----  393    —
Politične stvari.
Govor poslanca Hermana
pri adresni debati v državnem zboru.
Dokazovalo se je, da mora državni zbor oziroma deželnih zborov samoatalen biti zavolj upora, ki so ga deželni zbori razodevali o volitvi poslancev v državni zbor. Ne da bi ta upor prevdarjali, ne da bi poslušali pravične tirjatve in želje deželnih zborov, ne da bi se ž njimi spravili, so še samovoljno ovrgli njihovo pravico, pošiljati v državni zbor poslancev izmed sebe, ki se opira na cesarsko pismo 20. oktobra 1860. leta in še cel6 na februarjevo ustavo, ter so izrekli samo3talnost državnega zbora samosvojnosti deželi in kraljestev v škodo. In to je storil državni zbor, ki so mu cel6 njegovo postavnost spodbijali, ki mu je bilo mogoče sklepe delati le vsled neznanskega pritiskanja pri volitvah, ki so se mu zoper to samovlastnost upirali mnogi poslanci v državnem zboru in pa ljudstvo zunaj državnega zbora. (Oho!) Zavolj teh okoliščin — ne govorim v imenu posebne združbe — smem v imenu svojih volilcev izreči, da je postava 2. aprila 1873. leta sicer dana, a ne po pravici. (Oho!)
Predsednik (govornika ustavljaje): Državne temeljne postave so pravna podlaga našemu zboru; toraj ne morem pripustiti, da bi se njihovi veljavnosti ugovarjalo.
Poslanec Herman (nadaljuje): Mislim, da jaz, ud te zbornice, smem vir postav preiskovati in pretreso-vati — da, še več rečem, in tedaj v imenu svojih volilcev očitno ugovarjam tem postavam.
Po takem potu postave delati sicer marsikomu pri-stuje, pa svobodno in po ustavi to ni, in nobeden se ne sme pobujšati, ako se upiram zoper te postave, in i« tega upiranja ne more zopet izhajati pravica , izmisliti nove sile, s katerimi bi se ta upor ustavil.
S to postavo je pa t\idi   oziroma volitvene pravice
pravemu ohranilnemu ljudstvu v škodo ia meščanstvu s premakljivo istmo v prid nastopila enakopravnost, ki nas z veliko žalostjo napolnuje glede pravice, ljubezni in modrosti v državnem vladanji; in če se pomislimo, da je ravno tista vlada, ki je to postavo na dan spravila, tudi volitve izvršila, se, gospoda moja! lahko razumeva lice te zbornice, in se mora tudi milovati ljudstvo, ki je zopet volilo, dasiravno je vedelo, da bo ve čina v manjšini in da se bodo delale postave in sklepi, ki njegovi lastnini ne bodo primerni.
Gosp6da moja! postava 2. aprila 1873. in sostava te zbornice je zmaga in utrditev stanja in zmage ene stranke, enega stanu, enega plemena (smeh), nem-Skega meščanstva. (Nemir.)
Predsednik: Gospode prosim nekoliko več ti-bote, ker sicer ni mogoča slišati gospoda govornika.
Poslanec Herman (povzame besedo): In da bi bilo v takih okoliščinah drugim ljudstvom in strankam mogoče popolno razodeti svoje želje in pravice v tej zbornici in jim dobiti veljavo; nadalje, da bi se na tej podlagi nasprotja poravnala in naredil stanoviten mir, da bi se po tem potu pospešila edinost in moč v državi, to se bo težko trdilo in dokazalo; ravno nasproti moremo reči, da s temi postavami je napovedan nov boj ljudstvom, deželam in kraljestvom (na levici: oho! gotovo ne!) in da se je tako napravil stan, v katerem se bode država in njene dežele med sabo bojevalo in njihove nai-oljsi moči ugonooile.
Moja gospoda! Avstrijska ljudstva samovladarsko neomejeno vlado še prenašajo, ali stranke s samosil-stvom ne morejo prenašati. Da pa vsi ne morejo pridobiti tukaj veljave svojim pravicam in željam, to priča ravno naša manjšina, in to pričajo tudi prazni sedeži.
Omenili so se tudi poslanci teh 83dežev. Ker sem njih misel, si štejem v čast, da spolnim dolžnost in se poženem za nepričujoče.
Cehi so bili na Dunaji in so se z nami posvetovali, in so se potem zopet domu vrnili. (Smeh.) Rekli so: Avstrija je pod varstvom stanovitne, blagovite, če tudi brez njih narejene ustave; njeno gospodarstvo ima po uradnem poročilu (smeh) neizrečen pospeh; mir, ki se ima utrditi, je že tudi res narejen (smeh), in razkri-čano hujskanje zoper duhovne je že gotovo nehalo; očitna in zasebna nravnost je izvrstna. Ker je vse tako dobro, jih tudi ni treba, in zato ostanejo domd. (Dobro! na desnici in smeh.)
Svetovna razstava je bila sicer draga in okoliščinam neprimerna potrata, pa večidel primankljeja bo vendar zopet njih zadel, zato pohvale radi drugim pre-puste.   (Dobro! na desnici in velik^ smeh.)
Od Slovanov, in zlasti od Cehov nočejo na Dunaji, kjer le nemški duh namesti izgnanega svetega duha vlada (velik smeh).....
Predsednik (ustavljaje): Gospoda govornika prosim, naj glasneje govori, ker ga sicer ne morem razumeti.
Poslanec Herman (povzame besedo): Rekli so, da od njih na Dunaji nič nočejo vedeti, in se jim nočejo vsilovati; kar pa hočejo, to so jim že stokrat povedali, zato pa nič ne morejo pomagati, če imajo na Dunaji tako kratek spomin, in Če danes nič več ne vedo, kaj SO včeraj govorili. (Smeh na desnici.)
Na prosto pot, katero so jim bili enkrat odprli, bi bili, pravijo, radi stopili, pa, predno jim je bilo to prav mogoče, so jim jo zopet zaprli. Pozneje so bili še dvakrat vabljeni, da naj svoje želje in pravice naznanijo in jih z državo v edinost pripravijo; pa, ko so bili na poti proti Dunaju, so jim vrata pred nosom zaprli. To ravnanje in ta državna in vladina modrost jim ni prav razumevna.    (Smeh na desnici.)   Avstrija, pravijo, dokaj
nerada sp>lnuje dolžnost hvaležnosti, in oni nočejo k temu posebne prilike dajati. Hrvatje in Srbi so 40.000 mrličev za cesarja in cesarstvo pustili na bojišču in v zahvalo za to so brez varstva in pomoči izročeni tistim in prisiljeni k pošteni zvezi s tistimi, ki so nasprotno delali. In Sedtnograjsko naj bi izvedelo, kaj se pravi hoditi v državni zbor — tako so rekli njegovim poslancem — ko so prišli v februarjev državni zbor. Sedmograjsko je izvedelo to, ker je bilo iz same hvaležnosti izbrisano izmed živih v prid tistim, ki niso prišli v državni zbor. (Dobro! dobro! na desnici.) In Cehi so vendar zmiraj svojo dolžnost spoloovali ia vsako leto pridno pošiljali na Dunaj veliko milijonov, in prav veliko vojakov dajali, in v zahvalo za to je Avstrija na Pem-skem, ker so se Cehi držali svoje zapisane, pripoznane in s prisego potrjene pravice, skorej delala kakor sovražnik v sovražnikovi deželi, z obsedo (ugovarjanjo na levici), z globo in ječo, z zatiranjem družeb in gospo-darstvenih naprav (dobro! na desnici, ugovarjanje na levici) in tako dalje in z neznanskim pritiskanjem pri volitvah. Glede tacih dogodeb bi vendar modra vlada razvidela, da ne morejo priti v to zbornico, in zato doma ostanejo.
Gospoda moja! tudi o drugem vprašanji, namreč o cerkvenem, se je tukaj tako govorilo, da sena vjema s čutilom ljudstva in me sili na to odgovoriti. Hočejo namreč napolniti praznote, ki so jih sami storili s tem, da so odpravili dvestransko pogodbo, ker so zavolj njih prišli v tak stan, ki je škodljiv očitni nravnosti ia dr-žavini veljavi. Koliko je ravno sedanje cerkveno sredstvo škodljivo očitni nravnosti, nam bode menda gospod poročevalec natančneje razjasnil (smeh na desnici); jaz si tega na morem misliti, in kar zadeva škoiovanje drža-vine veljave, si menda poročevalec misli svobodnjake, ker le ti so dandanašnji država. Ko bi se tudi drugi šteli k državi, bi se morda to ne tedilo, in če se že mora cerkveno gospostvo odpraviti, prosim, povejte mi: Kaj pa je to gospostvo? Ali tiče se morebiti le cerkvene zadeve? Ali je to gospostvo vsacemu škodljivo? (Da! na levici.) Ali bi bilo gospostvo liberalcev bolje? (Da! na levici.) Kdo pa zahteva, da naj namesto cerkvenega gospostva nastopi gospostvo liberalne države, in kdo je cerkvi nadomestovaleč? Ali so ga pač kaj prašali, ali saj  svetovali, da naj se vpraša?
Gospodje! Verske in cerkvene koristi niso samo koristi cerkvene vlade, so pa veliko več koristi ljudstva v najvišem pomenu, in ljudstvo se vere drži, ker se je mora držati, ker zasledno Čuti, da brez vere in brez nebožnosti vladavec in vladanci zabredejo v nered in zmešnjavo, da gre vse brez glave in križem, in da nobena država in nobeno ljudstvo brez vere ne more obstati. Ako se pregrehe, hudodelstva in nepodložnost raz-pasejo, ako se zgube vse čednosti ljubezni do bližnjega, pokoršine, varčnosti in pridnosti itd., ako se vse križem meša, kdo ima škodo? Ne mara liberalna država? Ne, ampak ljudstvo; gospodje, poslušajte glas ljudstva; ako se po njem ravnate, obljubim, da boda naučni minister svoje osnove za nove cerkvene postave mogel v žepu obdržati.   (Splošni smeh in nemir.)
Dandanes hoče že vsak cerkvene reči obravnavati, od ministra do kuharice na trgu (velik smeh). Vse se zaganja v cerkev, od katere vendar vsi žive. PaČ da, pri-kupljenje pri drhali, častne službe in njih poviševanje, sedeže v zbornicah, celo ministerske službe se naj lože dobe cerkvi na škodo (velik smeh in oho-klici na levici), in celo slabosti in lise se naj lože dajo pokriti z obleko, ki so jo cerkvi raztrgali.
Gospodje! Cerkev je naprava za vesoljni svet in njeno kraljestvo se ne steza le samo na Avstrijo, ona kakor taka potrebuje sredisnega vodstva, poglavarja, društvene  razredbe v svojem vodstvu, in ona ima pra-
-----    394    —
vico sama si dajati tiste pravila ia vredbe, po katerih dela in živi in svoje imenitne namene dosega. Cerkev mora učiti vse narode, njena naloga je : odgojati človeški narod, ona ima iskati božje resnice in jo postaviti kakor luč in svetilnik, na katerega morajo gledati vladavci in vladani, da ne zaidejo. Kjer se vsak obrača zgolj po revno brleči svetilki svoje pameti — in pa saj slehern ima drugo pamet — tam bo vse mrgolelo kolobocije in zmešnjave.
Gospoda moja! Država je zmožna le po zunanjem k pokorščini prisiliti, zamore le za dovršeno djanje stra-hovati; ali voljo za nravnost zbuditi in vtrditi, hudobne nagibe, ki gospodujejo človeku v srca, zatirati, nravno lastn;jo vpodobiti, človeka storiti človeka, tega ona ne more, to more le cerkev.
In pa saj zgolj omikanje uma ne zadostuje: petro-levci (požigavci s petrolejem), tolikeri sleparji in goljufi (velik smeh) saj so bili vsi po umu omikani. Olika uma je le še toliko nevarniši, ako v službi nravne volje ne dela. Država gospoduje v posvetnem, cerkev v nrav-nem okrožji. Cerkev ni nad državo ne pod državo, ona je enakopravna z državo (ugovarjanje na levici). Le s*mo tam, kjer se cerkvena in svetna oblast med seboj spoštujete in podpirate, je mir, sreča in blagoslov. Cerkev je še le državnonevarna postala, odkar so država liberalci, kateri v svojem materijalizmu vse nadzemeljsko taje in v svoji gospodovalnosti ia samo-pridnosti vsako nesvojo samostojnost odbijajo.
Cerkvi perut za perutjo s telesa rujejo, zraven tega pa čez gospodovalstvo cerkve kriče!
Sicer pa je veliko druzih vprašanj in nadlog, ki so nam bližej in katere ima le izloČno sam liberalizem na svoji vesti. Zavračam na vedno veči revšino in spa-čenost ljudstev; zavračam na splošno očitno nevarnost, ki vedno raste in je dosegla stopnjo, da ljudstvo žene v obup.    ^
Zavračam na to , da obrtnijski in meščanski stan sta že v nič djana, in da kmetijstvo bode v kratkem enako in le še na niti visi. Zavračam na razdjani mir med cerkvijo in šolo; zavračam na pačenje priraščajoČe mladine, da človeka obhaja strah in britkost pred prihodnostjo; zavračam na splošno dušno potrtje!
Veruje se nič več ne — upa se nič več ne; ljudstvu je odmaknjen tudi poslednji deržaj, zanašanje na pravico pri vladi. In ta liberalna politika rodi stanje, katero bi se^ utegnilo imenovati zmešnjava in brezvladje v malem. (Živo ugovarjanje na levici in klici: To je že prehudo!) Nobeden več ne v6, kaj hoče, kaj mora. (Smeh. Klici na levi: To je res!) To je narobe-svet. (Smeh.) Ali mar ne?
Narodi so konservativni, vlada in državni zbor pa sta liberalna in gornja zbornica še bolj liberalna memo spodnje in vlada je zdajci dospela do skrajne levice. (Velik smeh.) Vlada ni avstrijanska, ona je vlada ene stranke, vse očitne zadeve, vme3 celo pravstvo se od stra-niČarskega stališa — (klici na levi: Oho! in velik nemir).
Predsednik (ustavljajo) : Prosim gospode poslance, da naj gred6 na svoje sedeže. Ne morem govornika razumeti. Gospoda govornika pa prosim, da naj glasno govori, kolikor le more.
Poslanec Herman (na dalje): Govoril sem o nasledkih liberalne politike. K temu gre dalje: država je samo vladarska, državni časniki pa pestvajo republiko in zasramujejo načela postavnih vladarstev (legitiraijski princip). (Klici: oho! in smeh na levici). Narodi so v svoji večini verni in katoliški, cesar se imenuje apostoljsko veličanstvo in ima pregovor ,,viribus unitis", vladni listi se pa pečajo s hujskanjem duhovstva in s preganjanjem katoličanov in z draženjem narodov in ostala Časniška drhal  zasnamnujejo  sled,   ktera   pa  tudi  piše  in   po-
čenja takč, da pri najbolj rudeči republiki se skor grje ne more.
C. k. uradniki liberalizujejo (prostomišljeno delajo) ljudstvo (splošni smeh), in vojni minister liberalizuje vojaštvo (še veči in dolg smeh), in potem se napravi sodnja preiskava, da naj se pretresa v vojaštvu nepokorščina in nepodložnost. Tako, gospodje, se spridujejo polagoma vse vrste družbinstva (smehj in naš stan... (Glasni klici: Konec:  Nasprotni klici:  Pustite izgovoriti!)
Moj sklep se glasi: Stan je tak, da duh domoljubja in samodinastičnega čutila zmiraj bolj v dim gre, in da se zaupa v Avstrijo bolj in bolj iznebivajo. (Živo ugovarjanje na levici in v središču klici: Oho!) In ravno vselej takrat se ga znebijo, kadar liberalno veliČastvo zopet na krmilu sedi, in da za Avstrijo ni otenjar dokler se vladstvo ne spremeni in se ne da vlada v take roke, da se priporočuje bolj z državovodsko zmožnostjo in z visim duhom, kakor pa z neko zamrzo zoper cerkev in druge narodovnosti. (Splošni smeh, dohro-klici na desnici.)
-----    395    -----