X isC 1C V soboto dopoldne so na Bledu porušili stari Park hotel. Ko seje gost oblak prahu razblinil, je kot v posmeh na ruševinah občepela škrbinasta kulisa nekdanje strehe—Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 13 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavćič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, torek, 18. 2. .1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa cb torkih in petkih. ZA GORENJSKO Pokal LOKA '75 Avstrijci najboljši, naši več kot zadovoljili Jugoslavija je osvojila eno srebrno in dve bronasti medalji — Podvig Jurija Franka VREME KOT PO NAROČILU Škofja Loka je odlično izpeljala tudi drugo mednarodno FIS tekmovanje v alpskem smučanju za pionirke in pionirje, k čemur so poleg SK Transturist odločilno pripomogli zlasti milica, delavci Cestnega podjetja Kranj in domači gostinci. Več sto ljubiteljev »belega« športa je na petkovi otvoritvi tekmovanja, na Škofjeloškem Mestnem trgu, pozdravilo tekmovalce osmih evropskih držav: Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Poljske, Romunije, Švice in Jugoslavije. Otvoritvena svečanost je bila izredno prisrčna. Najprej so mlade smučarje pozdravili loški pionirji v jezikih' vseh sodelujočih držav, v kulturnem programu so nastopili godba na pihala iz Škofje Loke, pevci osnovnih šol »Peter Kavčič« in »Cvetko Go-lar«, folklorna skupina iz Preddvora ter harmonikarski orkester glasbene šole Škofja Loka, prvenstvo pa je slovesno odprl predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar. Po nekajurnem nočnem neurju in snežnem metežu, ki sta organizatorjem mednarodnega smučarskega tekmovanja POKAL LOKA 75 povzročila nemalo skrbi, se je prizorišče FIS prireditve, Soriška planina, zjutraj prebudilo v toplem zgodnje-spomladanskem soncu. Bojazen, da jo bo vreme zagodlo, je odpadla, posebno še, ker so prizadevni fantje, v modrih dresih Transturista zlahka odstranili s strmine pod Lajnarjem okrog 10 centimetrov debelo plast pršiča. Sobotni spored je obsegal kar osem tekov slaloma. Med vratca na prvi, krajši progi (410 metrov, 85 metrov višinske razlike), ki sta jo zakoličila Jugoslovan Rajko Knific in Avstrijec Villi Geissler, so najprej šle mlajše pionirke. Že po prvi preizkušnji je postalo jasno, da bo Švicar-kam z drzno Elizabeto Kaufman na čelu težko kdo prišel do živega. In res so kmalu nato potrdile svojo premoč ter pobrale vse tri medalje. Edina, ki jih je ogrožala, je bila mlada članica SK Transturist Damjana Li- Gimnazijci izbirajo družboslovje V treh gorenjskih gimnazijah zaključuje letos šolanje 244 maturantov, od tega 160 deklet in 84 fantov. Iz tega je razvidno, da so gimnazije še vedno šole, na katerih v veliki večini prevladujejo dekleta. Prevladujoča ženska populacija pa zaradi svoje specifične usmerjenosti v družboslovne vede odločno pretehta tudi pri končnem odločanju o nadaljevanju študija na tehniških in družboslovnih visokih Šolah. Vse kaže, da se bolj v tehniko usmerjeni fantje po končani osemletki vpisujejo v srednje tehniške šole, manj pa si prizadevajo doseči tehniški poklic z visoko izobrazbo. Po anketi službe za poklicno Usmerjanje Komi talnega zavoda za zaposlovanje Kranj o namerah skorajšnji] letošnjih maturantov se odloč za tehniški poklic na visokih šolah na vseh treh gimnazijah le 25 fantov ali približno 1 odstotek vseh osnovnošolcev, če pa upoštevamo še Odločitve deklet za tehnične poklice na visokih šolah, letos jih bo 21, pa je ta odstotek nekaj Večji. Seveda pa te številke tudi Če vzamemo, da se bodo stoodstotno potrdile, nikakor ne Zadoščajo za potrebe gorenjskega in še posebej kranjskega gospodarstva po tehniških kadrih Z visoko izobrazbo. Po anketi se namerava po maturi vpisati na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo 20 maturantov s cele Gorenjske, na fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 18, na fakulteto za elektrotehniko 6 in na fakulteto za strojništvo le 2 maturanta. Za biotehniško se jih je odločilo 7, vsi ostali pa so za družboslovne fakultete in višje šole. Še najmanj zanimanja za tehniške poklice imajo po tej anketi škofjeloški maturanti, saj se odloča med 56 le eden za strojno fakulteto in trije za fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Malo drugače je na jeseniški gimnaziji, kjer se odloča za strojno 1 dijak, za elektro 2, za arhitekturo in gradbeništvo 7 ter za naravoslovje in tehnologijo 8. Največ maturantov je letos na kranjski gimnaziji, in sicer 112. Odločili pa so se približno tako kot njihovi kolegi na jeseniški in škofjeloški gimnaziji, to je za družboslovne vede. Tako se jih namerava vpisati na filozofsko fakulteto 24, na ekonomsko 7, na pravno 5, na medicino 7, itd., za tehniške šole pa menijo takole: na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo se jih bo vpisalo 9, na arhitekturo in gradbeništvo 10 in na elektro 4. Na tej gimnaziji je tudi edini kandidat med tremi gimnazijami za vojaško šolo. L. M. kozar. V odlični drugi vožnji se je tesno približala Wittenwilerjevi, vendar ji veliki met ni uspel: zaradi pičlih 56 stotink sekunde zaostanka so bron podelili gostji iz Švice. Pri mlajših pionirjih, v konkurenci 35 udeležencev, smo prisostvovali še hujšim bojem. Avstrijski tabor ni imel pravega nasprotnika, čeprav je petouvrščeni Tolminčan Vojko Flajs dokazal, da ga ne gre podcenjevati. No, zlato in srebro sta pobrala Rudi Huber in Robert Bochsbichler, katerih prednost pred »bronastim« VVutseherjem je znašala debeli dve sekundi. Huber si je zmago zagotovil v finišu, ko so mu namerili za 29 stotink sekunde boljši čas kot poprej vodilnemu Bochsbichlerju. Slalomski stezi starejših pionirjev in pionirk (dolžina 520 m, višinska razlika 110 m, vratic 38) sta pripravila Švicar Nadig in Jugoslovan Plajbes. Tako pri dekletih kot pri fantih je znova slavila Avstrija — dasi manj prepričljivo kakor smo pričakovali. Nadaljevanje na 7. strani Začetek pouka na drugi stopnji Kranj, 17. februarja — Na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju se je dopoldne svečano začel pouk na drugi stopnji. Pred habilitacijo učiteljev šole in otvoritvenim predavanjem pa so na Kidričevi cesti v Kranju (v bivši stavbi Gorenjska oblačila) odprli tudi računski center, v katerem bodo poslej obdelovali študentsko dokumentacijo in opravljali razne storitve za podjetja, študentje pa bodo v njem lahko opravljali tudi seminarske in diplomske naloge. Na otvoritvi centra je predsednik sveta Visoke šole za organizacijo dela poudaril, da so računski center, ki bo omogočil študij računalništva tudi na drugi stopnji, opremili predvsem s pomočjo delovnih organizacij — podpisnic sporazuma. Član centralnega komiteja ZKS Franc Šali pa je ob današnjem slovesnem začetku študija na drugi stopnji opozoril, da tako Visoko šolo za organizacijo dela kot druge visokošolske zavode in šolstvo nasploh v Sloveniji čakajo v prihodnje pomembne naloge. »Marsikje bo treba pretehtati idejno naravnanost dela in organizacije teh ustanov.« Opozoril je, da je visokošolski učitelj dober strokovnjak, kadar je tudi dober pedagog in družbenopolitični delavec. Zato bo prav strokovnemu in političnemu izpopolnjevanju kadrov treba posvečati glavno skrb. Učni proces pa je treba organizirati tako, da bo sestavni in oblikovni del združenega dela. Zato bo treba okrepiti vezi med šolo in socialistično samoupravno prakso. Pouk na drugi stopnji Visoke šole za organizacijo dela Kranj se v teh dneh začenja v Kranju, Velenju in Ljubljani, kjer je na drugo stopnjo vpisanih 184 v glavnem izrednih študentov. Jeseni pa se bodo začela predavanja na drugi stopnji tudi v Mariboru, Novi Gorici, Zagrebu in Pulju. Za začetek bodo imeli na drugi stopnji dve študijski smeri: organizacijo proizvodnje in kontrolo kakovosti. Jeseni pa bodo začeli še s predavanji iz računalniške smeri in organizacije proizvodnih služb. A. Zalar Starega Park hotela ni več V soboto, 15. februarja, ob 10.19 je počilo, nakar se je kolos malo nagnil in zrušil vase. — Do milimetra natančni izračuni posebne ekipe strokovnjakov Geološkega zavoda Ljubljana — Začeli so odštevati dneve za gradnjo novega hotela — Rok za otvoritev, ki ga ima Gradbeno podjetje Tehnika Ljubljana, je 1. maj 1976 V soboto, 15. februarja, dobro uro pred vnaprej določenim trenutkom na Bledu še ni prav nič kazalo, da bodo z enim samim obratom stikala, s silo, ki bi komaj zlomila konico svinčnika, porušili naenkrat stari Park hotel, v katerem je bilo po grobi oceni 12.000 kubičnih metrov materiala. Ob 9. uri je ograjeni stari kolos še kazal škrbine in dajal vtis mm. mM-*? mi nepremagljivega velikana. Nekakšna težko izražena tesnoba je navdajala vse, ki bi si tisočkrat in več lahko priklicali v spomin podobo tega dela Bleda. Med opazovalci tega zares enkratnega trenutka je bilo namreč največ Blejcev, ki so prvi in najbolj točno izvedeli za dan in uro rušitve. Prišli pa so tudi od drugod. Vendar je bilo med temi največ takšnih, ki so se po naključju takrat znašli na Bledu. Malo pred 10. uro dopoldne se je bilo treba umakniti približno 300 metrov stran od zaminiranega območja. Na strehe in balkone hotela Trst in Toplice ter okoliških objektov so se povzpeli številni, ki so želeli biti priča dogodku. Precej jih je bilo tudi na gradu in v bližini grajskega kopališča, nekaj pa tudi na jezeru. Mednje so se pomešali tudi številni amaterski snemalci in reporteri i. Dve minuti čez 10. se je prvič oglasila sirena in najavila pripravljenost. Po predpisu se je sirena čez deset minut še enkrat oglasila. Ob 10.18 pa je trikratno zavijanje sirene oznanilo neposredno nevarnost in pripravljenost. Promet se je ustavil in mož, ki je ravnal s sireno, se je dramatično, opoteka je se po bregu, skril za debelo drevo. Minuto potem, ko je zadnjikrat utihnila sirena, je švignila v zrak rumena raketa. Ko se je v loku prevesila, so stekle filmske kamere in pripravljeni so bili fotoaparati. To je bilo zadnjih 10 sekund starega Park hotela. Počilo je. Veliko manj kot so vsi pričakovali. Na dnu se je najprej s silo malo pokadilo. Isti hip je zgradbo malo privzdignilo, nakar se je ve- Nadaljevanje na 8. strani Naročnik: Zmogljivosti popolnoma izkoriščene Slovenija porabi na dan okrog 20 milijonov kilovatnih ur električne energije. Hidrocentrale proizvajajo pri sedanjih dotokih vode, ki so zaradi dolgotrajne suše izredno nizki, le okrog 2,1 milijona kWh. Okrog 2,8kWh energije dobivamo iz Bosne in Hercegovine na podlagi dolgoročne pogodbe o financiranju toplotne elektrarne Tuzla V. Toplotne elektrarne, ki delajo z največjo zmogljivostjo, pa proizvedejo dnevno 14 do 14,5 milijona kilovatnih ur. Ostale količine, ki so potrebne, pa uvažamo iz A vstrije in Italije. Aprila spet izvoz mesa Aprila bo evropska gospodarska skupnost spet odprla meje za uvoz vseh vrst mesa io so v petek sporočili veleposlanikom osmih držav, izvoznic mesa, med katerimi je tudi -Jugoslavija. Povedali pa so tudi, da bo to prehodno, poskusno obdobje, v katerem bi namesto sedanjega popolnega embarga ustvarili vsaj delne možnosti za uvoz mesa. Uvoz mesa v dežele evropske gospodarske skupnosti bo povezan z izvozom mesa iz teh dežel. Kosilo za predsednika Tita Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je v Igalu na oddihu in zdravljenju, je bil v nedeljo gost na kosilu, ki ga je priredil predsednik skupščine občine Hercegnovi Petar Sti-jepčić. Kosila so se udeležili tudi številni gostje iz družbenopolitičnih organizacij in upravnih organov Črne gore. Celovški gimnazijci V Ljubljani Dijaki bežigrajske gimnazije so v petek sprejeli v goste 24 dijakov slovenske gimnazije iz Celovca. Najprej so si ogledali knjižni sejem, potem pa so se pogovorili o delu mladinske organizacije in se pomerili v košarki in namiznem tenisu. Bodo zaloge znižale cene? Zvezna direkcija za živilske zaloge se je odločila dati na trg'jabolka, fižol in krompir, da bi zbila previsoke cene teh pridelkov na domačem trgu. Jabolka v prodaji na drobno ne bodo dražja od 7 dinarjev za kilogram, fižol pa bomo lahko kupili od 7,50 dinarja do 11,40 dinarja za kilogram. Za krompir pa je določena enotna cena 1,30 dinarja. Restavracijam in objektom družbene prehrane, bolnišnicam in drugim podobnim porabnikom pa ga bodo prodajali po dinarju. 5000 metrov globoko po nafto V prizadevanjih, da bi našli nova nahajališča nafte in plina, so se v Banatu odločili, da bodo vrtali globlje. Svedri vrtalnih naprav naj bi še letos prodrli do globine 5000 met rov. Podjetje Naftagas namerava opraviti kar 250 poskusnih vrtanj. Bomo hodili po domačih podplatih? Industrija čevljev je lani samo za uvoz podplatov iz zahodnih držav porabila okrog 170 milijonov dinarjev. Hkrati pa niso bile izkoriščene zmogljivosti domače usnjarsko predelovalne industrije. V več tovarnah so delali tudi za izvoz v vzhodne države. Zato je gospodarska zbornica Jugoslavije začela pripravljati pose ben dogovor med proizvajalci usnja m pod/)latov ter tovarnami čevljev. M IL# J^m Torek, 18. februarja 1975 Jesenice Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Kranj in nekateri predstavniki občine ter Gorenjske v Bilčovsu, ko so bili prejšnjo soboto na izletu po Koroški—Foto: A. Žalar Boj na hrbtu manjšine V soboto, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, nekaj ur pred tem, ko se je zvečer sestal v Celovcu odbor zveze slovenskih organizacij na Koroškem in slab teden po tem, ko je poslal predsedniku socialistične stranke (SPO) za Koroško deželnemu glavarju VVagnerju pismo, v katerem mu sporoča, da zaradi kapitulacije socialnodemokratske stranke pred nemško nacionalistično politiko in zaradi spremembe odnosa do manjšine ne more več ostati član socialistične stranke Avstrije, smo se v Bilčovsu srečali s predsednikom zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francijem Zvvittrom. Bil je to, recimo mu kar izlet, ki ga je pripravil izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki kranjske občine ter predstavnik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Prijeten, a hkrati resen pogovor je stekel v Ogrisovi gostilni v Bilčovsu. Ne le zaradi kulturnega praznika, zaradi Prešernovega dne in njegove misli, da meje ne smejo kaliti prijateljstva in enotnosti ter obstoja narodov, marveč zaradi spoznanja, da sta misel in volja močnejša od intrig in mračnjaških teženj po zanikanju nekoga, je bil ta pogovor domač in hkrati spodbuden. Ta dan smo se potem še nekajkrat lahko prepričali, tako v Veselah, pa v Glo-basnici in drugje, da Slovenci na Koroškem niso le številka, niso nekakšna trhla veja, ki bi jo nekateri radi odžagali, marveč so kleni, močni, gospodarni ljudje, morda na trenutke zaradi položaja, v katerem so, nekam zamišljeni, razpeti med resnico včerajšnjega in jutrišnjega dne. Kdor bi mislil, da je slovenska misel in volja onkraj meje nekako zakrnela, da živa beseda in pesem usihata, se moti. Ravno na drugem koncu je resnica. Kulturno in narodno izročilo je živo. O tem smo se lahko prepričali v Globasnici ob prisrčnem kulturnem prognfmu, ki so ga pripravili mladi recitatorji in folklorna skupina, ki se je prvih korakov naučila v Preddvoru. In tako je tudi drugje. Iz mladih zdaj vre nov sok, ki še bolj poživlja nekdanje kulturno in drugo življenje. »Koroški Slovenci ugotavljamo, da trideset let po zlomu nacizma in dvajset let po podpisu državne pogodbe vprašanje naših pravic, ki so nam kot sad našega prispevka v borbi proti fašizmu zagotovljene v členu 7 državne pogodbe, razen nekaterih le delno urejenih področij, še vedno ni rešeno. Stanje je celo še slabše. Politični dejavniki izzivalno poskušajo zanikati celo obstoj slovenske narodne skupnosti na ta način, da jo nameravajo šele ugotavljati .. . Edini predmet volilne propagande vseh trenutno v deželnem zboru zastopanih strank je ta hip manjšina. In ta borba po drugi strani kaže na nesmisel trditev o potrebi ugotavljanj ali preštevanja,« so poudarili v soboto zvečer v Celovcu. Takole pravi dr. Franci Zwitter: »Nočemo biti drobiž avstrijskih strank, niti drobiž velikih sil. Marveč hočemo biti prisotni sami in sami odločati. S taksno našo informacijo in stališčem smo že prodrli v svet in prepričan sem, da bo svet razumel naš problem in da nas bo podprl.« Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ni nikdar gledala zgolj narodnostne plati, ampak je vedno videla tudi socialno-gospodarsko stran. Nemški nacionalizem pa danes poganja čudne cvetke, da meščanski stranki in koroška socialistična stranka tekmujejo med seboj, kdo je bolj nacionalističen in bolj odločen v odrekanju pravic naši narodni skupnosti. Skratka, pred bližnjimi deželnozborskimi volitvami, ki bodo 2. marca letos, omenjene stranke kakor da tekmujejo, katera bo zadala več udarcev slovenski narodni skupnosti na Koroškem, po drugi strani pa dogajanje morda lahko razumemo tudi tako, katera bo od te manjšine dobila več glasov. Tako je volilni boj podoben nekakšnemu absurdu, nacionalistične stranke pa bi ga rade umazano izbojevale na hrbtu manjšine. V stališču, ki so ga sprejeli, je tudi rečeno, da zveza slovenskih organizacij na Koroškem nikdar ni nastopala kot stranka, niti samostojno, niti skupaj s kako drugo volilno formacijo. Hoče pa biti vsenarodna organizacija, odprta vsem članom slovenske narodne skupnosti. Seveda pa ne more in se niti noče izogniti konfrontaciji predvolilnega boja za bodočo politično strukturo v deželi in zato poziva koroške Slovence, da po svoji narodni in socialni zavesti pri volitvah za deželni zbor podprejo demokratične sile. In te sile organizacija vidi predvsem v komunistični stranki Avstrije. »Podobno vlogo lahko odigra tudi Koroška enotna lista, kolikor bo uspela prebiti nacionalno ožino tako navznoter kakor navzven in v potrebni meri nagovoriti in pritegniti tudi nemške demokratične sodeželane . . . Koroška enotna lista ni enotna lista obeh srednjih slovenskih organizacij, niti enotna koroška slovenska lista, marveč je tako po svojem imenu kakor tudi po izpovedani zasnovi in propagandi koroška enotna lista, ki se obrača na slovensko in nemško prebivalstvo v deželi. To poudarjamo zaradi tega, ker bi nemški nacionalisti radi izkoristili za volilno skupnost oddane glasove kot ugotavljanje manjšine in se na ta način izognili formalnemu ugotavljanju ali preštevanju . . . Naloga koroških Slovencev pri teh volitvah torej je, da po eni strani podprejo demokratične sile v deželi za dosego čimširše demokratične baze tudi v deželnem zboru, po drugi strani pa onemogočijo zlorabo izida volitev za preštevanje naše narodne skupnosti,« je rečeno v stališču. Takšno prepričanje smo srečali povsod na Koroškem, kjer smo se ustavili. Slovenci onkraj meje se torej ta hip še kako dobro zavedajo, da nacionalistične stranke skušajo na njihovem hrbtu izbojevati medsebojne obračune, ki bi hkrati pomenili udarec tudi slovenski narodni skupnosti. Vendar je njihovo prizadevanje takšno, da se to ne zgodi in da svet spozna, kaj in kje je resnica. Zavedajo se, da se ta hip ne smejo skrtiti pod mizo, kot je povedal dr. Azovnik. Ta misel nas je potem spremljala tudi po poti domov in prav je, da si jo zapomnimo vsi, tudi mi tukaj, posebno takrat, ko se bomo po opravkih ali kako drugače odpravili tjakaj k njim na obisk. In obiskov matičnega naroda si Slovenci na Koroškem zares želijo. A. Zalar Na zadnji seji občinske konference SZDL so za predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine imenovah Teodorja Kreuzerja, dosedanjega ravnatelja osnovne šole na Koroški Beli. Teodor Kreuzer bo namreč prevzel novo delovno dolžnost kot direktor vzgojnoizobraževalnih zavodov Jesenice. Na seji so imenovali tudi člane koordinacijskega odbora za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi ter imenovali člane v koordinacijski odbor za proslavljanje 30-letnice osvoboditve. Na zadnji seji delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Sava so razpravljali o proizvodnem načrtu za leto 1975, o poročilu inventarnih komisij, o samoupravnem sporazumu v luškem in železniškem prometu, imenovali delegate v krajevno skupnost Sava in krajevno skupnost Podmežakla ter kandidata za poslovni odbor Ljubljanske banke Jesenice. Med drugim so imenovali tudi člane odbora za praznovanje 25-letnice podjetja. Na seji delavskega sveta so potrdili sklepe zbora delavcev, ko so delavce seznanili z razvojem podjetja ter z gospodarskim načrtom, organizacijo samoupravljanja ter družbenopolitično aktivnostjo. Sklenili so, da bodo 25-letnico podjetja praznovali predvsem z delovnimi akcijami. D. S. Kranj V četrtek dopoldne je bila v Kranju 36. ' seja izvršnega sveta občinske skupščine. Obravnavali so poročilo koordinacijskega odbora o izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v občini in letno poročilo kranjske podružnice Službe družbenega knjigovodstva. Včeraj se je v Kranju sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Na dnevnem redu je bila razprava o problematiki Gorenjske turistične zveze. Razpravljali so tudi o letovišču Novigrad. — Pri občinski konferenci socialistične zveze se je včeraj sestala komisija za proslave. Pogovorili so se o organizaciji centralne proslave ob dnevu žena. Jutri popoldne se bo sestal iniciativni odbor za spremembo delovnega časa v trgovini pri občinskem sindikalnem svetu Kranj. Obravnavali bodo družbeni dogovor o spremembi delovnega časa v trgovini. V četrtek dopoldne se bo sestal medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko. Razpravljali bodo o poslovniku medobčinskega sveta, smernicah za oblikovanje republiških predpisov zveze sindikatov in o občnih zborih v osnovnih organizacijah. Na dnevnem redu je tudi razprava o konstituiranju in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in o poteku dogovarjanja o razporejanju dohodka za skupno in splošno porabo. Danes ob 13. uri se bo sestala samoupravna interesna skupnost za kulturo in obravnavala program kulturnih dejavnosti za leto 1975 ter družbeni načrt in proračun občine za letos. — V četrtek ob isti uri pa se bo sestala samoupravna izobraževalna skupnost. Na sestanku bo konstituirana konferenca delegacij gorenjskih izobraževalnih skupnosti. Določili bodo tudi delegate za prvo sejo skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije, ki bo 26. februarja. Jutri popoldne bo v Kranju prva seja koordinacijskega odbora društev invalidov Gorenjske, na katero so povabili tudi predstavnike medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij Gorenjske. Pogovorili se bodo o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih društev in o sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Razpravljali pa bodo tudi o pripravah na praznovanje mednarodnega dneva invalidov na Gorenjskem. A. Z. V petek popoldne in v soboto dopoldne je bila v Kranju razširjena seja UO Društva novinarjev Slovenije. Obravnavali so položaj in odgovornost tiska in novinarjev po 10. kongresu ZKJ in 7. kongresu ZKS, sprejeli so program idejnopolitičnega in strokovnega usposabljanja novinarjev ter sprejeli določila za samqupravni sporazum, ki bo določal minimalne in življenjske pogoje novinarjev. Ob koncu prvega dela seje je bila novinarska konferenca s predstavniki gorenjske turistične zveze in turističnega društva Kranj o aktualnih problemih turističnega gospodarstva na Gorenjskem. ■am V začetku minulega tedna se je na prvi seji sestal izvršni odbor skupne komisije za štipendiranje. Na seji so izvolili predsednika izvršnega odbora in obravnavali prošnje za štipendiranje. Radovljica Minuli teden v četrtek popoldne se je sestal sekretariat aktiva delavcev v izobraževanju pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica. Pogovorili so se o usmerjanju v pedagoške poklice in o problematiki izobraževanja, o čemer bodo razpravljali tudi na seji občinske konference zveze komunistov. V petek zvečer je bil v Bohinjski Bistrici občni zbor turističnega društva Bohinjska Bistrica. Razpravljali so o dosedanjem delu društva in o programu v prihodnje. A. Z. Tržič Občinski svet Zveze sindikatov Tržič je na petkovi seji potrdil poslovnik občinskega sveta. Svet je nadalje razpravljal o pravilih občinske konference SZDL in o vlogi sindikata v organizaciji socialistične zveze. V tržiški občini bo na osnovi pravil tudi v prihodnje organiziranih 13 krajevnih organizacij SZDL, kar pomeni, da bo delovala socialistična zveza v vseh krajevnih skupnostih. Na sindikalnem svetu so poudarili pomembnost vključevanja sindikalne organizacije v SZDL na vseh ravneh in v vseh oblikah krajevne, občinske in regijske samouprave. Občinski svet je pravila SZDL sprejel in se obvezal čim prej določiti delegate za -občinsko konferenco. Člani sveta Zveze sindikatov so na petkovi seji potrdili letošnji delovni program ter sprejeli lanski zaključni račun sveta. -jk Na svečanosti, ki jo je v petek popoldne pripravila osnovna organizacija RK Vodovodni stolp v Kranju, so krvodajalcem te organizacije podelili za pet- do dvajsetkratno darovanje krvi krvodajalske značke in priznanja. Na proslavi so v kulturnem programu sodelovali tudi pevski zbor Tugo Vidmar, člani podmladka RK osnovne šole Simona Jenka in pa orkester JLA. Po proslavi so na občnem zboru osnovne organizacije RK Vodovodni stolp pregledali tudi delo v preteklem dveletnem obdobju in sprejeli program dela za prihodnje. Prizadevali si bodo sicer že dokaj številčno članstvo, več kot 3000 rednih in podpornih članov, še povečati; tudi pri krvodajalstvu, kjer že leta beležijo dobre us/h-Iic, si bodo prizadevali, da letos ne bo drugače. Organizacija, ki sodi med najbolj delavne v občini, se lahko pohvali tudi z lansko us/>elo akcijo zbiranja rabljenih oblačil, z zbiranjem prostovoljnih denarnih prispevkov, v svoje delo pa ima vključenih še vrsto drugih socialnih dejavnosti, ki jih bo organizacija pod vodstvom novoizvoljenega odbora in ob pomoči številnih aktivistov in občanov skuša/a nadaljevati v istem ■ aH razSirjenem obsegu tudi v prihodnjem obdobju. —L. M. — Foto: F. Perdan stolpec za upokojence Tržiški proračun večji za 23 odstotkov? Večja aktivnost Zveze komunistov Izvršni svet občinske skupščine Tržič je razgrnil pretekli petek pred predsednike krajevnih organizacij SZDL in predsednike temeljnih delegacij krajevnih skupnosti osnutek letošnjega občinskega proračuna. Čeprav splošna republiška izhodišča za financiranje splošne porabe še niso dokončna, je pričakovati od 21-do 25-odstotno povečanje proračunov v primerjavi z lanskim letom. Tako osnutek proračuna tržiške občine za zdaj predvideva v primerjavi z lanskim letom 23-odstotno povečanje. Lanska dovoljena proračunska poraba je znašala 9,870.000 dinarjev, načrtovana letošnja pa dosega 10,746.822 dinarjev. Tržičani sami nameravajo zbrati 8,925.000 dinarjev, iz republiškega solidarnostnega sklada pa naj bi priteklo 1,794.822 dinarjev. Skupaj torej 10,746.822 dinarjev! Izvršni svet je oblikoval tuci osnutek trošenja proračunskih denarjev. Zahteve porabnikov je skušal v kar največji meri uskladiti z možnostmi. Tako načrtuje izvršni svet za dejavnost družbenopolitičnih skupnosti 6,917.096 dinarjev (lani 5,552.373), medtem ko je znašal predlog porabnikov 7,019.415 dinarjev. Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij namenjajo 1,132.831 dinarjev (lanska potrošnja je znašala 775.969 dinarjev, predlagatelji pa so želeli 1,170.621 dinarjev), za odplačevanje anuitet za negospodarske investicije 670.629 dinarjev in za kulturno ter prosvetno dejavnost 77.650 dinarjev. Lani je bilo za to dejavnost v Tržiču potrošenih 108.833 dinarjev proračuna, porabniki pa so predlagali 67.650 dinarjev. Osnutek pro- računa namenja socialnemu skrbstvu 170.000 dinarjev, zdravstvenemu varstvu 135.000 dinarjev in komunalni dejavnosti 730.000 dinarjev, kolikor so tudi zahtevali porabniki. Lani je šlo za ta namen iz proračuna 642.001 dinar. Krajevne skupnosti, v tržiški občini jih je 13, naj bi dobile letos iz proračuna 523.268 dinarjev, kar je toliko, kolikor so zahtevale in precej več od lanske vsote. Za gospodarske posege namenja osnutek proračuna 193.360 dinarjev ali skoraj 70.000 dinarjev več kot lani. Proračunska rezerva bo znašala 107.468 dinarjev, rezervni sklad pa 89.520 dinarjev. O osnutku proračuna bo prva razpravljala občinska skupščina, nato zbori občanov, kjer se bo izoblikoval predlog, ki bo predložen skupščini v potrditev. J. Košnjek Vrtec bi radi Vaščani na področju krajevne skupnosti Smlednik že dalj časa postavljajo zahtevo po ureditvi otroškega varstva v kraju. Krajevna skupnost je v anketi ugotovila, da je 37 otrokom potrebno takojšnje varstvo, saj morajo sedaj starši te otroke voziti v varstvo v Medvode, Trbo-je, Škofjo loko ali plačevati drago zasebno varstvo. Vzgojno-varstveno ustanovo bi lahko uredili v prostorih bivšega gostišča Valburga, ki že dve leti prazno sameva. Poslopje so po vojni zgradili vaščani s prostovoljnim delom, zato upravičeno pričakujejo dovoljenje in pomoč občinske skupščine Ljublja-na-Šiška. -fr Inženiring Bled, Bled, Prešernova 48 razpisuje delovno mesto direktorja Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba strojne ali metalurške smeri, 10, 15. oz. 20 let prakse od tega 5, 10. oz. 15 let na vodilnem .delovnem mestu, pooblastilo za projektiranje, znanje enega jezika (nemščina — angleščina). Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in drugimi dogovori, biti mora moralno in politično neoporečen ter mora predložiti program razvoja podjetja. Ponudbe z dokazili o pogojih razpisa je treba poslati v 15 dneh po objavi na Inženiring Bled, 64260 Bled, Prešernova 48. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. bo prodal na javni dražbi najugodnejšemu ponudniku osebni avtomobil znamke MERCEDES-BENZ, tip 200, leto izdelave 1968, v voznem stanju in registriran. Začetna vrednost znaša 50.000 din. Prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati polovico kupnine takoj, ostalo pa v 15 dneh od opravljene javne dražbe. Javna dražba bo 24. februarja 1975, ob 8. uri poleg prostorov Kmetijsko živilskega kombinata Kranj — z n. sol. o. v Kranju. CJLA2. Jnž. Marija Zupančič-Vičar je kot sekretarka občinskega komiteja ZK na Jesenicah odgovorila na nekaj vprašanj o organiziranosti ZK v občini, o nadaljnjem programu ZK, o integracijskih procesih v občini in o delu osnovnih organizacij na terenu in v delovnih organizacijah. »V jeseniški občini smo v zadnjem času napravili kar precej glede organiziranosti članstva, saj smo domala ustanovili aktive povsod tam, kjer ni bilo možnosti za ustanovitev osnovnih organizacij. Čaka pa nas seveda tudi na tem področju precej dela. Najpomembnejše pa se mi zdi idejno usposabljanje vseh komunistov. Prav komunisti morajo biti v sredinah, kjer žive in delajo, nosilci vseh sklepov, aktivno morajo sodelovati pri vseh dogajanjih, še posebno pri vsebinski preobrazbi organizacij združenega dela, pri uvajanju krajevne samouprave in drugod. Prav zdaj je pred nami akcija, ko bodo morali komunisti oceniti uresničevanje ustave, ugotavljati morajo-napa- ke in odpore, ki zavirajo delo na tem področju. Ponekod še ni vseh možnosti, da bi delavci resnično upravljali sadove svojega dela in razpolagali s sredstvi, ponekod gre še vedno za formalizem in ne za zavestno odločanje. Na področju integracij smo nekaj uspehov dosegli, ne- pa vsega tega, kar bi bilo nujno potrebno. Dokler delavci resnično ne bodo postali upravljavci, potem integracij ni pričakovati. Kjer so temeljne organizacije združenega dela, smo - vsaj formalno zagotovili odločanje delavcev in tem delavcem i so ti procesi bližji. Težiti moramo za tem, da se temeljne organizacije povezujejo še v druge oblike. Zadnja leta je Zveza komunistov na Jesenicah zaradi svoje vedno večje aktivnosti pridobila na ugledu. Delo komunistov se čuti na domala vseh področjih, še posebno v krajevnih skupnostih in še posebno so bili aktivni v kandidacijskih in predkan-didacijskih postopkih. Tudi v osnovnih organizacijah po delovnih kolektivih se komunisti odgovorno srečujejo in rešujejo vsa važnejša vprašanja. Ne nazadnje se večja aktivnost kaže tudi pri sprejemanju vedno novih članov, predvsem mladih iz vrst neposrednih proizvajalcev in iz šol. Nove komuniste sprejemamo na osnovi predhodnega članstva ZSMS in po uspešno opravljenem uvajalnem seminarju, ki zajema osnove; marksistične teorije, samoupravljanja, statuta ZK. V zadnjem času je opaziti tudi večjo aktivnost pri sprejemanju pedagoškega kadra, delegatov iz delegacij itd. Skratka, vedno večja angažiranost komunistov na vseh področjih — ob nenehnem odpravljanju vseh težav in problemov — zagotavlja vedno večje uspehe in dosledno uresničevanje naše politične samoupravne usmeritve na vseh področjih življenja in dela.« D. S. Priprave na obrambo skrb vseh nas Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Kranj bo Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja začela danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo — skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov pojasnjuje možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za naloge v splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skupnosti. Predavanja se začenjajo danes zvečer ob 19. uri v gasilskem domu v Bitnjah za prebivalce Spodnjih in Srednjih Bitenj, ob 18. uri pa bo predavatelj obiskal Žabnico in v zadružnem domu pojasnjeval možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za odpor. K predavanju so vabljeni vsi prebivalci krajevne skupnost i Žabnica. Jutri, v sredo, 19. februarja, ob 19. uri bo predavanje Priprave na obrambo — skrb vseh nas v gasilskem domu v Bitnjah, in sicer za občane Zgornjih Bitenj. Ob 18. uri pa b i/, kulturnih zavodov in organizacij), je najprej potrdila samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti Radovljica in kulturne skupnosti Slovenije. Potem so izvolili organe skupščine. Za predsednico skupščine so izvolili inž. Elzo Osterman z Bleda, za namestnika Zdenka Cunda z Bohinjske Bele in za predsednika 11-elanskega izvršnega odbora Jošta Rolca i/. Radovljice. Izvolili so tudi deset delegatov (po pet iz vsakega /bora) za skupščino kulturne skup nos ti Slovenije. Za predsednico zbora uporabnikov skupščine kulturne skupnosti občine Radovljica je bila izvoljena Majda Gros iz Verige Lesce, za predsednika zbora izva- jalcev pa prof. Niko Rupel iz Radovljice. V razprav i so se delegati zavv.eli za čimbolj skrbno porabo denarja. Ugotovili so, da letos sredstev ne bo dovolj za vse potrebe na področju kulturne dejavnosti v občini. Zato so sklenili, naj izvršni odbor skupščine kulturne skupnosti pripravi prioritetni seznam posameznih potreb v občini. Glede finančnega načrta pa so sklenili, da ga bodo potrdili ko bodo dokončno določene prispevni' stopnje i/, dohodka za samoupravne interesne skupnosti. Menili so, da se danji predlog s katerim je predvideno, da bi se sredstva povečala za 21 odstotkov V primerjavi z minulim letom (predvsem zaradi večjih potreb republiških samoupravnih inte resnih skupnosti), ne bo sprejet. Zato so izvoljenim delegatom v skupIČUlO republiške kulturne skupnosti naložili, da postavijo vpraša nje, kako zmanjšati tovrstna sredit v a v republiki. V petek zvečer so v galeriji na škofjeloškem gradu odprli razstavo del akademskega slikarja Gorazda Satlerja ter akademskega kiparja Toneta Demšar/a u Ljubljane. Na otvoritveni slovesnosti je o delu obeh umetnikov spregovoril dr. Mirko Juteršek. Gorazd Satler ter Tone Demšar sta doslej že imela samostojne razstave v Kranju in Kopru, oba pa sta sodelovala že tudi na več skupinskih razstavah, (-jg) — Foto: F. Perdan dzs Celotni ciklus slovite pisateljice Marije Juric Zaaorke »PRESTOL MATIJE KORVINA«, v izvirniku »Gor-dana«, sestavljajo trije romani: »Prerokovanje pri kamnitih vratih« (tri knjige, ki so že izšle), »Pekel na prestolu« (šest knjig, ki so že izšle) in »Veliko sodišče« (v sedmih knjigah, ki ciklus zaključujejo). Pravkar so izšle štiri knjige romana veliko sodišče I-II-III-IV iz ciklusa »Prestol Matije Korvina« Vsi trije romani, ki sestavljajo ciklus o Gordam, so pripovedno tako tesno prepleteni, da ustvarjajo zaokrožen organizem, zgodba se v dramatičnih vrtincih preliva iz knjige v knjigo, osrednje osebe se zapletajo v zmeraj nove konflikte. Začetek »Velikega sodišča« je logična nadaljevanje »Pekla na prestolu«. Celoten ciklus je postavljen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem m Hrvatskem vladal kralj Matija Korvin Zgodovinskim osebnostim, kot je legendarni kralj, se pridružujejo junaki, ki jih je ustvarila pisateljičina bujna domišljija, seveda pa se vse vrti okoli glavne junakinje Gordane ... Vse štiri zaietne kniige romana »Veliko sodišče« veliato vezane v platno 600 din Založba nudi možnost obročnega odplačevanja v šestih obrokih po 100 din. Pred izidom so še zadnje tri knjige romana »Veliko sodišče« V-VI-VII, s katerimi bo ciklus 16 knjig »Prestol Matije Korvina« zaključen Knjige so na voljo v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa lahko pošljete na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26. Ljubljana Naročilnica G- Nepreklicno naročam 4 knjige romana VELI KO SODI ŠĆE I II III IV Znesek 600 din bom poravnal: Jft — takoj —■ v 6 mesečnih obrokih po 100 din Kraj in datum: rtnjige mi pošljite na: Mf- — moj domači naslov — kraj laposlitve «t (Ustrezno, prosimo, označite!) Podpis naročnika: Naslov naročnika ime in priimek kraj ulica /.iposltin pil Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Delavni kranjski jamarji Poleg ostalega ima društvo v načrtu ustanovitev posebne sekcije v Gorenji vasi V četrtek, 13. februarja, zvečer so se na rednem občnem zboru, ki je bil v sejni dvorani Kluba gospodarstvenikov, zbrali člani Društva za raziskavo jam Kranj, ene od 26 enot Jamarske SRS. V navzočnosti predsednika JZS dr. Franca Lebna, speleologa prof. Tomaža Planine, predstavnika Ljudske tehnike in drugih gostov, med katerimi pa smo pogrešali zastopnike SLO, TTKS in družbenopolitičnih organizacij občine, je društvo naredilo obračun dosežkov v pretekli sezoni ter sestavilo okvirni plan aktivnosti v letu 1975. 50 raziskovalnih in oglednih pohodov v špilje in brezna širom po naši ožji domovini, uspela organizacija zbora jamarjev Slovenije junija lani (prisostvovali so mu delegati 25 klubov in sekcij ter opazovalci iz zamejstva in iz Hrvatske, Srbije in BiH), udeležba na mednarodnem jamarskem taboru v Karlukovem (Bolgarija), izvedba tradicionalnega množičnega izleta v Križno in Taborsko jamo, namenjenega mladim planincem — to je le nekaj najpomembnejših točk, vzetih iz poročila o dejavnosti DZRJ Kranj v zadnjih 12 mesecih. Kranjski kolektiv namreč sodi v krog najprizadev-nejših moštev v republiki, kar nazorno dokazujejo številna priznanja in pohvale, izročene zaslužnim posameznikom. Nastal je pred desetimi leti, kot posebna sekcija PD, da bi.tri leta nazaj končno prerasel v samostojno društvo z lastnim programom, usmerjenim predvsem v iskanje, preučevanje in merjenje podzemeljskega sveta na območju Gorenjske. Sadovi njegovih odkritij niso pomembni samo z vidika znanosti, ampak tudi s stališča obrambnih priprav in splošnega ljudskega odpora. V prihodnje, poudarjajo kranjski speleologi, bodo največ pozornosti posvečali izpopolnjevanju naraščaj-nikov. V načrtu imajo niz tečajev, ki naj bi fantom omogočili osvojiti novo tehniko uporabe specialnih plezalnih vrvi, naslednic klasične zložljive lestve, ter jim vcepili osnove izračunavanja naklona jaškov, ugotavljanja tipa rovov, risanja skic itd. Pogum in spretnost sta sicer nepogrešljivi odliki jamarjev, toda brez ustreznega znanja utegneta izgubiti sleherni smisel. Zbor je nadalje obravnaval 'probleme okrog čuvanja orodja; da bi se izognili nezgodam in zapletom, ga bo treba v bodoče bolj sistematično pregledovati, čuvati in obnavljati, opozarjajo strokovnjaki. Kot je povedal dr. Leben, so na republiškem štabu SLO jamarski zvezi obljubili večjo količino razne opreme, ki jo JZS namerava razdeliti svojim enotam. Od sprejetih sklepov pa velja omeniti zlasti tistega o ustanovitvi sekcije v Gorenji vasi, kjer že dalj časa deluje skupina navdušenih pristašev jamarstva. Zdaj, ko so si v stavbi domačega TVD Partizan zagotovili primeren klubski prostor, bi ob pomoči in sodelovanju Kranjčanov končno radi svoj obstoj legalizirali. Ne- nazadnje moramo pristaviti, da je leto 1975 proglašeno za »Leto zaščite jam«, zaščite v smislu varstva okolja. JZS in društva bodo v tej smeri kajpak storili ustrezne korake, saj onesnažene vode in neodgovorni ljudje marsikje močno ogrožajo le navidezno deviško lepoto slovenskega podzemlja. I. Guzelj Občni zbor AMD Tržič V nedeljo, 8. junija, bo v Podljubelju spet dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 250 kubičnih centimetrov — Med odmorom koncert Avsenikovega ansambla pereče pa je vprašanje učilnic za kandidate za voznike. Društvo bo skušalo v prihodnje delovne pogoje S predvajanjem filma o lanskem tekmovanju za svetovni pokal v motokrosu za kategorijo 125 kubičnih centimetrov v Podljubelju se je začel v soboto zvečer občni zbor Avtomoto društva Tržič, ki združuje skoraj 900 članov ali 33 odstotkov vseh voznikov osebnih avtomobilov v tržiški občini. Višji odstotek dosegajo le v občinah Ribnica in Škofja Loka. V društvenih komisijah in odborih za organizacijo vsakoletnih tekmovanj v motokrosu pa deluje okrog 350 članov društva in zunanjih sodelavcev, kar je nedvomno lepo število. V zadnjih dveh letih je AMD Tržič kljub večkratnim finančnim stiskam delovalo uspešno. Med članstvom je vedno več mladih. To so predvsem novi vozniki motornih vozil in tekmovalci v motokrosu, ki se je v Tržiču kljub večkrat neugodnim razmeram za moto šport vztrajno razvijal. Privlačnih dirk ne organizirajo le v Podljubelju, temveč tudi v krajevnih skupnostih kot so Leše, Brezje, Lom in Bistrica. Sicer pa društvo ni usmerjeno samo v športno dejavnost, temveč posega tudi v vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Skozi vozniške tečaje tržiškega društva je šlo doslej 4296 kandidatov, od tega samo lani 290. Letos bo začela delovati tudi posebna komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Povezala se bo z ustreznim svetom pri občinski skupščini. Tržičani žele v prihodnje vključiti v vzgojno dejavnost društva tudi zasebne inštruktorje in s tem poenotiti vzgojo voznikov motornih vozil. Dobro je delovala servisna in storitvena dejavnost društva Zal je AMD Tržič prostorsko utesnjeno. Prostori za vsak(xlnevno poslovanje so pretesni, posebno Olepšajte si dom mislite že na darilo za 8. marec in izkoristite ugoden nakup okrasnih in uporabnih predmetov v poslovalnici Elgo Lesce teden keramike s 5 % popustom — od 14. do 24. februarja Lepo okolje — boljše počutje — vse to vam zagotavlja Murka-Elgo Lesce Kdo skrbi za avtobusna postajališča? Na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine na Jesenicah je delegatka i/. Žirovnice postavila delegatsko vprašanje, in sicer je Želela zvedeti, kdo skrbi za avtobusna postajališča in zakaj postajališča niso zaščitena pred vetrom in dežjem ali pa zaščite sploh ni. Obenem je dejala, da na postajališču v Žirovnici ni voznega reda. Da se je oglasila prav delegatka i/ Žirovnici' — avtobusna postajališča so problematična tudi marsikje dru-^od v jeseniški občini — ni nakltUC jo, kajti BVtobUsho postajališče je v Žirovnici postavljeno ob odprti cesti in na eni strani ceste avtobusne U te sploh ni. Postajališče v Žirovnici je bolj kot vsako drugo izpostavljeno vetru in dežju. Potniki, ki tod čakajo avtobuse, so upravičeno lahko nezadovoljni. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je delegatki iz Žirovnice posredoval pismeni odgovor: »Za avtobusne ute na postajališču skrbi občina. Ute niso zaščitene ob straneh zato, ker so jih pred leti postavili po načrtu, ki ni predvideval zaščitnih sten. Lani smo nekatere ute, med njimi tudi uto v Žirovnici, zaščitili ob straneh s ploščami. Ker smo ugotovili, da ta sistem avtobusnih ut za naše razmere ni najbolj primeren, bomo za ute, kijih bomo še postavili, naročili ustreznejši načrt. Za panoje z voznimi redi skrbi podjetje Viator Jesenice, ki smo ga opozorili, da na avtobusnem postajališču v Žirovnici namesti vozni red.« D. S. izboljševati, razen tega pa urejevati svetovno znano progo za motokros v Podljubelju. 7. in 8. junija letos bo namreč v Tržiču spet tekmovanje za svetovno prvenstvo v motokrosu kategorije 250 kubičnih centimetrov. V nedeljo bosta na sporedu dve vožnji, vmes pa bo poldrugo uro trajajoči koncert kvinteta bratov Avse-nik. V teh dneh bo na podijubeljski progi tudi tekmovanje za državno prvenstvo v kategorijah 50 in 125 kubičnih centimetrov. Ker so za organizacijo takšnega tekmovanja potrebna precejšnja finančna sredstva (okrog 50 milijonov starih dinarjev), je akcija zbiranja sredstev že stekla. Samo za startnine najboljših svetovnih dirkačev v tej kategoriji bodo Tržičani potrošili 1(5 starih milijonov. Tako določajo predpisi Fime. Tudi letos bo pokrovitelj prireditve tovarna Peko. Na občnem zboru so sklenili, da se mora AMD tesneje povezati s teles-nokulturno skupnostjo, vključiti v delegatske odnose in se tudi samo tako organizirati, vlagati še več sredstev v mlade tekmovalce, se povezati z organi JLA in SLO ter razširjati krvodajalstvo med člani AMD. Na zboru so podelili tudi nagrade, značke in priznanja ter plaketo vzornega voznika. J. Košnjek Komunalno podjetje Kovinar Jesenice TOZD Kovinska predelava Jesenice, Jesenice, Sp. Plavž 6 a po sklepu delavskega sveta razpisuje dne 26. februarja 1975 ob 9. uri javno licitacijo za prodajo: krožne škarje z izklicno ceno 30.000 din. Licitacija bo na sedežu podjetja. (56. zapis) Strma je pot s Svinške planine v dolino in dosti dolga od Kneze do Vovber. Z višine 1164. metrov na .502 metra! Ves čas v grapi, ves čas navzdol po ovinkih. In tako imamo sedaj čas za pogovor o koroški slovenski govorici. Saj smo se tako dogovorili: da ne bom opisoval le krajev, pač pa tudi ljudi in njihove šege, zgodovino in govorico, lepe taborske sanje o Zedinjeni Sloveniji in bridko resničnost današnjih dni. Poetičnost pokrajine in prozaičnost vsakdanjega boja za kruh. Spravljivo miroljubnost našega človeka in naduto lice germanskega prišleka. To lahko rečem: Nemec je v Korotanu tujec — imena gora, rek, vasi to potrjujejo. Pa tudi imena teh »Nemcev«, čeprav se pišejo za Suschnigge, Globotschnigge, Koschierje ipd. No, čas je kar pravšnji za kramljanje o govoricah naših Korošcev. SEDEM GOVORIC a, o govoricah! Kajti star koroški rek trdi: »Sedem jezikov znam, pa vse koj po svove- D nje!« To se pravi, da koroški slovenski človek govori kar v sedmih »jezikih« (narečjih), ki pa so vsi svovenji! Naj bo to govorica na Zilji (in v Kanalski dolini), v Rožu, na Gurah, na Kostanjah, v Podjuni, okrog Svinške planine ali pa v Preži-hovini (ki je kot del nekdanje koroške »vojvodine« že na naši strani meje) tam ob Mežici. Dostikrat, ko sem sedel v koroški družbi, so se sogovorci spočetka trudili, da bi govorili bolj po naše, po knjižno slovensko. Vsakokrat pa sem jih prosil, naj govore po domače, da hi rad prisluhnil njihovi govorici in si tudi kaj zapisal. No, potem pa je stekla, ta ljuba koroška beseda . . . STARA NAŠA BESEDA Kar nehote mi pride v misel starosvetnost koroške slovenske govorice. Saj to je bila govorica naše prve državnosti. Govorica hrižinskih spomenikov. Govorica, ki se je čula pri ustoličenjih vojvod na Gosposvetskem polju, še prej pa pri sprejemih tujih vitezov na koroški meji: »Buge vas primi...!« Govorica je dokazovala, da je bila stara Karantanija slovenska dežela. In tako zdaj, v letu 1975, gledam na koroška slovenska narečja, kot na neposredno nadaljevanje prvotne govorice. Le-ta kaže v svojih častitljivih oblikah razvoj slovenske besede, ki je ni zmotila knjižna učenost. Koroški kmet ni dosti bral, stražil pa je s svojo besedo jezikovno mejo. In prav zato mi je koroška govorica, pa naj zveni v tem ali onem narečju, tako mila. In tudi sedanjim slovenskim rodovom na oni strani Karavank nekaj takega, kot gnezdo, kf)t varno zavetje. Kot topla dlan . . . Zdaj šele razumem, zakaj toliko pevskih zborov, toliko prosvetnih društev, toliko iger na odrih, toliko predavanj — povsod tod najde slovenščina svoje potrdilo, svoj žig: tu sem, zakaj kričite, da me ni več? Graditelji ? Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Cešnjevek in Stražišče vam nudijo zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah: modularni blok 29 x 19 x 14 cm M 150 po 3,20 din zidak BH/4 pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko 25 x 12 x 6 cm M 200 po 1,37 din 25 x 25 x 14 cm M 100 po 3,15 din 29x 25 x 12 cm po 3,69 din 29 x 25 x 8 cm po 3,30 din 30 x 30 x 14 cm po 4,68 din V ceni ni vštet prometni davek. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. NAJ CVETE TISOČ CVETOV! Tako so v neki veliki azijski deželi. izrazili svojo strpnost in svobodnost. Podobno bi lahko trdili za naše Korošce: naj le govore v onih svojih sedmih narečjih — da le govore po svovenje! Najprej: vsi naši koroški rojaki »marnvajo« (včasih tudi marnjajo), le Ziljani (in z njimi vred Slovenci v Kanalski dolini) »žuborijo«. To pač zato, ker je beseda Zilianov najbolj pojoča, tekoča in najbolj razločna izmed vseh koroških slovenskih narečij. Le nekaj posebnosti ima, ha katere drugod ne naletimo: začetni »v« spreminjajo v »h«, končni »m« pa v »n«. Beseda vesel se po njihovo glasi: besiev, sem videl je sem bidu, vino je bino, jaz grem je jes grien, sedem je seden, sem fural je sen buru, voščim je uoščen, visoka gora je bisoka guera itd. Žal, mi ni mogoče označiti polglasni »e«, ki je tak kot v gorenjščini, npr. sem bil je s'm biu. Drugačna je govorica v Rožu. Tam (in še ponekod drugje na Koroškem) začetni »k« ne izgovarjajo ali pa le v grlu. In tako slišimo namesto kaj le »aj«. Tudi »g« izgovarjajo bolj kot nemi »h«. (Npr. v pesmi N'mav čriez izaro .. .« pojo v refrenu »haji, hajo«, izgovarjajo" pa bolj kot »aji, ajo«. Seyeda je tujcu težko izgovarjati ta okrnjeni »k«, še teže pa oni skoro nemi »h«. V Podjuni imajo drugo posebnost. Namesto »a« izgovarjajo »o«, npr. mati je moti, kam pa greš je kom pa graš, rdeča kapa je rdeča kopa, maslo je mosve itd. Okrog Mežice kot že tudi na robu avstrijske Podjune, »stekajo«. To se pravi, da kazalni zaimek »ta« izgovore »še te«, tuka" j je štekej, tam je štam, tod je štodi, semkaj noter je sentr, tja noter je tentr, sem gor je grsa, sem dol je dovsa (tudi grta in dovfa), ven je vunta itd. Starosvetnost koroške govorice začutimo tudi v njeni ikavščini in ijekavščini. Drugod po Slovenskem je v navadi ekavščina (če izvzamemo nekatere beneško slovenske doline). Potem je pa tu še štetje, tako starinsko, da kar čutiš patino na besedah. Štejejo: štired (40), pet red . (50), šlestred (60) itd. — Ne pačijo se z danes zjutraj. To je »davi«. Ne danes zvečer. To je »drevi«. Elkajo pa Korošci ne. Za slovo pravijo »svovo«, prišla je »pršva«, kot na Gorenjskem. Za »svovo« od našega kramljanja^ o koroški govorici pa še anekdoto, ki jo je zapisal pokojni glasbenik Luka Kramolc: Fant, ki je v vaškem zboru »črez pel«, je vprašal mlajšega vrstnika: No ti, ki na nemško stran vlečeš, pa povej, kako se pravi »zapujmo ano« pravilno po nemško? Oni odgovori: »Sing mr ane!« Črezpevec: Vidiš, da ne znaš. Nemci pravijo: »Sing mr ans!« Pri njih je pesem »das Lied«, ena srednja reč, nak mandelc, nak bajbelc. Pri nas je pa pesem »dečva, rdeča ko kri, bela ko mleko in sladka ko med«! Ktero dečvo ima vsak najrajši, na tisto misli, ko poje. — Tako mi pojemo. (Se bo nadaljevalo) Kneza, na Svinški planini (vse strehe — tudi cerkvena — so krite s ikri-Ijem aH s skodlami — z opeko ali salonitom nobena) BF mali oglasi • mali oglasi prodam Levi KOT, MIZO, STOLE, ohranjeno, prodam. Klemenčič Anton, Mrakova 2, Kranj 797 Tovarniško nov električni BOJLER, 80-litrski, prodam po ugodni ceni. Korun, Zlato polje 4, Kranj 780 Prodam kompletno OPRAVO za dnevno sobo. Resman Ivan, Fran-kovo naselje 52/111, Škofja Loka. Ogled od 12. ure dalje. 869 Prodam dva PRAŠIČA po 130 kg. Žagar, Stara Loka 49, Škofja Loka 870 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pangerc, Sp. Otok 1 871 Poceni prodam dvojno POSTELJO z jogi vložki. Vašek, Nazorjeva 10, Kranj 872 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Visoko 39 873 '. Prodam jedilni in semenski KROMPIR vesna, desire in igor. Voklo 44 874 Prodam zasteklena balkonska VRATA z oknom dimenzije 165 x x 160, opremljeno z roleto, roto okovjem in marmornato poličko. Zupan, Jezerska-93 c, Kranj . 875 Prodam belo obleko za deklico, primerno za birmo. Podlipnik, Cerklje 47 876 Prodam 500 kg krmilnega KORENJA. Grad 13, Cerklje 877 Prodam polovico mlade KRAVE za zakol, manjšo samohodno KOSILNICO (barigart). Cene zmerne. Praprotna polica 29, Cerklje 878 - Prodam BIKCA, eno leto starega. Sp. Brnik 34, Cerklje 879 Zamenjam BIKCA in TELIČKO po deset mesecev stara za molzno KRAVO. Lahovče 17 880 Prodam 12 kub. m BUKOVIH DRVA. Lavtarski vrh 3, Kranj 881 Prodam plemenskega VOLA. Sp. Kokra 18 . 882 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Zigana vas 22, Tržič . 883 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Terplan, C. na Brdo 2, Kranj 884 Prodam mlado KRAVO s teletom. Novinec Janez, Godešič 22, Škofja Loka, telefon 60710 885 Prodam KRAVO, ki bo konec februarja telila, in PUNTE. Korošec\ Kovor 78, Tržič 886 Prodam mesnato SVINJO, 200 kg težko. Šenčur, Pipanova 40 887 KAVČ, raztegljivi, dva FOTELJA in MIZICO prodam. Podgornik, Go-sposvetska 15, Kranj 888 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Špendal Valentin, Brezje 31, Tržič 889 Prodani tri leta staro KRAVO po telitvi. Smolej Valentin, C. talcev 17, Koroška Bela (pri Tinčku) 890 Prodam TELICO — simentalko, tik pred telitvijo in BIKCA po izbiri, 11 mesecev starega. Vošče 2, Radovljica 906 Prodam dve mladi KRAVI tik pred telit vijo. Selo 32, Žirovnica 907 kupim Kupim lahek GUMI VOZ 15 ali 16 col. Potočnik, Grenc 11, Škofja Loka 899 Kupim dva PRAŠIČA «1*50-80 kg težka. Potočnik Viktor, Gostilna, Bistrica 10 900 vozila Prodam karamboliranega PRINCA 1000 (karoserija letnik 1967), stroj nedotaknjen, 2000 km po generalni, 54 KM, lahko tudi po delih. Ogled vsak petek od 15. do 17. ure. Lotrič Milan, Prešernova 5, Radovljica 848 Prodam DKW F 11, letnik 1960, v zelo dobrem stanju, registracija do novembra. Lojze Markelj, Zali log 50, Železniki 891 Ugodno prodam VW 1600 TL, letnik 1966 ali zamenjam za GRADBENI MATERIAL.' Finžgar, Snedi čeva 7, Kranj. 892 Prodam FIAT 750 luxe, letnik 1972. Grosova 40, Kokrica 893 Ugodno prodam karamboliran avto NSU, letnik 1967. Grad 52, Cerklje 894 Izdaja ČF Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam FIAT 750 po delih. Zalog 65, Cerklje 895 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, po ugodni ceni ali za rezervne dele. Informacije po telefonu 25-006 popoldan 896 Prodam SIMCO 1000, letnik 1970, registriran za 1975. Stara c. 23, Kranj 897 Prodam FIAT 1300 po delih, motor po generalni. Kržišnik, Zg. Duplje 21 898 Prodam VW 1300. Strniša Dušan, 1. avgusta 3, Kranj stanovanja Oddam SOBO fantu, oglasnem oddelku Naslov v 901 obvestila Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 817 NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU V KRANJU. Začetniški ob sredah in petkih — začne se 19. februarja 1975. Nedeljski začet niški se začne 9. marca ob 9. uri, nadaljevalni ob sobotah — začne se 15. marca ob 18.30 zaposlitve 820 Redno zaposlim kvalificiranega ali priučenega GALVANIZERJA. Per-ne, Grahovše 4, Tržič 902 Iščem honorarno zaposlitev v kuhinji, kjer bi mi nudili tudi sobo. Ponudbe pod »Hvaležna« 903 izgubljeno Izgubil se je lovski PES — tro-barvni gonič. Sliši na ime AZOR. Naslov: Hafner Vinko, Zg. Bitnje št. 189 904 najdeno . V Škofji Loki se je v sredo 5. februarja našla večja vsota. Naslov v Turističnem društvu Škofja Loka 866 ostalo Opozarjam morebitne kiipce, da Jenko Marta, Meja 5, Kranj, ne srne brez mene prodajati nobene stvari. V nasprotnem primeru bom sodnij-sko ukrepal. Jenko Janez, Meja 5, Kranj 905 Pomladni veter Režija: Hajko Hanfl Gl. vloge: Mira Nikolič. Marinko Sebez, Marjeta Gregorac, Marko Simčič in drugi. O Pomladnem vetru je bilo v Glasu že precej napisanega, zato samo nekaj strnjenih informacij o tem novem slovenskem filmu. Režiser Hajko Kanfl je v svojem drugem celovečernem filmu naka/al probleme mladih, ki se sele vključujejo v življenje vsakdanjega človeka, saj so prej živeli v svetu razposajenosti, igrivosti in mladostne zaleta-vosti. Čeprav se zgodba razpleta okrog studentovske ljubezni, je v njej čutiti problemsko zastavljeno sporočilo, ki pa Kljub številnim tegobam neke generacije izpričuje optimistično gledanje v pri-liodnost. Pomladni veter nadaljuje tisto pot slovenskega filma, ki jo je začel Cap z Vesno m neuspešno nadaljeval Hladnik s filmi Sončni krik, Maskarada, Ko pride lev, odlikuje pa se predvsem po dobri kameri ter spretno izdelanih in igralsko uspešno oblikovanih stranskih likih. Čeprav film vna-ša v našo produkcijo neko svežost in odprtost k sodobnosti, pa v svojih prizadevanjih ni uspešen, ker ostaja na ravni površinskega pristopa. MG. OZD INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ razpisuje 1 štipendijo za študij na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj — organizacijsko proizvodna smer Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Zaželen je osebni stik s kandidati, kjer bmlo prejeli podrobnejše informacije. Zdaj bliže < N < LU > kot kdajkoli! LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKI jffl&LOGE PARKET STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENillAFSttAL u noui trgovini mM KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) Neprimerna hitrost Kranj CENTER 18. februarja slov. barv. ljub. komed. POMLADNI VETER ob Ki., 18. in 20. uri 19. februarja slov. barv. ljub. komed. POMLADNI VETER ob Hi. in 18. uri, premiera franc.-ital. barv. krim. ROP NA AŽURNI OBALI ob 20. uri 20. februarja franc.-ital. barv. krim. ROP NA AŽURNI OBALI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOKZIC 18. februarja ital. barv. satira HOC'EMO* POLKOVNIKE ob Ki., 18. in 20. uri 19. februarja amer. barv. BAL VAMPIRJEV ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja ital.-franc. barv. grozlj. OKOVI GROZE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 18. februarja amer. barv. BAL VAMPIRJEV ob 18. in 20. uri 1'». februarja ital.-franc. barv. grozlj. OKOVI (i KOZE ob 18. in 20. uri 20. februarja franc. barv. krim. POGREB V LOS A NG K LESU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 18. februarja franc. barv. polit. OBSEDNO STANJE ob 18. uri 19. februarja franc. barv polit. OBSEDNO STANJE ob 18. in 20. uri 20. februarja angl.-ital. barv. vvestern PLAČANEC INDK) BI.ACK ob 18. in 20. uri Radovljica 18. februarja franc. barv. RDEČE NOČI ob 20. uri 19. februarja angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 20. uri 20. februarja nem. barv. pust. A PAČI ob 20. uri V petek, 14. februarja, nekaj po 20. uri se je na Ljubelju pri odcepu za hotel Kompas pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stane Bitežnik (roj. 1955) iz Tržiča je zavijal proti hotelu, pri tem pa ga je zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v osebni avtomobil Viktorja Uraniča (roj. 1931) iz Cerkelj, ki je pripeljal od hotela. V trčenju je bila lažje ranjena sopotnica Rozka Uranič. Škode na vozilih je za 5000 din. Nezgoda pri zavijanju V soboto, 15. februarja, ob 13.30 se je na cesti drugega reda v Sp. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Pogačnik (1938) je zavijal s ceste drugega reda v levo na stransko pot, pri tem pa se ni prepričal, če ga kdo ne prehiteva. Za njim je vozil v osebnem avtomobilu voznik Franc Slabe (roj. 1948) iz Škofje Loke, ki je že prehiteval voznika Pogačnika. Zaradi tega sta avtomobila močno trčila, da je'oba odneslo s ceste. V nesreči je bil huje ranjen voznik Pogačnik, škode na avtomobilih pa je za 20.000 din. S ceste v drevo V nedeljo, 16. februarja, ob 11.30 se je v Begunjah na cesti tretjega reda v bližini tovarne Elan pripetila prometna nezgcxla. Voznica osebnega avtomobila Majda Gogala (roj. 1956) iz Doslovč je vozila od Begunj proti Zapužam. V blagem ovinku jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v drevo. V nesreči je dobila voznica rano na glavi in pretres možganov. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Sopotnica v avtomobilu Fani Justin pa je bila le lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. L. M. Žitopromet Senta, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 Cenjene stranke obveščamo, da je skladišče odprto od 6. do 15. ure. V sobotah pa od 6. do 12. ure. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu starosti po dolgotrajni bolezni zapustil mož, oče, ded, brat in stric Niko Pogačar Od dragega se bomo poslovili v torek, 18. 2. 1975, ob 16. uri na pokopališču v Zg. Gorjah. Žalujoči: žena Meta, sin Marjan in hčerka Verica z družinama in ostalo sorodstvo Gorje, Žirovnica, Mojstrana, Dobrovo, Zasip, Jesenice, 17. februarja 1975 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Alvijana M iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč dr. Potočniku za zdravljenje in g. župniku za obred, gasilskemu društvu Šenčur za častno spremstvo in poslovilne besede. ŽalujeČi: žena Milka, hčerki Mila in Ani z družinama, sin Pavel z družino in ostalo sorodstvo Avstrijci najboljši, naši več kot zadovoljili Nadaljevanje s 1. strani Mariborčankama Darji Črnko in Tjaši Klanjšček, članicama jugoslovanske B ekipe, se je namreč posrečilo vriniti v plejado potencialnih naslednic Prollove ter zasesti tretje in četrto mesto. Zlasti Črnkova je dokazala, da zna ohraniti mirno kri, saj si kljub zadržanosti v reprizi sijajnega uvodnega nastopa ny pustila odvzeti kolajne. Podvig obeh Bra-nikovih reprezentantk lepo dopolnjujeta tudi dosežka mladih Transturistovih varovank, Romane Pintar (8) in Jane Valič (9). Avstrijec Ervvin Resch in dolgolasi Italijan Marco Tonazzi sta v zaključnem delu sobotnega tekmovalnega programa zasenčila vse tekmece ter navdušila številne gledalce. Italijan navzlic vratolomnim potezam in najboljšemu rezultatu v zaključnem teku ni mogel ogroziti zanesljivega Rescha, ki je na najvišjo stopničko stopil s komaj 8 stotin-kami naskoka. A nič manj aplavza ni požela domača dvojica Sitar — Franko: v ogorčenem medsebojnem spopadu si je razdelila četrto in peto pozicijo, pri čemer so spet odločali drobci sekunde. Peter Sitar (Branik) je bil bolj zbran in je v drugem poskusu prehitel kolego Jurija Franka (Gorica). Od ostalih naših so prijetno presenetili še Samo Šter (Transturist) in Marko Ribnikar (Tržič) s solidnim osmim in devetim mestom. OGORČENI BOJI V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo z veleslalomom. Na 750 metrov dolgi progi s 190 metri višinske razlike in 38 vratci, ki sta jo postavila Jugoslovan Jaroslav Kalan ter Italijan Alfredo Sandrini, se je pomerilo med seboj 113 tekmovalcev. Ze prvi rezultati so dali slutiti, da bodo boji izjemno trdi in napeti. Po sobotnem tekmovanju v slalomu pa smo tudi vedeli, da naši pionirji in pionirke lahko posežejo celo po najboljših mestih. Zato so gledalci že v prvi kategoriji, v skupini mlajših pionirk, z nestrpnostjo pričakovali vožnjo in rezultat letošnje dvakratne državne prvakinje Damjane Li-kozar, članice škofjeloškega Trans-turista. Toda podobno kot prejšnji dan, se ji je tudi tokrat medalja le za las izmuznila iz rok. Med mlajšimi pionirji se je ponovno izkazal sobotni zmagovalec slaloma — Rudi Huber iz Avstrije. Za mladega Avstrijca lahko rečemo, da je izreden talent in da bomo o njem zagotovo še slišali. Naši so nekoliko razočarali. Najboljši, Podboj, se je uvrstil šele na deseto mesto. Pri starejših pionirkah sta s precejšnjo prednostjo privozili v cilj Margrit Steiner iz Švice ter Inge Krenn iz Avstrije, presenetile pa so tudi naše tekmovalke. Med prvo deseterico so se uvrstile Črnkova, Kok-ličeva in Klanjščkova. 12-letna Margrit Steiner je bila po zmagi seveda presrečna. Menila je, da je to njen doslej največji uspeh, večji kot osvojeno tretje mesto na tekmovanju v Monte Bondoneju v Italiji. Prvič je bila v Jugoslaviji in zagotovo bo še prišla, je jz javila. Za največje presenečenje na nedeljskem tekmovanju pa je poskrbel član jugoslovanske reprezentance Jurij Franko iz Nove Gorice. Z brezhibno vožnjo med veleslalomskimi vratci se je uvrstil na drugo mesto. Izkazali so se tudi drugi Jugoslovani: Markič, Ribnikar, Sitar in Erat. Takoj po prihodu na cilj je Franko povedal, da je doma iz Solkana, da je na »dilee« prvič stopil, ko mu je bilo tri leta, da se letos zaradi muhaste zime ni mogel dobro pripraviti, saj je treniral le na Kaninu in Soriški planini, ter da je izrednemu dosežku tokrat botrovala tudi sreča, kajti glavni favoriti so padli in odstopili. Med ekipami je bila najboljša reprezentanca Avstrije. Zmagovalcem je na razglasitvi rezultatov, v nedeljo popoldne na Mestnem trgu v Skofji Loki, predal pokal v imenu pokrovitelja tekmovanja, predsednika zveznega izvršnega sveta Dje-mala Bijediča, njegov odposlanec, Zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko-Iztok. Najboljši tekmovalci so prejeli tudi medalje, praktična darila ter pokale, ki jim jih je poklonil pokrovitelj celotne prireditve — podjetje Slovin iz Ljubljane. Predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo tekmovanja »Pokal Loka 75« Janez Šter je tekmovanje ocenil kot izjemno uspešno ter nam zagotovil, da bo postalo tradicionalno. Leta 1977 pa Škofjeloča-ni, prizadevni smučarski delavci SK transturist, kanijo kandidirati celo Za organizacijo evropskega mladin- skega prvenstva v alpskih smučarskih disciplinah. Možnosti je precej, saj sta tehnični delegat FIS Jean Louis Rambla iz Francije, ter mož, ki je pri FIS-i odgovoren za mladinsko smučanje, Avstrijec Hubert Pir-kner, iz Škofje Loke odhajala navdušena in zadovoljna. Zlata medalja v veleslalomu je med starejšimi pionirkami pripadla Svicarki Margrit Steiner. V slalomu pa zanjo ni bilo uspeha — mlada švicarska tekmovalka je bila diskvalificirana. — Foto: J. Govekar Član S K Gorica Jurij Franko je v veleslalomu med starejšimi pionirji osvojil srebro. Njegovo mesto je sploh najboljši dosežek Jugoslovanov na tekmovanju »Pokal Loka 75«. Foto: J. Govekar Mlada domačinka Jana Valič (SK Transturist) je bila po prvem teku slaloma odlična peta, v nadaljevanju pa je nekoliko popustila in pristala na 9. mestu. Še vedno dobro, če upoštevamo, da letos prvič tekmuje v konkurenci starejših pionirk.—Foto: I. Guzelj REZULTATI - SLALOM: mlajše pionirke — 1. Kaufman (SUI) — 67;74, 2. De Agostini (SUI) - 68;34, 3. NVittenvviler (SUI) - 68;40, 4. Likozar (YU) - 68;96,... 6. Ravnikar (YU) - 72;07, 7. Husjak (YU) — 72;86; mlajši pionirji — 1. Huber - 62;75, 2. Bochsbichler -62;95, 3. VVutscher (vsi AUT) -64;98... 5. Flajs (YU) - 66;33, . . . 8. Domig (YU) - 67;28; starejše pionirke — 1. Krenn — 89;22, 2. Schvvarz (obe AUT) - 91:96, 3. Črnko - 93;31, 4. Klanjšček (obe YU) - 93;62,... 8. Pintar - 95;10. 9. Valič (obe YU) - 96;25; starejši Črnko Darja je bronasta! Podvig mlade Branikove tekmovalke predstavlja največji uspeh naših reprezantov v slalomu. Čestitamo! — Foto: I. Guzelj Avstrijec Ervin Resch in Italijan Marco Tonazzi sta bila ogorčen boj za zlato medaljo, ki je nazadnje pripadla Rescha. Odločilo je borih 8 stotink sekunde! — Foto: I. Guzelj pionirji - 1. Resch (AUT) -84;44, 2. Tonazzi (I) - 84;52, 3. Pischounig (AUT) - 86;69, 4. Sitar (YU) - 87;46, 5. Franko (YU) -88;13,... 8. Ribnikar - 89;36, 9. Šter (oba YU)-89;68. VELESLALOM: ml. pionirke - 1. Kunshitz (Avstrija) 1;02,30, 2. De Agostini (Švica) 1;02,48, 3. Binder (Avstrija) 1;02,48, 5. Likozar (Jug.) 1;05,02, 9. Ravnikar (Jug.) 1;08,74, 10. Macarol (Jug.) 1;09,40; ml. pionirji: Huber (Avstrija) 1;00,31, 2. Bochsbichler (Avstrija) 1;00,57, 3. Schuller (Švica) 1;01,22, 10. Podboj (Jug.) 1-05,20; st. pionirke: 1. Steiner (Švica) 1;00,08, 2. K renn (Avstrija) 1;00,15, 3. Črnko (Jug.) 1;()2,20, 4. Koklič (Jug.) 1;02,63, 8. Klanjšček (Jug.) 1;03,22; st. pionirji: 1. Heinzer (Švica) 59; 15, 2. Franko (Jug.) 59;50, 3. VVelbich (Avstrija) 59;71, 4. Markič (Jug.) 59;80, 6. Ribnikar (Jug.) 1;00,24, 9. Sitar (Jug.) 1;01,36, 10. Erat (Jug.) 1;01,47. I. Guzelj J. Govekar S smučarskih terenov ALPSKO SMUČANJE — Tržičan Bojan Križaj je pred odhodom na drugo celino dosegel spet velik mednarodni uspeh. Na mednarodnem prvenstvu ZRN je v slalomu osvojil odlično 4. mesto. SKOKI — Na tradicionalnem tekmovanju v avstrijskem Murau je nastopila tudi kompletna jugoslovanska skakalna vrsta. Zmagal je Avstrijec Schnabl, od naših pa je bil najboljši Bogdan Norčič, ki je zasedel 7. mesto. Skočil je 90 in 100 metrov. Na Pokljuki je bilo tudi meddruštveno tekmovanje pionirjev in mlajših mladincev za kategorizacijo. Med mlajšimi pionirji je zmagal Krolnik (Žiri), med starejšimi Tepež (Ilirija) in med mlajšimi mladinci Podobnik (Ziri). TEKI — Na smučarskih terenih okrog Mavrovske-ga jezera je bilo tradicionalno tekmovanje štafet in soloteka na 15 km. Zmagal je v solotekih Franc Tajnikar (JLA) pred Burgarjem (Slovenija). V štafeti 3 x x 10 km je bila zmagovalec ekipa Slovenije, za katero so tekli Jelene, Fajfar in Burgar. J. J. Šah Pionirska šahovska šola ŠD Borec organizira v društvenih prostorih pionirsko šahovsko šolo za vse mlade ljubitelje šaha, ki bi radi izpopolnili svoje teoretično znanje. Šola, ki jo bo vodil dr. Srdjan Bavdek, se bo začela v petek, 21. 2 1975, ob 18.30, trajala bo mesec dni, predavanja s praktičnimi prikazi bodo dvakrat tedensko. Prvenstvo mladincev ŠD Borec je tudi organizator odprtega mladinskega hitropoteznega prvenstva Gorenjske, ki se ga lahko udeležijo mladinci rojeni po 1. 1. 1956. Prvenstvo bo v nedeljo, 23. 2. 1975, ob 9. uri v klubskih prostorih na Levstikovi 8 v Kranju. M. G. Novice iz PD Kranj V torek, 25. februarja, ob 18, uri bo v dvorani občinske skupščine Kranj redni občni zbor Planinskega društva Kranj, ki je tako po številu članov kot po aktivnosti med najmnožičnejšimi in najbolj prizadevnimi društvi pri nas. Občni zbor bosta popestrila kulturni program in razstava planinskih slikarskih del člana kranjskega društva Toneta Logondra v prostorih kranjske skupščine. Udeleženci občnega zbora bodo dobili tudi informativni list Planinskega društva. Kranjsko društvo je med najbolj prizadevnimi organizatorji planinskih enodnevnih izletov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da planinske organizacije za vodenje takšnih izletov nimajo primernih kadrov. Pri PZS delujejo namreč le mladinski vodniki in gorski vodniki, medtem ko ljudi, sposobnih za vodenje planinskih izletov ni. Zato je PZS sprejela pobudo kanjskega društva za organizacijo seminarjev za usposabljanja vodnikov planinskih izletov. Pionirski odsek Planinskega društva Kranj je tudi letos organiziral planinsko šolo za člane pionirskih odsekov, ki jih je v kranjski občini 14. Udeleženci se v šoli seznanjajo z osnovnimi značilnostmi planinstva. Šolo vodi načelnik pionirskega odseka Franc Benedik. -jk Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj, o. sol. o. razglaša prosta delovna računovodskem področju: mesta v finančno L 3 vodij knjigovodstva 2. 5 samostojnih knjigovodij Pogoji: pod 1.: višja izobrazba ekonomske smeri s triletno prakso, od tega najmanj eno leto na področju saldakontiranja; pod 2.: dokončana ekonomska srednja šola, komercialna srednja šola ali gimnazija z enoletno prakso. Pismene prijave pošljite do 1. marca 1975 na naslov: Iskra-elektromehanika Kranj, Kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savksa loka 4. V finalu Jesenice in Olimpija Štiri najboljše hokejske ekipe so v soboto odigrale prve polfinalne tekme za jugoslovanski pokal. Jeseničani so na domačem ledu gladko premagali beograjski Partizan s 13:1 (5:0, 4:1, 4:0). Za Jesenice so dali gole: E. Zbontar in Pirih po 3, M. Jan 2, B. Jan, I. Jan, Hafnar in Be-ravs po 1. Jeseničani se niso preveč trudili, ker je bil nasprotnik slab in so gladko zabeležili visoko zmago. V drugi polfinalni tekmi pa je Olimpija v Zagrebu odpravila Medveščak s 15:3. J. J. Novice iz hokeja Na državnem prvenstvu v hokeju na ledu za pionirje je letos osvojila naslov državnega prvaka ljubljanska Olimpija, na odlično 2. mesto pa se je uvrstila Kranjska gora. V zadnjih dveh dneh je Kranjska gora premagala Medveščak z 8:2 in Spar-tak z 9:3. Izgubila pa je prvi dan srečanje z Olimpijo. Vrstni red: 1. Olimpija 6, 2. Kranjska gora 4, 3. Medveščak 2, 4. Spartak 0 točk. V tekmovanju za mladinski jugoslovanski pokal je v prvem polfinal-nem srečanju Kranjska gora v Ljubljani premagala Olimpiio s 7:2 (4:1, 2:1, 1:0). V tekmovanju zvezne lige skupina B je Tivoli premagal Spartak z 10:4 in je zdaj lestvica naslednja: 1. Triglav 63 1 2 32:24 7 2. Crvena zvezda 5 3 1 1 27:20 7 3. Tivoli 52 1 2 24:21 5 4. Spartak 6 1 1 425:43 3 Zaostala tekma med Tivolijem in Crveno zvezdo bo na sporedu 22. februarja in bo odločala, kdo bo prvak v B skupini. J. J. Plavanje za ženske Komisija za plavanje in odbor za športno rekreacijo pri TTKS Kranj bosta organizirala v nedeljo, 23. februarja, ob 9. uri v zimskem kopališču v Kranju ekipno štafetno prvenstvo Kranja v plavanju za ženske. Ekipa šteje 10 članic. Vsaka tekmovalka ekipe bo lahko plavala v poljubnem slogu. Prvouvrščena ekipa bo prejela pokal, naslednji dve pa diplome. Prijave sprejema organizator do 18. februarja. -dh Bizjak in Bernard občinska prvaka Na 30-metrski skakalnici na Pokljuki je bilo v nedeljo letošnje občinsko prvenstvo Kranja v skokih za starejše in mlajše pionirje. Nastopili so mladi skakalci kranjskega Triglava in Krvavca iz Cerkelj. Vrstni red — starejši pionirji: 1. Miro Bizjak (Triglav) 189,0 (23,5, 25,5), 2. Bogdan Finžgar (Triglav) 182,4 (23,5, 22), 3. Aci Sink (T.riglav) 177,3 (22,5, 21,5), 4. Bojan Globočnik (Krvavec), 5. Slavkb Vesel (Triglav); mlajši pionirji: 1. Zvone Bernard (Krvavec) 162,8 (21, 20,5), 2. Andrej Ropret (Krvavec) 161,4 (20, 20,5), 3. Aleš Bogataj (Triglav) 112,8 (16,5, 17,5), 4. Krištof Gašpirc (Krvavec), 5. Roman Drinovec (Triglav). J. Javornik Prvi del Triglavu Končan je prvi del zimske gorenjske košarkarske lige, v katerem je prvo mesto prepričljivo zasedla ekipa mladincev kranjskega Triglava. Sicer pa lahko zapišemo, da je prvi del tekmovanja minil v nekaterih izredno zanimivih in borbenih srečanjih, ki so nedvomno popestrila zimsko košarkarsko zatišje na Gorenjskem. Rezultati 5. kola: Tržič : Sava 51:66 (23:25), Radovljica : Šenčur 75:89(38:47). Lestvica po prvem delu: Triglav 4 4 0246:172 8 Sava 422 272:253 4 Šenčur 422261:274 4 Tržič 4 1 3 206:235 2 Radovljica 4 1 3 220:271 2 Para naslednjega kola: Triglav : Radovljica in Tržič : Šenčur. ^ Veletrgovina Špecerija Bled je v petek, 14. februarja, v središču Zgornjih Gorij odprla novo samopostrežno trgovino. Ta kraj, ki je z okoliškimi naselji ena največjih krajevnih skupnosti v radovljiški občini, ima tako zdaj dve moderni samopostrežni trgovini. Pred leti, ko je bila v zgornjem delu Zgornjih Gorij zgrajena prva samopostrežna trgovina z bifejem, so nekateri menili, da bi bila ena trgovina dovolj, če bi bila njena lokacija drugje in če bi bila trgovina večja. Menda so bili urbanisti takrat drugačnega mnenja in tako so kmalu stekle priprave za gradnjo še ene trgovine. Zdaj imajo torej dve. Je to glede na kupno moč prebivalcev preveč, s/) se morda urbanisti ušteli in o podobnem smo spraševali v naši rubriki. Darinka Lipovec, prodajalka v novi samopostrežni trgovini Špecerije Bled v Gorjah: »Tri leta sem prodajalka' ih pred dobrim letom sem začela prodajati v stari klasični trgovini Špecerije Bled v Zgornjih Gorjah. Čeprav je v zgornjem delu vasi že nekaj let moderna samopostrežna trgovina, je bila tudi naša stara trgovina vedno dobro obiskana. Prebivalci okoliških vasi in zaselkov, ki jim je bila ta trgovina bližja kot zgornja, so večkrat pripominjali, da je premajhna. Razumeli so, da zato ne more biti dobro založena in želeli so, da bi čimprej zgradili novo, večjo. Zato menim, da je bila izgradnja še ene trgovine -potrebna in da bosta obe dobro obiskani. Seveda pa bo zdaj naša skrb, da bo tudi čimbolje založena z raznovrstnim blagom.« Janez Peterman, predsednik skupščine krajevne skupnosti Gorje: »Prepričan sem, da bosta trgovini v Zgornjih Gorjah dobro poslovali. Spominjam se, da je" pred osmimi, desetimi leti bila preskrba v Gorjah zelo slaba. Kruh je na primer moral naročiti vsakdo dan prej, če ga je hotel dobiti. Ko je Veletrgovina Živila Kranj zgradila novo moderno samopostrežno trgovino, smo bili zelo zadovoljni, vendar se je kmalu pokazalo, da je premajhna in da uspešno oskrbuje le del naselij krajevne skup- nosti. V zadnjih letih, ko se je krajevna skupnost precej razvila in se je prebivalstvo povečalo, st) naraščale tudi potrebe po še eni trgovini. Morda odločitev za gradnjo nove trgovine res ni bila lahka in enostavna, vendar menim, da se bo zelo kmalu izkazalo, kako prav so se odločili v Špe-eeriji, da so jo zgradili. Gorje oziroma krajevna skupnost se bodo namreč še razvijale. Ob tem moram pohvaliti zares uspešno sodelovanje trgovine s krajevnimi organizacijami; posebno še /. gasilci: Za naprej pa bi opozoril, da bi se bilo treba čimprej odločiti za gradnjo nove trgovine v naselju Podnom. ' Tam je preskrba zdaj najslabše urejena.« Francka Ambrožič, gospodinja s Poljšice: »Za prebivalce Poljšice, dela Gorij in Višelnice je bila zgornja trgovina podjetja Živila Kranj, ki je zelo dobro založena, precej odmaknjena. Zato Smo raje kupovali v stari trgovini Špecerije Bled v središču vasi. Prav zato sem si želela, da bi tudi v tem delu dobili novo, moderno, dobro založeno trgovino, kjer bi bila dobro in hitro postrežena. Kaže, da so pri gradnji te trgovine to upoštevali, saj bo poleg prehrambenih izdelkov v njej zdaj mogoče dobiti tudi nekatere drobne gospodinjske potrebščine in tehnično blago (pralne stroje, televizorje, posodo in podobno). Tako za marsikaj ne bo treba več na Bled ali še dlje. Zato je prav, da sta v Gorjah dve trgovini. Obe bosta lahko dobro poslovali, le založeni bosta morali biti. Sicer pa so na zgornjo trgovino podjetja Živila Kranj bolj navezani prebivalci Krnice, dela Gorij, Grabč in Pomikov.« A. Zalar Starega Park hotela ni več Sporazum v razpravi Zbori občinsko skupščine Tržič so na zadnjih sejah sprejeli družbeni dogovor o načelih za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike v SRS in se odločili, da pristopa tržiška >bčina k dogovoru s 1. januarjem le-'os in ne s 1. julijem lani kot je pred* videval predlog družbenega dogovora. V petek so dobile podpisnice dogovora v roke tudi predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju dogovo- ra o oblikovanju in uresničevanju Štipendijske politike. Sestavljavci sporazuma so se trudili v kar največji men upoštevati pripombe iz razprave <> dogovoru. Da bo štipendiranje v prihodnje potekalo čim bolj normalno in urejeno, želijo v Tržiču samoupravni sporazum čim prej podpisati. Za to so odgovorne predvsem osnovne organizacije ZK in osnovne sindikalne organizacije v organizacijah" združenega dela, podpisnicah sporazuma. - jk Nadaljevanje s 1. strani likati, kot da bi se bal, da bo zgrmel na stavbo Kazine in padel v jezero, nagnil na drugo stran in se kot hiša iz kart zrušil sam vase. Hkrati se je dvignil velik, umazanorjav oblak prahu in se začel počasi valiti na jezero in nasprotno stran. Sirena je spet oznanila konec nevarnosti. In ko se je oblak razkadil, se je na kupu ogromne gmote materiala pokazala zanimiva škrbinasta kulisa; arhitektura strehe starega hotela je kot v posmeh občepela na ruševinah. To zahtevno, in odgovorno nalogo je odlično opravila posebna ekipa strokovnjakov Geološkega zavoda Ljubljana. Vse je bilo natančno preračunano, zato ni niti kamenček padel zunaj ograje, ki zdaj loči gradbišče od Kazine. .dobro sekundo potem pa seje zrušil sam vase Ekipo Geološkega zavoda Ljubljana je za rušenje najelo Gradbeno podjetje Tehnika Ljubljana, ki je podpisalo pogodbo, da bo stari objekt porušilo in zgradilo novi hotel v 15 mesecih.*Vodja ekipe za globinska miniranja pri Geološkem zavodu nam je na Bledu po končani akciji takole pripovedoval: »Naša ekipa je prišla na Bled pred desetimi dnevi. Vedeli smo, da moramo delati hitro in natančno. Rok za rušenje in čiščenje materiala je namreč po pogodbi le en mesec. Našo nalogo smo morali opraviti v desetih dneh. Opravili smo meritve in upoštevali, da je pod hotelom okrog 30 do 40 let stara kanalizacija in da je rušenje ne sme poškodovati. Natančno smo morali tudi preračunati, da objekt ne bi zgrmel na Kazino oziroma v jezero. Ko smo vse to opravili, je v sredo najprej počil nekdanji dom upokojencev za hotelom. Pred rušenjem hotela sem bil prepričan, da bo vse potekalo, kot smo predvideli. Naša naloga je bila, da se objekt zruši za postavljeno ogrado; niti milimeter dlje. Priz- Ob 10.19 je švignila v zrak rumena raketa. Deset sekund kasneje je počilo in ogromni kolos seje počasi nagnil. . . Naša ekipa pri Geološkem zavodu je opravila že več tovrstnih del v Jugoslaviji. Zelo zahtevna so bila globinska miniranja na avtocesti Vrhnika—Postojna. Zdaj delamo na cesti Hoče-rLe-vec. Tolikšnega objekta, kot je bil Park hotel, doslej še nismo minirali. V njem je okrog 12.000 kubičnih metrov materiala. V vseh objektih, vključno z domom upokojencev, pa ga je okrog 18.000 kubičnih metrov.« »Katera podobna naloga pa vam je povzročila doslej največ težav?« »Več jih je bilo, vendar ne morem reči, da bi imeli težave. Miniranje Park hotela je bilo zahtevno zaradi kanalizacije in Kazine ter jezera. Sicer pa je veliko zahtevnejše miniranje tovarniških dimnikov.« (Enega tak-, snih je menda strokovnjak Geološkega zavoda zaminiral prav v soboto v Splitu. — op. p.). Kot rečeno, je gradnjo novega Park hotela prevzelo Gradbeno podjetje Tehnika Ljubljana. Predstavnik podjetja inž. Vukašin Vujadino-vič je povedal, da so z dosedanjim delom zadovoljni. Do 5. marca morajo počistiti ruševine (vozili jih bodo proti Šobcu — op. p.), poterii pa bodo takoj začeli graditi novi hotel. Zgrajen mora biti v f5 mesecih, torej do 1. maja prihodnje leto. Takšen je rok v pogodbi. Direktor Viatorjevih hotelov na Bledu Silvo Jordan — Viator je investitor novega hotela na Bledu — pa je takoj po rušenju rekel: »Mislim da smo vsi, tako investitor, nam, da nihče v ekipi danes ni bil miren. Veste, pred vsakim miniranjem doživljamo nekakšen živčni stres. To je posledica natančnih priprav, izračunov in velikanske odgovornosti.« Vodja ekipe za globinska miniranja rudarski inž. Otmar Vrabič, sicer doma iz Ptuja, zdaj pa že deset let živi v Ljubljani, je pojasnil, da so pivo vrtino za mine, ki jih je bilo 2175, naredili pred desetimi dnevi. Vanje so položili 410 kilogramov eksploziva amonal in VITIZIT Vse mine so detonirale s 45 tisočink sekunde zakasnitve. Da se je objekt zrušil na vnaprej določeno smer, pa je bilo med detonacijo prve in zadnje mine potrebno dve sekundi razmaha. »Najprej so detonirale mine v sredini objekta, potem na tisti strani, kamor je padel in nazadnje na čelni fasadi nasproti Kazine. Tako smo dosegli, da je objekt med rušenjem sam potegnil čelno fasado za seboj. Sicer pa je detonacijo min sprožil en vžig. Naprava s stikalom je bila v spodnjih prostorih Kazine zraven Park bara. Zimski spominski pohod na Stol Občinski odbor ZZB NOV Jesenice in alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice v sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami pripravljata X. jubilejni zimski spominski pohod na Stol, ki bo 22. in 23. februarja. Pokroviteljstvo nad jubilejnim pohodom je tudi letos prevzelo Grafično in časopisno podjetje Delo. X. jubilejni zimski pohod na Stol bo v počastitev 30. obletnice osvoboditve, 80. obletnice ustanovitve planinskega društva Radovljice, obenem pa bodo z letošnjim pohodom praznovali 05 let otvoritve prve Prešernove koče na Malem Stolu in 33 let velike bitke na Stolu, ki je bila 20. februarja 1942. leta. Organizatorji pričakujejo množično udeležbo planincev, izletnikov, lovcev, tabornikov, pripadnikov JLA, teritorialnih enot, plezalcev. alpinistov, vodnikov lavinskih psov in drugih. Organizatorji opozarjajo udeležence, da se morajo obvezno ravnati po napotilih organizatorjev, morajo imeti dobro opremo, biti morajo fizično pripravljeni na težaven vzpon in sestop. Udeleženci morajo imeti dve paliii, čevlji morajo biti planinski z globoko profilirano gumo. Obvezna l»' primerna topla obleka, dve volneni kapi prek ušes, volnene nogavice in rokavice' ter toplo rezervno perilo. Priporočajo tudi snežna očala. Organizatorji bodo pot na zasluženi Stol primerno označili Zbirališče vseh udeležencev bo v Valvasor- jevem domu in v graničarski karavli pod Stolom. V soboto in nedeljo bo odhod kolone ob 5.30. V soboto bo odšel na Stol pod vodstvom izkušenih gornikov Gorenjski planinski odred, ki bo razdeljen v čete. V nedeljo bo odšel proti Stolu Kokrški planinsko partizanski odred, ki bo prav tako razdeljen v čete. Pri odhodu od Valvasorjevega doma bo vsak udeleženec prejel zeleni kartonček, ki ga bo na vrhu Stola zamenjal za rdečega. Na podlagi tega se bo pozneje pri Valvasorju vpisal v spominsko knjigo, prejel jubilejno značko ter potrdilo v legitimacijo poh