SpOMNlTE SE SL°VENSKIH Beguncev s Kakim DAROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 8, 1946 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVHJ Ob 1. obletnici končane vojne v Evropi Denies., 8. maja je naš V-E dan. Pred enim letom na današnji dan je predsednik Harry S. Trvman uradno naznanil narodom Zed. držav zavezniško zmago nad diktatorji Evrope. Dnevi pred, brezpogojno predajo so potekali: 6. maja so bile podpisane listine v Reims, Francija; 7. maja pa je nemški radio naznanjal, da se je Nemčija- podala a boji so se še vedno nadaljevali, a S. maja ob 6:01 zvečer po clevelandskem času pa je predsednik naznanil V-E dan in sovražnosti so prenehale. --o- Perzijsko vprašanje se vedno ni rešeno kot je videti Lausche in Herbert sta nominiranai KAJ BI LAHKO IMELI ZA DENAR, KI SEGA PORABI ZA VOJNO j Champaign, 111. — Z denarjem, ki smo ga porabili za razne vojne od postanka naše re-; publike 177(3 do danes bi lahko •kupili $8,000 dom, $1,200 avto-; mobil in poleg tega bi lahko j d j ali na hranilno vlogo $2,000 j za vsako ameriško družino. Vse to bi lahko imel,a vsaka ameri-i ška družina, če bi se denar tro. jšil v ta namen mesto za vojne, i Raziskovalni ekonomski odde-jlek Illinois univerze je prona-jšel, da nas vojne do sedaj sta-inejo 414 bilijonov dolarjev. V tem pa niso vključene izzgube in poškodbe naših vojakov ka-Ikor tudi ne povojne ekonomske j neprilike in izgube, ki se jih ne more preceniti v denarju. * -o- New York, 7. maja. — Perzija je obdolžila Rusijo vmešavanja v Azerbaijan provinci. Kljub temu, da je znano, da je Rusija potegnila svoje čete iz Perzije, pa je sedaj nastal spor med obema državama radi province Azerbaijan. Perzijski poslanik Hussein Ala je povedal varnostnemu koncilu, da so Rusi že umaknili svoje čete iz štirih perzijskih provinc, ki so jih imeli zasedene, a iz pete, to je P£ej omenjena, pa še ne. Radi ruskega vmešavanja perzijska vlada ne more po svojih uradnikih proučiti položaja v tej provinci, kljub temu, da je bilo dogovorjeno med obema državama, da bodo ruske čete zapustile vse perzijsko ozemlje do 6. maja zadnji čas. Ruska vlada na vse to molči. Gromyko, ruski dlegat, je povedal varnostnemu koncilu že 23. aprila, da se Rusija ne bo Danes praznuje predsednik Truman svoj 62. rojstni dan Washington. — Naš predsednik Truman praznuje danes svoj 62. rojstni dan. Pravi, da se ne počuti prav nič starejši; samo pri malo boljšem zdravju je kot je bil pred enim letom in tudi malo težji.. Svoj rojstni dan bo obhajal s tem, da bo delal v svojem u-radu kot običajno Lansko leto je predsednik praznoval svoj 61. rojstni dan s tem, da je na ta dan naznanil zmago zaveznikov nad Nemčijo in obenem tudi konec vojne. -_o-— Piloti gredo na stavko radi "siromašne" plače več udeleževala debat v tem vprašanju, ker ga smatira zaključenim po posebnih dogovorih med obema državama in da o tem vprašanju ni več zadeva varnostnega koncila. -o- Bondi z veliko večino odobreni; James W. Huffman dobil demokratsko nominacijo za senatorja, Harrison daleč na tretjem mestu. Lausche in Herbert sta i lahkoto dobila nominacijo. Natančne številke o izidu volitev še niso znane, zvedeli bomo morda jutri ali šele pojutršnjem. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Po pismo naj pride— i Frank Pajk ima pri Mrs, j Marinčič, 15012 Sylvia Ave. pismo; piše mu Jožefa Bregar, j Višnja gora št, 34, Jugoslavija. 7 lopi i pozdravi— lz zlate Kalifornije pošilja Ivan Zalaznik tople pozdrave vsem prijateljem v Cleyelan-du. Izgubljen denar— V nedeljo zvečer je bila izgubljena večja vsota denarja od E. 64 St. do Grdinovega kegljišča. Pošten najditelj je pro- ,i ....... .i.........'.......... NOVI GROBOVI Matheiv Kulcher Večraj zjutraj ob 12:45 je umrl v Glenville bolnišnici dobro poznani rojak Mathew Kutcher, v starosti 45 let Stanoval je na 813 E. 232 St. Pokojni je bil doma iz vasi Spodnje Senadolce pri Štorjah na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, rojena Matlika, sina Pfc. Stanley, ki se bo 9. t. m. vrnil iz Nemčije, brata Franka. V stari domovini pa zapušča dve sestri Mary in Nado ter očima Frank iSkapin. Bil je član društva Naprej št, 5, ŠNPJ, št. 14 SMZ. Leta 1936 je odprl gostilno, m E. 38 St. in Sli Clair Ave. in leta 1940 se je preselil na E. 152 St. in Daniel Ave., od leta 1944 pa je vodil gostilniške prostore na 595 E. 185 St. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob dveh iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. ter v Highland Park pokopališče. -o- Iz raznih naselbin Chicago. — Zadnje dni je umrl Štefan Vučko, doma iz Zgornje Bistrice v Prekmurju. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, hčer in brata, v starem kraju pa brata in dve sestri. Verona, Pa,—V Yeagertownu je bil od avtomobila na cesti libit Mike Abram, ko se je vračal domov. Star je bil 45 let, doma iz Terne pri Št. Petru na Krasu, v Ameriki 25 let. Tukaj zapušča dve sestri, v Argentini brata Franka, v starem kraju pa brate in sestre. — Pri družini Johana Krulc so se zglasi-le rojenice in pustile prvoro-jenčka. Joliet, 111. — Tukaj je umrla Mary Stukel, stara 70 let, doma iz Brstnjaka pri Semiču na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova in deset vnukov, v starem kraju pa sestro. Library, Pa. — Po dolgi bolezni je 21. aprila umrl Mike Turkalj, star 63 let in doma iz Josipdola Hrvatska. V Ameriki se je nahajal 36 let Tukaj zapušča sorodnike, v starem kraju pa'ženo, sina in hčer. Arma, Kans. — Po kratki bolezni je 28. aprila tukaj umrl Vincent Sitter, doma nekje na Štajerskem in v Ameriki od 19z5. Zapušča ženo, tri sinove in hčer. Chicago. — Kakih tisoč pilotov Transcontinental & Western Air lines se je odločili za stavko v zahtevi po zvišanju plače. Do sedaj dobivajo piloti '"borih" $13,200 letne plače, a sedaj pa zahtevajo $16,000 letno za pilote na štirimotornih letalih Poleg tega pa zahtevajo tudi krajše, ure in še druge ugodnosti. Postavili ne bodo nikakih pi-ketnih straž. S to stvako je ustavljen ves zračni promet te družbe med Zed. državami in Evropo. Doma pa bodo najbolj prizadeta mesta radi te stavke Kansas City in Albuquerque, N. M., kjer dominira zračni promet ta družba. To je prva stavka pilotov v zgodovini naše dežele. ---o- Taylor v avdijenci pri papežu Rim, 7 maja. — Danes je sprejel papež Pij XII. posebnega poslanca Zed. držav Myron Taylor j a, ki je izročil papežu izredne poslanico predsednika Harry S. Trumana. -_o—- Ameriškega žganja je že zelo mlado v skladiščih New York. — V državnih skladiščh ni nkakega arperiške-ga žganja več v starosti od dveh (io treh let, zelo nizke zaloge pa so tudi na žganju od enega do dveh in od treh dO štirih let. Na tem žganju je najnižja zaloga v teku leta. Vzrok temu je, ker so žganj ar ne kuhale med vojno le : alkohol za vojne potrebe. Svilene nogavice bodo po 3 do 5 dolarjev par Washington. — Svilene nogavico bodo kmalu pričele prihajati v večjih količinah na trg,, ampak ženske, te nogavice bodo od tri do pet dolarjev par. Tovarne, ki izdelujejo svilene nogavice, so 'dobile dov svile, da lahko izdelajo 250,-000 ducatov parov nogavic. Vlada jim je prodala svilo iz preostalih vojnih žalog in ker je Vlada pri tem napravila tudi 'malo" dobička, zato bodo tudi nogavice tako drage. Vlada je namreč kupila svilo v začetku vojne po $3.08 funt in prodala jo je pa po $11.75 funt in tu je sedaj razlika, da bodo nogavice namesto po $1.65 par "malo" dražje, namreč po $5.00 par. Kontrola čevljev je odpravljena Washington. — Urad za civilno produkcijo je odpravil kontrolo v čevljarski industriji, ker računajo, da bo v tem letu izdelanih do 500,000,000 parov čevljev. CHURCHILL APELIRA ZA RAZUMEVA-NJE RUSIJE London. — Winston Churchill je apeliral na zapadne demokracije za večje razumeva-jnje Sovjetske Rusije, brez katere, pravi Churchill, stoji svet pred novo mizerijo- in klanjem. Obenem pa je Churchill svaril pred odpoklicem angleških čet iz Palestine in Indije zaupajoč na prijatelje Anglije, 'da ji bodo tudi v tem težavnem j položaju pomagali. jditelj je pro-šen, da vrne denar proti primerni nagradi v uradu tajnika SNI) na St. Clair Ave. Odbor za, spomenik na Waterloo— V soboto ob pol osmih se bo vršila seja odbora za spomenik vojakom v SDI) na Waterloo Itd. Za zabavo in pouk— • Kdor hoče malo zabave, pa morebiti malo pouka, naj bere na drugi strani pismo Cleve-1 a n d č a n a b e g u n c e m. K poročni si a most i— Mrs. Mary Kastelic iz Kenosha, Wise., je prišla na svatbo Mr. Rudolpha Razinger, sina Mr. in Mrs. Razinger, 1350 Russell Rd, ki se je vršila zadnjo 'soboto. Zu časa bivanja tukaj se nahaja pri omenjeni družini. Ženin je dobil pred krat-kem častni odpusti iz armade, kjer je služil 4 leta in 3 mesece, od tega 21 mesecev onstran morja. Mrs. Mary Kastelic je doma od Sv Križa na Gorenjskem in pozdravlja vse svoje prijatelje v Clevelandu. Pri jesenskih volitvah si bosta stala nasproti demokratski kandidat in sedanji guverner Frank J. Lausche, ki kandidira za ponovno izvolitev in republikanec Thomas J. Herbert. Izid volitev je znan iz 5,791 pricink-tov od 9,288. Lausche je dobil 144,357 in Herbert pa 171,734 glasov, kolikor je znano do sedaj. Huffman za senatorja James W. Huffman je z lahkoto dobil nominacijo in pustil daleč zadaj svoja dva nasprotnika. Bivši kongresman "at large" Stephen M. Young je na drugem mestu in bivši državni senator iz Clevelanda, Marvin C. Harrison, ki ga je močno podpirala CIO delavska organizacija, je ostal daleč na tretjem mestu. Tako si bosta stala , nasproti pri jesenskih volitvah z republikanskm kandidatom, bv-šim guvernerjem, Brickerjem. Congressman at large Iz poročil 3,854 pricinktov je razvideti da je na prvem" mestu do sedaj William M. Boyd in najbližji za njim pa je Kelly. Kongresnika iz 20. in 21. distrikta V 20. distriktu je dobil demoy -kratsko nominacijo sedanji kon-gresnik Michael A. Feighan in sv sicer z veliko večino nad svojim to protikandidatom M a r t i n L. N Sweeneyjem. V 21. distriktu pa je dobil nominacijo za ponovno izvolitev Robert Grosser. Okrajni kandidatje Za okrajnega komisarja jedo-bil nominacijo za ponovno izvolitev sedanji komisar Joseph F. Gorman, proti kateremu je kandidiral naš councilman Edward J. Kovačič; za okrajnega avdi-torja pa je nominiran John A. Zangerle, ki je z lahkoto dobil nominacijo nad svojim nasprotnikom Thorpe A. Gallagher jem. Kot že omenjeno, nam do zaključka današnjega lista še niso bila znana bolj natančna poročila o izidu volitev in bomo točne-j je poročali jutri, ko bodo poročila vsaj iz večine volivnih okrajev znana. -_o- Maša zadušniea— V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Anton Jerina. Najdeni ključi— Včeraj je bilo najdenih nekaj ključev na St. Clair Ave., kdor jih pogreša, jih lahko dobi nazaj pri Johnu, Štefe, 5512 Carry Ave. Ob drugi obletnici— V cerkkvi sv. Jercnima bo v petek ob pol sedmih maša za pokojnega Jack Mausar ob priliki druge, obletnice njegove smrti. Nova perioda za žganje— Od 6. do 25. maja je v veljavi 42. perioda za žganje. Na svojo karto lahko dobite en kvort, eno petinko ali dva pinta žganja. Anglija je pripravljena vzeti čete iz Egipta Kairo. — Anglija je priprav, jena vzeti .svoje čete iz Egipta in prepustiti deželo v varstvo četam kralja Farouka, da čuvajo strategične točke kraljevine, kar je bila do sedaj naloga angleških čet že od leta .1882. Do leta 1922 je bila dežela pod angleškim protektoratom, Leta 1936 pa je bila pdpisana med bema državama psebna vojaška pogodba, ki je dajala Angliji posebne vojaške ugodnosti, katerim se je sedaj Anglija pripravljan odreči. -o- Bodite |previdni, kadar gre ste preko ceste. Prekoračite ce sto samo pri signalni luči! Darovi za begunce ' V našem uredništvu so darovali za begunce sledeči: Neimenovana iz Barbertona $10 in za bogoslovce v Parraglia pa I tudi $10; po $2.00: Mrs. Srpan, 117822 Marcella Ave. in John Zi-, bert, 1008 E. 63 St. j Naj 1 peša hvala vsem skupaj i in priporočamo še drugim, da |bi darovali po svoji moči. —-0-- Churchillu so zdravniki ukazali oddih London. — Winston Churchill je zadnje čase precej rahlega zdravja. Njegovi osebni zdravniki so mu ukazali da mora na oddih. Danes so bo podal na Holandsk;, kjer bo ■ obiskal kraljico Wilhemirjo. - Spremljala ga bo Mrs, Churchill in hi Mary. SVARI LJUDI PRED IZSELJEVANJEM V ALASKO Portland, Ore. — Gozdarski , in poljedelski komisar, Frank Heinzleman, ki je živel 28 let v j Ala'ski svari ljudi v splošnem pred izseljevanjem v Alasko. Tam ne boste mogli jesti lesa ali zlata, pravi. Najprej je j tam treba dobro npeljati polje-delstvo in ribarsko industrijo, potem se bo šele moglo preživeti tisoče, ki žele tja. Med temi, ki se žele naseliti v Alaski je tudr mnogo bivših vojakov. Alaska je res bogata na gozdovih in rudninah, a za enkrat še nihče ne more pričakovati, da bi se tam kaj dobro zaslužilo in ,da bi bilo zadostno preskrbljeno za mase ljudi, ki bi se tam naselile. Produkcija avtov in tru-kov je dosegla nov rekord Detroit. — Pretekli teden je produkcija avtomobilov in tru-kov dosegla nove višine, ko je bi-. lo izdelanih 67,585 vozil v pri-. meri z 64,620 v prejšnjem tednu. Načelniku tajne policije so zvišali plačo Washington. — Načelniku fe-i deralne tajne policije Edgar i Hooverju je bila zvišana plača i od 10,000 na 14,000 dolarjev letno. H^0-- grozote tajski /T Kitajska mirov. so prišla, na kri-' (j, ko so dospela po-S > 60,000 mož broje-Ih 3lStlčna armada obko-\ ^0,ooo mož nacionali-?Doh , e> katerim sedaj n° uničenje. V^ Hupeh je tako Nžif Zanlore imeti Jako 'jp> ® Posledice in ra,z-civilno vojno v 3 0r9«*£ golo življe- L ^UGAJMO JIM! DUČEJEVE jb^ Potegnili jezera Como so truplo Mrs. Bruno ^Di'vaove po Mussolini-v ' ki je bil pred leti nezgodi. Utoni-kila na vožnji po je-it, ^i treh angleških vo-\\ y tteke druge ženske L*i)J® čoln potopil. lS0; te družbe sta bila ItV^kičih, pogrešajo pa \. a%leškega kapitana •iaka. ^klad za vojaka Sltljj zh dom pohabi j ene-Brodnicka so darova-Jernej Kramar iz : $50.00. Branisel in Wen-i/;lni iz Kempton Ave., K. Jfna (E. 61 St.) ; po lovenska delavska (fj. J1'1 Prince ' Ave.; po in Mrs. John Ko-»§t društvo' Kraljica fe24 SDZ; po $2.00: j : J drainer (E. 157 St.) |% Ul1 y (E. 99 St.). I\;,em poročilu j«e bito tki' Poročano> Je J°-LHmal, kar bi se V!lno glasiti John Ah- ' 6'3 St.., ki je daroval V, . y '' hvala vsem daro-\ . ■se bliža prvemu 2 dobro voljo bo ta dosežena. \vahko Pošljete direk-^^'ku odbora, Mr. An. r:W?niku' 1324 Ciddings 3, Ohio, ali lah-" u u v uredništvu Ame-li, Hlni°vine, v slovenski 1 v slovenski posojil- mrnrn so dali hunui provinco, 'SO JO VZELI 0GR0M j _____- ki jo je vzel Hitler Romuniji in jo h1 Madžarski za pomoč v vojni, je zopet pri-1 , Wjena nazaj k Romuniji, radi katere je bili ^ spor med obema državama. °Da TRSTA je še vedno negotova K- ^ ls> maja. — Zunanji ministri "velikih štirih" so ^ Prvi večji uspeh, ko so se sporazumeli, da vrnejo jj^ško nazaj Romuniji, katero so bili nemški nazijci nagrado Madžarski za pomoč v zadnji vojni. Kljub jja Se niso mogli sporazumeti radi plovne pravice na l1' za katero zahtevajo Amerikanci in Angleži, da bi1 >s5nai'odna, a Rusi pa zahtevajo kontrolo sami zase. Med Madžarsko in Romunijo je bil večni spor radi Sed-t mograške, ker pa so bili Madžari bolj naklonjeni nazijcem, so jih ti leta 1940 nagradili za vneto sodelovanje s Hitlerjevo Nemčijo s tem, da so Vzeli Sed-mograško Romuniji in jo izročili Madžarom. Ko pa so ruske čete zavzele Romunijo, je bil prvi korak ruske uprave, da je zopet vrnila Sedmograško Romuniji. Zed. države vztrajno zahtevajo Donavo za mednarodno plvobo, čemur pa nasprotuje Rusija in ker Zed. države še niso priznale Bolgarske vlade, je mogoče, da bo prišlo tu do kakih pogajanj, da bo Molotov popustil v svoj hi zahtevah glede podonavske plovbe in Zed. države pa bi popustile v svojih zahtevah napram Bolgariji. Pričakuje se, da se bo našel izhod za povoljno rešitev glede Trsta. V tem pogledu so zunanji ministri prav tako trdno odločeni, kakor je odločen Mo-lotvo> da ne popusti noben od svojih izahtev, kajti Molotovo, še vedno odločno vztraja, da Trst pripade Jugoslaviji, v ostalem pa je pripravljen popustiti napram Italiji v njenih zahtevah. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 8, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. _Single copies 5 cents each. ________ Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. '_______________ 83 No. 91 Wed., May 8, 194*5 Stari in novi red Tisti Boštjančič, ki ni hotel naše nagrade in se je branil, da bi Šel občudovat Titov paradiž, se spet brani v "Enakopravnosti." Sedaj se brani z vsemi štirimi, da bi odgovarjal na naša vprašanja in tako ustvari? jasnost, kaj bi pravzaprav rad. Slovesno zatrjuje, da on ni izumil besede klerofa-šizem, s katero opleta okrog sebe, ne da bi vedel, kaj pomeni. Tudi mi mu z vso slovesnostjo izjavljamo, da mu do dna duše verjamemo, da ni iznašel ne tega ne kaj drugega. Mi ravno dokazujemo, da vsi sopotniki komunizma nič ne mislijo in nič svojega ne iznajdejo, ampak slepo drve za propagando, ki jim obljulja, da bodo moderni kot Bostjančičev Heraklit, če bodo za njo kričali za neki nov red, ki da vstaja izza komunističnih gričev. S vprašanji smo hoteli vzbuditi Bostjančičeve možgane k premišljevanju, pa je tako svoboden, da se brani misliti s svojo glavo. Raje slepo vrjeme, kar mu nabrenka kak komunističen kolonar. Tudi v partizanska pisma vrjame, kako hodijo na primer župniki s puško na rami maševat. Sploh: Boštjančič je sploh moderen in napreden kot se spodobi za naš čas. In tako star izrek kot ob koncu njegovega pisanja citirani pravi, da se proti neumnosti tistih, ki nočejo sami misliti, celo bogovi brezuspešno bore. B. nam pripoveduje o nekem spjsu: "Masonstvo v Bratislavi." To mu že dalj časa moti spanje. Trdi da mu s tem v zvezi nismo odgovorili na neko vprašanje. Šli smo gledat, kje bi bilo to vprašanje — pa ga ni. Ali bo treba B. spet naviti ušesa, da naučimo tudi tega kaj je "vprašanje" kot srno ga morali učiti, kaj je narekovaj? Kadar bo tedaj pogledal v kako slovnico in se naučil, kaj je to "vprašanje" (morda bi ga naučili kar stavci pri "Enakopravnosti"), pa naj se spet oglasi in tako vpraša, da bomo vedeli, kaj bi rad zvedel. Le naj bo brez skrbi. Odgovorili mu bomo kot bo zaslužil. Tudi o njegovi posebni gorečnosti za Jude se takrat lahko pomenimo, pa če hoče še o njegovih preganjanih ljubljencih Černetu. Novakovi in Zupanu, pa še o ubogem uredniku "Glasa," ki je med pregafljance štel tudi gospoda Trunka, ki ga pa je B. v čudnem nezaupanju in v kričeči nehvale- žnosti izpustil. Pa nikar se naj nas tovariš Boštjančič ne boji! Kaj bi imel tak strah radi tistega članka, kjer smo povedali, da bo marsikak komunist in komunističen sopotnik obžaloval, da je s svojim totalitarističnim naukom delal proti načelbm ameriške ustave. Obžaloval zlasti, če bi prišlo (kar Bog ne daj) iz napetosti med zapadnimi demokracijami in orientalskimi totalitarsi do kake vojske. Pravi partizan je zmeraj korajžen in ve da je treba žrtev za idejo. Posebno A. D. se ni treba bati. Saj ne bo ta lovila v takem slučaju komunističnih agentov ampak FBI. Torej Je glavo pokonci, saj je božanski Tito z vami in vsi pisatelji partizanskih pisem. Naše zakrknjene vesti torej res ni ganil naš dobri B. Naj se poslovimo danes od njega z ugotovitvijo, da ni pokazal kljub vsem naporom prav nobenega fašističnega načela, ki bi ga A. D. branila ali zagovarjala, še manj seveda dokazal. Ker je svoboden, ga ne moremo k temu prisiliti, moramo pa ugotoviti, da tisti, ki nekaj očita in ostane z dokazom na dolgu, ne spada med posebno poštene ljudi. Vemo, da B. na vprašanja ne odgovarja, zato vprašamo kar na spfošno: Ali komunistični sopotniki nič ne dajo na dobro ime? Vemo da taki tiči ne dajo veliko na božje postave, vendar vprašujemo, ali v komunistični družbi vsaj iz naravne spodobnosti ne bi mogli držati tiste: Ne laži, ne obrekuj? Preljubi naš B. pa nam daje povod, da spregovorimo besedo o novem in starem redu. Tudi on se namreč lovi okrog te besede in smatra vse za fašiste, ki so za stari red. Ker je naš častiti nasprotnik zašel ob koncu med grške filozofe, smemo tudi mi porabiti modroslovsko načelo: Dobro uči, kdor dobro loči. Najprej ugotovimo, da so nekatere stvari, ki se ne spreminjajo, ki so stalne, večne. So resnice, ki ostanejo vedno ene in iste, če se tudi vse okrog njih menjava. Med te spada resniia, da odgovarjamo za vsa svoja dejanja. Zato se v človeško dušo po naravi zapisane božje postave ne spreminjajo. To je stalnost, ki je vedno ena in ista, to je ne nov ali star red ampak večen red. Kristjan se drži tega reda, čeprav ga moderni človek smatra za reakcijonarja ali starokopitneža. Kdor pa je zapustil to stalnost, išče vsaki dan kak nov mo-droslovski sestav, ki ga pa drugi dan že spet sam podira. Razni modernizmi in drugi izmi kristjana ne vznemirjajo, ker ve da prihajajo in odhajajo, noben pa ne obstane pred večno resnico zasidrano v Bogu., Tako gledamo tudi v fašizmu in komunizmu izraz nemirnega človeškega duha, ki je zavrgel stalnost'božjih resnic in se potem lovi za nauki, ki so od danes do jutri. Danes je tak človek socialist, jutri je komunist, pojutršnjem bo spet kaj drugega. Mussolini in Hitler sta se tako spremenila iz socialistov v fašista in nacista. Taki ljudje vpijejo danes živijo enemu maliku jutri drugemu. Njh žvljenski čolnič je kot izgubljen na valovih življenja. Ne vidijo rešilne zvezde — stalnice. Nič si ne zakrivamo, da je takih ljudi mnogo. Tako si stojita nasproti dva sveta: Svet stalnih resnih aii če hočete star večni! red in svet, ki teh stalnih smernic življenja ne mara in jim nasprotuje. O tem stalnem redu mi kristjani nič ne dvomimo in po- milujemo tiste, ki se brezuspešno trudijo, da bi ga prevrnili. Ločimo pa dobro ta stari stalni red od sedanjega človeškega družabnega reda, ki se spreminja in mora spremeniti. Tega mi ne zagovarjamo. Mi vidimo v njem nešteto krivic, ki pritiskajo malega človeka. Vidimo, kako pohlep po časti, po moči ,po bogastvu tlači posameznike in ponižuje njih človeško dostojanstvo. Vidimo v mednarodnem svetu, kako močni zlorabljajo svojo sil'o, da vsilijo svojo voljo malim narodom. Da, v sedanjem človeškem družabnem redu je mnogo zla in mnoge njegovih osnov so liberalni nauki, ki so zašli daleč od krščanstva. Zato ne zagovarjamo tega reda, ampak zahtevamo, v skladu s papežkimi okrožnirami temeljnih preosnov. Ne more pa prinesti temeljnih sprememb, ki bi bile trajne veljave kak tak nauk, ki že v naprej zameta vsako stafnost. Takega novega reda ne maramo, da bi morali že jutri čakati, kakšen bo še novejši pojutršnjem. Komunizem hoče nov red, kjer ni odgovornosti pred Bogom, kjer človek ne prizna nobene stalnosti. Komunizem hoče družabni red totalitarizma, kjer je država vse in človek le termitska mravlja brez pravic. Komunizem hoče družabni red sile, krvi, revolucije. Zato ga odklanjamo z vsemi njegovimi metodami. Verjemo pa da pride nov krščanski družabni red, ki bo uvedel socialno pravičnost in zagotovil vsem ljudem človeško dostojanstvo. Pričakujemo ga v krščanski demokraciji, kjer bi ljudstvo svobodno izpeljalo potrebne reforme. Tudi mi smo tedaj za nov red v človeški družbi, toda za red odvisen od večnega reda. Ločiti moramo tedaj dobro: So stvari, ki naj se spremene, so pa nad tem nespremenljive resnice. Ni naš nasprotnik, kdor hoče reform, kdor hoče nov družaben red, smo pa nasprotni vsem, ki hočejo nov red v komunistični družbi. V tem je naše nasprotje do komunizma. Zato obsojamo delo sopotnikov komunizma, ker vemo da je bolj ali manj zavestno delo za slabo stvar. Kaj pa bi to naše nasprotovanje komunizmu imelo opraviti s fašizmom, resnično ne vemo in tudi ne moremo zvedeti od svojih nasprotnikov. Če Moskva pravi, da je vsak fašist, kdor je proti komunističnim prijateljem, tega najbrže. še komunistični sopotniki ne vrjamejo popolnoma: smrt, ko je bil star komaj 40 let. Na petek je zbolel in ob tednu je že ležal na mrtvaškem odru. In mati pa je ostala sama s petimi nepreskrbljenimi malimi otročiči breiz vseh sredstev. Tudi ni mogla pričakovati odkje kakšne podpore Sama si sirota delala in služila sebi in nam otrokom vsakdanji kruh. Kolkrat te vidim v duhu, kako so ti solze zalivale oči, ko smo te otroci prosili kruha, katerega pa nisi imela. Srce se ti je trgalo žalosti. Toda prenesla si vse in pretrplela in nas vse kljub revščini vse pošteno odgojila. Živela si z nami in se veselila z nami, kadar smo bili veseli. In žalovala si z nami, kadar se nam je godila krivica, ker so nas bogatejši zaničevali in zavidali, kot je to že povsod, dal revnega -vise zaničuje Ko pa j si nas postavila malo na noge| in smo odrasli, tedaj pa smo j se razkropili po vsem svetu j iskat in služit si kruha. Spominjali smo se te in še bolj smo se zavedali, ko smo enkrat prišli bolj k pameti, ka. ko dobro in blago mamino srce smo imeli. Saj otrok pač ne more nikdar povrniti materi, kar je ona reva zanj prestala in pretrpela. Draga moja mamica, sama sem še ostala od vse naše družine. Odšla si v večnost ti in prav tako tudi moji bratje in sestre. Ko bi bila jaz le še toliko srečna, da bi vsaj enkrat mogla obiskati vsaj gomile, pod katerimi počivajo ljubljena bitja. Toda nimam nobenega upanja, da bi mi ljubi Bog naklonil toliko milosti, ker sem predaleč od so jih dragih. Toda upam in prosim Marijo, da be se vsi skupaj sešli v boljšem svetu in si tam podali roke. Dal Bog, da bi bila uslišana. Spominjam se te mati, kolikrat si nas priporočala v varstvo Materi božji, da naj nas Ona vodi po pravi poti. Počivaj mirno draga maica in Bog in Marija naj te čuvata. Tončka Jevnik. BESEDA IZ NARODA Partizansko pismo Amerike Begunska na Koroškem je dobila od svojega brata znanega Clevelandčana pismo, ki ga spodaj priobčujemo. Izgubila je sina domobranskega oficirja, v ci-vilu profesorja. Padel je v roke partizanskim krvnikom. Zapustiti je morala inoža in sama s hčerjo se je prebila v tuji svet. Kako je morala biti srečna, ko je videla, kako srčno dobrega in 12 , odstavile Mihaljeviča in postavi-; le Titota v Jugoslavijo. Pa ne Rusija kakor Vam pridgajo farji Druge vere uprašajo katoličane kako je to da se vi morate Boga bati od zibelke do groba. Koga so pa vendar naredili. Vidiš tako so zapeljani naši ljudje. Kadar so naši videli da tega j g že zadosti so se ljudje udvinili na noge in zahtevajo preobrat, in ti si potegnila svojo familjo da se borijo proti svojemu narodu za italijansko vero katera je oraubala celi svet razen Nort Amerike. Naj pridejo tam rde-čkarji ali kdor hoče slabje ne more bit kakor je blo. Tito rau-ba cerkve ljudstva iie more kjer je že obraubano od katoliške vere zato je bil prisiljen iti v cerkve in krasti škerli kjer druze-ga ni v cerkvj da bi mogel človek ukrasti razen ene par klopi katere so farani naredili ali pa kupili in plačali. Potem so pa mogli še plačat katoliški veri ako so hoteli sedeti na njih. Da Amerika podpira Titota je oči vidno kjer v Jugoslavijo se lahko pošle že dva meseca enajst (11), funtov v italijo po 4 in sedaj pa v austrijo pa po 5 funtov kako pa je to da je večni bog dal brez vercem v ameriki toliko da stran mečemo a Vam katoličanom pa Samo pečen krompir sedaj imate Večnega boga pred seboj krala zaseboj na sredi ste pa Vi katoličani lačni in ste prisiljeni obrniti se k brezvercem v Ameriko. Tukaj smo vsi partizani naši otroci niso krščani. Toliko da boš vedla. Mi tukaj vejmo da vsak katoličan mora nositi faklo pred seboj da vidi kam naprej kadar najbolj sonce sija. Drugi visoko šol. ci so šli k partizanom kako je pa to da je tvoj visoko šole šel Rozmana branit ko nisi ti vedla kaj je prav kako pa to da ni tvoj sin visoko šole vedel. Pojdi nazaj k možu ako vas bodo partizani kaj napadali daj jim to pismo brat in reci da niste vedeli od sedaj bo drugače. kako visoko izobraženega brata ima v Ameriki! Pismo je tako jasna slika "naprednega" Slovenca v Ameriki, da bi bilo res škoda, če se ne bi ohranilo v spomin na ta rod svobodomiselcev. Siti so, prevzetni, domišljavi, svobodomiselni in svobodno -neumni. To je tip vernikov v "napredni" tisk, pa če jim ta prinaša še take beda-stoče in če jih ima še tako za norca. Iz takih modrijanov je sestavljeno ameriško partizan-stvo. Taka je tista masa, ki vrjame SANSu in dere za njim. SANSovi odborniki so lahko ponosni na tega tovariša in na svoje razdiralno delo. Pismo kaže, da so dosegli s svojim neumornim delovanjem res kar velike kulturne uspehe. Da si morejo naši čitatelji napraviti pravo sliko o visokem stanju izobrazbe in srčne kulture takih naprednjakov in vse-znalov, objavljamo pismo dobesedno kot smo ,ga prejeli brez \sake spremembe, da tako ne pokvarimo kake. visoke partizanske misli in se glasi: Cleveland Ohio 12. Decembra 1945 "Tukaj se nam čudno vidi da si moža pustila in ste same pobegle brez njega. Vi ste se borili za Rozmanovo premoženje in katoliško svoje pa ste pustili na-kahli Zadnih 25 let ni bilo v Jugoslaviji nobene vlade. Slovence in Hrvat« je vladal nadškof Rožman, Srbe in ostale pa Grški nadškof seveda tega vam niso povedali katoliški lopovi. Ali celi svet je videl kaj se godi. Ta dva človeka sta bila zmiraj v laseh kateri bo vladal celo Jugo-s'avi jo kadar se je vojna začela sta ta dva lopova dala Jugoslavijo Nemcem kadar je ljudstvo videlo kaj se je zgodilo je za-upiio No. in se začelo boriti proti nemcem. Draja Mihaljevič je sestavil svojo armado kadar je America in ingland videla da Mihajljevič dela za kralja in da bo v Jugoslaviji tako' kod je bilo poprej, je Amerika in ingland 0 farmarstvu na Hubbardu V spomin moji materi Madison, O. — Pomlad je tukaj in z njo pa so prišla tudi težka pomladna dela, ko je treba zemljo obračati okrog. Saj ni samo, da bi sedel na traktorju in jo obračal 's plugom, treba je prijeti tudi za motiiko in se z njo premetavat po njivi od jutra do večera. Poleg vsega tega pa mora imeti farmar tudi dober razum, s<* reče, da se razume na kmetijstvo, da ve, kdaj in kaj sej at in sadit. Ne zadostuje, da bi človek samo lomastil po njivi, ampak mora vedeti kaj prav za prav dela, če hoče biti uspešen in da bo imel v jeseni kaj spraviti pod streho. Poleg dela na farmi pa je treba opravljati še številna druga dela, kajti, ko pride kmet zvečer utrujen domov s polja, pa je tireba doma prijeti za druga domača dela kakor krog živine, krave je treba pomlost in je še vse polno drugega dela, ki ga čaka in katerega je treba opraviti. ,Na farmi ni kot v mestu, ko se po končanem delu 8 ali 10 ur v tovarni pride domov in usede k polni mizi, kjer mu je debra in skrbna žena pripravila kar najbolje more. Po večerji pa gre lahko malo v pivnico ali pa v gledališče, na farmi pa kaj takega ni, ampak je treba kar naprej drveti za delom, kajti na farmi ni delo nikdar skončano. Farmar m o*r a biti vedno čuječ, ko se krava pripravlja za telitev, prečuje farmar marsikatero noč. Na utrujenost ne sme misliti in sam na se in mora Vedno skrbeti, da danes naredi kar največ more, da ne bo preveč ostalo za jutri Kdor pričakuje na farmah lahko življenje, tak se moti in je bolje znaj, da ostane mače, saj bo že skoro vsaka druga farma kmalu slovenska, da se človek res počuti doma. In to je menda tudi edina slovenska naselbina, ki bo res tudi napredovala. Kdor se misli preseliti na farme, mu ne bo škodilo, če si naprej ogleda naše kraje, ker mu ne bo žal. Tukaj imamo izvrstne šole in višjo šolo, v North Madisonu bodo že itak veliko šolo še povečali. To je pač dober dokazz, da v teh krajih stalno nepredujemo. Kot sem že poročal, bodo postavili tudi novo in večjo katoliško cerkev, ker sedanja je v resnici že premajhna. V North Madisonu na 20. cesti bedo odprli tudi novo trgovino za prodajo avtomobilov, katere vrste avte bodo tu prodajali pa mi ni znano. Tudi "drive - in theater" je že zgotovljen in bo 10. maja že odprt, za javnost. To vam je vsestranski napredek v teh krajih. Oni dan so me obiskali prijatelji iz 64. ceste iz Clevelan-da, pa je John Trček takoj opazil nekaj novega, ko je videl, da imamo strešne žlebove kar lepo položene po tleh pod kapom in s tem je prihranjeno veliko delo, ko ni treba postavljati lestve krog in krog, kadar je treba žlebove čistiti. Jaz vedno tako skrbim, da si delam življenje kar najbolj lahko morem, zato se pa vedno kaj novega izmislim. Obiskai nas je bil tudi Kerin in njegova hčerka. Hotela sta videtii novo kapelico in ko si jo je ogledal, me vprašal, kje je svetnik, sem mu povedal da ga ni doma. Poklonil se je in odšel. Oni dan sem jih pa jaz obiskal in tudi našega prijaznega Seliškarja, kjer so mi postregli z najboljšim ohajčanom, ki je pa že tako dober, da mu ni para. O, ko bi jaJz imel takega doma, to bi bilo veselje, niti na smrt se ne bi domišljal. Tako mi pa samo tista roji po-glavi, kar dozdeva se mi, da se me je že ves svet naveličal, ker sem vedno na enem in istem prostoru, vprežen sem pa tako, da niti misliti nimam več časa. Tako se mi zdi, da mi je tudi Cleveland že kar odzvonil, da bi ga še kdaj videl. No, po dolgem hrudu sem vendar d j al v red vse pohištvo v parku. Mizo sem dobil za "boglonaj" in prosil sem bil za nekaj stolov, ki jih pa nisem dobil in ti stoli, ki jih imam sedaj so že precej razdrapani in bo treba novih, a moja blagajna je pa prazna. Ko bi se zmrzljina kaj odtajala bi že še šlo, pa menda ne bo nič. Zato se priporočam našim elevelandskim trgovcem s pohištvom, če imajo kje kake .obrabljene stole, ki jih morda dobe v zameno, ko prodajo nove. Vse je v redu v našem parku, samo stolov še manjka. Saj ne mislim, da bi jalž petem samo sedel v senci, o, ne, jaz bi rad stole, da se bodo naša prijazna dekleta ime- v mestu. Taki ljuje, ki od jutra do večera tišče y zemljo že nekako izhajajo, drugače pa ne. Taki ljudje kot sem jaz, ki bi se samo sprehajali v senci in pa držali čopič v rokah, pač niso za kmete in bodo bolj težko izhajali. Zato pa meni prede vsak dan slabši. Ko komu povem, da barvam, se mi kar začudi, ko vsak ve, da je že vse nič kolikrat prebarvano. Zato pa še zmeraj trdim, da je kmečki stan od muh. Mnogi v mestu mislijo, samo da je na farmi pa bo vsega dovolj, taki ljudje na trdo farmajr-sko delo niti ne mislijo. Zato j sem pa že večkrat svetoval, da kdor misli iti na farme, da naj sam sebe dobro presodi, če bo sposoben za tako delo in garanje, da ne bo pozneje godrn-! jal. Nekateri tudi mislijo, da je I Madiscn malo predaleč od Cle. j velanda, a le vedite, da če se na. 1 i seliti kje blizu mesta in med 'tuje 1'judi, da ne boste zado-| voljni. Tukaj pri nas v Madi-1 sonu je pa vse tako lepo do- la kam vsesti, kadar P „ nam na obisk. V nf!'a $ moja skromna ProsnJc^rjV-šana, vas prav lepo P ljam" Fran^'j Raj berem Piše L. DebeUaK ^ "V neki stari cerkvi ^ predstavljajoča razne ske poklice. Tu stoji P^ polnem ornatu i" 00 nogah besede: 'U^^ono1* Zraven stoji cesar s glavi in z žezlom v r° ^ njim napis: 'Vladam v j, Tam vojskovodja s s ^ mečem, ki oznanja: vas vse.' Poljedelec i p„ boko brazdo s p!f°g 0d«j vi: 'Živim vas vse. ^iji* stoji hudobec, ki se ^ smeje, rekoč: 'I11 ^^juj*® po vas vse, ako ne ; svoje dolžnosti.' " Kako pomembna J etis" ka! če si cesar ah k jo dolžnost pač mora« # vati. Zemsko ^ gledališki predstavi- ^ J je Bog vsakemu cl° gi jes^ svojo vlogo. Ne sine ra'd^ izbrati, a igrati jo m^i če igraš cesarja, te $ žvižgati; če igraš ^^ vajenca, ti ploskajo bo igraš. „ 0d«1cj Ne pozabi: Odlo««® ^ vedno težje, kak°r ore' vi ob pravem času; .(iii ure postaja strašneJs u gova grozeča po«oU' jjir ja vsako razvedril0' J ne pozabi enostaV»<* J la: "Najprej df^ tem razvedrilo!" 1 „jpr*i' mladih ljudeh priden^f« vrto zabava, P°tem ^' lednjič kje daslec dolžnot. g^'1 fmaš dolžnosti do^ ^ bližnjega, do Cerkv^ gj je domovine. ^F stavek, ki sra tukaj P^ trd, toda taksno p ,/ pristoja vsakemu človeku. Nisem zato ^ da bi užival, -amP^jo » zvesto izvršujem nost, kar Bog zahtelje. . To je edina pot do sr i« Vse, kar je v neD ^ zemlji, je podrejen0 ^ žji volji. Zakom * pokoravajo brez w ^ iHj čni volji. Samo f moran slediti vam. Bog je dal čl bodno voljo in s to »_ vek zoperstavljati _ ^ Toda če noče tavati . t> se upropastiti, mora ^ ^ slediti božjim P0^]} ff najmanjša travica j|i Izvršuj torej najn10^^ videzno neznatno ^ največjo vestnostjo |i den najlepše hvai«. ^ Točnost je nek*Jtitj, y stavnega. "Vse P«»l jje», ne določen čas, vseL"l pride za to določen izpolnjuje to enost^jl. lo, bo pravočasno se mu naroči. • Jj "Točen biti"; dve ^ izmerile važnosti ziljudcj Zavest v izpolnjev^,/, sti dan na dan, ^ ^jir prilika, vesten tudi jati. ^ si'h rečeh, pridnoJJ^ če te nihče ne vidi / , kar te dela večje** * pipt sti in ti pomaga, blag človek? M Vsaka ura te / pa te usmrti" —• s. no na neki stari , —.——>o—y Ne odlaSf Nabavite8^ BESEDNJAK dokler je & Naročite ga 1 . ^o j. ši upravi. P°šUeeter po pošti, če Naslov: Ameriška P0* ^ j 6117 St. O" q, Cleveland 3' Oh, koliko število let je že preteklo odkar so položili tvo-[ je blago telo v prerani greb. | Toda spomin na tebe čez vse j ljubljena zlata mamica pa mi i je živo ostal v spominu in ne bo ! nikdar pozabljen dokler tudi | po mene ne pride bela smrt. 1 Spominjam se, kako si trpela in se žrtovala za nas, ker si bila revna. Očeta nam je pobrala 2 KMEHISKA DOMOVINA. MAY 8, 1946 Turjak desa in se s zmagami vračali domov. Ni ga pa bilo med njimi, ki bi za svoje zveste dal življenje. Poslednji poveljniki Turjaka so si segli v roke in odšli med fante. "Amenestija, če se preraste!" Fantje so obsuli komandante. "Ne bomo vzdržali! Na razvalin aihl jih je veldno vieč." "Ustavite strelajanje!" je bilo povelje. Fantje so neradi ubogali. Začudeno so se spogledali. "Poiščite bele zastave!" "Gospod, nikar!" je nekdo prosil. "Junaki! Storili smo svojo dolžnost, da, več kot dolžnost. Če nismo uspžli, ni naša krivda. Vsi veste, da bo v kratkem zmanjkalo streliva, ker skladišče gori. Poleg tega se ogenj naglo širi." "Junaki! Zahvalim setvam, da ste jVestno izvrševali povelja. Poslušajte tudi to — zadnje in najtežje povelje: Odložite orožje!" Za droben hip je zavladal molk. Nihče se ni ganil, nihče ni odložil orožja. •"Odložite orožje! Samo na ta način jih bo nekaj ostalo živih. Odložite orožje — gremo na pogajanja s sovražnikom, ki pa je naš rodni slovenski brat. Brat bo ,bratu priza-nesel. Poleg tega imamo njihovo častno besedo o amnestiji." "Vam ne bodo prizanesli," je vpadel mlad fant. "To ni važno. Važno je, da se predamo kot urejena vojska. Zato vas prosim odložite orožje." Nihče se ni ganil. Poveljnik je povzdignil glas: "Eno pa si danes prisezimo prj vsemogočnem Bogu, pri naši skupni borbi jn našem prijateljstvu: Če bi sovražnik, naš brat, tudi zdaj prekršil slovesno dano besedo o amnestiji in bi se komu med nami skrivil las — tedaj presegamo pri vsemogočnem Bogu, da se bodo tisti, ki bodo ostali živi, kot eden divg-nili in nadaljevali borbo proti verolomnemu sovražniku in ne bodo nikdar več verjeli njegovim obljubam. Junaki — ali mi prisegate?" "Prisegamo! Tako nam Bog pamagaj!" so dahnili fantje. "Zdaj odložite orožje." Nekdo je odvil zapirač pri strojnici in ga vrgel skozi okno. "Ne fantje! Ne uničite crcžja! Sovražnik naj vidi, da se predajamo kot redna vojska." Nekdo je na povelje prinesel Otroku - luč Če bi ti vedel, otrok moj, ki komaj si življenja zagledal nad seboj, kako so njene roke trudile so s teboj. V odpovedi tihi le zate kovala je ure bogate, a sebi bridkost in skrbi je predla vse dni in ncči Če bi ti vedel, otrok moj, kaj vse na tem svetu si ji najdrašji zaklad in pokoj, vse bolj bi jo cenil in ljubili, srce bi ta v strahu drhtelo, da bi bi je prelzgodaj na zgubil, A daljno še vse ti je tuje kar mati za tebe žrtvuje. Če vedel bit to, bi šel po kolenih za njo, nekoč, ko boš daleč od nje, In romal bi dan in noč, da videl samo še enkrat bi ugašajočih oči utrinek zlat, bi jo gorko prižel na srce te njene trudne roke. Poslala Tončka Jevnik. -o- Brooklyncan piše Brooklyn, N. Y. — Priloženo prejmete naročnino za list Ameriško Domovino, ki mi ja-ko ugaja, ker piše neoziraje se an levo ali desno, ampak tako kot mora vsak treznomisleč človek misliti, da je prav. Iz pisem, ki jih dobivamo iz starega kraja se da malo preštudirati in potem pa vzamem Še list v roke in takoj vem, kje smo. Pred dnevi sem prejel pismo iz Domžal, v katerem mi opisuje, kako delijo tam. Vo'zove okrasijo kot bi šli po balo (baliž), po 'hišah razobesijo zastave in ko je konec delitve, se zberejo na gotovem posestvu, kjer j,e.potem, rajanje in druga zabava. Če hodiš v cerkev, boš za gotove stvari, ki so na karte, čakal in čakal, če si sploh toliko srečen, da boš karto dobil. Vsak mora tudi po nekaj ur na teden delati za državo, mladina pa ob nedeljah dopoldne (da ne more k maši). "Vera je prosta . . .", smo večkrat brali v Glasilu K. S. K. J., ko je bil še Mr. Zupan urednik, sedaj je malo boljše v tem pogledu. V Domžalah, kjer so katoličani postavili šolo, učijo verouk le v župnišču . . . Lepa prostost! Tisto ladjo, ki se je bila potopila so menda dvignili in so v Jaršah sušili blago. V naši ulici niso dobili ničesar od tistega blaga, pra^i pismo. (So menda preblizu cerkve) itd. Torej, take reči beremo iz pisem, ki nam jih pišejo naši ljudje iz naše žalostne rojstne domovine in po vsem tem pa naj bi se tukaj še navduševali za tako svobodo, ki je danes v Jugoslaviji. — Naročnik. nič ne pomaga, ker za prejeti denar ne more ničesar kupiti. Jeseniški delavci so danes mnogo bolj nezadovoljni kot so bili kdajkoli poprej. Zaslužek je večji, toda nikjer ni ničesar moči kupiti in komunistična stranka že prihaja na dan z zahtevami za svojo strankino blagajno. Lepi delavski domovi v Trbovljah in na Jesenicah so prešli v last komunistične stranke — seyeda po "soglasnem" sklepu delavstva samega Delavstvu se z velikimi plačami daje vtis, da je prvi činitelj v državi, dejansko pa je brez političnega in gospodarskega vpliva — ubožno prav tako kakor ostalp prebivalstvo. Služiti mora le diktaturi oblastnikov, ki delajo na ukaz Moskve in iz slovenskega naroda ustvarjajo samo oporišče za prigodo, ki se končno he more zaključiti drugače kakor se je Hitlerjevo. Med ljudstvom samim pa se izvaja proletarizacija na najbolj okrutne in brezvestne načine. Izgleda, da si je režim so najiprej sodila takozvane komunistični diktaturi, pr.ogla- "izdajalce" in "kolaboracioni-ste,'" zdaj pa ko je prvih moralo na,zadnje zmanjkati—kajti vendarle ni šlo, da bi imel mali slovenski narod toliko izdajalcev in kolaboracionistov — so se. spravili na drugo plast prebivalstva, to je na tiste, kij še kaj posedujejo; sipravili so §e na trgovce in obrtnike, ki jih je treba oropati tako, da bodo tudi oni brez vsega in tako godni za komunistični režim, ki lahko obvlada samo proletarce, to je tiste, ki ničesar nimajo in prosijo nato diktatorja za vsako skorjo kruha in za vsak košček obleke. Lovrenc Kuhar, vodilni komunist v Sloveniji je rekel: "Zavladali bomo, če bomo imeli le 5 odstotkov pristašev zase," krvavi komunistični državni tožilec advokat Stante iz Celja pa pravi: "Ljudi moramo spraviti tako na kolena, da nas bodo prosili za, vsako skorjico kruha." Ljudem je torej treba pobrati tisto, kar imajo, političnih pravic tako nimajo^ nobenih, tre- nadel nalogo da v nekaj mesecih državljani ne smejo ničesar več posedovati. Komunistična stranka po Ozni ropa ljudem vse kar imaj'o in sicer se to izvaja na razne načine. Najbolj uspešno sredstvo pri tem so takozvana ljudska sodišča, ki ba jim je vizeti še tisto, kar jim je dajalo veselje živeti po domovih sami zase in čakati na lepšo bodočnost. Komunisti so ljudem pokradli že ogromno, ko so vse tiste, za katere so menili, da so proti komunistični stranki in proti OH* JUL TO A SAVE USED FAT TO AVOtDTHlS/ V nedeljo 12. maja bo THateimhi dan h dežele Titove strahovlade Pismu iz Trsta v začetku aprila *Načrtno proletariziranje prebivalstva" Komunisti v svoji propagandi širijo med ljudstvom nazi-ranje, da je treba pač potrpeti, ker da oni pripravljajo lepšo in boljšo bedo prebivalstvu. Toda ljudstvo zavrača to misel, ker pravi, da za boljše življenje v Jugoslaviji ni treba komunizma, ker so v prejšnji Jugoslaviji ljudje mnogo boljše živeli, kakor pa se to sedaj obeta" pod komunizmom. Celo tisti, ki »o v začetku bili milj ei^ci novega režima, to so delavci, danes kolnejo ta ražim. V Trbovljah danes rudarji pravijo, da resnično zelo mnogo zaslužijo- — delavec zasluži mnogo več kot pa zdravnik ali pa uradnik — toda vse to mu šali za izdajalce in kolaboracio-niste in jih obsojali zlasti zato, da so jih lahko oropali. Vendar je še ostalo nekaj ljudi, ki so nekaj premoženja še imeli in tudi te je bilo treba oropati. Tako so začeli goniti pred ljudska sodišča takozvane vojne dobičkarje. V zadnjih mesecih je bilo v Sloveniji obsojenih zelo mnogo ljudi na ogromne vsote denarne kazni, češ, da so vojni dobičkarji. Med temi obsojenci je največ takih, ki so med vojno OF in Titovo vojsko z denarjem podpirali. Sedaj pa morajo izginiti, oziroma svoje premoženje oddati komunistični stranki in njenim agentom. Trgovci in obrtniki so obsojeni na miljonske zneske kazni in ker tega noben ne zmore, mora sam zaprositi, da ga država podržavi. Podjetje ali imov-na mu je odvzeta in vodja obrata postane "delegat," ki je komunist in ki mora biti za svojo strankarsko pripadnost primerno poplačan. To ropanje se izvaja na vse mogoče načine. Ozna po svojih agentih ugotovi, kdo ima še kaj premoženja in kdo ima še staiio-vanje, kjer je še nekaj primernih kosov. Ozna pride in lastnika doma aretira in ga odžene \ zapore.. Nekaj ur nato pride že druga skupina Ozne in stanovanje ali obrat docela izropa. Zgodilo pa se je že, da je bil areti-ranec čez nekaj dni izpuščen iz zaporov, ker mu ni bilo mogoče dokazati krivde. Toda doma ni ničesar več našel, ker je že vse pobrala Ozna. če si je drznil, ji šel zahtevat pobrano nazaj, toda dobil ni ničesar več, ker so Oz-novci že vse raznesli in pokradli. Kako delajo ljudska sodišča" Vsi ti "vojni dobičkarji" pridejo pred takozvana ljudska sodišča, ki so poprej že sodila "vojne zločince" in "izdajalce." V Ljubljani zaseda sedaj to ljudsko sodišče v frančiškanski dvorani. Tam se obtoženec lahko zagovarja in privede tudi svoje priče. V dvorani je precej ljudi. Med te poslušalce pa posadi Ozna svoje agente in sicer na točno preračunana mesta, če se kakšna priča oglasi v prid obtožencu, tedaj se iz določenega ko ta oglasi agent Ozne in začne groziti njerr.u in še drugim in začne ljudi zmerjati z reakcio-narji in izdajalci. Na drugi strani dvorane mu pritrdi najeti Oznovski agent in tako dalje in ljudje, ki bi še mogli pričati proti obtožbi, hitro v strahu uti* hnejo in "vojni dobičkar" je seveda obsojen na tako zaplembo premoženja kakor je to v naprej določila Ozna. Tako je bila v Sloveniji obsojena že cela vrsta ljudi, ki so bili med vojno zvesti podporniki OF in partizanstva, toda sedaj jih je ista fronta potisnila Jepo med proletarce, seveda proti nji hovi volji in v njihovo velil?o razočaranje. ; Komunizem ne potrebuje zadovoljnih in pošte-nih trgovcev in obrtnikov, ampak mora ustvariti predvsem su žnje takega gospodarskega reda ki bo tudi v tem delu Evrope komunizmu omogočil izvedbo sve tovne revolucije. "Darila 'Rusije Albaniji Velika voditeljica vseh pri prav za izvedbo vseh komuni stičnih načrtov pa je Sovjetska zveza. Sovjetsko zvezo je treba poveličevati do nebes in vsemu svetu dokazati, da je Rusija ve lika prijateljica vseh "svobodo ljubnih, naprednih" itd. naro dov. Rusiji je zato treba delati reklamo z vsemi sredstvi Tako se je zgodilo, da je ime la Jugoslavija v jeseni že nekaj sladkorja od lastnega pridelka Baje je bilo sladkorja toliko, da bi prebivalstvo lahko živelo! tem sladkorjem nekaj časa. To da tisti čas je sovjetska vlada rabila nekaj za svojo propagan-1 do v Albaniji. Zato je bilo sklenjeno, da bo sovjetska vlada poslala Albaniji j ugoslovanski sladkor, kot velikodušno darilo vseh narodov velike sovjetske zveze. Tako so iz Rusije poslali v Beograd nekaj tisoč praznih zabojev z donečimi tiskan-ihii na- pisi, češ, da pošilja Sovjetska Rusija te zaboje sladkorja albanskemu prebivalstvu v dar. Napisi so bili seveda v albanščini, samo sladkor je bil jugoslovanski. Prazne zaboje so namreč v Beogradu napolnili s sladkorjem, v Albaniji pa so jih s primernim veseljem sprejeli kot darilo Sovjetske zveze. In v Jugoslaviji ljudstvo ve, da je v Rusijo odšlo tudi mnogo daril za "svoje sovjetske dobrotnike" navdušenega jugoslovanskega prebivalstva. (Dalje prihodnjič). DELO DOBIJO ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden ^ v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) ženske za čiščenje / Dnevno delo polni čas od 6 zjutraj do opoldne Stalno delo Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. (96) Delo dobi Išče se ženska za splošna hišna dela enkrat na teden. Vprašajte na 478 E. 152. St. (93) MALI OGLASI Furnezi Novi fnrnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) GARANTIRANO popravilo na vašem šivalnem stroju po veteranu, ki ima 14 let izkušnje. Če pridemo na dom $1.00. Zvečer in v nedeljo $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-x) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na 19319 Kewanee Ave. Pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali IV 0678 ___(93) Oprema naprodaj Naprodaj je oprema za restavracijo in konfekcijsko trgovino prav poceni. Oglasite se na 5421 Stanard Ave., blizu E. 55th St. in St. Clair Ave: ali pokličite HE 5451. Naprodaj Proda se sadike paradižnikov in kapus (tomato and cabbage plants) Pokličite WICKLIFFE 650 J. Tudi pripeljemo na dom. (93) 3 al^si belo rjuho, jo nevezal na drog in pomolil skozi okno. z Iz vseh delov gradu so se is- J točasno pokazale bele zastave. Ene na d.vorišče, druge na zunanjo stran gradu. Predaja sovražniku — ne,-predaja rodnemu bratu, ki je garantiral življenje vsakomur. Toda streljanje še ni ponehalo. Sovražnik ni zaupal rod- j nemu bratu. Dokler niso prav pred grajska vrata .zapeljali savojski tanki, so streljali. Nato se šele počasi utihnili. < Bilo je devetnajstega sep- i tembra devetnajst sto tri in 1 štiridesetega leta, ko je ura ka- i zala dvajset minut čez eno. "Drug za drugim naj gro skozi vrata!" "Kdor pride z orožjem, bo ustreljen!" "Roke gor, sicer te ustrelim!" so vpili rdeči na razvalinah. Plačajte ' račune za plin. elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. i 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) i'i^J" znova ulila iz •;,?v. Pr«el je bolni-iNl dobro, da toliko fe zdaj vseeno!" LJe 8am° ®e za r°žni Je iniel v hlačnem j 40 Legionarji znova U^ati rdeče iz raz-g1 »unometi in tež-Url80 ščitile napad. * 1 Rdeči so imeli ^i dobro kritje. je ščitil dim. Lso morali imeti L.1Va- Venomer so U 1 Ves protor okrog i ^Pisali z ročnimi ij^Si pa so imeli ognjem grajska se zbrali k pos-' J° bilo hitrih 80 hoteli rešiti fan- l5Naja resen." i, mogoč, grajska pod prehudim og- f?kusni skozi okna." i^f0-' i 611 odnesti ranjen- ^V v, ne smemo pustinj?" Č hodila misel la 11 Hihče ni upal pr-^,5yaHn se je zdaj C1 krik: . I Se! Vsi ste ara-^0feš verjeti?" je K V • 4- Op ' »si ste amne- Vam to garanti-• lcl v duše po- \li K ,ZauPati, da nji-^ držijo!" že varali." bi pač mog-W Ljubljančani, Vi,enkrat" oJmke bi gotovo «>1 Ž ura j. •t|j ^ s! Mi smo bili \ a to> ko smo pri- Ce fante," je h if , • V svo->e fan" l ^el i > f|a bodo fantje i*,,^ svoje življenji' U vseh spregovorijo® beseda." | ne bodo vseh po- Varani! Am-v/stvo OF!" Je spet pro- Jl^kov. \ <5° fantov bo go-':ilv0j bodo v novo j \ GVali zmago, za 'V/ Padli!" Vtisnil; "Prija-treba! Takole smo dolžni W fantov, da jih ločilno borbo Ne smemo zdaj izpad - Sls), °Sežemo ,adišče municije j^arno premalo I ^ smemo, ker v naše položa-lloč, nam zman- tn&s ujamejo kot !\ "eri:1o pregledati ;Ytesdi najVeč fan- IV* V bomo mi J za to! Za vsa-I Hi ž. nta sem pri- še- f 60V°H1," so pritr-tli ^ u zrušila poled-L1 So V davnega Tur-^kog Turjačani Delali so ču- Razveselite svojo mamico s šopkom cvetlic, za | kar vam bo j ako hvaležna. |j Pri nas imamo polno zalogo izbranih cvetlic za g Materinski dan. Dobite cvetlice lahko sveže ali pa g umetne. t . |c Ako želite cvetlice za Materinski dan, se oglasi- | te pri Is CHARLES l S | OLGI SLAPNfK 1 ' ■ CVETLIČARNA I » H I 6026 St. Clair Avenue EXpress 2134 I SONNER GAS CONVERTOR* HANN H eating & Plumbing Supplies. * ^jf'1 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 8, 1946 kem obotavljanju se je sodn| stol umaknil k posvetu. Ko se je vrnil, je pozval predsednik gospoda Gombo pa mu rekel suho, naj pove na kratko, ako so mu znane kake okolnosti ali pota, ki so rlovedle obtožence SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo ZA REZIDENCE IN INDUSTR]^ POPOLNA ZALOGA I7$l\ VELIKOSTI / ZA VSAKO GRELNO t---- ZAHTEVO. ] ' spremenja < (fPjlJl furneze za premog \ Wtkml. in boilerje P ^>!pff§ v avtomatično gretje l nAjLM Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell ^^MtžagMBflB Kontrolami POKLIČITE ZA PREGLED //V PR ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK Ttlichaetš FLORAL SHOP SLOVENSKA CVETLIČARNA se priporoča za materinski dan 12. maja Ne, pozabite svojo mamico s šopkom cvetlic. Naša posebnost so venci za pogrebe in yorocni šopki. MICHAEL SUHADOLC, lastnik 5823 SUPERIOR AVE, EX 3408 OBLAK MOVER d^l Se priporoča, da ga pokličete vsak č^ 0t f*o ponoči. Delo garantirano in hitra postre;z 3 |'ti se z vsem zaupanjem na vašega starega z JOHN OBLAKA J HE 2730. 1146 E. 61st St. .XJu ŽIVI VIRI IVAN MATICIČ 4_ čisto pravilno, kajti sleherno 1 stvar je treba'ne samo dognati, a ampak tudi natančno izpriča- < j ti, da ne bo nikakih dvomov ne jsumničenj. Šajhajul Suakli ! je pa hotel to ogromno pravdo i izredno močno podpreti z dokazi in prisegami, zato je poz- i val k pričevanju vse tiste, ki so videli zaroto na lastne oči, jo slišali na lastna ušesa, ali jo občutili na lastnem telesu. Polzvani so bili šajmuli in šaj-šani, obrcani, ranjeni ali celo razžaljeni in ponižani. Med njimi je bilo celo nekaj domačih šajmulov, Vsi ti so natančno pričali o zaroti, njenem ozadju in njenih tajnih potih; nekateri so dokazovali svojo izpoved celo z nezaceljenimi ranami, tako da je bil razpršen Vsak dom. Med verodostojnimi je bil J pozvan tudi šajmul S lakov Ši-| me. Strumno se je postavil! pred sodnike in po vsej priliki' kazal videz, da je on najvero- ■ dostojnejša priča. Kmalu sej • je pa izkazalo, da ni, kajti mla-' til je tako polomljeno, da se je - sam iSuakli komaj zdržal sme-i ha. Skušali so mu pomagati s , tolmačem, Širne je pa odklonil ! in kar po ligursko mlatil dal-j • je, a ga ni prav nič motilo, kol ■ je dvorana zdaj pa zdaj bušk-nila v. smeh. Po vsi sili je i tlačil noter Brana, Žaro, Tine-i ta in celo sebe ter nemilostno s zmesil vse, kar mu je padlo i na jezik. Ko je pa pričel kva-) siti nekaj o svojem dragem . prijatelju simbi, tedaj mu je razbil besedo krohoti dvorane, i Da, smejale so se celo živali v i pregarji. Splošni smeh pa ni . prestal niti tedaj, ko si je Ši- - me odpenjal srajco pa se zak- • lin j al na svojo rano in na izves-i ta šajmula Drnulo in Skiro, ki sta padla poleg njega na Raz- 3EDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Lepa in primerna darila za mater Pri nas imamo nenavadno veliko izbiro lepih daril za matere, v pohištvu, posteljnini in raznih sobnih opremah in okraskih, kakor tudi v zlatnini (jewelry). Pridite in oddajte vaša naročila za mater pri nas. OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair Ave. UČITE SE ANGlEJČl"* | iz Dr. Kernovega L ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BP^ | "ENGLISH-SLOVENE READS®" ^ flH l/1 kateremu je znižana cena & Z*" S' in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDj^o l 6113 St. Clair Ave. Clevel»n^| Mi lahko popravimo! J VSEH VRST ,ORALN,H ."S? STROJEV ZA flHS^j? Mb fl0Stn pwsce "ffi^ymk tA NAPRODAJ /jlfš^ , P° j Popravilo radijev, pralnikov in čistilc®^o ^a stroka. Nobeno delo ni preveliko ali premij j, la J eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, J popravimo. x MALZ ELECTRIC J 6902 St. Clair Ave. jJ do teh deliktov. ^ Gomba prikima P11 j| tako, da je obmjej j ^ zeleni mizi, na P a/1 šalcem. Napeta ti ^ ba Medardu Pricltliiri1 (Daljepg^ klanem hribu za veličino domo- : vine. Predsednik mu je rekel, da je dosti. Priče so se vrstile dalje. Slednjič je bila pozvana pred sodnike Azunta. Predsednik jo je nekaj časa nezaupno motril, potem je rekel, da želi od nje smo nekih pojasnil. Na primer, kako je bilo s tistim psom varuhom in kako so prišle bombe v šolsko poslopje? Priča odgovori, da hoče natanko pojasniti vse to in še marsikaj, toda želi, da se prej zasliši navzoči gospod Gomba, ki je bil vrsto let na pogorski šoli in pozna vse okolnosti, ki so v zvezi s temi delikti. Tako bo visoki tribunal laže razumel njena pojasnila. Dvorana priluhne nepričakovani izjavi priče, predsednik I pa ugovarja. Ker pa priča j vztraja, se oglasi nekdo izmed I zagovornikov in pravi da bi • morda ne bilo napak, ugoditi želji 'priče, ker bi utegnilo stvar | le točneje razčistiti. Po krat- Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo II obrnete na ; L. Petrich — IV 1874 19001 KILDEER AVE. i—-Križem je hlastnilo troje kri- k kov ob živi zid straže. Toda i ni ga omajalo, kajti šajhajul , Suakli je bil sila previden. Odrin in Budinka sta strme-j la v sine. Saj kon čno le ni tako strašno, kot so pravili. Verige, nu, toda (sicer sta še kar dobro pri sebi, celo smehljata se, Bog bodi zahvaljen, da le ni hujšega. > "Kako je, Tilen?" vpraša Odrin gin j en. "Zdaj je že dobro, oče," se nesmehne Tilen. "Mislim, da se kmalu vidimo. Pravijo, da ne bo hudega. Tegale ne bom dolgo več nosil," pridvigne veri. Odrinu je kar sapo zaprlo. Tega i*es ni pričakoval. Takoj se je spomnil na zagovornika, ki mu je še včeraj z vso gotovostjo zatrjeval, da bo otel sina iz nevarnih klešč. Res mu je moral nata račun odšteti nadaljnjih pet tisočakov, toda ne stori nič, četudi gre pol , grunta za sina. Niti pričakoval ni, da bo branilec toliko , dosegel, zdaj pa verjame. "Ne bojte se, mati," zakliče , Bran pogumno. "V nekaj dneh se bo odločilo; kar potrpite, ■ saj hudega ne bo, pravijo. Le . trdno se držite, mati, vsi se dr-: žite trdno, in grunt naj stoji trden.! Pogum, pogum!" L Budinka pomišlja: naj li . pove sinu, da ni več vola, in . da je morala tudi krava iz » hleva. Nu, v ime .božje, nič , mu ne pove, saj bo videl, ko . se vrne. Zanj je šlo iz hleva. Bog daj branilcu sreče. Upravnik drži v roki uro pa ukaže straži odganti jih, kajti dovoljene minute so potekle. Še cule bi rada oddala Budin-i' ka in Odrin, brusno je notri. t Dobro. Straža pretiplje in odda * letnikom Zdaj pa narazen! Naslednji obisk: Bršlin in Sinja. Privedejo jima Velija in Vida. In tuidi ta d.,va se vračata nekskp potolažena pa uganeta, da je branilec res dragocena istvjar. JPoltem 'pridejo Gaber, Šimenca, ,Muren, Strajnarica i ft še drugi od Šu-minje in od vseh strani. In vsi se mirni vračajo proti domu in nič jim ni žal, da so toliko žrtvovali za rešitev sinov. Medtem so pa večerne izdaje dnevnikov beležile rodovedne-mu meščanstvu potek tega dne. Velika .pravda potekla v najlepšem redu, so beležili. Obtoženci priznavajo vse svoje delikte, zgolj iz strahopetnosti; nekateri skušajo del krivde prevaliti na druge pajdaše; fej jih bilo! Terorist Bršlin je okrutna, zakrknjena zver, terorist Budin je cinik, z nasmeškom na ustih priznava svo- . je bestijalne okrutnosti. Tisto dekle odgovarja nesramno, vede Se uporno, je to dičen cvet tega divjega plemena! — Vse to je stalo močno poudarjeno v listih. Tretji dan. Obravnava je zavzela širši razmah. Treba je bilo dognati in razgaliti vse neskončno omrežje zarote; ki se je bila razmahnila po vsem ozemlju. Na vrsto so prišli zarotniki iz ostalih predelov Brjanje. Kdo je požigal tu, pepelil tam? Kdo ubijal odpadnike, kdo netil zaroto? — Na vse t° ie bilo treba odgovoriti in še na marsikaj drugega, kar se ni morda nikoli nikjer dogodilo. Sicer je bilo že vse to več ali manj dognano, toda javnost naj se prepriča, kako nevarna tolpa sedi tu za ograjo. Zasliševanje se je vleklo do izčrpanosti. Potem so pa na-j čeli Izopet pogorske. Kod se vodile tajne niti in mreže s Pogorja v Milavo in dalje po 'deželi? Javnost mora to vedeti.' Konec koncev je pa treba vso! pravdo nekako zaokrožiti, po-' vezati jo v celoto. In tudi to je umel spretno izvesti šajha-• jul Suakli. Naslednji dan so prišle naj vrsto priče. Bila jih je ne-] skončna vrsta, kar je bilo tudi Dvorana strmi in čaka. Saj ha- 1 jul Suakli gleda obtoženca sila ] prijazno, upirajoč vanj svoje i največje nade; gelemi Kerub ; se mu pa malone nasmehne in . si nekoliko odmakne sedež, ka- ; kor bi .mu hotel ponuditi pros- ! tor pri zeleni mizi. Vse, vse, i samo da jim kaj ne prekriža. . "No, kajneda, tebi je tudi ; znan tisti nesrečni slučaj suna i Sukuma?" "(Da, vse mi je znano." "No, kar povej od kraja, kako je bilo." Obtoženec je povedal vse, približno isto kar je izpovedal tam doli. Potem o simbi, Razklanem hribu, šajšanu Gunti, na vse je odgovorj'iil točno, ničesar zanikal, vse, vse je jemal nase. Sicer je tudi krenil s pota, tu in tam načenjal stvari, ki niso povsem soglašale z vprašanjem, toda gospodje so te stvari lepo sproti podušili, da niso mogle zbujati pred zbranim svetom nikakih dvomov. Ko so pa zadeli ob bombe v šolskem poslopju, se je pa čudno zataknilo: z nasmeškom na ustih je gledal obtožence sodnike. In dalje: požigi na Pogorju, po Milavi, v Svitanu, v Nedelji; bombe vsepovsod, zaroto po vsej zemlji. Ne, obtoženec o vsem tem nič ne ve, ne odgovarja na nobeno vprašanje več. No, ne stori nič, o tem bodo govorili drugi. Sodniki so '/ obtožencem zadovoljni in šajhajul mu prijazno namigne, nej sede. Zatem so prišli na'vrsto pogorski: Odrinov Tilen, Murnov, Gabrov, .S'traj'narjev. Obtožnica veli, da so bili v zvezi z razbojniki ter se v ostalem uporno vedli, še celo uklenjeni brcali šajmule in uganjali nezaslišane stvari. Vse to je treba točno pojasniti javnemu svetu, ki naj potem sodi. Zasliševanje teh se je dokaj zategnilo, ker je bilo treba prav po sili vleči iz obtožencev vse tiste niti in prikrite zanke, ki so spajale tajna pota tolovajev s pogorskim svetom. Šajhajul je bil že kar izmučen. Kerub tudi. In ko je bilo slednjič vse to dognano, pa pade kakor pliinec iz dvorane nesramen medklic. Zakaj so jetniki tako strašno zdelani? Kaj so' počenjali z njim v Saluj-harumu? — To bi rad vedel , ^neki pred'rznež. r Dvorana je kar onemela, potem se pa zgražala proti predrzne- 1 žu. Saj to je nezaslišano. Je s javno sumničenje, natoicevan- r je sodne-oblasti! Ven z ne- c sramnežem! Gomba je pa še r glasneje tirjal odgovor na svoje vprašanje, dokler se ni zga-nil sodni stol. Šajhajul Sua- s kli je dal z roko znak, naj dvo- ^ rana prisluhne. Potem se je x dvignil in rekel, da je priprav- \ Ijen spoštovani javnosti tudi to J pojasniti, ker je primoran 1 spričo nizkotnega sumničenja 1 braniti ugled in sloves Saluj- * haruma. Zatem se je obrnil ^ proti gajbi tier vprašal pri jaz- c no, z nasmeškom na ustih naravnost Brana Budina, naj to 1 javno izpove, ali se je godila f komu krivica .v Saluj-harumu? s Mar niso 'dovolj obzirno in le- 1 po ravnali z njim in z ostalimi 5 jetniki? ' Bran Budin vstane. Napeta tišina dvorane. Bran pomiš- : lja, šajhajul Suakli ga veno- ( mer gleda, prijazno, proseče 1 .... In Bran Budin končno 1 spregovori, v nekoliko polom- ! ljeni ligurščini reče: "Da, tam doli ste z nami . . lepo ravnali . . ." Tišina. Živali v gajbi žde negibno; nekatere gledajo v tla, druge skušajo dognati smisel Branovega odgovora. Ta pa narahlo izakašlja, se nasmehne in sede. Šajhajul Suakli se mu skoro pokloni z nasmeškom, potem dvigne glavo, medtem ko se drži ves ostali dvor zares sila resno. Dvorana zaploska, vzklika šajhajulu in njegovemu dvoru, kljubovalno ploska nesramnemu sumničenju Gom-be. Šajhajul se priklanja ter najavi konec obravnave; jutri zjutraj ob tej uri se padal ju je. Medtem je pa prodrla zunaj kopica 1j ud j i stražnji oklep in se zagnala v stranski vhod palače. — Odprite!" Bili so moški in ženske pa so nemirni ren-dali vrata. — "Odprite! Odprite!" — Gomba in Azunta sta videla to, ko sta šla od razprave, pa sta se naglo vrnila v palačo. Podala sta se do same uprave jetnišnice. — Ljudi treba pustiti noter, je poudarjal Gom|ba. Svojci boclo vendar smeli do jetnikov! — Ne, upravnik tega ne more sam dovoliti, odredbe so zelo strogi — No, naj gre nemudoma do šajhajula! — Da ne utegne, je hladno odkimal upravnik. —- in šajhajul je res dovolil, in sicer zelo ^prijazno, toda pod takim in takim pogojem. In spustili sonoter po dva in dva. Najprej sta prišla na vrsto Odrin in Budinka, ker ta dva sta najbolj pritiskala. Globoko na hodniku nekje so ju zadržali, potem pa privedli od druge strani Tilna in Brana. Na prvi hip je izgledalo, da si bodo padli v krčevit objem; toda ne, mednje se je postavila straža, močna kakor zid. Budinka je uprla pogled v sina, strastno ga je objela z očmi. V samem tem pogledu je bil krik, je bila brezmejna ljubezen. Potem je iztegnila roke, tiste suhe roke proti, sinu: "Kje se mudiš tako dolgo, sin moj? Pojdi, ubogi moj, greva domov;" Spregovorila je kakor bi ga našla v gozdu kje na samem. Bran gleda mater, gleda nje-ne koščene roke, in pri priči se mu ulijejo solze po licih. Nikoli ni jokal tam doli, izteg-, njene materine roke pa so ga I tako čudo premamile. | "Mati!" — "Oče!" — "Sin"' V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN BRATA Louis Arko ki je za vetlno jzatisnil svoje oči 6. maja 1931 Petnajst let je že minilo kar vas hladna zemlja krije in truplo v grobu že trohni težko nam je vsem nri srcu po lieu solza nam drsi. Žalujoči ostali: AGNES, hči; LOUIS, JOHN, sinovi; FRANK, brat. Cleveland, O. 8. maja 1946. Don t lo^et ThetUsDaii Member of T. D. S. «yr~ it^®^ I We Telegraph Flowers Everywhere Mj&^S^i Se priporoža / ilpP James A. Slapnik f 1 mr 6620 St. Clair Avenue HEnd^ y/i