovcev opravljati.
—   Čedalje bolj se kaže, da naše dežele morajo plesati kakor jim godejo Magjari. Spet pritiska „ma-gjarska sila" na državni zbor dunajski. Magjari so dovolili 40.772 vojakov proti temu, da jih neogerske dežele dajo 56.548. Dunajsko ministerstvo se je vklo-nilo tej ogerski sili in zahteva zdaj od državnega zbora, da dovoli 56.548 mož. Poslanec dr. Sturm je preraču-nil, da, če Ogri dad6 40.772 vojakov, je prava razmera ta, da jih mi damo 48.000. Na to se oglasita ministra Taafie in Berger, da dunajski državni zbor mora dovoliti 56.548 mož, sicer pridemo z Ogri v raz-por. In kaj bo storil državni zbor dunajski? Zaplesal bode spet kakor je zagodel ogerski zbor — in tako bode šlo to naprej , dokler ne spregledajo naši državniki, kamo Avstrijo pelje dvalizem!
—  Klub liberalcev in klub levičnikov v dunajskem zboru se želi zliti v en klub, da bi tako bil minister-stvu vselej gotova podpora. Stara „Presse" je brž „žegen" dala temu bratinstvu. Mi pa vprašamo: Čemu ta klub? saj — razun Tirolcev, Slovencev in Poljakov —¦ niso nemški poslanci dunajskega zbora razcepljeni v nobene znatne stranke; saj vsi ministerstvu zmiraj iskreno pomagajo izvrševati ogerski „ausgleich." Zbralo se je za osnovo velikega kluba te dni res blizo 100 poslancev; poslanec Skene je pri tej priliki rekel, da se ne more zavezati v podporo ministerstva in sicer zato ne, ker je nemško. Pričujoči minister dr. Giskra mu na to odgovori, da ministerstvo ni nemško, ampak avstrijsko, in da hoče pravično biti vsem narodom avstrijskim. Modra beseda je to; al nenemški narodi v Avstriji še zmiraj nimajo narodnih pravic, kakor jih imajo Nemci, in dokler teh pravic nimajo, so vsa taka zagotovila le „lepe besede" — „Worte, nichts als Worte!"
—  Ko bode zbornica poslancev dodelala novo re-krutno postavo, in ta — pravijo — utegne do 9. dne prihodnjega meseca gotova biti, prestane zbor do 15. decembra, ker med tem časom bote zborovale dunajska in ogerska delegacija v Peštu, in potem še le se začne spet zbor dunajski. Al kmalu potem pridejo spet božični prazniki in po takem spet — prazniki državnega zbora. Da bi ti prazniki le tako dragi ne bili! — O shodu zbornice gosposke še  ni duha  ne sluha.
Cesko. V Pragi je zdaj tiho in mrtvo kot v grobu; razun „Correspondenz", ktera edina še živi med neodvisnimi časniki, so vsi drugi časniki prepovedani in njih vredniki ali že v ječah ali v zatožbi. Tudi pastirski listi knezoškofa in kardinala Schwarzenberga in druzih čeških škofov so v prepoved djani, ker so obsojeni hudodelstva, da motijo javni mir. Na mesto policije mestne je stopila cesarska policija. Ustavne pravice zborovanja itd. so preklicane. — Ce tudi vsak graja razuzdanosti, ki so vzrok izjemnemu stanu, vendar že tudi Cehom ne prijazni nemški časniki popra-šujejo: ali je taka ostrost dobra za Avstrijo in vlado, ki veljd za ustavno?
Hrvaško. Časnik, ki ga je hotel izdajati dr. Matok pod naslovom „Hrvat", je prepovedan!
Iz Primorskega. — Kakor se kaže, ^gresta Trst in okolica njegova  čedalje bolj  saksebi.   Zupani okolice
tržaške so neki enoglasno sprejeli predlog, naj se okolica loči od mesta, in podpisali so prošnjo (peticijo) do c. k. deželnega glavarstva, naj za ta čas ne potrdi učiteljev ljudskih šol, ktere jim je županija tržaška izvolila; ako se to zgodi, ne pošljejo svojih otrok v šolo* Rumunija. Iz Bukurešta se piše ,,P. Llovdu'% da je ruska vlada z rumunsko (Moldavo in Vlahijo) sklenila zvezo, ktera bi pred vsem bila nevarna Ogerski. Rumunci neki oči obračajo na Erdeljsko in ruski državni kancelar Gorčakov jih podpira v teh namerah ; ruska vlada hoče Rumuniji odstopiti rusko Bes-arabijo do Akermana, za to pa tirja Sulino in podonavske kraje z Ismelom, Kilio in Reni-o nazaj. — Koliko je resnice v tem, se ne ve, ker dandanes se pod-tikuje ruski vladi in ruskemu čaru marsikaj, kar se od ene strani za gotovo potrjuje, od druge pa ravno tako za gotovo zanikuje. To pa je gotovo, da so politične zadeve celega sveta zelo zavozlane, in tem več francoska in pruska vlada od svojega miroljubja čenčate, tem bolj se na vojsko pripravljate, in že bi se bil med njima boj začel, da bi le vsaka za gotovo vedela, ktera druga vlada bode ž njo potegnila, kader se začne boj. To je edini vzrok, da še imamo mir.
Ogersko.   Postava o narodni ravnopravnosti različnih narodov,   kteri   bivajo   na   Ogerskem,   pride kmalu v obravnavo  ogerskega  zbora.    Osnova je tako skopo izdelana za vse druge narode,  da Srb Miletid in njegovi družniki žugajo ogerski  zbor zapustiti,   ako postava obvelja po tej osnovi,  po kteri so jeziki vseh druzih jezikov nič,   vse  pa je  le  magjarski jezik, kterega  omenjena   osnova imenuje skoz in skoz „služ-beni državni jezik."   Miletic se sklicuje na predloge srbske skupščine,   po  kterem   se  vsaki  narodnosti ima zagotoviti njeno pravo, a ne le jezikove pravice posamesnim državljanom. Miletic zahteva, da se dežele ogerske  krone razdelijo,   kakor v Švajci,   po narodih,   kteri tu bivajo,  in  ne trpi gospodstva ma-gjarskega jezika.   —  Kakor  se nam Slovencem narodnost more  zagotoviti le  s tem,   da  se združimo v ena politično skupino, tako tudi Srbi po istem principu tožijo na Ogerskem.   —   V ogerskem  zboru je  bila  obravnava  o tem:   ali  naj v zakonskih zadevah ostanejo duhovne sodnij e  ali ne.    Deak je govoril za duhovne sodnije, in zbor jih je sprejel z večino glasov. Zato pa je zdaj ogenj v strehi  pri  dunajskih  nemških liberalcih, ki  so  v naših  deželah pokopali duhovne sodnije  pri  zakonskih   pravdah.    Liberalizem  ima po ogerskem izgledu vendar še ktero drugo suknjo,   a ne samo nemško!   —   V seji 23.  dne t. m.  se je  mini-sterstvu še  100.000 gold.   dovolilo  za preganjanje roparjev in tolovajev na Ogerskem.   Lepa država ta Translajtanija !    In vendar gospoduje  Cislajtanijo našo!^— Goveja kuga seje spet začela na Ogerskem.
Špansko. Punt zoper kraljico je popolnoma zmagal. Kdo bode vprihodnje kralj tej deželi, še nihče ne ve; tekmecev (konkurentov) je mnogo; so pa tudi glasovi za federalistično ljudovlado.