Murska Sobota, 10. oktober 1991 • Leto XLII • Št. 40 • Cena 30 tolarjev DRŽAVE SE NE NARODI JO, DRŽAVE NASTANEJO KDO BO OBRAL SLAVONSKE KUTINE? s popustom j ^°Šk.e srajce iz flanele že od -4^90 do 440,00 din /tol. ^ke srajce iz pope lina od f b6>00 do 460,00 din /tol. | moške srajce iz flanele 347,30 din^ Plačilu z gotovino daj^^ K 15% popust I Brionska deklaracija in moratorij, ki je za tri mesece odložil pravice in zahteve slovenskega naroda, se je iztekel. Jugoslavija je izstopila iz jugoslovanskega gospodarskega in političnega kaosa ter stopila na lastno pot razvoja in življenja. Gospod predsednik, Slovenci smo svojo deželo na to pot pospremili z različnimi občutki. Kakšni so vaši? »Slovenija je že samostojna država. Od velikega števila držav ni mednarodno priznana, tri so jo priznale, to so vse tri baltiške države. Gre za to, da bo po sedmem oktobru Slovenija nadaljevala z dejanji, ki pomenijo njeno dejansko osamosvajanje na tistih področjih, ki so za državo pomembna. To je gospodarski in monetarni sistem oziroma suverenost. S tem prehajajo ključni inštrumenti vodenja gospodarske in razvojne politike v roke za to pristojnih slovenskih organov in zdaj je mogoče začeti postavljati ekonomijo, ki bo zdrava in ki bo kompatibilna z evropsko ekonomijo. Sedaj se pozornost začne obračati na ta vitalna vprašanja, na te vitalne probleme, in to bo seveda pokazalo in tudi, upam, dokazalo na- Oktober 15. oktobra bo Luna v znamenju prvega krajca. 16. oktobra bo dan dolg 10 ur in 56 minut. šo sposobnost, da za to svojo državo zagotovimo svojim ljudem boljše in prijaznejše življenje, se pravi življenjske in delovne razmere na ravni ali blizu nekem procesu standarda življenja in dela, po katerem živijo zahodnoevropski ljudje. To pričakovanje je torej prijetno, čeprav se seveda zavedam, da bo ta pot dolga, trnova, in da ne bo nič enostavnejša ali bolj zahtevna od poti, ki smo jo morali prehoditi in jo bomo še prehodili do mednarodnega priznanja.« Iz družbe, kjer je bila dobra med slabimi, odhaja Slovenija med najboljše. S kakšno popotnico jo pospremljate? »Mora si postaviti visoka merila, da bi ne bila najslabša med dobrimi!« Pomurci smo v teh dneh malce prestrašeni in negotovi — to je opazno pri povečanih nakupih in dvigih v banki. Nas lahko pomirite? »Ljudje ravnajo racionalno. Gremo v negotov čas in zato pač želijo kolikor toliko — glede na razpoložljive informacije, ki jih imajo, koliko imajo, to je seveda stvar vlade in politike — obvarovati svoje premoženje in zaslužek. Torej ga materializirajo. V prihodnje bo zaupanje ljudi v bančno irištitucijo odvisno od tega, kako bo ravnala banka in kako bo za njo stala državna ekonomska in monetarna politika. Tega zaupanja se ne da dobiti čez noč, se pa lahko čez noč izgubi in nekaj teh primerov smo žal že imeli, še posebej zaradi usode, ki jo doživljajo devizne vloge.« Renata Ficko VESTNIKOV KOLEDAR 10. oktober, četrtek, DANIEL 11. oktober, petek, MILKO 12. oktober, sobota, MAKS 13. oktober, nedelja, SLAVO-LJUB 14. oktober, ponedeljek, BORUT 15. oktober, torek, TEREZIJA 16. oktober, sreda, HEDVIKA So države velikih in so države majhnih narodov, in potem se menjavajo leta in letine, menjava se blaginja z ubožnostjo, zmage s porazi, narodi dvigajo države in ene države gredo nad druge, da bi prevzele njihovo visoko mesto ali preprosto zato, ker tako hoče njihova volja. Nobeno od teh stanj narave in družbe, ki se izmenjaje pojavljajo, pa ni večno. V tem nestalnem redu vidnega sveta je naša pravica in naša možnost. Možnost Slovencev. Države se ne na rodijo iz noči kakor dan, ne nastanejo naenkrat. Države se rojevajo in nastajajo, kakor nastaja vsaka skupnost bitij, pa naj bo to skupnost rastlin ali živali. Letina je bila letos, ko pišemo 1991., ki ga bomo šteli za rojstno leto svoje države, dobra. Trave so zrasle vsaj za tri košnje in v njih je bilo veliko travniškega cvetja. Žetev je bila naklonjena ali vsaj takšna, da se ne bi bilo pravično pritoževati, kajti ljudje pomnijo leta mnogo bolj suhih krav. Kakor po nekem čudnem naključju je letos celo ajda spet nekoliko rodila. Časi našega bivanja so nam navzoči in pogosto se nam zdi, da ni več vse tako kakor pravijo pripovedi od nekdaj, ko so bili ključni dnevi, ko se je vedelo, kdaj bo dozorela pšenica in kdaj je zadnji čas za trgatev: nekatera rast se zavleče in plodovi ne dozorijo, druga se požene in hoče prehiteti. Toda potem se z sezonami to neravnovesje kljub vsemu poravnava — tako, kakor je bilo bolj ali manj vedno. Ljudje pa so nekatere dneve posebej posvetili, jim pripisali posebno veličino, da so se laže ravnali v preteku let. Četudi ti dnevi niso imeli velike moči, so jo s to vero vanje dobili. Postali so ključni dnevi. Zdaj je jesen. Velika mera za naš družbeni čas je bila v tej jeseni 8. oktober. »Iztek brionskega moratorija« pravimo temu ključnemu dnevu naše družbene in državne zgodovine. To je bi! dan z jutrom in večerom in za njim je prišel deveti oktober s svojim jutrom in svojim večerom. Nič drugega kakor dan v zaporedju dnevov. Dnevi dobivajo svojo družbeno moč z vero vanje. Njihova naravna moč je od začetka časov. Vse kar je naše zgodovine, je za nami, vse, kar je naše prihodnosti, je pred nami. Ni nam dano, da bi videli naprej, vse kar je pred nami, je prepuščeno negotovi slutnji in dobremu upanju. Toda največjo moč je potrebno pripisati neomajni volji. Vmes med prvimi spravili letošnjih plodov, od prvih košenj letošnjih trav, pa do te jeseni, ko vam radostni vinogradniki ponujajo v otip roke, ki se lepijo od sladkega grozdnega soka, češ glejte, koliko sladkorja ima letos grozdje, vmes med enim in drugim naravnim časom je bila vojna. In še vedno je vojna v sosednji deželi Hrvaški, s katero smo nekoč skupaj živeli v neki nesrečno propadli državi. Razumljivo, da naše razpoloženje po tem 8. oktobru ni brezskrbno, še enem ključnem dnevu, ki podaljšuje rojevanje države, ki se je uradno začelo na nek drug državnosti Slovenstva posvečen dan, 26. junija. Naše razpoloženje ni brezskrbno, je pa vedrejše. Pa naj se zgodi karkoli. Mi vemo, da je mogoče ključne dneve svoje državnosti, katerikoli bi že to bil, proslavljati samo v dobrem upanju in navkljub negotovim slutnjam, Samo z neomajno voljo do lastne države. Ne zaradi te države, ampak zaradi narave, ki nam daje letine, zaradi ljudi, ki te leting uživajo in merijo. Naša država nastaja. Naše možnosti so v naši volji in v dobrem upanju. Potem bo tudi naklonjenost neba na naši strani in duh slovenstva ne bo tako kmalu ugasnil. Kljub negotovosti in spremenljivemu zaporedju letin. Toda naše letine niso odvisne izključno od neba, marveč tudi od našega ravnanja z naravo, ki je neobhodni temelj naše državnosti. Letošnja letina ni bila slaba in to bi lahko bilo dobro znamenje za nastajajočo državo. Štefan Smej RADIJSKA NEDELJSKA KUHINJA Naj-kmetija 91 iz Veržeja! Na kmetiji Jožeta Seršena bodo v nedeljo, 13. oktobra, kuhali tudi radijski kuharji. Na »podstenju« se bodo zbrali strokovnjaki in kmetovalci in povedali svoje o urejevanju podeželja in kmečkih hiš. Nedeljska kuhinja na Murskem valu bo od Seršenovih potekala od 10.30 do 12. ure, osrednja prireditev pa bo ob 14. uri. g* Več o zaključni prireditvi na Ub strani. Pokrovitelj radijskega prenosa iz Veržeja | UT KRIŽEVSKE OPEKARNE I ^2f42K^!^VCIPRI LJUTOMERU, BOREČI 49 ” telefon: 069/87-114, 87-123, 87-115, telefax: 069/87-055 Napoved pravi, da bo v petek in soboto delno jasno z zmerno oblačnostjo, v nedeljo pa napovedujejo poslabšanje z dežjem. Pregovora Vreme vinotoka je aprilu za preroka. Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče. ’ VREME aktualno po svetu KDO BO OBRA ULTIMAT JUGOSLAVIJI Ministri za zunanje zadeve Evropske skupnosti so od sprtih strani v Jugoslaviji zahtevali, da do ponedeljka ob polnoči ustavijo spopade, sicer bo uvedla ES proti Jugoslaviji določene ukrepe, v prvi vrsti gospodarske. To je na tiskovni konferenci izjavil predsednik ministrskega sveta ES Hans van den Broek po neuradnem dvodnevnem zasedanju voditeljev diplomacij dvanajsterice v Utrechtu. Tako je možna uvedba popolnega gospodarskega embarga v sodelovanju z Med- SRBSKO—VOJAŠKI PUC Jugoslavija, čeprav že mrtva država, je znova v središču svetovnega dogajanja. Srbski del jugoslovanskega predsedstva je na povsem nelegalni seji zveznega predsedstva, na kateri ni bilo predstavnikov štirih republik in zato tudi ne zadostnega kvoruma, razglasilo vojno stanje. Ta sklep je t. i. srbski lobi v predsedstvu sprejel skupaj z najvišjim vojaškim vrhom, v katerem sta generala Kadijevič in Adžič ter admiral Brovet. Nekateri to Poskus atentata na Banskih dvorih Jugoslovanska armada je v ponedeljek okrog 15. ure napadla rezidenco hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana na Banskih dvorih v Zagrebu. Poslopje je zadela raketa, eksplodirala je na dvorišču in povzročila veliko škodo. V delovnem kabinetu predsednika Tudmana sta bila v tem času tudi Ante Markovič in Stipe Mesič, vendar na srečo nihče ni bil ranjen. Ob tem dogodku, ki je pretresel ves miroljubni in demokratični svet, je predsednik zvezne vlade Ante Markovič v telefonskem pogovoru s svojim kabinetom v Beogradu dejal: »Pravi čudež je, da smo ostali živi! Menim, da je za poskus umora kriv zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Veljko Kadijevič. Zato se ne nameravam vrniti v Beograd, dokler general Kadijevič ne bo odstavljen s te funkcije.« dejanje primerjajo s poskusom prevrata v Moskvi, drugi pa predvsem opozarjajo, da sklep predsedstva pomeni napoved splošne vojne v Jugoslaviji in še hujšega razbijaškega divjanja jugoslovanske armade, ki je že zdavnaj zapravila pridevnik ljudska, zdaj pa, še jugoslovanska. Vojska je že povsem odkrito samo srbska in tudi cilji so naravnani v to smer. Jugoslovanski obrambni minister general Kadijevič je v izjavi Agresija jih izloča iz Evrope ZDA so obsodile letalske napade na Zagreb. V Washingtonu so sporočili, da se bodo pridružili Evropski skupnosti pri obravnavi možnosti za uvedbo gospodarskih ukrepov proti razpadajoči balkanski državi. ZDA obsojajo vse napade na civilne cilje in vnovič opozarjajo, da se bo srbsko vodstvo skupaj z jugoslovansko armado zaradi agresije samo izločilo iz Evrope. V ZDA še ne razmišljajo o konkretnih akcijah, saj ni jasno, kaj ZDA v tem trenutku lahko storijo. Kanada je sporočila, da razmišlja o možnosti uvedbe gospo IS o umiku JA IS skupščine Republike Slovenije je na zaprti seji sprejel naslednje sklepe: IS RS vztraja, da se JA umakne iz Slovenije do 19. oktobra. V Sloveniji je še okrog dva tisoč vojakov in okrog sto oklepnih vozil. JA mora do umika plačati Sloveniji vse stroške in vrniti opremo TO. Oklepna vozila morajo ostati v Sloveniji do konca agresije na Hrvaškem. Z 8. oktobrom prevzema Slovenija efektivno oblast tudi v zračnem prostoru. Tanki JA prek Trsta? V Trstu so novi dogodki razplamteli protestni ogenj, ki ga je pred dnevi zanetil italijanski predsednik Cossiga z izjavo, da bodo italijanske oblasti dovolile umik jugoslovanske vojske in opreme iz Slovenije prek italijanskega ozemlja. Tako se je na izredni seji sestal tržaški občinski svet, kasneje pa je bilo še veliko ljudsko zborovanje. Kritičen je tudi ves italijanski tisk, ki predvsem poudarja, da ni nobenih zagotovil, da ne bi tankov in orožja takoj uporabili za nadaljevanje vojne proti Hrvaški. Končna odločitev je prepuščena italijanski vladi. Ob tem se je slovenski obrambni minister Janez Janša vprašal, zakaj se ne bi ostanki vojske umikali prek Kopra in zakaj je italijanska vlada še vedno pripravljena delati usluge jugosfovanski vojski. narodnim monetarnim skladom ter Svetovno banko. Med drugim bi to pomenilo tudi odpoved nekaterih že sklenjenih pogodb, tudi sporazuma o medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Hkrati pa ES v tem trenutku ne more sprejeti niti puča v Beogradu niti neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Šefi diplomacij evropske dvanajsterice so sklenili, da se ne sme dovoliti umik enot in opreme JA prek italijanskega ozemlja. S tem seje v Ultrechtu strinjala tudi italijanska delegaci vsem prebivalcem SFRJ in pripadnikom oboroženih sil dejal, da so posamezni člani zveznega predsedstva preprečevali sprejetje ustreznih sklepov, da bi s tem razbili armado in Jugoslavijo. Kadijevič je odkrito obtožil tudi jugoslovanskega premiera Markoviča, da se je pridružil takim ciljem. V izjavi je jugoslovanski general tudi dejal, da armada deluje na podlagi sklepov vrhovnega poveljstva predsedstva SFRJ ter da skuša s svojim delovanjem preprečiti krvave mednacionalne spopade ter genocid nad srbskim narodom. Največja grožnja Srbom je po njegovem mnenju neonacizem na Hrvaškem, namen armade pa je zato vzpostaviti nadzor na vseh kriznih območjih, zaščititi tamkajšnje Srbe in osvoboditi pripadnike armade. Pogoj za to pa je po Kadije-vičevih besedah poraz ustaških sil. Očitno je torej, da vojska ne namerava odnehati. Ker doslej darskih ukrepov proti Jugoslaviji. Ta država bo sprejela ukrepe, če bo to pripomoglo, da bo vojskujoče se strani v Jugoslaviji končno »srečala pamet.« Avstrijski zunanji minister Alois Mock je jastro obsodil bombardiranje hrvaškega glavnega mesta in predsedniške palače. To je po njegovih besedah še en dokaz, da JA ne nadzoruje nobena politična inštitucija. Širjenje nasilja na Hrvaškem pomeni tudi poraz za Evropo, saj Hrvaško ne bi smela prepustiti tragični usodi. Tudi nemška vlada ja. Ker je medtem prišlo do nekaterih kršitev premirja, je Evropska skupnost pozorno proučila položaj in bo na tej podlagi sprejela konkretne ukrepe. ES bo razveljavila trgovinski sporazum z Jugoslavijo, obnovila pa ga bo le s tistimi republikami, ki so doslej pripomogle k mirovnemu procesu. Napovedani so še drugi ukrepi, npr. popolna trgovinska zapora, Velika Britanija pa je predlagala tudi prepoved prodaje nafte SFRJ. Vojna je ali je ni — podobno kot si ali nisi. V Slavoniji vojna je. Ra1 panonske vasi se prebujajo v nedeljska jutra kot naše, slovenske. Pred sami starke z otroki, v koruzi pa skriti oboroženci. Srbi ali Hrvati? J« sploh še pomembno, ko ugašajo nedolžna življenja? Ampak za norost,n novano balkanska vojna, očitno je. Medtem Katica iz Sarvaša prebira klasike, piše pesmi in sanja o dne ko bo spet videla rojstno vas. V njej je porušena in požgana Katičina doti čija, 150 litrov žganja, ki ga zdaj pijejo nepovabljeni. Katica pa z otrok živi v Osijeku, plačuje 100 mark stanarine in vliva življenjske moči ranj< cem v bolnišnici. Le kdo bo obral njene kutine, ki zdaj tako vabljivo dišij« ni bilo dovolj politične volje, so se cilji Beograda izražali na povsem odkrit način na Hrvaškem. Vedenje zahodnih držav in mednarodnih inštitucij je namreč naravnost spodbujalo srbsko-voja-ški vrh k nadaljevanju in celo širitvi vojaških akcij. To je žal kruta stvarnost, ki se verjetno še nekaj časa ne bo obrnila v prid žrtev velikosrbskih ambicij. Te žrtve pa so zdaj Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, jutri verjetno tudi Makedonija. V Beogradu so očitno zelo resno vzeli razmišljanje ameriške diplomacije, po katerih bi lahko Jugoslavija obstala tudi kot skupnost petih republik, torej brez Slovenije, ki jo je Beograd že odpisal. S srbsko-vojaškim pučem bi torej ustvarili razmere za vojno zmago na Hrvaškem, vojaško ureditev razmer v BiH in za nasilno zadržanje Makedonije v taki skupnosti. Kajpak je treba najprej premagati Hrvaško in vreči njeno sedanjo oblast, za kar so potrebni novi vojaki. Ker pa tudi srbski možje ne odhajajo radi umirat, posebej še ne na tuja ozemlja, bodo imeli tamkajšnji rezervisti odslej, po formalni razglasitvi vojnih razmer, samo dve možnosti: bojišče ali dolgoletni zapor. To je prvi rezultat srbsko-vojaškega udara, drugi pa je splošna državljanska vojna in nove žrtve. Za naprej pa so možni različni scenariji. Toda iz zgodovine dobro vemo, kako končajo vojni zločinci, kakšna je bila usoda večine srbskih poglavarjev, pa je tudi znano. MILAN JERŠE je ostro obsodila ponedeljkov letalski napad na Zagreb. V Nemčiji poudarjajo, da je armada povsem očitno odgovorna za to zločinsko dejanje. V Italiji so po bombardiranju Zagreba opozorili, da zaostrovanje jugoslovanske krize grozi z nepredvidljivimi posledicami. Iz Rima so še enkrat pozvali vojskujoče se strani, naj takoj ustavijo spopade. Albanska armada je zaradi krize v Jugoslaviji v stanju pripravljenosti. To je sporočila albanska televizija in dodala, da so sklep o tem sprejeli na sestanku predsednika države s predsednikoma vlade in parlamenta, nekaterimi ministri in strankarskimi voditelji. Francoski minister za kulturo Lang je pozval ES in Unesco, naj zaščitijo srednjeveška mestna jedra Dubrovnika in Splita. HRVAŠKA NEODVISNA DRŽAVA Hrvaški sabor je soglasno razglasil Hrvaško za neodvisno in samostojno državo, ki je pripravljena sodelovati z vsemi bivšimi jugoslovanskimi republi- • kami, s katerimi ni v vojni. Predsednik j hrvaške vlade dr. Franjo Gregorič je । predlagal vzpostavitev diplomatskih । odnosov s Slovenijo. । V torek ob 18. uri so vojskujoče se । strani na Hrvaškem podpisale še en । sporazum o prekinitvi ognja. | VESTNIK, 10. OKTO1 Marija KenjGšo, Madžarka iz Baranje: »Iz hiše sem stopila, da bi kupila kruh, potem je počilo. Ko sem se zavedla v kleti bolnišnice, sem iz časopisa izvedela, da je mož mrtev. Ne vem, če so ga pokopali, ne vem, kje so moji otroci.« irte* Sanja Kovačec, * rijskega napada: »e® »Pet deklet nas > p,|» pred osiješko cerkvI ,o sredo. Tri pnja*«1^ no9e^ sestra je ostala hre ne h me je tako strah, a ven, tudi če bi moti ' Dr. Krešimir Glavina, ra« porušene osiješke »Vsak dan sprejmem® P t čno 30 ranjencev in is । dan več mrtvih. Hvala vs murcem, ki ste nam bm P vljeni pomagati.« Katica Djurdjevič, medi® sestra: hila*r »Drugič vas bom po“a° .j ,r svobodni Sarvaš, v moj m moje malo varstvo, v m > polno knjig in cvetja. T ( se želim sprehoditi sKien.« Sarvaš, pa četudi je P°r Besedilo: Bojan Stran 2 SLAVONSKE KUTINE? aktualno VEDNO VEC PRIBEGLIH V ponedeljek in torek dopoldne se je na občinskih sedežih pomurskih organizacij Rdečega križa prijavilo dosti novih pribežni-kov, tako da so ponekod že v skrbeh, kako jih bodo oskrbeli in kam jih bodo dali. ROMI V LENDAVI V lendavsko občino je zaradi vojne pribežalo tudi precej Romov. Manjša skupina jih je prišla že avgusta, čeprav takrat še niso kot vzrok navajali strah pred vojno, večje število pribežnikov pa je prišlo septembra. Prišli so iz Ivanič-grada, Križevec, Varaždina. Čeprav jih niso mogli popisati, pa so vendar ocenili, da jih je v romsko naselje v Gomilici prišlo 20 ter 50 v Črenšovce. Naredili so si zasilne šotore ter spali v barakah ali kar v avtomobilih. Ker so bili v neprimernih bivalnih prostorih, so se dogovarjali, da bi jih skupaj poslali v zbirni center, vendar pa se je medtem na tem delu Hrvaške, od koder so prišli, vzpostavilo premirje, zato so jim svetovali, da se vrnejo. Med bivanjem v Gomilici in Črenšovcih so jim enkrat razdelili hrano. Pribežniki so prišli z avtomobili in se zaradi nemogočih razmer in prigovarjanja hitro tudi vrnili domov. Ostala je samo ena družina. mh V Murski Soboti so včeraj pripisali 40 novih pribežnikov, tako da jih imajo sedaj popisanih 351, seveda pa vsi nimajo statusa begunca, torej niso deležni pomoči. Skoraj vsi so pri sorodnikih in znancih. V Ljutomeru so imeli v ponedeljek 81, v torek pa že 102. Eno skupino pribežnikov so že morali poslati k dobrosrčni družini, ki se je prijavila, da jih sprejme. Zato v Ljutomeru pozivajo vse, ki bi bili pripravljeni sprejeti nesrečnike, da se oglasijo in prijavijo na Rdečem križu. V Gornji Radgoni imajo 150 oseb, vsi pa imajo status begunca. So pri sorodnikih in znancih, nekaj pa jih stanuje v dijaškem domu v Radencih. V Lendavi pa je prijavljenih okoli 100 pribežnikov. Na občinske Rdeče križe so dobili tudi mednarodne pakete pomoči, vendar ugotavljajo, da so manj primerni kot paketi, ki jih je pripravil slovenski Rdeči križ. mh v d *nd!elka Kakovac, žrtev tankovske granate, ki jo je zadela sobi: »Popolnoma sem iznakažena, bolečine so stra-/Obupana sem. A kaj naj naredim? Sploh nisem pesimist — j, 1 J*'18! bi doma čakala na drugo granato, tako pa sem se pri-a l<*ravit.« POMOČ Zadnjo septembrsko nedeljo so v krajevni skupnosti Cankova zbirali pomoč za prizadete v Gospiču na Hrvaškem. Krajani so se pozivu za pomoč dobro odzvali, saj so zbrali 5 ton in 117 kilogramov živil, olje, sladkor, jajca, pralni prašek in zimsko obleko. Zbrali pa so tudi 78 tisoč 770 dinarjev. Zbrano je do Zagreba prostovoljno pripeljal Branko Cipot iz Murske Sobote. Pobudnik zbiranja pomoči je bila Adra. Rdeči križ, Karitas, Adra in drugi iz soboške občine, ki želijo pomagati prizadetim, pa so se dogovorili za skupno zbiranje pomoči. Tako je bila konec prejšnjega tedna skupna zbiralna akcija, v kateri so tokrat bili zajeti krajevni uradi Puconci, Bogojina, Martjanci, Beltinci, Tišina ter Murska Sobota z okolico. Zbrali so čez 60 ton živil, tudi sladkor, mleko v prahu, kavo in kekse ter drugo, zbrali pa so tudi 100 tisoč dinarjev. V akcijo zbiranja pomoči pa se je vključilo tudi Zdravniško društvo. SINDIKALNA DEKLARACIJA ZA MIR Za pomoč prizadetim zaradi vojne na Hrvaškem so se odločili tudi v svobodnih sindikatih, zato so sprejeli akcijo zbiranja denarnih pomoči delavcem in njihovim družinam na Hrvaškem prek posebnega žiroračuna pri Delavski hranilnici. V akcijo podpisovanja Deklaracije za mir pa so se vključili tudi v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Pomurja, ki je dala pobudo, da se v sindikatih podjetij, zavodih in ustanovah dogovorijo o načinu zbiranja podpisov. Gre za resno, odgovorno ter politično in moralno akcijo, v katero se lahko vključijo tudi tisti, ki niso člani svobodnih sindikatov. V Deklaraciji za mir so med drugim zapisali, da hočejo mir, delo in svobodo, neodvisnost, suverenost in človeka vredno življenja. Zato so za mirno reševanje sporov med narodi in različno mislečimi ljudmi. Kličejo k razumu, zahtevajo pogovore, strpnost in medsebojno spoštovanje. M. Jerše OTROCI RIŠEJO VOJNO V Gornji Radgoni so zbrali 26 ton živil, oblačila ter 60 tisoč dinarjev, akcijo pa so vodili Karitas in Slovenski krščanski demokrati. Konfederacija neodvisnih sindikatov Slovenije pa je prejšnji teden v osješko bolnišnico odpeljala zdravila, sanitetni material, mleko v prahu in druga živila v vrednosti milijon 300 tisoč dinarjev. Zbrano je v osješko bolnišnico peljal šofer AR-Speda. Še vedno pa imajo odprt žiroračun št. 51900-678-84330, na katerega lahko nakazujete prispevke za bolnišnico. V tej akciji pomoči so sodelovala podjetja radgonske in soboške občine, tudi zdravstveni zavodi ter v Radgoni delavci iz upravnih in vodstvenih struktur. Hoteli ali ne, vojna je postala del otrokovih misli in razmišljanja. Najbolj nam to vedo povedati vzgojiteljice v vrtcih, ko jih opazujejo pri igri. Ze malčki si iz kock lego ne sestavljajo samo hišk in avtomobilčkov, ampak tudi puške in tanke. Nekoliko večji otroci, a še vedno petletniki, se večkrat pogovarjajo o vojni, bolj, kot si mislimo, poslušajo radio in gledajo televizijo in si tako ustvarjajo lastno podobo o vojni. Vzgojiteljica jim je tako enkrat, ko je slišala njihov pogovor, dala liste, da bi vojno tudi narisali. Prav vsi so vedeli, kaj risati. Nič prijaznega ni bilo v otroških risbicah o vojni, ne rožic in sončka, ampak črna letala in tanki, razrušene hiše, rdeče bombe in rakete. Otroci tudi niso pozabili, kako je bilo*takrat, ko so vojaška letala letala nad našimi kraji. Pripovedujejo, kako so bežali v zaklonišča, se doma skrivali v kleteh, sodih in shrambah, kako so jokali, ker jih je bilo strah. Četudi si tega ne bi radi priznali, pa vendar naši otroci rišejo tudi vojno, jo gledajo in vedo pripovedovati o njej, saj jih je oplazila toliko, da so spoznali strah, ki jo prinaša. Zdaj je teden otroka, letošnji moto pa je otrok in prosti čas. Dobrodošel tudi zato, da bi doživetja teh nekaj dni vsaj delno zbrisala rane iz otroških duš. mh 51900-678-84330 — ZA BOLNIŠNI-^.oSS^rSji uri POP’"1"« k^g^poz! TAM 190, volilo Avtoradgone, za krmilom katereg J P naje sedel Stanko Sinic iz Zenkovec. S spremi eva^ Dariom Crnkovičem iz Lendave smo s tamkajšnjo potreb zjutraj odpravili prot, f^**®*« in rušeno bolnišnico pripeljali **• ’»ni«riev Dobrodelno živila v vrednosti pribij predsednica regijskega kletnih prostorih bolnišnice, h ii~~4un’na katerefla lahko nako' £ ELEKTROTEHNA SET 30% popust v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Mariboru, na Ptuju,... za kompletni program BLACK&DECKER Pohitite, popust velja samo do 30. oktobra! Nataša Juhnov M M Lujzek in drugi na trati Skorajda že bivši direktor soboške bolnice mag. Zver, publicistično znan kot »rdeči Zver«, je stal v napoleonski drži in se smejal, kakor da bi orehe presipaval. Ko je Lojze Peterle »zapeckal« vsako dobro žogo pred golom soboških direktorjev in je mag. Kovač, direktor Potrošnika z največjo znano plačo tostran Mure, plesal okrog njega s košarkarskim korakom. Nekako se mu je posrečilo, da je premiera vsakokrat zmedel ih je ta »plenknil« žogo zdaj sem zdaj tja, kakor se jeseni leno odbijajo orehi, ki padajo na zemljo. Zver pa ni bil zadovoljen, ker je vladno moštvo kljub predsednikovi »levonožnosti« zmagovalo: »Zdaj se vidi, da smo Prekmurci hlapci, ker se oblasti v rit vlečemo.« Oblast je v tej že začeti predvolilni kampanji, ki jo izvaja v obliki nogometnih tekem z raznimi selekcijami, od domorodnih do direktorskih, tokrat zmagala prvič. Denarni izkupiček s tekme med slovensko vlado in soboškimi direktorji bodo dali za Hrvaško — kar pa je v vsej zadevi postranskega pomena. »Če bi prodali bencin, ki ga je porabil helikopter, s katerim so prileteli, bi dobili več denarja za Hrvaško, kot pa s prodanimi vstopnicami,« je rekel eden od gledalcev. Pa saj sploh ne gre zato. Pomembno je natančno to, kar se je dogajalo. To. da so domorodci brcali v telovadnih copatih, člani slovenske vlade pa v kopačkah. In je nekdo ob tem na tekmi v četrtek popoldne ugibal, če so obuti gostitelji v bolj plesno in manj nevarno obutev vladni varnostniki. Pomembno je, da so gledalci lahko z roba igrišča vzklikali »zamenjajte Lujzekal«, »zamenjajte levo krilo!« misleč pri tem na Peterleta. Namen tekme je bil namreč v tem. da so navadni smrtniki lahko ugibali 6 varnostnih ukrepih za zaščito oblasti, istočasno pa so lahko čez to oblast brez škode zase in zanjo zabavljali. Rdeči direktorji, ki v strahu za svoje položaje doživljajo organski strah pred vladnimi možmi, so prišli v topli telesni stik s temi ljudmi. Z njimi skupaj so sopli in tekali po travi, preoblačili so se z njimi, tu in tam je kateri katerega porinil — in nazadnje so spoznali, da oboji vedo, kaj hočejo. Da oboji hočejo isto: ostati na pozicijah. Značilno je. da kaže nogomet kot najbolj množični šport politično stanje države. Pri čemer tega ni mogoče poenostaviti do te mere, da bi rekli: dober mogomet je možen samo v državi z urejenim političnim sistemom. Zadeva je veliko bolj slikovita. Nogomet, tako kot vsaka tekmovalna množična igra, nastaja zaradi občutka manjvrednosti. Zaradi česar ni dobrega nogometa brez velikih igralcev. Ko je iz svetovnega nogometa odšel Diego Maratona. je prišel Robert Prosi-nečki. Vsak človek ima kdaj pa kdaj občutek manjvrednosti. Toda pri nekaterih zelo požrtvovalnih. ambicioznih in talentiranih fantih je ta občutek izrazitejši. Zato so še bolj požrtvovalni, bolj ambiciozni in še bolj pilijo svojo nadarjenost. Nazadnje postanejo veliki nogometaši. Postanejo polbogovi množic, kajti nogomet je religija za vsak primer, »religio eventualis«, kakor pravi sociolog kulture Johann Skocek. — Slovenski nogomet je ustrezno slab, ker nima velikih igralskih imen. Nebo popularnosti je nezasedeno, zato nanj štar-tajo politiki. Za to gre. ; Slovenija se je poslovila od Jugoslavije MEJA S HRVAŠKO JE DRŽAVNA MEJA S stališča slovenske države se zadeve na mejah bistveno spremenijo le na jugu — nobenega razloga ni več, da bi po izteku moratorija na meji s Hrvaško veljal drugačen režim kot na meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Razlogi za takšno odločitev niso zgolj zakonski, temveč gre tudi za vprašanje varnosti slovenske države in njenih prebivalcev. Meja s Hrvaško je najdaljša slovenska meja, meri 546 kilometrov, na njej je 19 mednarodnih prehodov za cestni promet, dva mejna prehoda za meddržavni cestni promet in pet prehodov za obmejni promet. Poleg njih je na železnici še osem mednarodnih mejnih prehodov. Na vseh prehodih bodo sedaj začasno bivalni zabojniki, kasneje pa bo večina mejnih zgradb zidana, kjer bo to mogoče, bodo tudi odstavni pasovi in parkirišča za tovornjake. Vstop oziroma izstop ljudi, blaga in vozil bo nadzirala policija, cariniki pa opravljajo enako delo kot na mejnih prehodih z drugimi državami. Tudi vsi dokumenti, potrebni za prestop meje, so na hrvaško-slovenski meji za potnike in blago enaki kot na meji z našimi tremi sosedami. Državljani jugoslovanskih republik bodo lahko potovali čez mejo v obe smeri samo s potnim listom, z osebno izkaznico ali dokumentom, na podlagi katerega se lahko ugotovi njihova identiteta. Omejen je tudi vnos in iznos denarja. Vseh 34 mejnih prehodov je odprtih 24 ur na dan, za nemoten nadzor meje pa skrbi več kot 600 policistov. SLOVENSKA DI- PLOMACIJA Z iztekom moratorija se na tem področju ne bo zgodilo nič revolucionarnega. Projekt odpiranja slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev je bil določen že avgusta in poteka po sprejetem programu. Skupščinska komisija za mednarodne odnose je potrdila predlog za odprtje sedmih slovenskih predstavništev v tujini — Washington, MEJNI REŽIM NA MEJI S HRVAŠKO Pomurci imamo s Hrvaško tri mednarodne cestne mejne prehode: Peti-šovci, Gibina in Razkrižje, mejni prehod v Lendavi pa je namenjen železnici. Režim prehajanja meje na navedenih mejnih prehodih je za tujce enak kot na mejnih prehodih z Avstrijo in Madžarsko. Državljanom Republike Slovenije, Hrvaške in drugih republik Jugoslavije pa se v prehodnem obdobju kontrolirajo osebne izkaznice ali drug ustrezen dokument za identifikacijo. Če teh dokumentov nimajo, se vstop v Republiko Slovenijo ne dovoli. Osebam, ki so mlajše od 18 let in so državljani Republike Slovenije ali drugih jugoslovanskih republik, se dovoli prestop državne meje tudi brez teh dokumentov. — Za delavce, ki vsak dan prestopajo mejo Republike Slovenije, velja, da morajo imeti pri sebi uraden osebni dokument s fotografijo ter potrdilo o zaposlitvi, ki ga izdajo ustrezno podjetje, organizacija ati zasebnik. Ti dnevni migranti lahko nosijo s seboj osebno prtljago in živila za osebno rabo. Pariz, Strasbourg, Rim, Bonn, Budimpešta in Tel Aviv, v jugoslovanskih republikah pa v Zagrebu in Beogradu. V ZDA je že začel službovati prvi izbrani predstavnik države Slovenije dr. Ernest Petrič. S priznanjem Slovenije pa se bo spremenila tudi dinamika odpiranja predstavništev na tujem. Svež zgled za to je Latvija, iz katere bo Slovenija po navezavi diplomatskih stikov pokrivala tudi Skandinavijo. Predstavništva na Dunaju, Londonu in Pragi so obravnavana že kot odprta predstavništva, za nekatera druga mesta, npr. Moskvo, pa ostaja še naprej rešitev v sodelovanju s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. Predstavniki podjetij hkrati predstavljajo do navezave diplomatskih stikov tudi mlado slovensko državo. SLOVENSKI TO- LAR IN VIHARNI MONETARNI ČASI V ponedeljek, pozno ponoči, so družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije na sejah sprejeli predlog zakona o denarni enoti in predlog zako- aktualna tema Iztekel se je moratorij, ki nas je po dogovoru s predstavniki Evropske skupnosti zavezovat k zamrznitvi uresničevanja samostojne državnosti Republike Slovenije. Danes lahko mirno rečemo, da smo se pošteno držali določil Brionske deklaracije, česar za zvezno oblast ne bi mogli trditi. Naše obnašanje in zadržanje je pozitivno ocenila tudi Opazovalna misija Evropske skupnosti. Glede nadaljnje poti v samostojnost slovenske države ni dvomov. Poti nazaj ni, je samo pot v prihodnost, ki jo bomo morali prehoditi s trdnimi koraki. Na razpadajočo Jugoslavijo se nimamo več kaj ozirati, preveč se ne gre pogovarjati tudi z Evropo in jo spraševati, kaj misli o naši samostojnosti. Potrjevati nas bodo samo rezultati, zato ni dobro, da je priznanje Slovenije pogoj, da bomo nekaj naredili. Na pot samostojnosti smo se podali s številnimi neznankami. In šele ko bomo začeli uspešno uresničevati to, kar smo si začrtati in kar si želimo, se lahko nadejamo evropskega priznanja. Za pričakovati je, da bo Sloveniji de faeto mrtva in de iure še vedno živa Jugoslavija na tej poti nagajala in škodovala, vendar, kot pravijo vodilni možje v državi, imamo tudi za to pripravljeno obrambo. Republika Slovenija Je samostojna država, s tem se bo hočeš nočeš morala sprijazniti tudi Evropska skupnost. Nič revolucionarnega se ni zgodilo v noči od ponedeljka na torek, vseeno pa so mlado državo in njene državljane doletele nekatere spremembe. Popolna osamosvojitev Slovenije je edini pravi odgovor na gospodarski in politični kaos, ki vlada v razpadajoči Jugoslaviji.'Slovenija se bo v teh dneh in tednih, ki bodo sledili, pričela na vseh področjih izločati iz jugoslovanskega sistema, slovenski predstavniki v Beogradu so se vrnili, z razpadajočimi zveznimi inštitucijami so prekinjeni skoraj vsi odnosi. na o uporabi denarne enote Republike Slovenije. Denarna enota Republike Slovenije je tolar. Tako se imenujejo tudi slovenski dinarski boni iz preprostega razloga, da ne bi čez šest mesecev ponovno menjavali imena. Razmerje med jugodinarjem in tolarjem je ena proti ena in, kot pravi minister Šešok, smo se s tem razmerjem rešili številnih težav, ki bi jih prinašalo kakršnokoli drugo razmerje, o katerem je bilo v zadnjem času toliko slišati. Na- DEVIZNIH REZERV JE ZA 130 MILIJONOV Republika Slovenija ima tačas za okoli 130 milijonov mark deviznih rezerv. To je za zanesljivost trdne valute, ki bi bila zanimiva za mednarodne finančne inštitucije, premalo. Po besedah ministra Sešoka bomo do konca prihodnjega leta dosegli rezerve v višini 700 milijonov mark, ki bodo lahko zagotavljale zanesljive naložbe. mreč razmerju ena proti ena ustreza količina in struktura natiskanih bonov. Sicer pa je bil zdajšnji slovenski tolar pripravljen že 26. 6., na njem je tudi podpis prejšnjega finančnega ministra. Tolar bo na ozemlju države Slovenije v celoti zamenjal dinarje, zamenjava pa naj bi se opravila v menjalnicah v nekaj dneh. Neomejena menjava dinarjev v tolarje ne bo mogoča, zamenjava bo mogoča samo z vsemi dokumenti za izvor teh dinarjev. V novo valuto bodo konvertirana tudi vsa dinarska stanja na žiroračunih, tekočih računih in hranilnih vlogah občanov. Slovenska denarna in finančna oblast nam zagotavljata, da z menjavo valute Slovenci ne bomo potegnili kratko. Skupščina je razpravljala tudi o odloku o javnem dolgu, ki predvideva, da bi se devizne hranilne vloge občanov zamrznile za deset let, banke pa bi občanom te devize vračale postopno v obliki obveznic. Prva anuiteta naj bi bila že 31. maja prihodnje leto. Te obveznice bodo občani lahko prodajali na borzi vrednostnih papirjev. Izkušnje kažejo, da se zelo dobro prodajajo in tudi kupujejo. LASTNA EKONOM- SKA POLITIKA V torek je Slovenija začela živeti po svoje in izvajati lastno ekonomsko politiko. Kaj kmalu bomo lahko videli, kako uspešna so bila in bodo prizadevanja monetarnih in finančnih oblasti, ki zagotavljajo, da so čas moratorija izkoristili za izjemno dobre priprave, da bo prehod v postbri-onsko obdobje čim manj boleč. Kljub temu pa slovenski gospodarstveniki ta čas še ne vedo na tančno, kako bodo poslovali s partnerji v jugoslovanskem prostoru. Izvršni svet Slovenije je sicer pripravil plačilni sporazum za vzpostavitev blagovnih tokov med republikami. Sporazum je usklajen s Hrvaško, zaradi pravnih in objektivnih težav pri sprejemanju teh sporazumov pa si bodo gospodarski subjekti v prvi fazi morali zagotoviti izravnavo blagovnih tokov z blagovno trampo ali z odpiranjem nerezi-dentskih računov v lokalni valuti. Za 13 milijard dinarjev je tudi terjatev do drugih republik, ki jih bo zelo težko izterjati. Zdi se, da je kljub temu, da v strukturi prodaje v druge republike Slovenija plasira 24 odstotkov vsega blaga, menjava z drugimi republikami marginalizirana. Gospodarstvo očita vladi, da je ta problem zanemarjala, vlada pa zameri gospodarstvu, da je kljub srbski blokadi delež prodaje v druge republike izjemno visok in da je v zadnjih letih padel samo za odstotek. Torej, da so premalo naredili za večji izvoz. Z uvedbo slovenskega dinarja bo plačilni promet v Jugoslavijo padel, zato bodo preživeli le tisti, ki izvažajo ali ki lahko izgubo jugotr-ga hitro kompenzirajo z izvozom. Obstajajo najbolj črne ocene, da bo promet z Jugoslavijo padel do osemdesetih odstotkov. Po besedah finančnega ministra Šešoka pa naj bi se ta menjava že v šestih mesecih vsaj do polovice vrnila. Obstaja namreč izredno močna in odvisna povezava med gospodarstvi posameznih republik. ZUNANJA TRGOVINA V SLOVEN-SKIH ROKAH Nadzor nad zunanjo trgovino in transportom so vzeli v svoje roke republiško ministrstvo za ekonomske odnose s tujino, gospodarska zbornica in ministrstvo za promet in zveze. Vlada se je odločila, da bo v začetku slovenske državnosti smiselno povzela zvezno zakonodajo s tega področja. To velja za carinske zakone in druge prepise, ki zadevajo uvozne dajatve. To pomeni, da bodo izvozno-uvozni izdelki pod enakimi režimi, količinskimi in vrednostnimi kontingenti, dovoljenji in soglasji. Kar se tiče kvot za izvoz raznih vrst blaga, bo Slovenija skušala doseči, da se nam do priznanja lastne slovenske državnosti dodelijo kvote v okviru jugoslovanskih. Kot dedič Jugoslavije je Slovenija pripravljena spoštovati tudi vse mednarodne, dvo- ali večstrankarske sporazume, ki jih je Jugoslavija podpisala z različnimi državami. Sčasoma pa naj bi na novih temeljih zrasli novi, času in razmeram prilagojeni sporazumi. DOLGOVI IN PREMOŽENJE V temeljih za pogajanja, ki jih je zapisala Republika Slovenija, je jasno, da je Slovenija ob razdelitvi jugoslovanske zapuščine pripravljena sprejeti svoj sorazmerni delež obveznosti, zahteva pa tudi svoj delež premoženja tako doma kot na tujem. Ko bodo mogoča pogajanja — to bo takrat, ko bo slovenska stran dobila sogovornika, bomo delili obveznosti in pravice. Slovenska stran predlaga, naj bi premoženje federacije v tujini delili po prispevku v zvezni proračun. Slovenski delež seje v zadnjih letih gibal med 20 in 25 odstotki. Vsak naj bi prevzel svoje terjatve do tujine, pri delitvi deviznih rezerv pa naj bi bil ključ razdelitve konvertibilni izvoz blaga in storitev vsake posamezne republike. Bolj zapleteno pa bo deliti jugoslovanske obveznosti do tujine. Skupni dolg znaša okoli 16 milijard dolarjev, slovenski delež pa je glede na jugoslovanski dolg 10-odstoten. Slovenska vlada predlaga, da vsaka republika pokrije svoj dolg do tujine, del skupnega dolga, za katerega je težko določiti porabnike, pa bi si razdelili v enakih deležih. Razdelitev dolgov in premoženja bo morala biti čim bolj življenjska. Za pogovor pa sta potrebna dva, konkretnega odgovora iz Beograda pa na slovenske pobude še ni. 15.000 NABORNI- KOV LETNO Brionska deklaracija in trimesečni moratorij obrambnih zadev Slovenije nista zajela, zato se je uresničevanje zakona o obrambi in zaščiti ter zakona o vojaški dolžnosti lahko nadaljevalo tudi v času zamrznitve drugih osamosvojitvenih postopkov. Vojaški rok v državi Sloveniji traja sedem mesecev in se služi v vojaških enotah in enotah organov za notranje zadeve. V tem času potekajo priprave za vpoklic prve redne generacije nabornikov, ki naj bi s služenjem začel v začetku prihodnjega leta. Kontingent slovenskih nabornikov je 15.000 ljudi na leto, aktivnih starešin pa bo imela Slovenija od 1500 do 2000. Obramba Slovenije pa bo še naprej predvsem temeljila na rezervni sestavi, ki danes obsega okoli 200.000 usposobljenih vojaških obveznikov. Od zvrsti vojske ima Slovenija samo kopensko vojsko, letalstvo pa bo le kot element usposabljanja in podpore helikopterskim enotam. Mornarica ne pride v poštev, po besedah ministra Janše pa se bo najbrž oblikovala obalna straža, ki bo poleg obrambe opravljala zaščito in reševanje na morju. Vojaško usposabljanje bo pote- DVOLASTNIKI Z DOKIAII MI Dvolastniki oziroma lastniki zemljišč z obeh strani meje morajo imeti pri prehajanju meje med Republiko Slovenijo in Hrvaško s seboj uraden osebni dokument s fotografijo in potrdilo o dvolastništvu pristojnega občinskega upravnega organa. Dvolastniki smejo prek meje prepeljati svojo kmetijsko mehanizacijo, orodje, živali ter kmetijske pridelke s svojih • površin. kalo v dveh učnih centrih, kjer že sedaj poteka poskusno usposabljanje — v Pekrah pri Mariboru in Igu pri Ljubljani. Centra sprejmeta 350 rekrutov, ki se M mesece usposabljajo v centrih in štiri v bojnih enotah. Po trditvah obrambnega ministra Janeza Janše je teritorialna obramba zmožna v celoti zagotavljati varstvo ozemeljske celovitosti Slovenije. Lastne oborožene sile kot inštrument zaščite (itžave in učinkovite kontrole ozemlja so tudi eden od pogojev za mednarodno priznanje Slovenije. ZAČASNI TOLAR BO V ŠESTIH MESECIH ZAMENJAN S PRA- VIM Po besedah finančnega Sešoka bo Republika Sloveniji začasno valuto zamenjala v šesti^ mesecih. Papir in dizajn za slo^ ski tolar se že pripravljata vSlo} nijis tiskali pa ga bomo v eni sve r vno znanih tiskarn, ki tiska denar tudi za druge države. Td8r .. opremljen po vseh pravilih, i^1 sedem zaščitnih oznak. MEDNARODNO PRIZNANJE Čeprav je bilo iz evrop^ krogov slišati, daje edini 1°^: ni zadržek pri priznanju : je trimesečni moratorij, je se ■ po njegovem izteku nerealno P čakovati avtomatično Slovenije. Za priznanje dPo1-je Republika Slovenija je. Ima nesporne meje in ” vno oblast na svojem ozernlj . dokaze o enotni in ne^011 j. odločitvi Slovencev za nost. Kdaj bodo vlade ven^ prešle od ugotavljanje stopnji formalnega Nekatere vlade povezujejo r znanje Slovenije z razplet0 goslovanske krize in niso pnV PRIPRAVLJENtf1 lj, 150.000 POTN,H STOV . ,si 5v«i kot samostojna st) p > ferenca je Pnl°? „ogled^ V . predstavimo svoj(P a hodnost odnoso sveta in se uve>Jav gen«'3 , narodni dejavnik- ____________— -- d j VESTNIK, 10. Stran 4 aktualno doma 17, oktobra Začelo se je z obujanjem spo-. 1 »v na sejo, ki je bila 27. juni-i > v? prvi dan v°jne v Sloveni-i’ .jurski Soboti. Takrat sta se ta IS1J| za narodnosti, ki deluje-. Pn soboški občinski skupščini D/ezn°županijski samoupravi na sestidl v novi sestavi. Gosta nikv^1’ predsednik železnožupa-pj e. samouprave dr. Gyula ok/31 Predsednik skupščine Ger « burska Sobota Andrej »ih n er’ St-a v sv°j'h pozdrav-harnih^V°ir1^ sPreg°voriIa o vi-kl J'h je- S!ovenija konec junija in v za- bise Gyula Pusztai in Andrej Gerenčer sta se sestala še posebej, da ^rnij0^0^3’ kako urediti režim ob začasnem odpiranju meje med šti so J11 in Martinjem. Zakaj? Madžarske oblasti v Budimpe-tatoSoamre^ u8otov’lG da se z Jugoslavijo o tem ne da več pogovarjati, htsai Prediagale, naj se lokalni organi na obeh straneh meje dogovorijo še „°.?acasnem odpiranju meje. Vso stvar pa naj opravijo bolj potiho, /“šepnili. boški ob’-* VS* po sreeb prehod začasno odprt že 17. oktobra, za so-slovehci,o'nsk' Praznik. Prehod naj bi bil odprt ob sobotah in praznikih, _Klh’ madžarskih in cerkvenih. ENAKI MED ENAKIMI s°bir °ven,ska levica je tačas še izobčena iz socialistične internacionale. Komunistov niso sprejeli vanjo, ker ktato' Pr°*‘ Parlamentarizmu, ker se niso odrekli leninističnim načelom in diktaturi proletariata. Socialdemo-ker so Prevee po nepotrebnem poudarjali boljševizem prenoviteljev, ki pa v očeh zahodno-in » **ak’ v za(*njem času sploh niso več bili. Vseh slovenskih levih strank skupaj, vključno z Močni-Balažičevo, ki sta se pa pred kratkim združili, ne sprejmejo zato, ker jih je preveč. ški P s.p da so se zahodnonem-slov '/‘‘demokrati zbali, da bi Preveč *a P^^čna pokrajina "feov 1 Izurjenemu ^snj/ Cu ne more uiti, da se da Se sp/^rmsljivo konsolidira, dinsL-i . cePi na desni in sre-^Z-jaeV' da se desni blok Opravi '1- Gdanski demokrati ske km na použitje Sloven-■ro»ilo e^e zveze- Kar bo pov-koncentraci-političnih sil. Prej k/'/?. Pa se stranke kar na-naPosl P^-J0 m diferencirajo — Rilski so se ustanovili še krš-k zatnSOcl?bsti- Nemška levica ^»šala najbrž sklenila, da bo M. p ‘“kaj stvari spraviti v stranke°Sa?-ezne slovenske leve 0 'Pter/?' k s.eb* >n jih poučuje C'°na]e v socialistične interna-' Vabi jih na pot v Canos- ”‘J>U Ud pvt V GdllUb- J, pilil piVUV V11V1J1 lil OUVIMJliJU. ur.i.vj hitrejši razvoj podeželja Vršne^atna seJa občinskega iz- k posameznim cenam, ki so v ob- Prizadevajo si namreč, da bi ta ic L-,®3 sveta „ :: n „a : nrictninnsti V ta sklon so- krai v osrčiu Slovenskih uoric zo- bi|a vSVeta v Gornji Radgoni Zasedan: ^ogočem priprava na ki zp,orov skupščine obči-5'Oktob°° ^činskem prazniku S Potoč/11' ^ako so se seznanili "»ciji in Orn 0 Pasta'> škodi, sa-V raden?" Gornji Radgoni 1994. leta ter najverjetne-.. Po D/a ' vsebino razstave. kt bj/ovoru se bodo člani slovenske vlade še odpeljali v Miirzzuschlag, 0 “gledali letošnjo deželno razstavo o športu. s- bbp kovina KOLMANIČ KROG, Murska ulica 14, pri Murski Soboti, telefon: (069) 25-364 — okna IZOLIR po tovarniških cenah — rolo omarice, polkna hobby program po tovarniških cenah — vhodna in garažna vrata brez prometnega davka (naročilnice ne potrebujete) — notranja vrata, italijanske karnise, nemško pluto, obloge, les m druge lesne izdelke Pri nakupu nad 30.000 din brezplačna dostava na dom ne glede na oddaljenost. začasno odprta meja? četku julija. Kljub temu pa sodelovanje ni zamrlo niti v tistih najtežjih dneh. Skupna seja je minila v razpravi o kulturnem sodelovanju, kije lahko zgled za vsa preostala področja. Tudi izobraževalne inštitucije dobro sodelujejo, lahko pa bi še bolj, saj so še rezerve pri šolanju narodnostnih kadrov na obeh straneh meje. Ugotoviti bi bilo treba, kakšne so možnosti, da se določeno število porabskih srednješolcev šola v Sloveniji in obratno učenci madžarske narodnosti v Sambotelu ali v dru so, na spokorno romanje za svoje otroške bolezni levičarstva. In jim dopoveduje, da se je potrebno združiti, ker pomembnih razlik med njimi, če jih opazuješ zunaj pro- et contraboljševiških obkladanj, ni. Center za duhovno obnovo pomurske levice je v tradicionalnem prijateljskem mestu Ingol-stadtu. Od 27. do 29. septembra so bili tam predsednik soboških socialdemokratov Karel Kozic, podpredsednik Drago Šiftar in strankin človek za stike s tujimi strankami Vlado Kolmanič. Potem bodo šli še prenovitelji in socialisti. »Gre za prvi uradni obisk. In-golstadtski socialdemokrati so imeli doslej uradne stike s seda njimi prenovitelji in socialisti. činski pristojnosti. V ta sklop sodi tudi program dela občinske vlade v zadnjem trimesečju letoš njega leta, ki bo dobil zeleno luč na bližnjem zasedanju občinskega parlamenta. Opravili so tudi nekaj kadrovskih zadev. Večjo pozornost pa je vzbudil predlog odloka o prostorski ureditvi Negovskega jezera in njegove okolice, kjer so se radgonski izvršniki še posebno angažirali. gih madžarskih mestih. Ni dovolj samo šolanje na pedagoških šolah, saj manjšine potrebujejo tudi drugo inteligenco, ki bo dobro obvladala materni jezik. Črna točka sodelovanja je že nekaj časa gospodarstvo. Pri tem je več vzrokov. Dinar in forint še vedno nista konvertibilna, obmejni kraji na obeh straneh meje pa so najmanj razviti v obeh državah. Zdaj, ko je kriza povsod, so ti kraji še bolj prizadeti. Mogoče bo bolje, ko bosta slovenska gospodarska zbornica in že-leznožupanijska zbornica podpisali sporazum, kar naj bi se zgodilo že novembra. Ob tem dogodku želita biti navzočni obe narodnosti, Slovenci na Madžarskem in Madžari iz Slovenije. Oboji se zavedajo, da je za obstoj manjšine nujna gospodarska razvitost obmejnih krajev, saj lahko le to zagotavlja obstoj manjšine. Silva Edry Poslej tudi nas obravnavajo kot enakovredno stranko na slovenski levici.« Za prof. Kolmaniča je to uspeh. »Tisto, česar oni zdaj ne razumejo, je naše članstvo v DEMOS-u. Menijo, da moramo vse leve stranke formirati močno socialdemokratsko levico.« Niti predsednik Kozic v Ingol-stadtu ni več povezoval prenoviteljev z boljševizmom. Kolmani-čevo predavanje o programskih izhodiščih stranke in o slovenskih osamosvojitvenih razlogih so nemški gostitelji pozdravili z aplavzom. Upajmo, da ne samo zaradi Kolmaničeve dobre nemščine. Nemška levica namreč doslej ni kazala kakšne naklonjenosti do samostojne slovenske države. Štefan Smej Prizadevajo si namreč, da bi ta kraj v osrčju Slovenskih goric zo pet pridobil nekdanji sijaj. V mislih imajo zlasti obnovo negovskega gradu, zato so z odprtimi rokami ^prejeli pobudo rojaka Mirana Hercoga, ki živi v Švici in je pripravljen vložiti precej denarja za ponovno oživitev naravne in kulturne dediščine v tem delu radgonske občine. Hkrati ne gre prežreti, da bi uresničitev te naložbe pomenila veliko spodbudo za podobne posege v okolje, kar bi lahko nazorno prikazali tudi ob organiziranju skupne razstave s partnerji iz avstrijske Radgone, ki bo leta 1994. Na seji radgonske vlade pa so predstavili tudi zanimiv projekt o razvoju podeželja, s katerim bodo sodelovali na sejmu Za zdravo življenje od 23. do 27. oktobra v Ljubljani. Gre za obširno obnovo starih gradov, šol in drugih objektov na demografsko ogroženih območjih radgonske občine, k čemur želijo pritegniti čim več interesentov. Milan Jerše ! SPOMIN EVROPSKE POLITIKE JE KRATEK I V petek se je na krajšem razgovoru s pomurskimi gospodarstveniki mudil predsednik predsedstva I Slovenije Milan Kučan. Razgovor, ki je bil načrtovan že dlje časa, je bil prvotno namenjen gospodarstvu in težavam, s katerimi se to ubada, vendar so to temo zasenčila žgoča politična vprašanja. Milan Kučan je uvodoma ocenil pomen Brionske deklaracije in pri tem poudaril, da nam je prinesla mir, kar je najpomembnejše, saj se bi lahko to, kar se sedaj dogaja na Hrvaškem, dogajalo tudi pri nas. Posredna posledica tega sporazuma je tudi umik vojske, ki bi se po sklepu predsedstva Jugoslavija moral končati do 18. oktobra. Z deklaracijo je Slovenija dobila tudi evropsko mejo, kontrolo nad carinami in možnost, da vzdržuje teritorialno obrambo na tisti stopnji pripravljenosti, ki je nujno potrebna. Brionska deklaracija je Slovenijo potegnila iz anonimnosti, postala je subjekt mednarodnega življenja, kar se je najbolje pokazalo v Haagu. Tu pogajanj o Sloveniji ni, so pa pogajanja o razdružitvi. Napačna je dogma in ocena, da je ohranitev Jugoslavije pogoj za mir v Evropi. Če te dogme, ki daje vtis, da je to notranji konflikt Jugoslavije, da je to državljanska vojna, v kateri JA miri sprte strani, ne bi bilo, bi bilo Evropi jasneje, da je JA osvajalska vojska in da je to vojna dveh narodov. Po besedah predsednika je prvi pogoj za uspeh mirovne konference realno razmišljanje o Jugoslaviji in spoznanje o karakterju te vojne. Evropska politika o mejah veliko razpravlja, pri tem pa pozablja, da nobena meja v Evropi ni bila določena na demokratičen način. V nadaljevanju je Milan Kučan dejal, da se resnica o Sloveniji zlagoma prebija v dežele Kučanov in Ruplov nedavni obisk v Franciji je mogoče razumeti kot uspeh. Uspeh, ki gre bolj na rovaš Kučana kakor Rupla, ker je umestno predpostavljati, da so francoski sogovorniki, ki so vsi koncipirani po Mitterrandovi bre-zizraznosti, bolj dojemljivi za Kučanovo neafektiranost, kar je rdeča nit francoske diplomacije, kakor za Ruplovo svetovljanstvo — ki je sicer očitno anglosaško inspi-rirano, toda pomešano z Ruplovo • aroganco, ki je na sploh prijetna, toda včasih neprimerna, pri Francozih ni moglo vžgati že zaradi tradicionalne francoske nenaklonjenosti anglosaksoncem. Oba skupaj sta potemtakem kar primerna za tisti del diplomatskega sveta, ki govori angleški in francoski jezik in prava škoda bo za Rupla, če ga S DZ, ki se bo preoblikovala v N DZ. potegne iz vlade. Kaže torej, da postaja naš rojak iz nekdanjega političnega ••brez-barvneža in, kakor pravijo Nemci, »špetciinderja« (tistega, ki se pozno vžiga) pravi diplomatski maček. > Kaj seje pravzaprav zgodilo, da so Francozi nenadoma pokazali več razumevanja za slovenski položaj? So na to vplivale same krvave razmere v nekdanji Jugoslaviji. je opešal srbski lobistični vpliv v Parizu ali pa je Francija zaradi rivalstva z Nemčijo, ki si z večjo naklonjenostjo Sloveniji in Hrvaški zagotavlja interesno'sfero, začela poslušati Slovence? Na katerokoli od teh vprašanj je z gotovostjo nemogoče odgovoriti. Verjetneje namreč to in ono, toda za nadaljnjo! analizo razlogov bi morali imeti informacije, ki so nam nedosegljive. Dejstvo pa je. da so, Francozi znani velikonacionalisti in rezultati. s kakršnimi sta predsednik predsedstva in zunanji minister prišla iz Francije, so zaradi tega presenetljivi. Čeprav bi se komu zdelo, da pač niso ne vem kakšni, je potrebno pomisliti tudi na to, da je Francija rojstno mesto tako nacionalizma kakor šovinizma. Za izhodišče naše analize Kučanovega uspeha, kajti rekli smo, da je najverjetneje na obisku on izrekal odločilne stavke, je njegova terminologija. Nekoč je Kučan govoril prepu dvanajsterice, vendar da Evropa na primeru Slovenije in njenega priznanja ne bo dopustila, da se razbija njena enotnost. Zato si ne delajmo iluzij o posamičnem priznanju, Evropa nas bo priznala kolektivno. Za Evropo je Slovenija tudi preizkusni primer, kako ravnati in na kak način reševati probleme, kjer obstojijo zgodovinski narodi z manjšinami. Milan Kučan je spregovoril tudi o gospodarstvu in ogromni škodi, ki jo je to utrpelo zaradi zaprtja letalskega prostora, blokiranih cestnih in železniških prevozov ter pristanišč. Slovenijo je Narodna banka izločila iz monetarnega sistema, v drugih republikah divja trgovinska vojna in ropanje slovenskega premoženja, zato je gospodarska osamosvojitev edina možnost, da se rešimo pasti jugoslovanskega tržišča. Najpomembnejši so tu ukrepi na monetarnem področju, ki jih je zaradi topčiderske tiskarne in povzročanja hiperinflacije razumela tudi Evropa. Ali je Slovenska država sposobna za življenje, se je spraševal predsednik Milan Kučan. Odgovora nam ni povedal, ker ga ne ve. Opozoril pa je na proces finančnega prestrukturiranja, ki teče v prenapetem procesu lastninjenja in na problem pridobitve kapitala iz tujine, ki ga zaradi tveganja ne bomo tako hitro pridobili. Ob padcu proizvodnje in vedno večji nezaposlenosti perspektiva ni rožnata. Milan Kučan je opozoril tudi na procese parlamentarnih volitev v evropskih državah in sten jezik: besede je spretno vezal v dolge povedi in bilo jih mogoče razlagati tako ali drugače — to je bila značilnost partijske sofistične spretnosti. Potem je njegovo pripovedovanje začelo dobivati čedalje več socialdemokratskega soka — še vedno pa je bilo toliko brezbarvno, da je bilo razumljeno kot zagovarjanje ohlapnega jugoslovanstva, in MILAN KUČAN Kučan se je z njim še vedno mogel gibati na relaciji Ljubljana Beograd. toda v Beogradu čedalje manj. Cez nekaj časa se je v njegovih govorih začelo pojavljati svetopisemsko izrazje — tam okrog razglašanja osamosvojitve. Najpogosteje je uporabljal besedo »zaveza«. To je bito takrat, ko je lansi-ral tisto o času miru in času vojne, izrek mimo katerega je komaj mogel kak oglaševalec k javni besedi. Kučan zdaj že postaja neprisilna referenca, novinarji ga več ne citirajo samo za to, ker je vodilni politik, marveč — vsaj tisti, ki so se že znebili predsodkov — tudi zato, ker izgovarja z dramaturgičnostjo nabite stavke. Od staro- in novozaveznosti se zdaj, ob srečanju z Abrahamom, čedalje bolj povezuje s prekmursko ljudsko modrostjo. Po drugi strani pa se ne odreka več latinskim citatom. Ob nedavnem obisku v Muri je povedal, da je Francozom postregel kar z dvema prekmurskima pregovoroma. Četudi se je pozneje pokazalo, kakor je dejal, da so to tudi njihovi pregovori, so sogovorniki očitno spoznali, da se pogovarjajo z nekom, ki govori polnokrven diplomatski jezik, ne pa brezbarvno latovščino. Francozi, kakorkoli velikonacionalistični. so slovenski problem, ki postaja del tega. Tragično je, je dejal, da je Slovenija prišla v položaj, . ko se veliki evropski interesi tešejo čez naše meje. Vendar ne bi bilo prav, če bi Slovenija dobila sloves, da je razbila enotnost evropske dvanajsterice. Na izbiro imamo dve poti priznanja. Prva pot je neregularna, saj si ne želimo priznanja na račun drugega (Slovenija dobi priznanje, če Srbija ne neha z ofenzivo). Druga pot je prava in je tista, ki jo je Slovenija že naredila. Na Evropi je, da nam to prizna. To priznanje bo regularno, saj bi pomenilo, da je Slovenija evropska država po vseh merilih. To je tudi pot, ki odpira finančne institucije, ki omogoča, da Slovenija, dobi pravice, ki ji pripadajo iz nasledstva Jugoslavije. Ali obstaja možnost ponovne agresije JA na Slovenijo? »Dokler obstaja takšna nora vojska kot je ta, je vse mogoče,« pravi Milan Kučan. »Te armade se bojijo tudi na vzhodu in če pade Hrvaška, potem ni nobenega razlogam, da bi se ta vojska, ki brani svojo eksistenco, ustavila na Kolpi. Vendar obstaja razlaga, da do tega ne pride. JA je srbska armada v funkciji srbske politike. Če bi se vrnila v Slovenijo, bi bila to okupatorska armada in na to dejstvo bi svet drugače reagiral. Drugo kar je, pa je mirovna konferenca v Haagu. Več kofjasno pa je, da je bitka za Hrvaško tudi bitka za Slovenijo.« Renata Ficko morali sprevideti, da Slovenija ni neka administrativna tvorba, ki si zaradi boljšega življenjskega standarda sebično želi iz Jugoslavije, marveč da je živa nacionalna entiteta, ki se členi na svoja ljudstva. Kučan je nekoč prej slednjič le pristal na to, da se ga v kulturološkem smislu umešča med lutera-ne. Zdaj je pristal tudi na to, da se v diplomatskih nastopih predstavlja kot tisti, ki se je državniško profiliral v razmerju do prekmur-stva. Pri čemer v celoti gledano ni toliko pomembno to. da gre za prekmurstvo, ampak to. da gre za ljudstvo. Francozom je, po njegovem lastnem poročanju o poteku pogovorov povedal dva pregovora. Tistega o Ciganu, ki je tako dolgo učil konja stradanja, da je ta nazadnje crknil, in onega o tem, da je »najboljši tretji sosed«. Očitno je, da se naš rojak uspešno otresa nekdanje partijske brezbarvnosti, ki je terminološko poznala samo proizvajalna sredstva, interese, razrede in podobno izkoreninjeno bipolarnost. Na Slomškovem slavju v Mariboru je imel najboljši govor. Zato, ker je bil bolj prosvetiteljski kakor krščanskodemokratski minister za šolstvo in bolj svetopisemski kakor mariborski škof. V Franciji je govoril v bergso-novskem duhu: primerjave je jemal iz življenjskega zagona ljudstva. Obenem pa je Francoze še zvito spomnil na ilirizem, ko jim je rekel, daje najboljši tretji sosed. S tem jim je pokadil, ker je posredno dal vedeti, da se zavedamo nemške bližine in potencialne nevarnosti. V zadnjem intervjuju v Delovi sobotni prilogi je uporabil latinski izrek, ko je rekel, da bo nemara tujina še vedno skušala podaljševati moratorij »ad calendas grae-cas« — ali po prekmursko »do ni-kolovega«. Si morate misliti, da bi od Kučana kaj takega slišali pred petimi leti! Očitno je, da Kučan vstopa v izborno obdobje svoje politične kariere. Tem bolj, čim izraziteje se otresa nekdanje partijske sterilnosti in kolikor bolj se spoglejuje z živim duhom ljudstva, klasike in izročila. Ta pozen in kakovosten vžig prinese Abraham! Stefan Smej Stran 5 urbanizem MURSKA SOBOTA JE EN LEP KRAJ Kaj mislijo Sobočani o svojem mestu, predvsem o urbanistični in arhitekturni podobi Murske Sobote? To smo vprašali nekatere meščane, pa tudi ljudi iz okoliških krajev, ki smo jih srečali na ulicah. skoraj vse. sto, npr. na tržnici. sta. JOŽE ŽIGO, upokojenec: Že 33 let živim v Murski Soboti. Prej sem prepotoval skoraj vso Evropo in lahko rečem, da se je Murska Sobota po vojni zelo hitro razvijala. Menim, da bi morali bolj urediti avtobusno postajo in zelenice okrog nje. Želim si tudi boljše ceste. Sicer pa sem z življenjem in podobo Murske Sobote kar zadovoljen, saj je bilo zgrajeno veliko novega. Ne moremo pa pričakovati, da bo vse naenkrat narejeno. Najprej je treba ustvariti možnosti za še večji razmah pomurskega središča, ki ima lepo prihodnost. Samo da bo mir, kajti takrat bo šlo tudi vse drugo. GEZA VUTEK, kovač iz Križevec v Prekmurju: V Mursko Soboto prihajam večkrat. Vidim, da sta park in zelenje v njem lepo urejena. To bi lahko dejal tudi za urbanistično podobo mesta, prav tako ne bi imel nobenih pripomb na videz mestnega središča. Na tržnici se dobi vse in je primerno urejena. Skratka — všeč mi je v tem mestu, kjer se dobi ANTON MARIČ, učitelj: Po mojem je porušenih preveč starih hiš, posebno v Lendavski ulici, kjer je bilo še nekaj ohranjenih hiš, ki bi lahko stale in rabile namenu. Ni mi všeč tudi kiosk za prodajo krompirčka v okolici Žalikove stavbe, ki ne sodi v to okolje. Mogoče bi se dalo narediti kaj lepšega. Drugače sem še kar zadovoljen z življenjem in podobo Murske Sobote. Tu je namreč zelo lepo, rad grem v mesto in se sprehajam med zelenjem. Komunalci so zelo pridni, saj lepo urejajo parke. Po mojem tudi kioski v Titovi ulici ne spadajo v to okolje, saj niso takšni, da bi se lahko vklopili v ta sistem. ANICA DREVENŠEK, delavka: Murska Sobota je moj rojstni kraj in nič ni takega, kar mi ne bi bilo všeč. Moti me le, da je Titova ulica preveč prometna. Pri tem pa lastniki avtomobilov nimajo kje parkirati, da bi lahko prišli čim bliže do trgovin in raznih nakupov. Sice,r pa mi je Titova ulica z novimi kioski všeč, kar je pomembna novost, ki jo imajo že v vseh večjih krajih, zakaj je potemtakem ne bi imeli tudi v Murski Soboti. Samo da bi bila malo manj prometna, da bi se lahko pešci gibali bolj prosto. Verjetno bi lahko bile tudi kake urbanistične spremembe, vendar se na to premalo spoznam. Vsaka sprememba pa je gotovo dobrodošla. MILAN ŠTOS, gostilničar iz Dokležovja: V urbanističnem pogledu mi je všeč recimo to, da se je v zadnjem času nekaj uredilo. Mislim predvsem na ceste in križišča. Središče Murske Sobote je prav tako lepo urejeno in nasploh mi je v tem mestu všeč. Zaradi Murske Sobote nimam kakih posebnih pripomb, menim pa, da kioski v Titovi ulici ne spadajo ravno v središče mesta. Za to bi moglo biti določeno posebno me- JOŽE GOLDINAR, začasno zaposlen v Avstriji: Mursko Soboto večkrat obiščem, ker mi je tu zelo všeč. Vse je dobro, središče mesta mi ugaja, zlasti še glavna Titova ulica, ki je lepo urejena. Edinole kioski na pločnikih ne spadajo najbolj tja. Tega namreč v sosednji Avstriji ne opaziš. Poleg tega so ti kioski tako gosto postavljeni, da ne vidiš, kje je v ozadju kakšna trgovina. Ti kioski bi morali biti v drugem delu me- FRANC LCŠENC, upokojenec iz Maribora: Od nekdaj mi je bila Murska Sobota všeč. Ker si žena želi, da bi se vrnila, sva že pred leti razmišljala o tem, da bi se tu nastanila. Nekako navajena sva na ta kraj, ki je lep in je povsod mirno. Resnično se mesto lepša iz dneva v dan. Ko se tako približno 30 let vozim sem, vidim velik napredek. Opažam, da je bolj temperamentno, bolj živahno. Kioski na pločniku Titove ulice so morda preblizu vozišča, na njihov videz p-vnebi imel posebne pripombe. Poleg tega pa so ljudje tukaj zelo prijazni. VERONIKA SKRABAN, delavka: Že 23 let živim v Murski Soboti in vidim, da seje mesto zelo hitro razvilo. Po mojem bi bilo prav če bi bila glavna Titova ulica zaprta za avtomobile in bi bila namenjena le pešcem. Kioski so mi všeč, ker lahko v njih najdeš marsi- kaj zase. Menim, da ti kioski niso tako napačni, kot govorijo nekateri ljudje. Moti pa me, da Murska Sobota ni dovolj čista in bi tu lahko storili več. Prav tako opažam, da ulice niso dovolj razsvetljene ali pa je premalo luči, kot je tudi v naši ulici. Tudi.na predolgo čakanje na prehodih za pešce bi rada opozorila: pa ne le v središču mesta. VINKO BEŽAN, upokojenec: Središče Murske Sobote je primerno, ko govorimo o urbanistični urejenosti. Če ga primerjam z mnogimi leti nazaj, seje tu zgodila velika sprememba in je dosežen velik napredek. Edinole kulturni dejavnosti bi morali nameniti več pozornosti kot doslej, da bi prostore kulturnega centra bolje izkoristili. Ni pa urejen promet. kar bo za Mursko Soboto problem še vrsto let. Pretiran ropot motorjev, me zelo moti. Tega v avstrijski Radgoni ni, zato bi morali uvesti stroae nredpise. ŠTEFAN ZORKO, dilavec: V Murski Soboti ni dovolj parkirnih prostorov in garaž, zlasti podzemnih pod bloki. Všeč mi je urejenost mestnega jedra. Moti pa me postavitev kioskov v Titovi ulici v središču mesta, ki tja ne . sodijo. Po. mojem bi tam moral biti prazen prostor, ker je že itak dosti trgovin, ki nimajo prometa. Ne zdi se mi tudi prav razmišljanje, da bi Titovo ulico zaprli za cestni promet in jo spremenili v sprehajališče, kajti tedaj bi bil problem parkiranja še večji. MILAN JERSE NAREDITI IZ TE MURSKE ZOPET SOBOTO »Pozabljate na čutenje, gospodje arhitekti! Samo v racionalizmu je premalo tistega, iz česar prihajajo velike reči.« V novi soboški grajski dvorani opasani z zrcalno svetlobo so se nekateri od neštevilnih poslušalcev premestili na stolih. »Širina ulic je panonska značilnost, ne pa tisto, kar je arhitekt Novak v Parizu videl kot bulevar in je v Soboti sprojektiral kot ulico ... Iz vaše stroke je potrebno vreči vse prevarante. Vrzite jih ven!« Za Rajka Stuparja bi lahko kak provincia-lec še rekel, da je bil afektiran in nevljuden, ko je takole govoril. Kar prepričan sem, da bi kak tak takole čvekal, če se nebi čez časogla-sil moderator okrogle mize dr. Stane Bernik in rekel, da ima gospod Stupar najbolj prav. Seveda ima prav. Tudi veliki arhitekt Alfred Loos je rekel, da so arhitekti slabi, da so škodljivi za arhitekturo, če si vse znanje pridobijo iz knjig. »Niti slutimo ne, kako zastrupljajoče« so te njihove risbe vplivale na »našo mestno kulturo« (Loos). Mi vidimo, ne samo slutimo. Mi živimo v Soboti oziroma vanjo kot v regionalno prestolnico prihajamo. Sobota, upravno središče soboške občine, in Praga, glavno mesto Češko-Slovaške federacije, imata skupno to, da sta bila oba »kraja« do nedavna pod komunistično oblastjo. Pa še nekaj skupnega imata. V Pragi so se pred kratkim zbrali arhitekti z vsega sveta, da bi razpravljali o njenem urbanističnem razvoju. V Soboti so se iz istega razloga v četrtek zbrali slovenski arhitekti, umetnostni zgodovinarji in kulturniki. Vaclav Havel je nezadovoljen s podobo Prage. »Dovolj, če z okna Gradu pogledate na razmetane nebotičnike — kot da bi komu, ki je nad mestom letel v helikopterju, padli iz žepa in se raztresli po Pragi.« Sobota ni Praga in Ivan Obal, ki ni Vaclav Havel, na njo ne more gledati iz Hradčanov. Je pa prav tako brez zasnove. »Praga je brez zasnove«, pravi Havel. Pa še nekaj imata skupnega Sobota in Praga. V obeh mestih, v velemestu Pragi in v mestecu Soboti se ustoličuje nova oblast. Vsaka oblast ima nagon po vladanjuu in že zaradi tega. četudi bi neke etablirane oblastne zavesti ne imela, se zaveda, da se njeno vladanje utrjuje v arhitekturi, ne glede na to, če vlada v velemestu ali na Ivancih. Aleksander Veliki je osvajal svet v spremstvu graditeljev in je dal zgraditi na desetine mest, ki jih je vse krstil po sebi, medtem ko je nam v glavnem znana samo egiptovska Aleksandrija. Adolf Hitlerje imel svojega arhitekta Speera, ki mu je naročal projekte. Naslov rimskega papeža se glasi »pontifex maxi-mus«, kar pomeni »veliki graditelj mostov« in prav tako priča o pomembnosti gradbenih učinkov za vladanje. Romunski conductor je vse do zadnjega selil cerkve iz središča Bukarešte. Temeljne kamne zgradb polagajo politiki parlamentarnih in neparlamentarnih sistemov. Soboška občinska oblast ima bodisi neke pomisleke o svojih dvornih arhitektih na Zavodu za ekonomiko in urbanizem (ZEV), ali pa je toliko prosvetljeno, da se zaveda kulturne pomembnosti urbanizacije. Če ima pomisleke glede ZEV-a, potem si jih s posvetovanjem, ki ga je pripravila skupaj s Kulturnim zborom Pomurja, Slovenskim konzervatorskim društvom in Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom, ni odpravila Večina znanih gospodov arhitektov in' umetnostnih zgodovinarjev iz Ljubljane in od drugod, ki so govorili o tem, kakšna Sobota naj ne bi bila, je lopnila po ZEV-ovih projektih in rešitvah. Po blokih na Lendavski, po ulicah in tako imenovanih dvoriščnih trgih, še najrajši pa po lesenih lopah na Titovi. Imenovali sojih vikendi. Kakršni koli vikendi pa še na Goričkem niso dobri, oziroma bi ti iz Titove tja še nekako spadali, če bi jih postavili v kakšne vlažne globače, kjer bi jih obrasel mah. Potem pa bi bili čisto v redu — tam v globačah. Referate so na posvetovanju prebrali J. Balažič, umet. zgod., Metka Hari, umetnostna zgodovinarka, F. Obal, umet. zgod., Janko Ori, arhitekt. Hojerjeva Sonja, umetnostna zgodovinarka, je nemara najbolj zaslužna za vso promi-nenco, ki je prišla, nastopila in pohvalila soboškega predsednika izvršnega sveta, češ da je Sobota prvo mesto, ki je organiziralo takšno posvetovanje. Zdaj torej vemo, zakaj so slovenska mesta takšna, karkšna so. Da niso arhitekturno pohabljena izključno zato, ker je bil takšen komunistični stil gradnje in urbanizacije, marveč tudi zaradi arhitektov, ki se nikoli ne posvetujejo z arhitekti iz drugih krajev. Vsako mesto ima svoje arhitekte, ti pa imajo kot dvorni risarji svoj fevdalni teritorij. Arhitekti pa sb najboljši na tujih terenih in v večini primerov najslabši v domačih okoljih. (Nekako tako je govoril tudi dr. Stane Bernik.) Ne vsi in vedno, v večini primerov pa — toda na žalost je tista izborna manjšina tudi skoraj vedno nekje drugje. Skoraj vedno. Prominenca jo včasih tudi prominentno useka mimo. Na zelo prikupen način se ji to pogosteje zgodi takrat, kadar pride na deželo in si misli, saj tukaj so kmetje, »tle ga pa lohk mal s . . .« Dr. Nace Šumi je tolažil. Ne jokati, je rekel, saj če nimate lepe Sobote — tako lepo je naglašal ime mesta — imate pa lepe vasi. Le kje jih je cenjeni doktor videl?! Kakor da načrte zgradb za vasi ne bi risali razni zavodi iz mest. »Kot skoraj vsak meščan, arhitekt nima kulture,« pravi Alfred Loos v eseju Arhitekture. »Manjka mu gotovost kmeta, ki kulturo poseduje. Meščan je izkoreninjene. Kultura pravim tisti izenačenosti notranjega in zunanjega človeka, ki je edini porok za razumno mišljenje in delovanje.« Po mnenju dr. Šumija je srce Sobote tam, kjer je arhitektura arhitekta Novaka, torej predvsem okrog Spomenika zmage. To je zelo lepo povedano, čisto v smislu slavljenja arhitekta Franca Novaka, nadloga je zgolj v tem, da Sobočani bitja tega srca okrog Spomenika zmage ne čutijo. Za kar najbrž ni kriv ne Novak in ne Šumi, ampak to, da tam naokrog nekaj manjka. Kalinov Spomenik zmage ni motil nikogar na posvetovanju, nekatere so motili samo topovi in kipi vojakov, nekatere pa po kremeljsko nazobčan vrh. Arhitekt Braco Mušič je ustinovski tip, kadi debele cigare in s kolegom Bežanom, ki je iz naših krajev, sta jo po končanem posvetovanju usekala kar po travnati sredini tiste »aksialhe« dvopasnice, ki vodi od grajskega portala proti luteranski cerkvi. Imel je študenta iz naših krajev, ki seje potem, ko seje gospod Mušič ponudil, da bi v Soboti kaj naredil, odločil, da ne bo več hodil v šolo. Kljub temu, tudi brez njegovega doslednejšega posega, pa ima Sobota, po Mušičevem mnenju, »mestni utrip«. Provincialnost je v arhitektih, ki'so na soboški glavni ulici postavili tiste kočice, pravi Mušič. »Mesto je raznolikost.« Urbani sociolog Richard Sennet se tukaj z Mušičem ne bi strinjal popolnoma. Mesto je res nastalo kot sti-kališče različnosti, kot prostor strpnosti, toda potem je prišla racionalizirajoča arin ki je začela mesto riniti v strukturo , Mesto je vertikalna in horizontalna r g pravi Sennet. Ulice se sekajo rešetkas , be so ostrorobe in rešetkaste. »Sobota je mesto brez ,or‘e!’^|jSpo-točk.« Arhitekt Marjan Bežan pravijo polnoma prav ima. Tisti, ki lahko P »Sobota je moje mesto« — na posv sem srečal dve gospe, ki sta na moj6 r OJ. nje, če Soboto občutita kot svoje meentjfajo govorili pritrdilno — se v njej ne on . p0 po obstoječih imenih ulic in stavo, s0 stoječih stavbah. Sobota — »moje m ■ SO star’ porušene hiše, so stara imena imena zgradb. Orientacijske točke ■ preteklosti. jroniz'< Gospod Bežan je pozneje žara 1 nja »genija loči« naletel na gosP. . »Af'’ ca. Balažič je umetnostni zgodovi urnetn°'. tekti so povzročili, da je stavbars" 0()S W. zdrknila v grafično,« pravi Alfre ^polj6^ največ naročil ne dobiva tisti, k' ^zal . da, temveč tisti, »ki se je najbolj6 . ne p papirju«. Takšnemu pa niti na de, da bi skušal zapopasti duha K loči) kot tisto, kar se iz kraja roj6 loči ni doma za risalno desko,. rete* umetnostnozgodovinski in narav sti kraja. ^1 Tudi arhitekt Dugar je poznej6 " umetnostnega zgodovinarja Bal ^rje^ $ nostnozgodovinski vidik je po kd0 arhitekta breme in neukusno J6-sentimentalnih nagibov nenehno hitekturo. , Balažič ni soglašal. Tudi velik^ grhit6 arhitekt Loos ne bi: »Vso našo n rjSb«. turo so iznašli za risalno ^esko, |ast'G|i stale na tak način, so predstavljenj rvOš56" podobno kot podobe v muzej lutk.« oet0*? . qO$. Dr. Bernik je tam proti konc h nja iskal zgled, česa zelo zSresene r^ gled mu je oplazil po steni dvora »gV-11'«: ne grafične predloge, izdelane katerih so bili narisani bloki z js »Upam, da še ni vse realiziran ■ 0riJe e|i narisano.« Direktor ZEV-a '’an .jilav jal, da seje »Lendavska cesta zg do treh letih«. To Tako se to dogaja s Soboto- upP nikogar, ki vanj prihaja kot v sv ž,vh središče, in za nikogar, ki v »L je ” a|fii »Murska« Sobota. Za tiste, ki J mesto«, pa to mesto ni njihovo ,I” toponomiji - zanje veljajo star ^10 boto bo za Soboto potrebno šem K brez prevarantov prosim, kakor j£ Stupar. Stran 6 VESTNIK, 10. OKT£ komentarji, članki, pogledi SOCIALNA STISKA IN ZIMA Ne vpraša, niti ne potrka, samo na stranska vrata stopi v druži-~ socialna stiska, ki vedno bolj postaja nepovabljena družica Jlnih družin in posameznikov. Napoveduje se tudi zima, nikoli Mnica bede in siromaštva. Ljudje pa si iščejo pomoči za zimsko a°st ali prezimovanje tudi na centrih za socialno delo. Prav te timske mesece trkajo na vrata centrov tisti, ki so se znašli v so-1 stiski ter prinašajo vloge oziroma prošnje za pridobitev en-»e ali začasne družbene pomoči predvsem za nakup ozimnice ali KADROVSKA NADALJEVANKA O zapletih s soboško občinsko komisijo za imenovanja, volitve in kadrovska vprašanja smo že poročali. O tem problemu pa so znova razpravljali na nedavnem skupščinskem zasedanju v Murski Soboti, čeprav ni manjkalo burnega negodovanja in tendencioznega medsebojnega obtoževanja. Pa poglejmo nekaj najbolj sočnih primerov! »Ugotavljamo, da se število 'ravičencev do družbenih de-ln,ih pomoči v zadnjem času 'večuje, medtem ko je bilo eJšnja leta število prejemni-lv bolj ustaljeno, kar glede na lane razmere niti ne presene-’* ugotavlja direktorica len-lvskega centra za socialno de-’. Angelca Hozjan. Nakup lrJave, tudi šolskih potrebščin "čenči namreč še niso preje-s!'Pendij —, tudi smrt v dru-'b vse tiste, ki že težko živijo, bolj prizadene in zato se ločijo za vlogo na centru. V “avski občini se število Iju-’ ,b> prejemajo edini vir za ®ziyljanje, torej, ki res nima-lz česa živeti, ni povečalo, se pa,število tistih, ki so bili ravičeni ter so prejeli enkrat-1 al1 začasno pomoč. V lan- ^nteriji oziroma cenzusi za ^obitev družbenih denarnih 'tioči se niso spremenili, ven-,r pa se je maja spremenil koe- za izračun katastrskega Prav zato so nekateri r®c< na kmetijah po mesecu V" prejeli nižji otroški doda- 2 ,etu ’meb 93 enkratnih em asnih pomoči, v letoš->vef^Vem P°1,etju Pa že 112. 'Iniln k Se je tucb število do-šn; "lh v>rov, lani 110, v le-r za pa 123. Edini eb |P^ezlvljanje prejema 13 sDrp riteUj' se v tem času ni-'n tudi ne cenzus °bitev denarnih pomo- nje o upravičenosti. Začasne in enkratne družbene pomoči je v lanskem letu prejelo 43 upravičencev, v letošnjem maju jih je bilo 69 ter septembra 93. Edini vir za preživljanje je imelo v septembru 20 ter dopolnilni 79 ljudi. Torej tudi v ljutomerski občini ugotavljajo, da se povečuje število ljudi, ki so upravičeni oziroma zaprosijo za enkratno ali začasno pomoč. Tudi v soboški občini bodo v proračunu morali najti vsaj toliko denarja za družbene pomoči, kot so jih že porabili, ob tem da bodo pri dodeljevanju zimskih pomoči morali imeti strožje kriterije. Pred leti so tudi krajevne skupnosti dajale mnenja, kdo bi bil potreben pomoči pred zimo, sedaj to več ne bo mogoče. Vlogo za pomoč bo moral dati vsak sam. Vse to z drugimi besedami pomeni, da bodo dobili enkratno ali začasno pomoč skorajda samo tisti, ki so jih zaradi socialnih razmer že prejšnja leta oziroma ki res nimajo nobene druge možnosti za preživetje. Avgusta so v soboški občini dodelili 12 začasnih ter 6 enkratnih družbenih pomoči, septembra pa 14 začasnih ter 6 enkratnih. Izdali pa so tudi precej naročilnic za hrano. Prav v tem mesecu pa so že sprejeli zelo veliko vlog ne le od starejših Predsednik omenjene komisije mag. Andrej Kralj je najprej hladnokrvno izjavil, da prenovitelji in socialisti zavirajo njihovo delo in ustvarjajo gonjo zoper nje. »Učiteljski kadri na vodstvenih mestih s partijsko knjižico so povzročili strašansko škodo, še danes pa delujejo Farkaševi sveti in ti ljudje onemogočajo razvoj šolstva!?« je dodal, kar je močno razburilo nekatere poslance. Leopold Crnkovič se je vprašal, ali je tak način dela Andreja Kralja sploh ustrezen. Podpredsednica IS Brigita Bavčar pa je dejala, da je ob izjavi predsednika komisije, da se pri izboru ne upošteva strokovnost, ampak strankarstvo, nesmiselno v isti koš dajati strokovnost, sposobnost in politične pobarvanke. »Če je to bojkot, je vprašanje, če lahko komisija dela še naprej?« Nato se je za govorniškim odrom pojavil Aleksander Ružič, ki je bil kandidat za ravnatelja petrovske osnovne šole, vendar takrat ni uspel. Zato toliko bolj lahko razumemo njegovo izjavo, ko pravi, da so bili vsi predlogi kadrovske komisije strokovno utemeljeni in da se želi omadeževati celo delo Zavoda za šolstvo. Pa še stavek: »Gostje od zunaj žal zavajajo poslance!« Za njim je do besede prišel Štefan Har-kai. Med drugim je.navedel tudi tole: »Kot prosvetar ne bi mogel mirno spati, če se ne bi oglasil. Človek z akademskim naslovom (Kralj) skuša diskreditirati šolski poklic. Če ste kader, boste priznali, da ste mi svetovali, kako je šolski poklic človeka nevredno delo. Takšnih pavšalnih kritik ne prenesem, saj sem bil 8 let »rdeči« ravnatelj in ni bilo nobenih problemov. Takšna komisija ne more dalje delati, kajti odnosi v njej so se toliko poslabšali, da je treba glasovati o zaupnici!« Polemika se nadaljuje z besedami Zinke Farič: »35 let sem delala v šolstvu, pa take diskvalifikacije nisem doživela nikoli! Vsak človek ima dostojanstvo in se legitimira, kako govori o drugih, če se ne prepriča in govori na pamet.« Marsikdo se je resno zamislil, ko je prisluhnil Karlu Kučanu. »Globoko me je pretresla izjava magistra Kralja, zato bom temeljito razmislil, ali bom še sodeloval v tej skupščini občine, o čemer bom obvestil tudi svojo krajevno skupnost. Mislim, da je nevredno človeka, ki daje tako izjavo o ravnateljih. Vsaj tega si ne bi mogel naprtiti, da sem ■ kriv za položaj šolstva. S takim človekom (Kraljem) ni mogoče sodelovati!« V razpravo je zatem posegel predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, ki je navzoče obvestil, da je bilo predsedstvo SO proti razrešitvi komisije za kadrovska vprašanja. Stefan Horvat, ki je na čelu zbora KS, pa je dodal, da so predsedniki strank bili za zamenjavo komisije, čeprav so imeli pomisleke zaradi dolgotrajne procedure. »Stvari je treba velikokrat gledati s srcem, kajti marsikaj je očem nevidno!« je bil kratek in jedrnat Avgust Farkaš. In epilog: ob glasovanju o zaupnici kadrovski komisiji je v zboru KS le 6 delegatov glasovalo proti nadaljnjemu delu komisije v isti sestavi, v DPZ pa se jim je pridružilo še 9 poslancev. To pa je bilo seveda premalo, da bi »zrušili« občinsko kadrovsko komisijo. Ostaja pa vsekakor grenak priokus. Predvsem bo morala priti do izraza večja strpnost med člani komisije, ki svojih problemov ne bi smeli več vnašati v skupščinske klopi. Milan Jerše Tudi občinski prazniki niso več, kar so bili. Marsikje so namreč na svojega kar »pozabili«. Niti omenjajo ga ne, kaj šele, da bi pripravili osrednjo slovesnost, kakršne so bile v navadi v preteklih letih. Nova metla (oblast) dobro pometa, včasih pometa kar preveč dobro — tudi s tistim, kar bi moralo ostati. Lani, ko je bila nova oblast še »mlada«, so praznik, denimo, v soboški občini, ki ga sicer slavijo 17. oktobra v spomin na dogodke med narodnoosvobodilno vojno, vendarle proslavili. Bolj skromno in ne na običajen način, a vsaj spomnili so se nanj, čeravno so mnogi pogrešali že tradicio- HERCOG SE JE VRNIL! V minulih dneh se je v Gornji Radgoni govorilo v glavnem o »možu z gotovino« in njegovem avtu. Ta mož z gotovino je Milan Hercog, rojak iz Apaške doline, de sodelovanja s Slovenijo ... in prodajo mineralne vode Raden- to je tudi storil. Rdeči križ iz Gornje Radgone bo te dni prejel sodoben kombi z najnujnejšim sanitetnim materialom (kakor je Edini vir za preživljanje je približno 3700 dinarjev, dopolnilni pa v povprečju polovico edinega. kžbprav za er|kratne, začasne ir v Pomoči mora biti de-tdav k^'nsk'h proračunih. V eflstv ob^’n' so načrtovana )rabir -Za soc'alne pomoči zarad’Ze Poletju, vendar VrJnj Q| socialne stiske ljudi >se2aS\etJe sprejel stališče, Va ne družbene pomoči sred-preveč omejeva-Šneoa takemu stališču iz-0 up 'SVeta Pa Pr’ nas mora->rab|jpStevatl možnosti in že >livaj na sredstva, kar tudi E aa selektivnost pri ■' vlog,« je povedala 4caVL vl?S’« je 'dabod °ZJan' To pa Porne‘ Hlo tist-0 P°moči deležni res ne'1’ k’ s’ na noben drug v morejo pomagati. rUdi v ,. -tega LJutomeru so konec °tkOv Porabil* 60 od-'^sne • rt°vanih sredstev za !Hdar ln enkratne pomoči, Pr' nj*h zaenkrat z Večiih denarjem za pomoči "enJn, težav, tudi zaradi estnosti Člns.ke vlade o neu-ev. ! omejevanja teh sred-S Šunk a’ kot Je povedal Bo-?sledn0°’ tudi pri njih velja °silca upoštevanje razmer er skupinsko odloča- občanov, ampak tudi od mladih družin. V Gornji Radgoni je nekoliko drugače. Pri njih se je povečalo število upravičencev do edinega vira za preživljanje, in sicer od lanskih osem na petnajst. Število prejemnikov enkratnih in začasnih pomoči pa se ni bistveno povečalo. Morda je vzrok v tem, da tisti, ki prinese vlogo za pomoč in odkloni na primer delo na kmetiji, kjer bi si lahko zaslužil za preživetje, tudi ne dobi pomoči. Blizu pa je tudi Avstrija, kjer si za delo sposobni večkrat najdejo začasno delo in zaslužek. Tako so v letošnjem letu razdelili okoli 20 enkratnih ter 15 upravičencem začasno pomoč. Ob pomanjkanju denarja za družbene denarne pomoči je socialna delavka dejala: »Najtežje bo pisati sporočila, da prošnja ni pozitivno rešena, pa ne bomo mogli utemeljiti, da pomoči res tudi niso potrebni.« Majda Horvat ŽALSKE KADAVRE r bi NA KAMENŠČAK? Pavf° *ga,a <*rožb®noP»,»*ičnega zbora Skupščine občine f , kadav Sl‘rca 0 nuinos*l ureditve objekta za shranjevanje ži-rov na Kamenščaku je dobila konkreten odziv. Odgo-«J' «ie ^^ovala UIS — enota veterinarske inšpekcije Lju-za"l>Pra'*i0' ie kljub organiziranju veterinarskohigien-t ■ ^dkov . ,nurjc. ki skrbi za odstranjevanje živalskih kadavrov PrertZi Va.*ske8a 'zvora> predlog utemeljen. Še posebej zato, । *a dem, p :,lv 8°*du pri Kamenščaku obstajal funkcionalni ob-ii. z4eje 0” 1° zlVi*lskih kadavrov s pomožnimi prostori, vendar so ...» Pastili, ko so uvedli drugačen način. Navzlic temu, da so ' ?bnoviti že pred leti, in sicer za izredne razmere, kot -,jtv ■ -..... .. inTilofejit transporta v Mursko |t v e »stalo le pri poskusih. . _____ .c. ua it r"”"3 T" Uil0 obnoviti. V dobrem staniu’ Pa '^dostop do objekta pa J« niso Prin,ern<> “ntrmnroblernu so ra/Pra''Va' dl ŽI»‘ le ob suhem vremenu. O te P . jil( komisijo, k> b ”4*"L ljutomerskega izvršnega sveta inU > ram sanacije, k “tur opuščenega objekta m pr P P strokovnjake. Zatavajo pritegniti tudi druge organe m M Ke. . Jerše Milan Hercog je po prvem obisku v Gornji Radgoni odnesel v Miami na Floridi tudi vina iz Radgonske kleti. Dal jih je poskusiti poslovnim partnerjem. ske v plastični embalaži Miral in Radin, suha in posluha vina ter suhomesni izdelki. Seveda pa se zanima tudi za širitev svoje proizvodnje v Gornjo Radgono (kar je gotovo laže uresničljivo kot pa prodaja na ameriškem trgu); tu naj bi izdelovali (ali prodajali) reklamne ka-ratice švicarskega podjetja Decolor. Pogovarjal se je tudi z vodstvom Elektrotehne o prodaji Line Apače, v Radencih so ga želeli pridobiti v mešano podjetje za dokončanje telovadnice, v Gornji Radgoni pa za obnovo gradu. Najbolj realno od vsega je zadnje, saj je prvi resni ponudnik, ki želi sodelovati pri obnovi gornjerad-gonskega gradu. bbp Praznik dol, praznik gor nalno podeljevanje občinskih priznanj. Tokrat o praznovanju sploh ni dosti slišati in celo poslanci skupščine na zadnjem zasedanju ga niso omenjali. Po kotih se je o tem sicer malce govorilo, nihče pa tega vprašanja ni javno načel. Kot da bi se bali obtožb, češ da še rinejo v preteklost, ki jo je treba pozabiti. Pa vendarle bodo letošnji občinski praznik povezali s podelitvijo priznanj in nagrad zaslužnim posameznikom. Tako bi lahko razbrali vsaj iz nedavnega razpisa. Tradicija se bo potemtakem znova ponovila. Ob vsem tem pa ne gre prezreti, kako lani ob tem času z lučjo ob belem dnevu niso mogli poiskati niti enega samega zaslužnega moža ali ženske v vsej občini. Zdaj pa se je naenkrat zopet našel nekdo, ki ima takšne ali drugačne zasluge. Pri vsej zadevi to najbolj bode v oči, morda pa so posredi strankarske oddolžitve. Kdo bi vedel.. . M. Jerše ki je solastnik več svetovnih podjetij (tokrat je imel s sabo tudi bančna priporočila, da si ne bi kdo mislil kaj »grdega«). Ljudem, ki so hodili na kavo v priljubljeni Tobak, pa je večje zanimanje vzbudil rdeči ferari, parkiran pred vhodom v zgradbo. Kot kaže, Milan Hercog ni zapravljal čas. Rekel je, da se bo spet oglasil septembra in povedal, kaj bodo rekli v Ameriki gle- bilo obljubljeno ob prvem obisku), še pomembnejše od tega pa je verjetno navezovanje tesnih poslovnih stikov. Po pogovoru s sodelavci v Miamiju na Floridi bodo ob pomoči firme Nalim preskusili možnost prodaje izdelkov gornjeradgonskih podjetij. Izvršnemu svetu Gornje Radgone je bilo naloženo, da zbere vzorce izdelkov. Po mnenju Hercoga imajo največ možnosti za —Ljubo dete!----------------------------------------- Stojim ob tvoji posteljici ter opazujem, kako mirno spiš. Presrečna in prevzeta sem nad tvojo podobo, ki odseva srečo in zadovoljstvo, milino in spokojnost. Ljubo dete, na svetu si, ker sem tako želela, verjela in upala, da je svet, v katerem boš živel, najboljši za otroke, da boš v civilizacijskem času, ko razvit svet z zakoni varuje vse živo, predvsem varen in varovan tudi ti. Toda grenko je spoznanje, da te tudi danes nihče na svetu ne more obvarovati pred vsem hudim in trpljenjem, kar ga pozna svet, tudi sama ne, čeprav sem odločna, da ti bom stala ob strani in te varovala pred krutim svetom dvajsetega stoletja. Veš, počutim se tako nemočno, ko vidim, da je vojna v Evropi, pred nami, nemočna sem obvarovati te pred njo. saj vidim, koliko otrok je zaradi brezumja iztrganih iz domov, od svojih staršev, koliko jih je v begunstvu več ne sanja nedolžne in spokojne otroške sanje: Znanka mi je pripovedovala, da je otrok pravil roditelju: »Moramo se vrniti domov, res moramo, saj je v kotu ostal moj pu (medvedek — op. p.), in je sedaj žalosten. Kajne, da bomo sedaj lahko šli domovi?^ »Ne moremo domov, ker so tam vojaki, pa veš, kako stre- Bolezen z vse večjo ceno V zdravstvu ie bilo v zadnjem času že toliko varčevalnih ukrepov, da iih več niti ne štejemo. Pri skoraj vseh »paketih« pa je bilo tudi po-7,2 |o da zaradi njih uporabnik ali bolmk ne bo m ne sme biti pnza-iet Toda veZse e izkazalo, da to ne drži da je konec koncev spet kratko potegnil ali bil prizadet m prikrajšan (tudi z manj kakovostno storitvijo) bolnik. Ob ukrepih, ki so jih sestavljal, na repubhsk. uprav, za zdravstvo, so nekoliko odrezal, tud, od prane uporabnikov Tako ie tudi z najnovejšimi, čeprav je na vrhu pojasnilo, da se pra-j ukrepi pomenijo le uskladitev pravic in zdravstvenega varstva’, Sloveniji. Tako naj bi ukinili »lokalne« pravice iZ PrSvokicTbolnikov, ki so negibni ali vezani na posteljo, na recept več ne bodo dobili predlog ali plenic za inkontinentne bolnike Predloge ki I I„;2ain npao težkeea bo mka, niso poceni, a si jih bodo odslej morili kupovati sam Na recept v lekarnah tudi več ne bodo 'Z“ „ amhulanti. niti otroške hrane in lancet. Mb JUkinjajo se tudi pravica do akupunkture ter druge storitve alterna-“""'od »"rSan^ kL° pravnik ugotovi, da bolnik lahko gre domov ali v domsko oskrbo, plačajo bolmk ali svojci in« ceno hotelskega dela oskrbe. Če bolnik ali svojci zahtevajo pre-Žd pri drugem in ne lečečem zdravniku ali pregled pri specialistu, ne da bi to predlagal zdravnik iz osnovnega zdravstva, storitev morajo plačati v^celoti.^ _ o kravji, za pozitivno, negativno in vmesno, n« JdaHo^a zdravila, ki so nam jih pripravljali v lekarni ali galen-^Lem laboratoriju na pozitivni listi, po novem pa so vsa magistralna Til , katerih ena sestavina je uvrščena na negativno listo, premesce-zdravil , . z(jravii in jih bolnik mora plačati v celoti. na “povsem zapisanem pač ne moremo verjeti, da ukrepi ne prizadevajo uravic bolnikov oziroma da gre samo za usklajevanje pravic. Tako z kremi kot z daljšanjem seznama zdravstvenih storitev, pri katerih je UK, p . - narticioaciio, vedno znova odscipnejo del pravic, čeprav na treba ^nobene b s vene. To še nekoliko prenesejo ti, ki so obča-VideZb"V Kče je pH težkih in kroničnih bolnikih. Za te in njihove svojce”pl je breme bolezni vedno težje. Majda Horvat Ijajo.« »Veš mama, jaz bom šla in vse vojake zvezala z vrvico, potem pa bomo lahko doma, kajne?« Prizadeta je otrokova duša, ker nima svojega doma, ne svojega kotička in svojih sanj, tako otroško preprosto v glavici rešuje problem in prav zato toliko manj razume, da tako kot on ne morejo ravnati tudi odrasli. Toda, ljubo dete, tako nemočni smo tudi mi odrasli, pa čeprav so tvoje pravice še tolikokrat zapisane v konvenciji in mednarodnih listinah. Obračaš se, vidim, da ti je posteljica premajhna. Saj ti moram kupiti večjo posteljico, upam, da bom prihodnji mesec dobila večjo plačo. Samo da bi sama uspela voziti v tem zapletenem svetu, potem bo vse dobro, tudi zate. Ampak, veš, kaj prijazen ni ta svet, in bojim se, da boš še prezgodaj spoznalo, da sploh ni tako lep in prijeten, da ni samo igra in smeh, kot sedaj vidijo tvoje oči. Toda ne bom te zapustila. varovala te bom. kolikor bom mogla, saj imaš vendar samo mene. Trudila se bom, da boš dolgo sanjalo otroške sanje ter ne prezgodni okusilo pelina življenja, kot ga morajo mnogi otroci na svetu. MAJDA JO. okTČEHA 1991 Stran 7 vestnikova akcija NAJ KMETIJA 91 V VERŽEJU Več kot polletno delo ocenjevanja pomurskih kmetij je končano. Najtežje delo nas je čakalo na koncu, ko smo morali izbrati naj-kmetijo Pomurja in najboljše po posameznih področjih ocenjevanja. Pri izbiri naj-kmetije nismo bili pozorni le na arhitekturo, okolju prijazno kmetovanje, prijetno urejenost okolice in ohranjanje tradicije, ampak smo upoštevali tudi povezanost kmetije z vasjo (s trgom, ulico), pa ne le vasi, ampak tudi ljudi. Kmetija, ki je izbrana za naj-kmetijo Pomurja, mora imeti tudi pravo kmečko družino z nasledstvom. Vse to je botrovalo, da so se člani ocenjevalne komisije odločili, da bo za naj-kmetijo 91 izbrana kmetija Jožeta Seršena z Ulice Frana Kovačiča 17 v Veržeju. 13. oktobra bomo podelili priznanja in nagrade desetim naj-kmetijam, ki so bile predstavljene v Vestniku. Nedelja, ko bo verjetno v vseh vinogradih v Slovenskih goricah in Radgonsko-kapelskih goricah prav živahno, bo dan, ko se bo predstavil kraj Veržej. Z organiziranjem zaključne prireditve bodo izrazili veselje, da je prav verženska kmetija izbrana Ljutomer in Aktiv kmečkih žena Križevci. Že v dopoldanskem času bodo postavili stojnice na Ulici Frana Kovačiča v Veržeju (od Trga S. Osterca do Seršenove kmetije), na katerih bodo razstavljali in prodajali razne kmečke dobrote in izdelke. Prepričani smo, da bo vreme lepo, če pa bo kljub vsemu nagajalo, se bo dogajanje preselilo v zadružni dom. Članice aktiva kmečkih žena bodo prodajale kva-senice, krapce, potice, domači kruh, zaseko, meso iz tunke ter kot posebnost, ki je ne dobite povsod — pravo veržensko kislo juho. Ribiči bodo pekli in prodajali sladkovodne ribe, ki bodo s svojim prijetnim vonjem marsikoga zvabile na živahno ulico. Tudi kmetje (gospodarji) bodo pokazali, kaj znajo. Pletli in prodajali bodo košare in pletenke iz šibja, razne izdelke iz šibja in slame, lončarske izdelke, kašo, domač mošt in jabolčnik, najbolj zanimiv pa bo prikaz žganjekuhe in prodaja žganja in medice. Kdor potrebuje novo kosišče za koso, lesene grablje ali vile, naj se le odpravi v Veržej. Tam bo tudi sodar s sodi, cvetličar in še kdo. za naj-kmetijo, hkrati pa bodo ponovno dokazali, da so v Veržeju složni in sposobni krajani, ki se znajo organizirati in pripraviti zanimive prireditve. Ko smo izrazili željo, da bi organizirali zaključno prireditev in podelitev priznanj naj-kmetijam Pomurja v Veržeju, ni bilo nobenega oklevanja. Čeprav so imeli v Veržeju letos že nekaj uspešnih prireditev, so bili pripravljeni prevzeti tudi organizacijo te, kajti tudi sami se trudijo za izboljšanje podobe našega podeželja. Prav v Veržeju so bili med prvimi, ki so organizirali ocenjevanje urejenosti hiš in okenskih polic. Nedeljska prireditev bo v slogu »Veržej se predstavi«, organizacijo pa so prevzeli Turistično društvo Veržej, Svetovalna služba za kmetijstvo občine Vožnja z bagrlijem do Babičevega mlina na Muri ali v sosednje vasi bo marsikomu (predvsem otrokom) olepšala jesensko nedeljo. Ob 14; uri se bo pričela slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad naj-kmetijam Pomurja. Na njej bodo sodelovali tamburaši, Verženski Čehi in harmonikar. In nato bodo prišli na svoj račun še otroci. TO SEM JAZ, priljubljena javna oddaja Radia Murska Sobota, ki jo vodita Danila in Miki, bo darilo kraja Veržej svojim otrokom ob Tednu otroka. V nedeljo, 13. oktobra, želimo zaključiti ocenjevanje naj-kmetij Pomurja v prijetnem vzdušju, v družbi vseh ljubiteljev lepega okolja. Pridružite se nam! Bobrovec - pomemben del arhitekturne dediščine Petovarjeva kmetija v arhitekturi ni imela konkurence. . —-— — — —_— : VITAMINI ZA DUŠO Opečna strešna kritina bobrovec je dobila svoje ime po bobrovem repu; tudi bobrov rep je namreč širok in zaokrožen. Z bo-brovcem so bile prekrite strehe nekaterih cerkva in gradov že v srednjem veku (najstarejši dokaz je freska iz leta 1392 v martjanski cerkvi v Prekmurju) in še danes velja za najbolj zanesljivo, zdravo in okolju primerno strešno kritino v Pomurju in večjem delu Slovenije- Po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji kar 42 opekarn, ki so med drugim izdelovale tudi opečno strešno kritino. Danes je ostala zvesta strešni kritini le kri-ževska opekarna. Zaradi zastarele tehnologije, slabe kakovosti gline ali neusposobljenosti kadrov so ostale opekarne ta program opustile. Križevske opekarne imajo že 82-letno tradicijo izdelovanja izdelkov iz gline in so veliko pripomogle k ohranjanju arhitekturne dediščine. Kakšna bi bila podoba naše pokrajine, če ne bi poznali tako razširjene'opečne kritine? Čeprav je v Slovehiji kar 11,3 .milijona streh prekritih še z bobrovcem (80 odstotkov streh), pa lahko najdemo številne tujke (strehe zelene, črne, bele ali druge barve in različnih materialov) tudi na najbolj vidnem mestu. Vzrok za to je nespoštovanje predpisov in neosveščenost ljudi. Pred leti, se spominja direktor Križevških opekarn Branko Zidar, so le župniki skrbeli za ohranjanja kulturno-zgodovinske dediščine in obnovo cerkva — opeko so naročali v Križevcih. Spomeniško varstvo je bilo strogo le v muzejskih mestih, kakršno je Ptuj, medtem ko v drugih mestnih središčih (npr. Ljutomeru) šele zadnje čase bolj pazijo, kaj se gradi v mestu in s čim prekrivajo strehe. »Kot proizvajalec opečne strešne kritine smo prav gotovo pripomogli k ohranjanju arhitekturne dediščine. Med dvajsetimi urbanističnimi spomeniki v Sloveniji jih je 17 pokritih z bobrovcem. Med 38 gradov, ki so ohranjeni v celoti, jih je 30 pokritih z bobrovcem. Izmed 2500 sakralnih stavb jih je uvrščenih na seznam najvišje vrednosti 70, od teh jih je 30 pokritih z bobrovcem, je povedal Branko Zidar. V srednjem veku so z opeko pokrivali le gradove, dvorce in graščine, ta kritina pa se je močno razširila v 17. in 18. stoletju z razvojem mest. V 19. stoletju so začeli uporabljati opečno kritino tudi na podeželju. Avstrijski stavbeni red iz 1848 leta določa. Baldahinska arhitektura na severni steni prezbiterija je tako kot večina fresk v cerkvi v Martjancih naslikal Janez Akvila iz Radgone. Freska iz leta 1392 je najstarejši dokaz, da so že v srednjem veku v teh krajih pokrivali strehe cerkva in gradov z opeko. Avtor posnetka: Janez Balažič da morajo zaradi požarno-var-stvenih predpisov vse strehe pokrivati z opeko in ne več s slamo. Vse do leta 1908 so tudi v Križevcih izdelovali bobrovec ročno. Ta opeka je imela prav gotovo najdaljši rok trajanja. Vendar pa je obstojna tudi industrijsko izdelana opeka, saj Križevske opekarne dajejo 30 letno garancijo, streha, prekrita z bobrovcem pa bo držala tudi sto in več let. »O kvaliteti nerad govorim. Z opeko je namreč podobno kot s kruhom. Najbolj nam diši kruh iz mamine peči, vendar pa tudi kruh iz pekarne ni slab,« je še % Pri Skuhalovih v Banovcih je vse na svojem mestu. Lesena ograja na posnetku zakriva gnojišče. dejal Zidar. Proizvodnja bobrov-ca.v Križevških opekarnah se iz letavv leto povečuje, iz treh mili-jonov so prišli že na številko 10 milijonov komadov letno. Na naročeno 'je potrebno čakati tudi do tri mesece, saj prihajajo naročila iz raznih krajev Slovenije. Prej so vozili strešno kritino tudi iz Osijeka, vendar so sedaj vse poti pretrgane, pa tudi: križevska glina je boljše kakovosti. Naročila so se povečala.tudi zaradi večje skrbi za nepremično dediščino, obnove starih zgradb, pa tudi ekološke zavesti in prepričanja, da je opeka najbolj zdrav in okolju neškodljiv gradbeni material. Kako si bomo uredili okolico hiše, je odvidno od tega, koliko denarja smo pripravljeni žrtvovati za cvetje in drevje ter koliko časa in skrbi bomo utegnili ali hoteli nameniti utrjevanju vrta. Nekaj pa drži kot pribito: urejenost vrta ni odvisna od cene in števila rož. Ali lahko rečemo, da imamo najbolj tipične (morebiti avtohtone) okrasne rastline, ki bi bile značilne le za Prekmurje ali Prlekijo? Dr. Aleksander Šiftar, direktor Vrtnarije v Murski Soboti, to zanika, kajti za okrasne rastline je že od nekdaj veljajo, da so »vitamini za dušo« in nekaj posebnega, kar ne raste v naravnem okolju. Je pa res, da so se nekatere rastline in drevje bolj razširile v pokrajini ob Muri kot drugod v Sloveniji, ker jim tukajšnja zemlja in klima bolj ustrezata. Nageljni in pelargonije sta dve najbolj razširjeni vrsti okrasnih rastlin na okenskih policah kmečkih hiš: nageljni so doma v skalovju in ob gorskih potokih Sredozemlja, ustreza jim severozahodna stran in vlažen zrak; v pokrajini ob Muri uspevajo bolje rastline, ki jim ustreza suh zrak in med ta spadajo tudi pelargonije, ki so doma iz južne Afrike. Nekaj pa drži kot pribito: v dav- TOPOL! naj bi spadali k identiteti prekmurske pokrajine! Prava domovina teh vitkih in visokih dreves je na južnih obronkih Kavkaza, v Turčiji in Iraku. V srednjem veku so prinesli sadike v italijansko Lombardijo. Napoleonu so bila ta drevesa zelo všeč. Ukazal je, da jih posadijo ob vseh cestah njegovega imperija, po katerih se bo vozil s svojo kočijo. Tako je topol prišel tudi v naše kraje. nih časih, ko se okrasne rastline še niso tako hitro selile iz države v državo in iz celine na celino, so v teh krajih gojili kot okrasne rastline začimbe npr. najbolj značilen primer je rožmarin. Prav tako je bil razširjen rožen-kraut (nekakšna kombinacija rožmarina in pelargonije), na vsakem dvorišču in vaškem središču pa je bila nepogrešljiva lipa. Tudi hruške tepke, ki zrastejo v prav mogočno drevo, so pogosto posadili kar sredi dvorišča — kot poletno sonco, jesenski posladek med napornim delom, zaščito pred vetrom in še kaj. Tudi pri urejanju okolice hiše in okenskih polic veljajo »modni trendi«, ki so vezani na eno ali več vasi in so pravzaprav posledica podobnega okusa večine ljudi. Po besedah dr. Aleksandra Šiftarja je sedaj moderno tisto, kar je bilo pred pol stoletja in več ter »SRČEKI« veljajo danes za okrasno rastlino, značilno za kmečke vrtove. Rastlino so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja prinesli iz Kitajske. Najprej je bila to le rastlina visokega plemstva. Kar imajo višji, želijo posedovati tudi nižji — kasneje je bila to rastlina nižjega plemstva ... in kar so videli v grajskih vrtovih, so želeli imeti tudi veliki kmetje. Tako je okrasna rastlina, ki ji pravijo »srčeki« postala »značilna kmečka rastlina«. Nekoč je ta proces potekal skozi desetletja, danes poteka vse veliko hitreje. tiste vrste rastlin, ki zahtevajo čim manj zatiranja škodljivcev in bolezni. Vedno pa hočejo ljudje okrog hiše nekaj drugačnega in strokovnjaki to radi primerjajo z nakitom: mora biti lep in nekaj posebnega. Drvaričeva kmetija iz Šalamenec se je uvrstila v ožji izbor večja odlika je urejenost okolice kmetija. Vučkovi iz G. Bistrice nimajo le urejene okolice hiše, ampa* di za počutje živali in za odpadke. In kako bi uredil okolico domnevne- kmetije, strokovnjak dr. Aleksander Šiftar: »Jaz bi pred In 83^’ svojo kmetijo zelo maio Imel bi nekaj trate, zelo j0 listnato drevo, da bi m' poleti senco in pozimi preP lo sonce. Na majhnem koščku ze®jt|itie uredil združbo rastlin- -^i na 10 do 20 kvadratnih me y prilagodil rastnim razI” ja bi največji možni meri, tal imel z njimi le malo dela. je arja bi že začel cvesti z . ^1 šeni pa astre. Prav gotovo tudi različne okrasne tr [0 so mi osebno všeč. C e mpfj. na severni strani, pa m1 oerom' prot. Drugače pa bi pre-no trate in če bi bila par I11Ejo, več odprta, bi posadil zn da bi varovala pred vetr . ^vo večji parceli bi posadil v> J r0-mejo, če bi bilo zelo ve štora, bi nasadil gaber, j. t0( meji je zelo pomembno . fa. koliko časa in dela smo v ■ nem« vijem psovetiti nje n k> nju. Lahko posadim« bo treba večkrat na l gge take, ki ne potrebuje,- posebne skrbi.« । Tudi pri urejanju o^j v A ti je velja pravilo: k e. C Ije, lahko postane m nepfeStj|tli mate časa, da bi s o|[faS> (J1. ukvarjali z rožami m। dl i rastlinami, moramo > a ke. ki zahtevajo man!,ot pfe' enkrat - bolje manj Bernard Stran 8 VESTNIK. kmetijska panorama O ozimnici smo sicer že pisali, zdaj pa so na voljo tudi cene. Vedrina Potrošnik seje z Eto Kamnik dogovorila za prodajo velike nnice, v kateri so kumarice, paprika, mešana solata, zelje in rdeča 1 Po 530 dinarjev, mala ozimnica pa stane 270 dinarjev (z dav->)• Možno je tudi posebej kupiti rdečo peso, in sicer 6 kozarcev za *narjev, 12 pa za 420 dinarjev. Tudi 6 steklenic kislega zelja bo dinarjev. Na voljo bodo tudi kompoti, in sicer bo treba odšteti dinarjev za paket 6 kozarcev višenj, breskev, marelic in sliv. Deli-Sni zavitek 6 kozarcev (ajvar, šampinjoni, olive, namaz s hrenom Papriko) stane 340 dinarjev. Kupiti pa bo možno tudi džeme, *kce, mešane solate in papriko v steklenicah. Svežo ozimnico pro-•J° v samopostrežnicah Dom, Park, na Cankovi in v Beltincih od °M. oktobra. CENE OZIMNICE Vsekakor so zanimive tudi cene jabolk. Prvi kakovostni razred ajdared, mucu in gloster) je po 30 dinarjev za kilogram, =' (zlati delišes, melrose in jonatan) pa po 28 dinarjev. Krompir 0 Prodajali po 5,30 dinarja, čebulo za 17,30, česen po 130, belo ze-® 0 rdeče želje po 14 in fižol po 65 dinarjev za kilogram. v skladišču hladilnice KZ Panonka v Puconcih pa bodo cene na-je. prvi kakovostni razred jabolk jonagold bo po 26, drugi ra-Pa po 15 dinarjev. Zlati delišes bo po 24 dinarjev (drugi razred ■narjev). Jabolka bodo v evro zabojčkih od 13 do 15 kilogramov, druge cene: krompir 5 dinarjev, belo zelje 6, rdeče zelje 12, fižol 'ebula 18 in česen 130 dinarjev. Več kot tono blaga pripeljejo na •^naročnika. eveda pa je za nakup ozimnice možno najeti tudi gotovinsko J'io pri Ljubljanski banki, d. d., Pomurski banki v Murski Soboti. ... . a doba je 6 mesecev, in sicer z obrestno mero, ki bo veljala aJetJu posojila. Milan Jerše košnje kmetovalcev VAJETI POČASI PRIJEMA JANKO I presenečen, ko so mi pri Negovi povedali, da je v kraju le e<-J>h kmeti j. Domneval sem namreč, da jih mora biti v tem kra-01 središču veliko. ^ajbolj trdna kmetija je Plo-W so mj zatrdiii v tamkajšnji flski trgovini. Pa sem jih ^al. Nič ne de, da uradnega Podarja ni bilo doma, saj ga dolgoročno gledano pa prav gotovo ne, saj ne moreš postati specialist za vse.« Razmišljanje mladega kmetovalca od Negove ja najbrž pravil- aUsDJ Pn de'u tudi v pogo-P0 nadomestil 19-letni \ kmM-P' Je končal srednjo ^boru mehanizacije v ■ Jev, „ Je’ da ni spoznal le :tijsk0'^^k tudi primerno in Pr|delavo, pa tudi živi-ešče„ bugo, zato se ne čuti '°vOru 0 sem odkril tudi v ^ločjj Saj2 i.1” se za kmetova-dobiš 'tev v industriji tež-^alj k e Pripravništvo so mi (je| 0 Pa v tistem podjetju 1 ^služil ?aj b' najrajši čim-'tin l . ! slovensko vojsko, a d tem lne hodo vpoklicali. ^btemk6 morem lotiti več-r,de|avj na kmetiji oziroma v^sti j načrti v moji f °detn a"k° postali ogrože-a’tVe v,111 nama je veliko do •neka; mograda, saj imamo bjo ie ki je na poboč-^Upa; ,ezk° obdelovati. Vse-A Pollnamo 'e $ hektarjev er Orodje84 pa obdeluje-bjo v dnikovo 4-hektarsko rAVanjševcih Za zdaj rilizira .r°ma prireja nista i?rste saj pridelujemo Pitan/^'11' v hlevu pa > ne„Ce 'n krave molzni-udi t 8'Otovih časih je mor-a usmeritev dobra. no, čeprav za zdaj še nima veliko izkušenj. Veliko bolj pa se seveda razume na kmetijske strtfje in motorje z notranjim izgorevanjem, zato je bojazen, da bi obtičali sredi sezone kmetijskih opravil, odveč. Janez Ploj pa rad poprime tudi pri vseh mogočih domačih — hišnih delih. Ob obisku sem se z njim najprej srečal, ko je mami Angeli in babici Mariji pomagal pri trebljenju buč. Ni edinec, saj ima sestro Marjanco, ki pa je uspela dobiti zaposlitev v eni od radgonskih tovarn. Zdi se mi, da Janeza »šparajo«, saj je ta dan, ko sem ga obiskal, oče siliral koruzo. Mama je dejala: »Njiva je na strmem pobočju in za Janeza se bojimo, da se mu ne bi-zgodilo kaj hudega. Mož pa ima z vožnjo po strminah več izkušenj.« Ogovoril sem tudi 86-letno Plojevo staro mamo Marijo. Tako kot vse naše »mamce in dede-ki«, tudi ona ne more brez dela. Trebljenje buč je primerno opravilo, kajti lahko ga opravljaš sede, .kar je manj naporno, če te bolijo noge, kot je to' pri njej, drugače pa je dokaj dobrega zdravja. Dobro se razume tudi z vnukoma. Š. Sobočan LETOS REKORDNI PRIDELKI Peso že pospravljajo Bodo pridelovalci dobili 1,5 dinarja ali kaj več? Svojčas je bilo slišati, da je tovarna sladkorja v Ormožu »politična tovarna« in da je pridelovanje pese na naših območjih dejavnost, ki ne sodi v žitnico Slovenije (Pomurje). Bili so torej odpori in bilo je treba veliko političnega dela, da so v družbenem in zasebnem sektorju preprečili odpor do sladkorne pese. Pozneje, ko so kmetijci uvideli, daje sladkorna pesa donosna, je postopoma tudi ta poljščina dobila »domovinsko pravico«. Zdaj so Pomurje, dobršen del Podravja in Medžimurja glavni oskrbovalci surovine za tovarno sladkorja v Ormožu, nekaj pese pa dobijo za predelavo tudi z Madžarske. Sredi leta so se predelovalci in pridelovalci nekako dogovorili, da bo letošnja odkupna cena za kilogram oddane pese ob 15,5-odstotni vsebnosti sladkorja 1,5 dinarja. Od takrat je poteklo nekaj mesecev, vmes je bila inflacija višja od pričakovane, zato tudi višji pridelovalni stroški, zato »dogovorjena« cena ne more več držati. Vsaj tako trdijo predstavniki pridelovalcev (kmetijska posestva, zadruge) in zahtevajo za kilogram pese ob 15,5-odstotni sladkorni stopnji 1,8 dinarja. To je pravzaprav za desetinko odstotka manj, kot-kažejo kalkulacije stroškov pridelovanja in pričakovanega dohodka, saj ti izračuni kažejo, da bi morali pridelovalci do- I biti najmanj 1,9 dinarja. Te . dni naj bi tovarna sladkorja g sprejela kompromisno od-I kupno ceno, ki bi bila karse-da realna in bi kot taka še na- prej spodbujala kmetijce, da | se ne bi izneverili zdaj že ■ »svoji« pesi. Spravilo sladkorne pese se | je že začelo. Vreme ob koncu ■ prejšnjega tedna in začetku ■ tega je bilo zelo ugodno, in I če bo tako še naprej, potem ! bo to ugodno dvakrat —- pr- | vič: pesa bo še naprej prido- ■ bivala sladkor, s tem bo od- | stotek le-tega višji in tako bo- ■ do za kilogram dobili več; ■ drugič: lepo vreme bo orno- I gočilo, da bo spravilo pese končano hitreje kot bi sicer I bilo ob slabem, manj bo pri- . mesi ... Časi, ko so aktivisti Socia- ■ listične zveze agitirali za pri- I delavo sladkorne pese, so mi- | mo. Če kje, potem tržišče za- ■ gotovo deluje pri pridelavi । sladkorne pese. Število pride- I lovalcev in s tem površin je . vsako leto večje. To naj ilu- | striramo s podatki iz soboške ■ občine, kjer te dni pospra- I vljajo sladkorno peso s povr- I šine yeč kot 600 hektarjev za- ! sebnih njiv, pričakovani pri- | delek pa bo 30000 ton, kar je a za več kot 30 odstotkov več I kot lani. Podobne spodbudne I pridelovalne novice prihajajo ' tudi z drugih območij. To pa g je spodbudno tudi za mlado . slovensko državo, kajti slad- | kor je na našem tržišču defi- ■ citarno živilo; to, kolikor ga ■ predela tovarna v Ormožu, I pokrije komajda 50 odsto- : tkov slovenskih potreb, zato | smo ga morali kupovati v ■ drugih republikah. Če bi se te | vezi pretrgale, bi utegnilo ■ sladkorja primanjkovati. Za- 1 varovati se kaže z večjo la- I stno pridelavo sladkorne pe- ? se. §. Sobočan | izdeluje in prodaja SODABSTVO Marjana MAUCECA, Gančani 149, tel. 42-000 # Priporočamo se! BIOLOŠKE METODE PRIDELAVE OZIMNE RŽI 1. Biološke lastnosti rži: Glede zahtevnosti pridelovanja je najskromnejša med žiti, ima globok koreninski sistem, dobro prenaša sušo, hitro raste, iz tal dobro črpa hranila ... Potrebuje dovolj vlage jeseni (kalitev, razrast), mraz brez snega ji škodi, kakor tudi slabo vreme med cvetenjem. Kali pri temperaturi 6—12° C (min. 1—2° C). 7. Agrotehnika pridelave: 2.1. Kolobar: Dobri predposevki so gnojene okopaviae in stročnice, ki jih jeseni dovolj zgodaj opravimo z njive. Rž je dober predposevek za koruzo, krompir, peso ... Najpogostejši kolobar v Evropi je: krompir—rž—lupina in v SZ: rž—krompir—oves, č. detelja, lan. Kolobaromo s posevki žit in nestrninami zaradi preprečevanja bolezni in škodljivcev. 2.2. Izbira njive: Na siromašnih njivah (rastiščih) ima pridelovanje rži prednost pred pšenico, Na njivi ne sme biti depresij (zadrževanje vode), podtalnica naj bo globlje kot pol metra. Njiva ne sme biti zapleveljena s trpežnimi travnatimi pleveli (pirnica, šopulja . . .), z večino drugih vrst plevela uspešno tekmuje. Njiva mora biti dovolj velika, da se lahko vsak dan med cvetenjem ustvari dovolj velik oblak cvetnega prahu za opraševanje. Na majhnih in ozkih njivah cvetni prah veter hitro odnese in cvetovi se ne morejo oprašiti. 2.3. Obdelava tal Rž dobro reagira na globoko obdelavo tal, vendar se priporoča globoko oranje za predposevek (podaljšano delovanje) in plitvejša obdelava za rž. Oranje naj se opravi vsaj dva tedna pred setvijo, da se zemlja vleže oz. brazda sklene. Obvezna je predsetvena priprava tal (predsetvenik). Rž je zelo občutljiva na neuležano zemljišče. 2.4. Gnojenje: Korenina rži ima večjo sesalno moč kot druga žita, dobro črpa fosfor iz težko topnih fosfatov. Na peščenih tleh, pa tudi na zemljiščih z nizko vsebnostjo humusa se priporoča gnojenje z zrelim hlevskim gnojem (30 t/ha). Gnojenje z nedozorelim hlevskim gnojem se za žita ne splošno ne priporoča, ker je lahko vir okužb za nožne bolezni žit. Hlevski gnoj, ki se uproablja v biološkem kmetijstvu, mora biti iz gospodarstva, ki prideluje krmo in redi živali na ekološko-biološki način (v skladu s smernicami). Dokupljen hlevski gnoj iz konvencionalnega gospodarstva mora biti ustrezno kompostiran. Osnovno gnojenje s sintetičnimi mineralnimi gnijili (NP, KAN, UREA) ni dovoljeno. Dovoljeno je le gnojenje s kompostiranimi organskimi odpadki (slama, šota, žagovina, gnoj, gnojevka) in zeleno gnojenje ter uproaba le nekaterih mineralnih gnojil (kamena moka, surovi fosfati, tamosov fosfat, apnenčeva moka, kolimagnezij), lesni pepel in pepel iz slame. Gnojenje se opravi na osnovi laboratorijske analize tal, pričakovano stanje hranil v tleh pa lahko ugotovimo tudi bilančno. Glede na slabo založenost (na splošno) naših tal s fosforjem priporočamo gnojenje s tomosovim fosfatom (800—1000 kg/ha), ki vsebuje tudi mikroelemente (mangan, kobalt, baker, bor). Za normalno rast in razvoj rži je pomemben tudi kalij. Dovoljuje se uporaba (po potrebi) kalijevega sulfata in kilomagnesia (kalij-magnezijev sulfat — zahodnonemški proizvod) ter lesnega pepela (največ kalija vsebuje pepel od brezovega lesa) in slamnatega pepela (ajda, sončnice, koruza). Uporaba dušičnih gnojil ni dovoljena, zato je potrebno pridelovati rž v kolobarju z metuljnicami, ki vežejo dušik iz zraka, dušik se sprošča tudi pri mineralizaciji organskih snovi, zato je pomembno, da v tla dodajamo zadostne količine organske substance. 2.5. Setev Za setev se uporabi le zdravo, neokuženo seme tistih sort, ki so prilagojene pedološko-potrebnim razmeram (potrebno izbrati najprimernejše sorte in organizirati pridelovanje semena pod strokovno in zdravstveno kontrolo). Tačas je na razpolago samo seme rži sorte DANKO. Rž je potrebno posejati v prvi tretjini oktobra (na osojnih legah), oz. najpozneje v drugi tretjini. Rž se mora vsaj 75-odstotno razrasti jeseni, predno je vegetacija prekinjena, zato je pravočasna setev zelo pomembna. Rž je občutljiva na globoko setev, zato je ne bi smeli sejati globlje od 3 cm. Rž sejemo z žitno sejalnico, in to 600 kaljivih zrn/nT. Priporočamo, da se izračuna potrebna količina semena in preskusi sejalnica ter upoštevajo izgube vzniklega semena na njivi zaradi škodljivcev, suše in slabe strukture njive. 2.6. Varstvo posevka Veliko bolezni se prenaša s semenom, dezinfekcija s fungicidi pa v biološkem poljedelstvu ni dovoljena, razen luženja s kalijevim par-manganatom, zato je pomembno, da sejemo zdravo — neokuženo se- me. Uporaba herbicidov za zatiranje plevelov posevka ni dovoljena, vendar rž zaradi hitre rasti lahko zaduši plevele, paziti pa moramo, da njiva ni zapleveljena s trajnimi travnatimi pleveli. Rž napada več vrst glivic (snežna plesen, snet, rja, listni ožig, črna noga, pepelasta plesen), uporaba fungicidov ni dovoljena, zato moramo preprečiti pojav bolezni. Sejemo zdravo, dobro razvito, prečiščeno seme, izločimo vsa zakrnela zrna. Jeseni moramo poskrbeti, da se posevki razvijejo v ugodnih rastnih razmerah. Priporočljivo je zaoravanje strnišča in čim širši kolobar ter setev odpornih sort. Kolobariti moramo tudi.zato, da se izognemo žitnim mematodam. Škodljivci na rži ne povzročajo večjih poškodb (ržena grizlica, sovke, hrži-cej, interveniramo le, če je presežen prag škodljivosti.. Izpad pridelka zaradi napak pri agrotehničnih ukrepih (po prof. dr. J. Spanaingu): — nepravilna izbira njive in neugodno vreme — preslaba ali previsoka gostota posevka —- nepravočasna in površna setev — prehuda zapleveijenost — preslabo in/ali neusklajeno gnojenje — napad bolezni in škodljivcev — poleganje in kalitev na klasu (0—5,5 %) (0-4,6 %) (4—14,2%) (1,5 —5,2%) (0—9,1 %) (0-6,9 %) (1,1-3,5%) ŽVZ za Pomurje SS Žita FLISAR-NOVAK, dipl. inž. agr. CENE ŽIVINE Odkupne cene živine so bile ob koncu prejšnjega oziroma začetku tega tedna enake pri (skoraj) vseh odkupovalcih. Mlado pitano govedo so plačevali po 105 dinarjev za kilogram mesa, krave po 75,-prašiče iz kooperacije 62, iz prostega odkupa po 58, teleta (bikci) so bili po 70 in 68 dinarjev (telički), odojke do teže 23 kilogramov so plačevali po 70 dinarjev. Kmetijske zadruge še naprej odkupujejo pšenico po 5,50 dinarja, rž po 6,00, odkupna cena krompirja je 3.50 dinarja, a se zdi kupcem še vedno previsoka, pridelovalcem pa seveda prenizka. Primerjajo jo z odkupno ceno industrijskih jabolk, ki so jih zadruge odkupovale po ceni od 3,50 do 4,00 dinarjev, zasebno podjetje Agromekotnjak pa celo po 4,70 dinarja. Ta čas se ni odkupnih cen za zelje, ki ga mnogi pridelujejo na večjih površinah, pač pasmo zvedeli za ceno korenčka: 8 do 10 dinarjev, odvisno komu ga posrednik uspe prodati. S. Stran 9 gospodarstvo TRGOVINA Tudi če pride ob uvedbi slovenskega dinarja do najbolj črne različice pri pretoku blaga med Slovenijo in drugimi republikami — to je, da se ta zmanjša do 80 odstotkov, v Sloveniji lačni in žejni ne bi smeli biti. Republiške in občinske blagovne rezerve so prepolne, veliko trgovcev se je zaradi znanih težav že usmerilo na slovenske dobavitelje in v najhujšem se bodo morale najti tudi devize, saj si Slovenija ne bo mogla privoščiti, da bi ostala brez osnovnih življenjskih potrebščin. Najodgovornejši v republiki so nam zagotovili, da se v nobenem primeru ne bomo vrnili desetletja nazaj, v obdobje živilskih kart. Biti samostojen pomeni namreč biti sposoben preživeti se. Založenost trgovin je normalna in nobenega razloga ni za paniko, pravijo v pomurski veletrgovini Potrošnik. Trgovci nekako uspevajo, da je v teh nenormalnih političnih in gospodarskih razmerah založenost v trgovinah v mejah normale. Vse pasti jugotržišča in težave, s katerimi je obremenjeno slovensko gospodarstvo, se kažejo tudi v trgovini. Tudi tukaj je plačilna nedisciplina prekoračila vsako razumno mejo, zaupanja med nekoč dobrimi partnerji ni več. Blago dobiš, če ga plačaš vnaprej. Medrepubliško sodelovanje je okrnjeno tudi zaradi poslovnih rizikov, ki so tako veliki, da se jih enostavno ne da vkalku-lirati. In če k vsemu temu dodamo vojno na Hrvaškem in praktično onemogočem transport prek »ORA DARE« v Ljutomeru Tudi v Ljutomerski kleti se zavedajo, da bodo morali v prihodnje več vlagati v obliko, zunanji videz blaga na trgu. Čeprav so njihova vina med najboljšimi (marsikdo prisega samo na vina iz Ljutomerske kleti), pa sta nalepka in oblika steklenice med enakovrednimi vini lahko odločilni razlog pri nakupu. Zaradi tega so strokovnjaki iz Ljutomera uvozili posebej oblikovano steklenico, ki bo novost’na našem trgu. Že sama steklenica ima zanimivo ime — ora dare — kar naj bi pomenilo molitev kraljev. Tudi vsebina te italijanske steklenice bo nekaj posebnega. V njej bo pravo plebiscitno vino. V Ljutomeru trdijo; da so edini, ki bodo imeli pravo plebiscitno vino, saj so trgali zamrznjeno grozdje laškega rizlinga prav v času plebiscita (konec decembra 1990). To vino so vse do srede septembra čuvali in pripravljali in v teh dneh bodo napolnili 800 steklenic izbora iz Ljutomersko-ormoških goric, v katerih bo le nekaj čez 3 decilitre žlahtne pijače. Kakšna bo cena te ljutomerske »posebnosti«, nismo izvedeli, lahko pa ugibamo, da ne bo nizka, saj sta tako steklenica kot njena vsebina nekaj posebnega. bbp DRAŽJA KOMUNALA S 1. oktobrom veljajo v soboški občini nekatere višje cene komunalnih storitev. Cena odvoza smeti je višja za 26,7 odstotka, kar pomeni, da bodo morala gospodinjstva po novem plačevati 1,30 dinarja za kvadratni meter stanovanjske površine, za trgovine, podjetja, ustanove in zavode pa velja poslej 2,71 dinarja. Zunaj Murske Sobote pa so komunalne storitve dražje, upoštevajoč oddaljenost krajev, in sicer od 10 do 50 odstotkov. Zanimivo pa je, da imajo upokojenci 20-odstotni popust. M. J. DROBNO GOSPODARSTVO KONČNO ZDRAVILO ZA Blago »tranzitira« mimo nas V začetku septembra, ko so se boji na Hrvaškem zaostrili in so bile pretrgane vse prometne povezave Zagrebom in Beogradom, se je skoraj ves blagovni in potniški promet usmeril prek Madžarske, najsi bo P Avstrije ali Prekmurja. Na mejnem prehodu v Dolgi vasi, ki je bil vse do pred kratkim eden najmanj njenih, je mejo prestopilo dnevno tudi po 120 tovornjakov. Imeli so slovenske, srbske ali makedonske regi cije, blago, ki so ga peljali v južnejše republike, pa je »tranzifiralo« prek madžarskega ozemlja. Lačni in žejni ne bomo razpadajoče Jugoslavije, ni čudno, da so tudi cene potrošniškega blaga iz dneva v dan višje. PODRAŽILO SE JE VSE Cenovna nesorazmerja so glavni krivec, daje prišlo do takšnih skokov cen. Veriga se začne pri višjih vhodnih cenah repromate-rialov in konča s trgovino, kjer po besedah trgovcev letos ni prihajalo do povečanja marž v odstotkih, ki pa je v očeh kupcev dostikrat krivično vzrok za podražitve. Drugi vzrok draginje je psihološkega značaja — vsak se želi v teh negotovih časih zavarovati. In najlaže se to stori s ceno. Bežen pogled na septembrske cenike odkriva, da so se gnojila podražila za 22 odstotkov, cevi različnih profilov do 25, likalniki 30, barvni premazi za 15, orodja do 25, keramika za 20, ovojni papir in papirna konfekcija za 30, opeka za 33, piščanci 20, prašek 21,-pivo 25, mineralna voda 22, keksi 17, mlečni izdelki za 10 % . . . Ali je dvig cen povzročil monopolni položaj proizvajalca, npr. tovarna sladkorja v Ormožu, ki je ceno sladkorja krepko zasolila? Trgovci pravijo, da ne, da je podražitev čisto ekonomskega značja in da je bil sladkor iz Ormoža že dalj časa občutno dražji kot pri drugih izdelovalcih. Ti so zavestno poslovali z izgubami, saj so ceno sladkoraja zniževali samo zato, da bi obdržali slovensko tržišče. SLOVENSKI DOBAVITELJI IN LVOZ Glede na zgoraj navedene težave pri pretoku blaga med Slovenijo in drugimi republikami so se bili slovenski trgovci prisiljeni obrniti na domače izdelovalce in uvoz. Kar se tiče dobave blaga iz preostalih republik, primanjkuje v Potrošnikovih trgovinah samo »gips«, na čemer pa težav z oskrbo ne gre graditi. Tačas tudi primanjkuje tapisona, ki ga izdelujejo v Bački Palanki, vinaz plošč iz Beograda, cenejših tekstilnih izdelkov iz drugih republik, kritine iz Kikinde in premoga, kjer so težave nekoliko večje. Nakupovalne mrzlice ni opaziti. Pa ne zato, ker si ne bi želeli ustvarjati zalog, ampak predvsem zaradi tanjših denarnic in padca kupne moči. Trgovina se pripravlja tudi na : rehod v novo, začasno slovensko valuto. Trgovci čakajo in pravijo, da zaradi teh menjalnih zadev v trgovini ne bo prišlo do zabojev. Ob uvedbi bo slovenski dinar v Sloveniji edino plačilno sredstvo. Renata Ficko BREZPOSELNE Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 33 294 zasebnih obratovalnic, v katerih je bilo zaposlenih 32 253 »tujih« delavcev, kar pomeni, da je obrt dajala kruh skupaj 65 547 delavcem. V primerjavi s stanjem izpred petih let (1985) se je število obratovalnic povečalo za 24,1 odstotka, število zaposlenih pa je naraslo za 24,7 odstotka. Temu navkljub pa je posamezna obratovalnica v povprečju- zaposlovala manj kot enega delavca. Največ obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev je opravljalo obrt in osebne storitve (46 748), nato sta gostinstvo in turizem (7 135), sledi promet (6 807), na četrtem mestu je trgovina (3 361), na zadnjem pa po-siovno-tehnične storitve (1 496), kar je sicer nova dejavnost, ki sodi v obrtno zakonodajo. Na dan 31. decembra 1990 je. bilo v Sloveniji tudi veliko uradnih popoldanskih obrtnikov: 13 580, kar je sicer nekaj manj kot leto prej, ko jih je bilo kar 13 824. Na 10 000 prebivalcev je bilo ob koncu lanskega leta največ rednih obrtnikov v obalnokraški regiji (230), v osrednji slovenski regiji (Ljubljana z okolico) (197,3), na tretjem mestu je bila notranjska (196,2). .., pomurska regija pa je s 121,8 obratovalnice na 10 000 prebivalcev na predzadnjem mestu. Vseh regij oziroma slovenskih območij je 12. Slovensko povprečje je sicer 166,5 obratovalnice. Analitiki že nekaj časa ugotavljajo, da se gostota obratovalnic z oddaljenostjo od republiškega središča zmanjšuje, in to najbolj v severovzhodnem delu Republike Slovenije. Seveda se kaže vprašati, ali to pomeni, da je za osebno delo v Podravju in Pomurju manjše zanimanje kot drugod? Odgovor na to vprašanje bi dala temeljita analiza; dejstvo pa je, da razmah obrti ni odvisen zgolj od pripravljenosti (ali nuje) posameznikov, ampak od objektivnih okoliščin oziroma možnosti za dejavnost. Drži pa tudi, da re dejavnosti niso vezane na določeno lokacijo (območje) in nekdo, ki ima formalni sedež obrti v svojem morda pasivnem območju, lahko uspešno posluje (ustvarja prihodek) na drugih, denimo avtoprevozniki, gradbinci, inštalaterji . . . Drugače pa je z obrtniki, ki svojo dejavnost opravljajo na določenem mestu, recimo frizerji, če imajo pri tem hudo konkurenco ali pa premajhno »pasišče«. Za uspešno poslovanje pa je med drugim potrebno še veliko originalnih (samosvojih) pobud, ki pa jih žal ljudem manjka. Tega ne trdimo zgolj za obrtnike! Slovenska obrt je doslej dosegla najboljše rezultate v 1989. letu, saj je na podlagi analiz ugotovljeno, da je bil prihodek, izražen v nemških markah, tolikšen, kot še nikoli dotlej in najbrž tudi ne bo (če ne bo prišlo do uresničitve zahtev obrti). Tudi ostanek čistega dohodka ni bil zanemarljiv: 4,9 odstotka. Ker uprave za družbene prihodke šele te dni izdajajo obračune o poslovanju posameznih obrtnikov v letu 1990, ni na voljo zbirnih podatkov o njihovih poslovnih uspehih v lanskem letu. Slutimo pa. da so bili slabši, saj tudi drobno gospodarstvo čuti posledice recesije — zmanjšanje proizvodnje in brezposelnost. To občutijo tako obrtniki proizvodnih kot storitvenih dejavnosti. V Obrtni zbornici Slovenije so prepričani, da obrt ne bo šla v zaton, je pa treba v prid oživljanja sprejeti določene ukrepe. Pripravili so celo posebno brošuro Zahtevki slovenske obrti skupščini in vladi Republike Slovenije. Zavzemajo se za ustvaritev razmer, v katerih bi lahko povečali delež obrti v celotnem družbenem proizvodu Republike Slovenije, dosegli možnosti za večje zaposlovanje, oblast pa naj bi dala tudi večja pooblastila Obrtni zbornici Republike Slovenije, da bi le-ta opravljala mikrofunkcijo, slovenska vlada pa makrofunkcijo razvoja obrti. Seznam ukrepov, ki jih predlagajo, je dolg, zadevajo pa temeljno zakonodajo, ekonomskorazvojno politiko, ekonomske odnose s tujino, davčno politiko, davke in prispevke, delovno zakonodajo, izobraževanje in nazadnje še specifike posameznih dejavnosti. To sta zlasti promet in gostinstvo. Trdijo, da bi spremembe pripomogle, da bi se delež obrti v družbenem proizvodu Republike Slovenije povečal na 18 odstotkov, število na novo zaposlenih v obrti pa bi naraslo za 60 000 delavcev. Pa odmevi? Poslanci zbora združenega dela skupščine Republike Slovenije, ki so se sešli na zasedanju v Celju, ko je bil tam sejem obrti, so se strinjali z zahtevami obrtnikov in njihovih predstavnikov. Tudi slovenski finančni minister (vse se pač vrti okrog denarja!) Dušan Se-šok je obljubil, da bodo v njegovem ministrstvu naredili vse. da bodo obrtniki lahko uresničili svoj projekt. Podporo daje tudi minister za zakonodajo Lojze Janko, saj je dejal, da bodo obrtniške zahteve proučili in pomagali pri uresničitvi. Sicer pa, kje se bo zaposlovala raja (beri: delala!), če ne v drobnem gospodarstvu, saj smo vsak dan priče težavam (tudi zatonu!) nekdaj tako favoriziranih velikih gospodarskih sistemov. V razvitem svetu pa že dolgo prevladujejo male obratovalnice, ki se laže prilagajajo tehnološkim, gospodarskim in še kakim spremembam. Š. Sobočan Golaž in kranjska za malico Mednarodni mejni prehod Dolga vas je eden novejših; vsi objekti so zgrajeni po predpisih (kar je na mejnih prehodih redkost, še poebej, če so prehodi v naseljih). Brezcarinska trgovina je zgrajena desno od objekta carinske in madzorne policijske službe, pravzaprav med našo in madžarsko mejo. Drugi spremljajoči objekt, v katerem so špe-dicijske službe in gostinski lokal, je zgrajen precej pred mejnim prehodom, tako da vozniki, ki se želijo okrepčati, menjati denar ali urediti formalnosti, ne motijo normalnega prometa prek mejnega prehoda. Letos je bilo turistov zelo malo; če bi bile razmere normalne, bi se vožnje konec-tedenskih izletnikov iz Češke verjetno nadaljevale, saj so zelo radi potovali na morje ali dalje v Italijo. Pred koncem junija so vsak konec tedna našteli 9 ali 10 avtobusov, nato pa je bil kar dva meseca mejni prehod v Dolgi vasi osamljen. Prostori spremljajočih objektov so bili ponoči zaprti. Marjan Žalik je zaposlen pri Naravnem zdravilišču Lendava in opravlja na mejnem prehodu menjalniške posle, če pa je dežuren ponoči, postreže tudi s pijačo. Povedal je: »Gneča s tovornjaki se je začela pred dvema tednoma. Začeli smo prodajati tudi tople malice in vsak dan ob 9.30 nam Iz zdravilišča pripeljejo golaž po 80 din, kranjske klobase po 70 in sendviče po 45 din. Po navadi prodamo vse, predvsem golaž in kranjske. Največja gneča je dopoldne do I2. ure in nato spet popoldne. Tujo valuto menjavajo predvsem šoferji, ker potrebujejo denar za cestnine in druge stroške.« Naravno zdravilišče je torej poskrbelo za tople malice — najhitreje in najceneje. Kolikor je na voljo, prodajo, sicer pa na mejnem prehodu ne vidijo nobenih možnosti za zaslužek. Pred kratkim so prodali del prostorov sežanski špediterski službi. izvoznike. Mi opravimo vse malnosti za prevoz blaga pfe jega ozemlja. Tu prikolice plombiramo in napišemo »pr niče, Madžari s tem nima)0 benega dela. Za sprenj"'5f„3r. druge papirje plačajo 1100d jev. nrek l',’'l' Šoferji zapuščajo varno(!) slovensko ozemlje. Pred njimi je dolga žarske in po nevarnih cestah v Srbiji, kjer jim izza vsakega ovinka pre Vse pogosteje preidejo od besed (groženj) k dejanjem in šoferje pretep l Eurotrans in Quick Anton Graj je domačin, Franc Novak (ki je prišel v pomoč pred dnevi) pa iz Ljubljane. Oba sta zaposlena pri Eurotransu, ki opravlja špediterske posle na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas že od 1986 leta. Blagovno carinjenje še vedno opravljajo v BTC-ju, Murska Sobota. Graj je povedal: »Že pred vojno v Sloveniji smo predlagali, da bi omogočili carinjenja blaga tukaj, v Dolgi vasi, potem pa je vse padlo v vodo. To bi bilo namreč ugodnejše predvsem za domače Edi Štolfa je od srede seP^ bra zaposlen kot Pre oOd-Quicka Sežana (italijansKu jetje) in opravlja prv tako terske posle. Navajen Je. Lijejo gnečo, verjetno pa jo PrlC.'' |ijair tudi v Dolgi vasi, kajti bi sko pod jetje prav 8otoVh:e|{t brez razloga odkupilo o J . va Naravnega zdravilišča L , o Bernarda ROLO ZAVESA Barva ohišja: AL 1 — srebrna, AL 5 — rjava, AL 7 — bela Barva platna: sv. rjava, zelena, termo platno, dekorativna Rolo deluje lepo in nevpadljivo, dopolnjuje opremo notranjih prostorov. Zaskočni mehanizem omogoča zaustavljanje zavese v več položajih. Ohišje roloja je konstrukcijsko prilagojeno hitri in enostavni montaži, obenem varuje mehanizem pred prahom. Enostavna zatemnitev prostora in zaščita pred sončnimi žarki! Izbira barv ohišja in platna omogoča prilagajanje prostoru in opremi v njem! VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT Ptuj, tel.: (062) 773-314. Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel.; (061) 707-422, fax: (061) 708-466. M KOVINOPLASTIKA Stran 10 kulturna obzorja 9 »O"' I JUHNOVA Obiskovalci otvoritve razstave Nataše Juhnov so videti prevzeti. Sedijo in stojijo in poslušajo pripovedovanje panovskih ženic, ki prihaja z magnetofonskega traku. Tisti sedeči so nameščeni tako, kakor da bi sedeli okrog krušne peči, stoli so nameščeni v pravokotnem redu, pripoved prihaja iz teme. Iz svetlih špranj, iz starega izpranega lesa, iz nemega tiktakanja zarjavele žepne ure na fotografijah. Neka ženica pripoveduje, da bi bilo potrebno te Panovce »nekan ta dol porinouti«, v globel, da jih več ne bi bilo. To je eros-tanatos. Vaščanka ljubi svojo vas, toda želi ji smrt. Izničiti Panovce, ker jih ona tako zelo ljubi, vendar Panovci nočejo še naprej obstajati, Panovci propadajo. Zato naj poginejo. Udeleženci otvoritve z negibnimi obrazi prikimavajo veliki nesreči te vasi. Oni bi radi, da bi ta vas živela — tako je mogoče razumeti vzdušje, ki lebdi nad stavki, ki so pripovedovani začuda nepcisiljeno. Toda njihova prizadetost ne deluje verodostojno. Kajti, če bi tistim nekaterim najbolj prizadetim poslušalcem bilo v resnici za to, da Panovce ohranijo, bi v tisti jasni jesenski noči, ko so nad Goričkim svetile jasnejše zelenkaste zvezde kakor nad Soboto, prijel(a) vsak svojega(jo) partnerko(ja) in šel živet tja gor v Panovce. Vsaj tisti, ki so v starosti in v stanu, ki jim to omogoča. »Toda vprašanje je, kje je življenje ugodnejše,« je rekel nekdo. Saj ravno za to gre, kje je življenje ugodnejše? Koga bi potem mogel človek dolžiti, zakaj žalovati? Na eni od fotografij je kamnit spomenik med narcisami. Spomnil sem se VVordsvvortha, njegovega sprehoda med narcisami, ko se je sprehajal samoten kakor oblak, ko je uzrl narcise v vetru. Nekaj severnjaškega in vetrovnega je v tisti fotografiji. Prekmurski slikar Kološa je stal prav pred to fotografijo, ko je rekel: Slike bom šel gledat še jutri ob dnevni svetlobi. Rekel je tudi, da se bosta z ženo preselila nazaj v Soboto. So mar fotografije Juhnove kaj vplivale na to, da je to povedal ta večer? Ko bi le vplivale še na koga, da bi ne samo vzdihoval o nesreči vasi, ki izumira. Štefan Smej BEG S SLIK Robert Titan-Felix ^0 Se. pobi 4 ,* *. ren« — op. avt), deloma Vlahi (Romunija) in na vzhodu in jugovzhodu Bolgari. Hrvati so --vsod ostali katoliki; enako Fran Miklošič posluša slavilno skladnjo ministra za kulturo. kulturni koledar kulturni koledar GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen sobote, od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 17. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Pramen Mailenski: COOSON, Mladinska knjiga, dr. Marjan Košiček: LJUBEZEN V JESENI ŽIVLJENJA, Obzorja, POT PREČIŠČEVANJA, Založba Vale —POPRAVEK Na zahtevo Lojzeta Veberiča objavljamo popravek zapisanega v prispevku Lojze Veberič razstavlja v Ljutomeru, ki je bil objavljen v 38. številki Vestnika na Kulturnih obzorjih. V prispevku srno narobe zapisali slikarjevo strokovno usposobljenost z dunajske visoke grafične šole. Lojze Veberič je namreč uspešno končal trimesečno specializacijo na Visoki državni grafični šoli na Dunaju na oddelku za uporabno grafiko in pozitiv retušo pri g. prof. Arturju Wiadri. (a Ostalo je le prijetno pihljanje vetri- (,0 ™ upanje, da se bo moje življenje nekoč le spremenilo, da ne ng životaril sredi uklete praznine, da se bodo vanjo nekoč le Poznin°Ve^' glasov' ‘n J0 okrušili. da je čez čas ne bom več pre-s Po/11 ■ ~ ^0> zaboga? — se me je in prepleskal praznino smehr"!’1'Sredi plitkega tolniunčka se je do pasu v vodi čil0 ^'a pianistka, poniknila vanjo in izplavala, njeno mokro obla- I nena^udno podobno ogrinjalu rimskih žena — se je prosojno njgl a °' Zaščemelo meje v hotljivih delih telesa: pod prosojnim ogri-sra^1 S'a Se ^Ol Julijci poleti lesketala zaobljena hribčka, okrog 'tikovi0 se Je Pot‘kalo nekaj žimnatih laskov in se jelo razvrščati v Im t ^el?eevo pihljanje se je oblikovalo v nasmehljano melodijo favn h • Mateja. Pavel in starec so — kot vila in razkačena "i se n v°dd — obstopili pianistko, žvižgajoč pritegovali vetru r°ke “pozibavali: nakar so jo dvignili nad glave, da je razprla nad n” • ^žrebana devica na poti k daritvenemu oltarju lebdela polici l,mi’ 'n j° vzdolž zasanjanih pšeničnih polj, po beli prodnati PredegOnesl‘ Pr.°ti dvorcu, ki se je kristalno lesketal v daljavi — za-sem r Ji megličasto soparo, ki mi je zastrla njegove razsežnosti, da »e fa ZjC‘l le nekaj nepomembnih podrobnosti: košček nakranclja-°Pek SC“i 1?°^ masivnim baročnim oknom in nekaj rumeno rdečih koj nau njim. Junaško sem se ustopil in se podal za njimi, pa sem se m0JS,av'l’ kajti le premaknil sem se in je prod rahlo zašumel pod »ov t s!0PaH’ že so se obrnili in me razsekali z očmi. Pogleda fav-ustoS a “tla sovražna, preteča, hudobna . . .; kot pogled moža, ki se °° ^‘‘stelji in te preteče opazuje v prešuštvu s svojo ženo. Pia-r“zk 'ne ^i so se mi hudomušno dobrikale: ne glej me tako! saj bi ti vproJr Jvorec' in svilnate odeje! pa to na žalost ni v moji moči! Podob ^Veja Pa se je le smehljala. Nespodobno vedenje sanjskih setfI me je razkačilo. Vsaj v sanjah pričakujem nekaj spoštovanja! in iz ust se mi je usul plaz kletvic, da so favna zasrbele ti. ^‘n s,ajih stisnila v pesti. Marsikaj hudega bi se utegnilo pripeti-r,r. m' Mateja ne bi spravljivo podobrikala in zašepetala: Ne, godaj je še .. . naiil hudil sem se, tokrat zares. V umazan odrgnjen kozarec sem si kola Za J°bra dva prsta vodke, ki se je še od otvoritve Galerije poti-Pek0J° slanovanju, jo pognal po grlu, da se mi je skozi telo sprehodil vali j °Senj, in se skozi okno zastrmel v prve delavce, ki so pokašlje-str S' Prižiguli cigarete med potjo v tovarne, ne meneč se za pota dr(>bjni’ola resnice. Od nekod se mi je v misli prikradla zgodbica o divi^u1 kužku, ki se je zapletel v razcefrano pločevino ob utici in 1 st J o,ePanju navkljub priklenjen obstal. Sesedel se je in skruše-Za°n' : ljudje, ki so hiteli mimo njega — menda po opravkih — gnid zmenili. Pa je z blagim renčanjem vseeno poskušal prite-s,ok ’i°vo pozornost. Ni mu uspelo. Obupal je in te še pridušeno je latern pa je mimo pristopical star menih. Kužkovo stokanje božgPahnilo z oblakov, da se je sklonil k njemu, ga potrpežljivo pose pQPo glavi in rešil iz pasti. Kužek mu je hvaležno oblizal dlan in °kr0Jna^ v d'r’ pa ga je že čez kak trenutek veriga grobo prijela 'n ustavila. Tedaj si je zaželel, da se menih nikdar ne bi '^ak ■t"n °^r°g’ ga ne M opilz lažnim občutkom svobode in mu skoz, ^otovost, ki nam pomaga preživeti. Še vedno sem strmel vzr^J,0. Nekje daleč je smelo zarenčal kužek. Opazoval sem ga: kov uzeje in se postavil na zadnji tački, prednji pa je dvignil viso-gov0 r^k >n mi pomahal, sprva negotovo, naposled pa so se nad nje-dušej aV° sukale gibčne roke: obraz se mu je sčistil in sploščil, pri-Nu zi° re.nčanje je vedno bolj postajalo podobno zmedenemu stoka- 'n Pon'knil v spanec. O nesreča .. . nesreča .. . prvin-^na/e ; PreP°j' me. . . naj te občutim v vsej tvoji polnosti! O sužnje... ki se sklanjate nad kad... ki mi spirate ne-^udcug ' se vam z jezikom dotikam zajetnega oprsja ... ki mi lenja °Pjljene nohte v bledo meso . . . da norim od slastnega ske-kad° e Per'ce' kJ črna lepotica ... ki namiljena sopihaš v so-^°lfHvih ui.' ' se b Per'ce s svojimi mesnatimi prsti sprehajajo po O a e ,e^esa' O črna lepotica ... o čista slast. . . kupljena na ^kon, s rna. ^potica ... ki namiljena sopihaš... ki se z brhkim je-'e še P° zgornji ustnici... da ne morem več zdržati. . . ^dtei ,0 mokro pahnem med snežno bele pernice ... in se sklonim !rn°iilg h Je presipal dlani, me je sredi vročičnega sopihanja Jje nap‘/'1!s/ka. se ustopila ob postelji in si odpela ogrinjalo. Soba j Pestra5 Pr‘jetnim vonjem nedotaknjenega puhka. Pesek me JIjem vs!j hi e moči ne poguma nisem imel, da bi karkoli storil: le ^9/ l an‘' s katerih je lil na posteljo, in stokal. Previdno sem ga k hu je t °, sem naposled le zbral toliko poguma, kure, saj gre zame ‘'bibij krvavega spleta kosti, mesa in žil znova privrel na piano. !epopr.°Jen 2 nj‘m' ^ol Pres,rašen kužek sem se skrival v nedrih np ^i nCL 'r' Poarodnjeem se mi je kar tako zazdelo, da se bodo jutri razrešile \ ' serj?0^11 življenja ... da bom zmagal. Spokojno sem za- \ se zjutraj zbudil, se je nebo še vedno zlivalo na zemljo. KONEC 10. OKTOBRA 1991 «3 S PROSLAVE STOLETNICE SMRTI VELIKEGA JEZIKOSLOVCA FRANA MIKLOŠIČA JEZIKOSLOVCI GOVORIJO POLNEJE Pisatelj Bruno Hartman, ki je bil, kakor je rekel, nekoč profesor na soboški gimnaziji, je listal po spominski knjigi, ki je ležala na mizi v sobi Miklošičeve rojstne hiše. Iskal je svoj podpis izpred vojne. Ko ga je našel, se je spomnil, da je nekoč v tem prvem zvezku od treh, ki tvorijo celotno spominsko knjigo, videl podpis neke zanimive osebe, nekega Bitenca. Stal sem tam zraven in se spomnil, da sem prej, ko sem tudi sam preletaval pod- Minister Andrej Capuder je to preteklo soboto, 5. oktobra 1991, na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, v govoru kako poldrugo uro pred tem, tudi omenjal streljanje, ki da nas s hrvaških bojišč lahko doseže. Bitenc je bil Slovenec v srbski kraljevi vojski, zdaj pa nam preti, da nas bodo potomci Srbov napadli. Slavist dr. Toporišič pa je v govoru, ki ga je imel pred Miklošičevo rojstno hišo rekel, da je prav čudno, kako se ti Slovani, katerih slovnice slednji Konstantinovi Hrvati in da Srbi sovpadajo z ijekvci. Razmerje je moteno s preseljevanji Srbov, namreč od časov turškega zavladavanja v Evropi, pa tudi z ono neubranljivo asimilacijsko močjo srbskega ljudstva, zaradi katere so bili na zahodu srbizira-ni Hrvati, na jugu Špiketarji (tako Miklošič: »in siiden Spiketa- Ljutomer, 5. oktobra 1991: Bodro zroči piše, da bi ugotovil, kako so kaj Prekmurci tam daljnjega 1927., ko so spominsko knjigo odprli, obiskovali hišo največjega prleškega jezikoslovca, videl nek tak podpis. Na samem začetku, kot prva sta se vpisala dva Sobočana: »Prva imava čast pozdraviti ...« Sledi podpis: Milač, ime nečitljivo, in Mirko Bitenc. Datum: 5. 5. 1927. Hartman je rekel: da, to je ta, tega iščem. »Pa veste, kdo je to bil, ta Mirko Bitenc. Bil je polkovnik v vojski Draže Mihajloviča, po vojni so ga ustrelili«. je primerjalno raziskoval Miklošič, med seboj pobijajo. V Miklošičevem zborniku, ki je izšel v počastitev njegove stoletnice smrti, sem v prispevku Stanislava Hafnerja »Fran Miklošič v življenju in delu«, našel naslednje vrstice iz Miklošičeve razprave »Vergleichende Lautle-hre der slavischen Sprachen« iz leta 1879: »Kdor povezuje poročila Konstantina Porfirogeneta o seliščih Hrvatov in Srbov z zemljepisno razdelitvijo na ijekvce in ikevce, bo naklonjen podmeni, da so lahko veljalo tudi za Srbe, h katerim pa vendar s priseljevanjem od vzhoda sem vdira grška cerkev. Tukaj bi moglo biti tudi omenjeno, da sta zame jezika srbski in hrvaški dva, in da imam izraz srbski in hrvatski za napačen. Samoumevno je, da ta nazor ne sme biti razumljen kot poizkus, da bi obema ljudstvoma kazali smeri politike: oni potrebujeta druga drugo,« Miklošičev zbornik, str. 26. Še nikoli nista ti dve »ljudstvi« govorili med seboj tako različnih jezikov, vendar se tudi ni- RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je odprta razstava slik likovnih umetnikov Pomurja. Odprta bo do 11. oktobra. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je razstava ROMI. Pripravila jo je Pokrajinska in študijska knjižnica. Odprta bo do 11. oktobra. MURSKA SOBOTA: V prostorih soboškega gradu je razstava fotografij mlade fotografinje Nataše Juhnov. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta stalna razstava kipov in slik dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gj-orgya Zale. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprt razstava Gledališka preteklost Sobote. Odprta je vsak dan od 10. do 12. ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava stalne zbirke likovnih del Radenske. LJUTOMER — Galerija Ante Trstenjaka iz Ljutomera podaljšuje razstavo umetniških del Lojzeta Veberiča do sobote, 12. oktobra. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. sta nikoli tako malo vzajemno potrebovali. Morebiti bi bilo vse skupaj drugače, če bi poslušali Miklošiča in v senci bratstva in enotnosti ne bi nikoli nasilno bratili ta dva jezika v »srbohrvaščino«. Potem bi se mogoče ta dva naroda dandanes v resnici potrebovala. Miklošič je bil jezikoslovec. Bil je tudi politik, saj je bil med drugim izvoljen v dunajski državni zbor in je bil »pristaš liberalne konstitucionalne monarhije. Ni bil radikal, njegovi nazori so bili blizu tistim, ki jih je imela večina avstrijskega meščanstva,« kakor pravi Stane Granda v svojem prispevku v Zborniku. Toda predvsem je bil jezikoslovec, eden izmed največjih na svetu. Torej se ob tem poročilu s proslave ob stoletnici njegove smrti posvetimo še nekoliko jezikoslovnim prvinam govorcev, ki so pripovedovali v čast in slavo vitezu Miklošiču. Minister Capuder je tako na primer za dr. Trstenjaka, ki se je kljub visoki starosti udeležil proslave, veliko pa je Miklošiču tudi pisal, rekel, da je »boder«. Naj se danes o Capudru kot ministru za kulturo govori karkoli, takšen redek in boder izraz vsekakor sodi na proslavo jezikoslovca. Pred Miklošičevo rojstno hišo je v pojoči prleščini bodro govoril njen zdajšnji lastnik gostilničar Vaupotič. Miklošiča je proglasil za kmečkega človeka, kar se sicer ne sklada z njegovimi političnimi nazori za katere ugotavljajo, da so bili blizu avstrijskemu meščanstvu, lahko pa bi ustrezalo vitezovi brkati fizični podobi. »Moralo je miniti veliko let,« je rekel Vaupotič, »da se je nekdo spomnil, da je bil Miklošič Slovenec — ker so ga vsi imeli za Prleka, »tak kak imojo nos.«« Dr. Toporišič je v govoru najprej pozdravil čudovito dolino v kateri se je narodil Miklošič. Vendar se on v njej počuti nekoliko utesnjenega, je dejal in bilo je slišati čisto po panonsko. Omenjal je Slovence kot »narodno enoto«, povezoval je Miklošičevo veličino s prleško zemljo in »žlahtno kapljico«, rekel je, da je Miklošič prišel iz »stremljive slovenske družine«. Kar je bilo spet prav lepo slišati. Ljutomer, kamor je potem, ko je nekoliko odrastel z družino odšel Miklošič, je imenoval »predelno središče«, kar se mi je spet zdelo lepo povedano in nevsakdanje. Nadalje je znova omenil »panonsko lepoto«, ki jo je nemara mladi Miklošič zdaj v Ljutomeru pobliže spoznal. Potem pa je govoril o njegovih »drugih«: »drugi njegov drug«, ob prvem Vrazu, je bil Murko, ki ga je zelo »porajtal« ... Zanimivi so ti jezikoslovci. Zdaleč bolj kakor je suhoparna slovnico s kakršno jih povezuje ljudsko mnenje. Lepo jih je poslušati, ker so čisto človeški in vsak ima svoj čisto človeški rojstni kraj, ki je poln govorice zemlje, kakor bi rekli cankarjanci. Štefan Smej Stran 11 ne zgodi se vsak dan RESNICA O KATASTROFI I I i Za napad na Pearl Har- | bour je odgovoren Anglež IHector Bywater, ki je kot vohun britanske kraljeve | mornarice med prvo sveto-. vno vojno deloval v Nemči-I ji. Teorijo je zgodovinarjem v brk v svoji knjigi »Vizija | nepoštenosti« postavil no-I vinar New York Timesa Willeam Honan. Po vojni je | Bywater postal priznan iz-Ivedenec za pomorske sile na Pacifiku. Leta 1924 je | napisal knjigo z naslovom ■ »Velika pacifiška vojna«, v kateri je predvidel napad na Pearl Harbour in dokaj natančno tudi potek po- morskih operacij, ki so sledile. Po tej knjigi naj bi se zgledoval japonski admiral Yamamoto. Angleških zgodovinarjev II. svetovne vojne Američanova teorija ni posebno navdušila in odgovarjajo mu, da Yamamotov načrt za napad na Pearl Harbour še zdaleč ni temeljil na ideji v Bywaterjevi knjigi. »Nasprotno, Yamamoto naj bi navdih zanj našel v nenadnem napadu japonske mornarice na rusko floto pri Tshushimi leta 1905 ter v napadu britanske kraljeve mornarice na italijansko nna bm bb m ■■ bb I I I ladjevje pri Tarantu 1940. | leta. Skratka, po prepričanju angleških zgodovinarjev Yamamoto ni potreboval nobenega nasveta Hec- -torja Bywaterja, s katerim naj bi se domnevno tudi se- g stal. V bistvu je menda celo odklanjal napad na Pearl | Harbour v strahu, da bi bil g izpostavljen napadu britanske mornarice. Decembra | 1940 naj bi Yamamoto pre- ■ jel prestreženo poročilo britanskega generalnega štaba, iz katerega je izhajalo, da -po Churchilovem prepriča- Z nju ladjevje ne bi bilo mo- g goče poslati na Daljni g vzhod. BB MB MB KM MB « M M J NOVI GANDHI? Cipru bodo vrnili Kristusove mozaike ADAM IN EVA V EPRUVETI Štirje moški in štiri ženske so se minuli četrtek dali zapreti za dve leti v poldrugi hektar veliki hangar steklenjak, imenovan Biosfera II. V njem naj bi naslednji dve leti živeli tako, kot da bi se izselili z Zemlje. V steklenjaku so pred njimi zaprli okoli 3800 raznih vrst živali in rastlin, ki so že začeli z reprodukcijo, rastjo. S tem da so se za osmerico znanstvenikov hermetična zaprla vrata velike steklene skulpture, se je v kraju Oracle sredi arizonske puščave začel velik znanstveni poskus, ki stane 150 milijonov dolarjev. Z njim naj bi znanstveniki dokazali, da je v ekološko čistem oziroma idealnem svetu mogoče živeti v naravnem skladju in da se da vse — od zraka in vode do človeških odpadkov — ponovno uporabiti oziroma reciklirati. Vsi znanstveniki so neporočeni (spolnost je dovoljena, ne pa tudi zanositev) in vsak ima v svojem novem okolju dobro opremljen apartma. Člani odprave bodo imeli z zunanjim svetom le naslednje stike: sončna svetloba, električni tok, elektronska komunikacija (video telefoni). Sicer pa bodo živeli v petih ločenih ekosistemih (džungla, ocean, močvirje, savana in puščava ter seveda njihova bivališča in farma). Vsi ti sistemi se morajo ohranjati samostojno in ne da bi onesnaževali drug drugega. Mozartova fotografija K praznovanju Mozartovega leta je prispeval tudi nemški zvezni kriminalistični urad v Wies-badenu. Po naročilu mannhein'-skega muzeja je za razstavo iz*' lal Mozartovo fotografijo. Skladatelj je na njej podoben znanih zgodovinskim upodobitvam, 'e da je videti veliko bolj živahen. Za podlago novega Mozarta s° uporabili štiri potrete, ki veljajp za posebej avtentične. Kriminalistični urad je dodal k temu še sam iz svoje obsežne zbirke »Prl' merne« obraze. Menijo, da je nastala mešanica, ustrezna Mozartovi zunanjosti, kakršna je hib okoli leta 1778. Dvainšestdesetletni indijski ekscentrik Vladan Lal trdi, da je reinkarnacija Mahatme Gandhi-ja. Lal svojo trditev, da se je duša leta 1948 umorjenega zagovornika nenasilne revolucije naselila v njem, dopolnjuje z zelo natančnim posnemanjem Gandhijeve zunanjosti. Stari gospod je kot njegov vzornik plešast, nosi očala s kovinskim okvirom, brke in belo ogrinjalo. Obdan s prijatelji in častilci se sprehaja po ulicah indijskega glavnega mesta. Nekateri trdijo, da je nor. on sam pa pravi. da je vsa tovrstna sumničenja pregnal s tem, da je ustanovil stranko, ki bo nastopila že na prihodnjih volitvah. Grška pravoslavna ciprska cerkev je zmagala v sodnem procesu za dragocene ikone iz stekla in mozaike iz 6. stoletja, ki prikazujejo Kristusa kot odraščajočega dečka. To je edina tovrstna upodobitev iz tistega časa. Ciprski mozaiki sodijo poleg tistih iz Ravene in onih iz Katarininega samostana na Sinaju med edine tovrstne umetnine, ki so se rešile pred sistematičnim razbijanjem slik v osmem in devetem stoletju in so se ohranile vse do današnjih dni. Original ciprskega mozaika so ukradli iz cerkve Panagia Kanakarja v severnociprski vasi Lythrankomi potem, ko so leta 1974 Turki zasedli severni del Cipra. Cerkev je ostala zaklenjena in tako so krajo mozaikov odkrili šele leta 1982. Leta 1988 je ameriška trgovka z umetninami, Peg Goldberg, ta dragocena umetniška dela kupila za 1,2 milijona dolarjev od nekega tur- škega trogvca z umetninami v Ženevi, nato pa jih je poskušala prodati Gettyjevem muzeju v kalifornijskem Malibuju za 20 milijonov dolarjev. Ker Goldbergova ni mogla popolnoma prepričljivo pojasniti izvora ponujenih umetniških predmetov, so se strokovnjaki Gettyjevega muzeja lotili podrobne raziskave. Ugotovili so. da so mozaiki ukradeni in da so jih ilegalno pretihotapili s Cipra, o čemer so nemudoma obvestili lastnike, predstavnike grške pravoslavne ciprske cerkve. Le—ti so vložili proti Goldbergovi v kraju njenega bivanja, v Indianapolisu, tožbo za vračilo ukradenih umetniških predmetov. Ameriško sodišče je razsodilo v korist grške pravoslavne cerkve in zato bodo morali dragocene mozaike vrniti. Rekorderski bik lan Murray je novozelandskim časopisom sporočil žalostno vest, da je njegov štirinajstletni bik Atlos Famous Perfact, ki je bil skoraj član družine, storil svoj konec. Kmet pa je ponosno povedal, da je njegov Atlos v svojem življenju zaplodil kar 739.000 krav. Velikokrat je ubogi stari dečko imel probleme, pravi njegov lastnik, »do tega posla mu ni bilo kdo ve kaj in zelo mu je bilo všeč, če so, ko je o naskoku na kravo razmišljal, ljudje stali okoli njega.« DISCOVERY SE JE IZOGNIL TRČENJU Ameriški vesoljci, ki v raketi Discovery letijo so s spretnim manevrom za las ušli smrti. Tako so se izognili tr neko staro, neuporabno sovjetsko raketo, veliko kot tovornja , j letela po isti orbiti. To je prvi primer, da so morali vesoljci izP na, tak manever, hkrati pa dokaz, daje orbita postala nevarna in P polnjena. Vesoljci so bili nekaj ur pred srečanjem obveščeni o n®v^etroV. ta pa je še narasla, ko sta bili vesoljski plovili oddaljeni 350 NASA zatrjuje, da posadka in raketa nikoli nista bili v večji ne sti in da so ves čas nadzirali položaj. vJH Zapuščeni sateliti, rakete in druge tehnične naprave, ki se^s0|ja, žijo po orbiti, so tako postali velika težava pri raziskovanju 0 P°*em bilo laže in bo-im J)s 1 Uudi tega ne ve ali pa se eta '.,a “aloga pretežka. Tako se taLlne.vai°> v starosti pa je že Znate'ak° PrePozno- "hpak» s?rm'rat< nasprotni spol, 'enakr « * tud' vse- ljubezen, ki ti kot JUCn° P°r°d'’ se kmalu sto-'nOst maslo na soncu. Zakaj? lo|g0xVn? se začneta dolgočasiti. Men aS e pa Je najhujša bolezen la (oga zakona ali zveze. Mislim, teivo ■ a tud' za vas, zato ste po še samski. 'Mimi« V!ndar je še čas. Ste eh letih ln n'k°l> ne odnehate. V I odUj..Se vam zagotovo ni za ba-•bčutljj ' VSeh sv°j'k adutov, tudi '"HM?’ nežnost, romanti-e in <>»1 0 ’Judi ve, da so to pra-v tratne vrednosti. ^A: USODA sluh 7te prava duša. lmate po-»lov.eka in njegove pro- ^Zni 7 n’ ste materinske Iju-vijen' vsakega imate pripra-pozdrav ali vsaj '"orete^'. Ljudi enostavno ne pdzadeti, če se to vseeno Oknrajvet trP'te vi sami. Mjev .' vas je vedno dosti prija-s»^11 morali svoje >križarje<, K. na5 ničvredni »udbaši«. jn do-z zvijačo spravili od doma movine. Imeli so na\I’in Horvatovo družino osram j, ji prizadejati gorje. Mnog ». na kažejo, da so povojne on različne načine vpletale vJ jn državno< delovanje bogata verske družine.« , -ad Steve Horvat je navdus6^^ razglasitvijo samostojne nja blike Slovenije. Nič ne vj kri-zahtevkov o gmotni pop ojetu vic, ki so se zgodile njem' ’ r3|oO in bratu. Bolj mu gre za stori1 zadoščenje. To pa je de , naš časopis, ko je Prl. jjorva-drugo plat, tokrat s strani t0Vih’ Štefan Sob^" ... tu se zbirajo tudi slikarji, prodajalci bižuterije in ponujajo svoje storitve in blago. V Zlati ulički je nekaj časa stanoval tudi Franz Kafka. Beltinci Imeli bodo kabelsko TV V Beltincih je zelo uspešno stekla akcija za kabelsko televizijo, ki jo je izvedla krajevna skupnost. Zanjo se je odločilo kar 290 gospodinjstev ali skoraj polovica. Večina gospodinjstev je že tudi v celoti poravnala svoje obveznosti. Tudi krajevna skupnost je že v celoti nakazala sredstva za kabelsko televizijo, zato tudi pričakujejo, da bo izvajalec del Elrad Gornja Radgona kakovostno in v pogodbenem roku opravil vsa potrebna dela. S kabelsko televizijo so v Beltincih že začeli, po uvedbi pa naj bi dela končali do 20. decembra. Tako bodo lahko Beltinčani že pred novim letom gledali kabelsko televizijo. F. M. 45-letnica prvih rednih maturantov soboške gininaz 1946. Srečanje po tolikih letih je bilo prisrčno in žili pa so se ga — na fotografiji stojijo od leve: Jošar, ko, Goljevšček, Veleberi; sedijo: Brumnova, Šnurer, n Bratina, Rugljeva in Ošlaj. Manjkali pa so: Vargazon, Muster, Horvatova, Gumilarjeva in Kodrova. (ff' SAMOSTOJNA SLOVENIJA PO SOPE “ Stran 14 VESTNIK, 10. OK utrip življenja AKCIJA NE JEN JU JE naj pomurec (Pomurka) meseca kasne-asa skupna akcija za izbor Pomurca meseca, kar bo osnova za Pom f Pomurca leta 1991, se nadaljuje z nezmanjšanim tem-"oma 6 naPrcJ nanl pridno pošiljate glasovnice, na katerih lahko veči-Qeza Poberemo že znana imena, kot so Milan Kučan, Evgen Car in hitj. . arkaš. Najzvestejše bralce bomo kmalu zopet nagradili, zato po- 2 vašimi odgovori. GLASUJEM ZA (Ime ih priimek predlagatelja ter naslov) ^rajevna skupnost Bodonci Razširjajo telefonsko omrežje dOnci krajevni skupnosti Bodonci, ki vključuje naselji Vadarci in Bo-granJi/0 doslej kljub težkim razmeram uspešno uresničevali pro-•ienaria6 Vprašanje pa je, če bodo lahko zaradi pomanjkanja skupni v. ce'ot> uresničili naloge v letošnjem programu dela krajevne tobus Stl' ^ed pomembnejšimi, ki so se jih lotili letos, je ureditev av-Pa bocje^a P^Ajališča pri nekdanji gostilni Štivan v Bodoncih, kmalu dela n,° UrFdili še avtobusno postajališče v naselju Griže. Zemeljska W^lraj° 'z krajevnega samoprispevka, asfaltiranje pa bo pla-1.200 a občin®. Letos so tudi izkopali jarke v Bodoncih v dolžini ^iVo/^OV 'n Vadarcih ter na ceste navozili gramoz. Kupili so mrli-krajani e*’ kar Je stalo 24.000 dinarjev, za kar so sredstva prispevali js|et^an^.a dela so opravili tudi na stavbi krajevnega urada. Sicer pa .^donp^^.^htevnejša naložba, ki so se je lotili v krajevni skupnosti iniaj0 J’ Slr’tev telefonije. Na območju krajevne skupnosti doslej že haselju lrog 130 telefonov, na novo pa jih bo dobilo 78, od tega 44 v ieprjs iod°nci in 34 v naselju Vadarci. Vsak nov naročniktelefona Peval 54.000 dinarjev v Bodoncih in 66.000 dinarjev v Vadarcih. ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV Čeprav so dandanašnji v uporabi moderni glasbeni inštrumenti, je violina še vedno najpomembnejše godalo, zlasti v orkestrih. Brez tega glasbila pa ne morejo tudi naši domači godci, denimo Kociprova banda iz Beltinec. Sicer pa so violine različnih kakovosti. Tako po izdelavi kakor po melodijah, ki jih »pričara« glasbenik. Violina je nastala v 16. stoletju iz starejšega grškega brenkala lire. Najbolj znani izdelovalci so bili v mestu Cremona v Italiji, in sicer: Amati, Guarneri, Ruggieri in Stradivari. Zlasti slednji, ki je živel v letih 1644— 1737, je zelo znan po izredno kakovostnih glasbilih. V njegovi delavnici so menda izdelali okrog 3000 violin. Glede na to, da je od njegove smrti poteklo več kot 260 let, je razumljivo, da se je večina teh inštrumentov porazgubila; srečneži naj bi jih imeli le še 400. Stradivarjeve violine dosegajo na tržišču izredno visoke cene, seveda originali. Je originalna Stradivarjeva violina tudi v Prekmurju? Odgovor na to vprašanje bo treba še najti v ustrezni inštituciji. Smo pa te dni imeli za hip v rokah staro violino, ki nam jo je pokazal njen lastnik Franc Baranja iz Šalovec: povsem taka, je kot je »naslikana« v stro-| kovni literaturi, tudi napis v notra- Stradivarjeva violina v Prekmurju? uradno potrditev, da gre za original, ki je vreden toliko in toliko tisoč mark, potem bi se najbrž že odločil. Prepričani smo, da vest o domnevni Stradivarjevi violini ne bo ostala brez odmeva in se bodo pojavili »ocenjevalci« in kupci. Franc Baranja si želi dobronamernega Franc Baranja iz Šalovec varno hrani svojo 260 let (?) staro violino, le tu in tam pa iz nje zvabi tudi prijetno melodijo. To je naredil tudi na našo posebno željo, potem pa jo je brž odnesel na skrivno mesto. Foto: Š. S. njosti (Antonius Stradiuarius, Cre-monenfis faciehat, Anno 1710) je enak originalnim oznakam firme tega izdelovalca. Spregledali tudi nismo zvočnic, ki sta v obliki male pisane črke f. Tudi to je značilnost Stradivarjevih violin. Franc Baranja je violino podedoval po svojem očetu Petru. Ta je bil znan glasbenik, igral pa je (kot vsi Baranji) v glavnem na cimbale. Sedanji lastnik violine ni vedel povedati, kako je oče prišel do tega inštrumenta, zdelo pa se mu je, da se je to zgodilo med vojno. Violino je prevzel 1968. leta, ko je umrl oče. O tem ima uradni dokument. Violina je bila vrsto let shranjena kot hišni zaklad (pravzaprav je tudi zdaj!), le da jo zdaj odkrivamo javnosti. Sogovornik bi končno rad strokovno mnenje o svojem inštrumentu, za to pa so potrebne poti in denar. Ni namreč naiven, da bi violino oddal kar tako, saj bi lahko nazadnje ostal brez nje, še posebej, če bi se ugotovilo, da je dejansko Stradivarjev originalni izdelek. Violine za zdaj ni pripravljen prodati. No ja, če bi imel strokovnjaka, s katerim si je pripravljen deliti izkupiček, ki bi mu tako ali drugače pomagal, da bi njegova violina varno prišla v roke in oceno pravih poznavalcev starin in glasbil. Dotlej pa bo »Stradivarjeva« violina iz Šalovec še naprej spravljena na varnem mestu. Pravzaprav se mu niti ne mudi, kajti, če je prava, ji vrednost raste. Pa četudi je ponaredek, kar tudi ni izključeno, je violina vredna lepega denarja. 5. Sobočan r t Pe|a Ribiška sreča se je tokrat nasmehnila tudi Štefanu Baranji iz Murske Sobote, ki je pred kratkim ujel v jezeru pri Kupšincih 9,5-kilo-gramskega velikana amurja, dolgega 91 cm. ^tkov>jLraz^'.r'tv< telefonije v Bodoncih so v polnem teku. Pri izkopu r^n0. aJ° Ovajalci tudi težave, saj morajo marsikje dela opravljati Foto: J. Ž. vnukinja Lidija. Ana Žerdin iz Velike Polane je letos na svojem vrtu pridelala precej povrtnin. Presenečena pa je bila nad paradižniki, ki so tehtali do enega kilograma. Te razkazuje Jesen, ki je na pragu, začne podarjati svoje sadove, med katerimi nekateri izstopajo po svoji obliki in velikosti. Pri Štefanu Abrahamu iz Adrijanec na Goričkem so izkopali krompir orjak, ki tehta 1,20 kg. Tekst in foto: Milan Gašpar TAM, KJER IZVIRAJO REKE IN POTOKI V BUKOVNICI NARAVEN HLADILNIK f?G Vin^-Ltv' teleLonije, ki so se že začela, izvaja obrtnik Franc Seni-c>h. lskega Vrha, po pogodbi pa naj bi bila končana v dveh mese-elefOne naJ°> da bodo novi naročniki v začetku decembra že dobili ^onci^T'1' skupnosti Bodonci letos tudi načrtujejo izkop kanala '’kraj^ Vadarci, za kar naj bi sredstva zagotovila soboška občina dU dela !’ ■ So za’nteresirani za ureditev kanala. Letos so v progra-y Pred a ?aP*sali dokončanje mrliške vežice, vendar je po bese->anleTika sveta krajevne skupnosti Bodonci Bele Dervariča pobiti.’ če b° zato dovolj denarja. Prav tako so letos načrtovali po-^0 me. makedarnske ceste Zenkovci —Spodnji Bodonci v dolžini v l’skern°V’ k' je v ze'° slnt*601 stanju. Ta je bila tudi načrtovana v Ivanje Jeferendumskem programu. Ker pa ta ni bil sprejet, ostaja h V kr’- aj se bodo lahko lotili posodobitve ceste. n?doriecajeVn' skupnosti si tudi prizadevajo, da bi v gornjem delu h ured'l' trgovino, brez katere so od novega leta. Last- ti vijen d e®a lokala namreč zaradi nizke najemnine ni bil več pri-h^ka. f.a11 v najem. Zato seje krajevna skupnost obrnila na KZ Pa-^■iti sovp Popravljena urediti prostor za trgovino, potrebno bo le gatelja za opremo. Tega pa zaenkrat še niso našli. Feri Maučec Še ena >vretina< pomursko-porabskih vodnih tokov nas je zanimala, in sicer kako je tam, kjer začenja svojo pot BUKOVNIŠKI POTOK. Marsikdo je seveda bil že pri Bukovniškem jezeru — ali na ribarjenju, — prav gotovo pa je le malokoga zanesla pot —„ kemično dokaj čisto, vendar neko- Marsikdo je __________ taborjenju ali na kopanju k izviru potoka, ki to jezero napaja S °roke $KBIl-EC. avtoklepar iz Suhega vrha in Nada HORVAT. 'e^e2^ČKa Melinec in Majda ŠALI K A. mlekarska a Jakovce' iz JONA, stavbni klepar iz Lipovec in Mojca TKALEC. frLer !k# ^AR. avtomehanik iz Gančan in Zdenka GRLEC. ekonom-j? (j a n D DRVARIČ. obdelovalec kovin iz Murske Sobote in Tanja , Jo? ekonomska tehnica iz Murske Sobote; lrrk f B^ pismonoša iz Kroga, in Bernardka MAJER, admint-f) vasi * v BabBER, 'orodjar iz Dokležovja. in Simona PUHAR, stu-Ši„r,ilne tehnologije iz Dokležovja. GJERGJEK. mizar iz Gorice, in Tanja ŠKODNIK. tekstilna konjek-jo'na'trojni ključavničar iz Lipovec, in Marjetka ŠKAFAR, eko-Ko?" ’ TI,GonA klavec- Predmetni učitelj iz Maribora, in Klavdij« MIKL. študentka ^^PEK, mehanik iz Grabonoša 4 b. in Jožefa ŠKAFAR, inž. agro-yidma 22 in 7Jatka KOLBL. liko blatno vodo. Že samo ime nam je dalo vedeti, da bo to nekje blizu vasi Bukovnica. Pred kratkim je bila predstavljena na televiziji kot eden od najbolj idiličnih krajev v Sloveniji, kjer da so vse možnosti za razvoj tako imenovanega mehkega turizma. Popotnik, ki pride tja, je res lahko navdušen nad idiliko, ki mu jo ponuja vasica z okolico. Ogleda si lahko nekatere domačije iz starih časov, pokramlja s prijaznimi domačini ali pa se poda na sprehod po okoliških gozdovih in k jezeru. Užival bo predvsem v miru. Gostilne ali kakšnega kmečkega turizma ni, lahko pa se osveži, denimo, na izviru Bukovniškega potoka, tam za vasjo proti Osiš-•ču, kot pravijo bližnjemu hribu, na katerem uspeva žlahtna vinska trta. Približno na sredi poti do tja je >moždžina<, torej (manjše) močvirje, kjer je tudi izvir potoka. Tam voda nikoli ne presahne, poleg tega pa je naravno čista in hladna kot v hladilniku. Svoj-čas so se vinogradniki redno ustavljali pri izviru in si natočili vodo za gorice. Kmetovalcem, ki imajo v okolici njive in travnike, pa še danes služi za hlajenje pijače in tudi razgretega čela. Če ne bi vse skupaj preveč zaraslo, bi vodo lahko seveda tudi pili, vendar bi jo morali prej nekoliko ogreti, saj je res zelo mrzla. Pavel Meričnjak, predsednik vaškega odbora v Bukovnici, ki nas je spremljal k izviru, nam je. tudi pripovedoval, da se potok nekoliko niže večkrat razliva iz svoje ozke struge. Letps je popla- Bukovniško jezero je ob našem obisku samevalo Včasih . njega tare polno ribičev, ko je vroče, pa tudi kopalcev. P S* °krog 10. OKTOBRA 1991 Na izviru Bukovniškega potoka voda nikoli ne presahne, poleg tega pa je naravno čista in hladna kot v hladilniku. vljal že 3-krat, najbolj pa 26. junija, na dan razglasitve samostojne Slovenije. Jezero torej ne vpliva bistveno na stanje vode v sami Bukovnici, drugače pa je v Dobrovniku, kjer bi bile prav gotovo občasno večje poplave, če vode ne bi zadrževali v akumulacijskem jezeru. Menda so nameravali z njo napajati tudi riževa polja, ki naj bi jih uredili pri Ži-tkovcih. Ampak to bi bilo res zanimivo, če'bi v naših krajih s celinskim podnebjem uspeval riž, tako da bi se seveda splačala pridelava! Kdaj so zgradili nasip in zadrževalnik, se Pavel ne spominja, ker je bilo to pred 32 leti, ko njega niti še ni bilo na svetu. Njegov oče Štefan pa nam je pripovedoval, daje bil manjši nasip že prej. Odkar on pomni, v letih 1958/59 pa so naredili novega in precej višjega. Slišal je pripovedovati, da je bil v davnih letih nekoč v okolici (na Kijšaj) samostan, da je bil na potoku mlin in da so imeli menihi tudi večji rib- nik. Žal zgodovinskih virov o tem, kot kaže, ni. Štefan se tudi dobro spominja, kako je v mladih letih tudi sam večkrat z rokami ali košarami lovil ribe v Bukovniškem potoku, bilo pa je tudi precej rakov. Lovili so jih tako, da so si naredili iz jelševe skorje in palice posebne pripomočke. Zdravnik Kolenc jih je dobro plačal, če so mu jih prinesli. Pa tudi mojster Kljun iz Raz-križja, ki je hodil delat v Bukov-nico opeko, jih je zelo rad snedel. Naša pot k izvirom rek in potokov se je v Bukovnici končala. Če bi prišli tja čez kakšen mesec dni, bi se morda lahko peljali že po asfaltni cesti skozi vas. Prav te dni se zavzeto pripravljajo, da se končno tudi oni rešijo prašne makadamske poti. Ko bo posodobljena tudi cestna povezava do Bogojine, bodo lahko upali na boljše čase, predvsem pa, da vas ne bo več izumirala. Jože GRAJ (konec) Stran 15 odsev mladosti Oh, ta šola Zadnje dni minulega šolskega leta smo bili z mislimi na počitnicah. Načrti so bili pripravljeni. A so splavali po vodi. Mnogi smo se morali sprijazniti s počitnicami doma. Žal z zelo dolgočasnimi. Čas so mi krajšale le dobre knjige, te pa so žal hitro pošle. Bila sem besna, še pisati se mi ni dalo. Prišli so deževni dnevi, z njimi pa tudi povabilo na rojstni dan, in to celo v Maribor. Pot je bila prijetna, še bolj pa srečanje z mestom. Spoznala sem nekaj vrstnikov. Žal to ni dolgo trajalo. Spet samota. Začele so se priprave na šolo. Prvi dan je bil težko pričakovan. Kdo nas bo učil? Po glavi so se mi podile razne misli. Pogled na šolo pa ni bil privlačen. Spet bo treba zgodaj vstati. A ima šola tudi nekatere dobre lastnosti. Rekla sem si: »Bolje, da se spomnim teh.« Odprla so se šolska vrata. Nisem si mogla zamisliti, da sem že v osmem razredu, da smo sedaj najstarejši. Ko sem zagledala prvošolčke, sem rekla: »Lf, kako so majhni in kaj vse jih čaka.« Zvedeli smo, da imamo novega razrednika. Nekateri smo bili veseli, drugi ne. Vsekakor pa presenečeni. Začel se je pouk. Torbe z novimi učbeniki so se neusmiljeno polnile. Zadnjo uro smo pomislili: »Hvala Bogu, da je vsega konec.« Zdaj pa učenje, učenje in še en- krat učenje. Brigita FRANC, OŠ GRAD Kaja Imam psičko) ki ji je ime Kaja. Je rjave barve, kratkih nog. košatega repa in dolgih ušes. Stara je tri mesece. Zelo rada se potepa. Ko me zagleda, mi že od daleč maha z repom in me pozdravlja s svojim laježem. V edno jo moram pobožati. ona pa mi v zahvalo s prednjima tačkama pomaha. Večkrat jo peljem na sprehod; takrat je presrečna. Največja sovražnica ji je muca. Ko jo vidi, vsa podivja. Tudi ko kdo pride k nam. nas opozori. imam jo zelo rada in se bojim zanjo. Natalija Džačič, 5. r., OS Dobrovnik dobro. Pri Babičevem mlinu V razredu smo se pogovarjali, kako bomo izpeljali naravoslovni dan. V petek smo se učenci, starši in učiteljica zbrali na šolskem dvorišču. Starši so nas peljali v Veržej k Babičevemu mlinu. Sprejel nas je mlinar in nam povedal, kako so naredili mlin. Vsi smo ga napeto poslušali. Potem smo šli v mlin in si ga ogledali. Kupili smo tudi moko. Tovarišica nas je razdelila v tri skupine in nam dala listke z nalogami, ki smo jih morali rešiti. Pomagali so nam tudi starši. Zgubali smo ladjico in jo spustili v reko Muro. Zapeli smo pesem Žabja nezgoda. Metali smo kamenčke v vodo in gledali, kdo je vrgel kamen daleč od brega. Vsaka skupina je prebrala, kaj so naredili. Še enkrat smo vsi skupaj zapeli pesem Žabja nezgoda. Postali smo lačni in smo si pripravili malico. Tudi slikali smo se. Ko smo se najedli, smo se igrali Psički, menjajte utice. Starši so bili utice, mi pa psički. Eden je ostal vedno brez utice. Potem je tovarišica rekla, naj so starši psički, učenci pa smo bili utice. Bilo je zelo zabavno. Razdelili smo se v tri skupine in vsi tekmovali v štafeti. Pospravili smo in odšli domov. Meni je bilo všeč. Tina Hojnik, 3. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru MOJ PRVI KUHARSKI POSKUS Bila je sobota. Spal sem do 11. ure. Ko sem se zbudil, mi jezače-lo kruliti v želodcu. Sel sem se umit, potem sem se oblekel in šel v tr- govino. Na poti sem razmišljal, da bi si, ker ni bilo nikogar doma, sam skuhal kosilo. Ko sem prišel iz trgovine, sem si najprej pripravil dva velika lonca, testenine, zelenjavo, rdeči poper in čebulo. Nadel sem si predpasnik in tako sem si šel naredil mojo najboljšo jed — makaronovo meso. Najpej sem naribal čebulo in jo dal dušit, medtem pa sem dal v lonec mleto meso. Malo sem ga mešal in dodal rdeči poper. Nato sef11 v drugi lonec natočil vodo za testenine. Medtem sem vzel čebulo in J° sipal v lonec z mletim mesom. Ko je voda vrela sem dal vanjo testenine in šel mesu dodat še zelenjavo. Malo sem počakal, in ko je bilo vse končano, sem pripravil mizo. Poskusil sem in bilo je kar dobro. Na koncu sem se spomnil, da sem pozabil dodati sol. Pa nič zato, bilo je Dominik BagolajJ’ OŠ CANKOVA ALI VESTE ■ Kako je z najmanjšo vasjo v Pomurju, smo pojasnili | prejšnji številki. Do danes smo zbirali odgovore na vprašanje. -kje je geografsko središče Pomurja. Nekaj več o tem pa drugi • | 29. vprašanje: Ali veste, koliko osnovnošolskih učiteljev P0’ | učuje na pomurskih šolah in koliko je (prib11" । žno)vseh učencev? Odgovor: a) 1200 učiteljev in 16.000 učencev b) 2150 učiteljev in 17.700 učencev c) 930 učiteljev in 14.000 učencev Obkrožite pravilen odgovor in ga pošljite na naš naslov | do prihodnjega četrtka, ko bomo žrebali pravilne odgovore, j MOJA PSICA AJKA Doma imam psico AJKO. Je temno rjave barve. Večkrat je že povrgla mladiče. AJKA je zelo dober čuvaj. Nikoli ni privezana na verigo ali zaprta v pesjak. Prosto se giba in čuva domačijo. Ponoči ne dovoli nikomur na dvorišče. Posebej nevarno je, če ni nikogar doma. Takrat je ugriznila že dva možaka, ki sta hodila po dvorišču. Ne mara tudi drugih živali. Zelo rad imam mojo AJKO. NAŠA KONKURENCA SODELUJE Z NAMI MOJ PRIJATELJ PIKI NE RONALD MCDONALD! Tomi Tomanič, 5. r., OŠ MALA NEDELJA RAMAC VSE ZA STREHO BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. V skladu z najnovejšimi smernicami harmoničnega vključevanja strehe v naravo, ponuja BRAMAC najnovejšo kritino. Dva mbdela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. MAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno ureditev strehe. 30 let garancije = vaša varnost Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču pri- I speva pre< [ COVI izcflg dualno pd £em k preoblikovanju streh, BRAMA-po polni sprememb, so lepi in indivi-gojeni željam potrošnika — gradbin- ca. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse detajle, od kapa do slemena, v obliki in barvi prilagojene izbranemu modelu strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. KUPON V 3 Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK: POKLIC: NASLOV: Bramacova strešna kritina je primerna za novo aii staro, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitre m preprosto pokrivanje s strešniki BRA- Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično-informativni oddelek po telefonu: (068) 22-016 in (0602) 85-074. i IAMAC' Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Oobruška vas 45, Tel. 068-22-016. Telex: 35827. Fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd. Tel. 0602-85074, Fax: 0602-85318 N jližje prodajno mesto in svetovanje: Trgovina MARKO SLAVIC, KLJUCA-ROVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Tekst, ki sledi, ni fikcija. Prav tako ni povzetek antikapitalisti-čnega filma sovjetske proizvodnje. .le pa prav gotovo eden izmed tisočerih obrazov kapitalizma in če smo se odločili zanj, je koristno predstaviti njegove lepše strani . . . Kajti kapitalizem ni pot v boljšo družbo, ampak v družbo večjih kontrastov in nesmislov ... Še kako vredno se zdi spregovoriti o McDonaldsu. Verjetno ga mnogi že poznate. Če pa že niste prigriznili njihovih slastnih proizvodov, ste zanj vsaj slišali. Verjetno se večini, predvsem mladim, McDonalds zdi zabavna zadeva, prikladno mesto, kjer se lahko na hitro naješ, ko si lačen in imaš za opraviti pomembne stvari (sic!). Vendar pa se za nasmejanim obrazom Ronalda McDonalda (a ne predstavlja on za vaše pojme primer uspešnega poslovneža?) skriva grozeča skrivnost — izkoriščanje ljudi, živali in Zemlje planetarnih razsežnosti. Resnica, kot boste lahko prebrali, je daleč od zabave. Mogoče vam zveni čudno, vendar zaradi McDonaldsa stradajo siromašni. Multinacionalka je lastnik velikih površin zemlje, tudi v siromašnih deželah kot je recimo Costa Rica. Glavni pridelek njenih prebivalcev, žito, pa uporabljajo za prehranjevanje goveda, ki ga redijo za izdelavo Burgerjev v našem dragem, »razvitem« svetu. Ob tem se pojavlja lepša stran McDonaldsovega poslovanja (saj niso edini, veste?!): živali porabijo dosti več žita kot človek, in sicer 145 milijonov ton. Iz te živine (torej iz živine, ki bo pojedla to količino žita) bodo pridobili komaj 21 milijonov ton mesa in stranskih produktov. Ob tem seveda ni odveč poudariti, da bo teh 21 milijonov ton mesa romalo v svet kapitalizma, ki mu ni mar, da je za sabo pustil milijone podhranjenih. Aii veste, da je v času najhujše lakote v Etiopiji Velika Britanija od tam uvažala hrano? Jesti Big Maca pomeni krasti iz ust lačnih in to ni pretiravanje. Žrtve zastrašujočega naraščanja družb kot so McDonalds ali BurgerKing so najlepši deževni gozdovi. Zakaj, se boste vprašali. Ze omenjeni uporabijo smrtonosne strupe in mehanizacijo, da bi očistili džunglo za vzrejo živine (kaj bodo z njo, že vemo, a ne?!). Zaenkrat je na območju Amazo-nije 100.000 rančev. Samo za letno oskrbo McDonaldsa s papirjem je potrebno 1250 kvadratnih kilometrov gozda. In McDonalds je eden izmed večjih krivcev za to, da vsak mesec podrejo gozd večji od površine Slovenije. Uničevanje gozdov pa ima kot posledico nastanek hudournikov, le-ti pa povzročajo erozijo zemlje. Amazoniji grozi puščava! Proces pa povzroča izginotje najmanj ene rastlinske ali živalske vrste na vsake štiri ure. Še več! Plemena, ki so tisočletja živela v miru, so nagnali z njihovega ozemlja. Vprašajte se, zakaj? Ko boste naslednjič sedeli v McDonaldsovi prehranjevalnici in pregledovali njihovo ponudbo, vedite, daje njihov menu baziran na klanju nedolžnih živali. Mnoge, predvsem svinje in piščanci, preživijo »življenje« v tragičnih razmerah — brez svežega zraka, sončne svetlobe in svobode gibanja. Njihova življenja so Pekel, britanski Farm Animal Welfare Council (Svet za zaščito živali na farmah in v industrijskih hlevih) pa je kot kritičen označil vsak del procedure njihove usmrtitve, od transporta do pokola, kjer neučinkovite naprave za omamljanje (ali pa še kaj drugega) pripeljejo do tega, da živali prerežejo vrat pri polni zavesti. Če ne verjamete v to oceno, se napotite v nam najbližjo klavnico. Saj veste, kam! Mi lahko izbiramo ali bomo jedli meso ali ne. 500 milijonov ubitih živali v VB za hrano na leto, te izbire nima. Podatki iz VB sp pač iz razloga, ker so bolj dostopni kot grehi naše industrije. »Humani pokol« je bajka. McDonatdsova hrana vsebuje dosti živalskih maščob, sladkorja, soli in malo vlaken. Natanko hrana, ki je vzrok srčnih bolezni, raka, sladkorne bolezni, revme Ud. Prav tako je polna kemiču*1 aditivov — dodanih, da prikrijejo ogaben okus. Vpliv teh snovi z prej omenjenimi na telo je razl°' žen že v stotinah knjig. Tablete ne pomagajo, ne slepite sel 1° leg tega pa sama masa hrane ne odgovarja energijski vredn^s« (majhna masa, dosti kalorij), kar vodi do preobilnega prehranjevanja, tudi do zastrupitve s l’ra no (meso je krivec kar 70 % tak’!’ situacij in najbolj lahko zamen mo piščančjemu in mletemu mesu). Nekateri sicer prisegajo n pravico do samouničevanja, ' en dar je tu potrebno poudariti, ne gre za samouničevanje. do . kršnega si lasti pravice Smej g de kajenja, ampak za uničevanj živali in flore. Naša pravica samouničevanja pa takih ra^ nosti nikakor ne sme zavzema ■ Ne, to še ni vse! Ste že kdajs' šali za izkoriščanje delavce Delovne razmere v prehranjev^ mcah so slabe, prav tako P.1^' Tako ne čudi veliko število 1JU ’ ki se obrne na enem delovn mestu. McDonalds je dos™ uspešno zatiral zahteve de lav . po sindikatih, razen na skem in v Dublinu. Večina za? slemh je stara manj kot 2, nato še pregled masaža ali kopel; "litrskih 'j° ogledi največjih po-^rm^ ,,znamenitosti, piknik in °n|kar. lepoti" Radencih — opojnost službe' Mir iz prodajne . Naravnega zdravilišča nam je povedal, da je ASTRA ASTRA ASTRA VABLJENI na predstavitev novega Avtomobila OPEL ASTRA '2- IN 13. OKTOBRA 1991 V SOBOTO (12. 10. 1991) °b >9.00: SPREJEM ASTRA-COCKTAIL SHOW PROGRAM V NEDELJO (13. 10. 1991) J >0.00: JUTRANJI NAKUPI ' ^stna godba iz ŽENAVCEV (JENNESDORFA) . p bO do 15.0(1: godbeniki MINIHOF LIEBAU v do 17.00: glasbeniki EGERLANDER u°ITELJ: HARRY PRUNSTER, znana osebnost ORba. jesenski program glede cene pravzaprav nadaljevanje poletnega, spremenjena je le vsebina.Poleg sedemdnevnega penziona ponujajo še pregled pri zdravniku, rekreacijo, kolesarski izlet na Kapelo in Janžev Vrh ter možnost nabiranja gob in kostanjev. Za slednje je precejšnje za nimanje, manj pa za trganje grozdja. Nabrane gobe jim po želji pripravijo v hotelski restavraciji. Enkrat tedensko organizirajo izlet po Pomurju (Martjanci, Bogojina, Filovci, Razkrižje, Ljutomer, Jeruzalem), v hotelu pa občasno nastopajo folklorne skupine iz različnih pomurskih krajev. Zanimivo pri tem pa je, da ra- avtohisa Wiener eltendorf HfON 9943 33 84 / 23 85 denski gostje sami najdejo pristno in poceni ponudbo: gostje iz Radina prav radi zavijejo k Lisici, k Juderu na Kapelo ali v druge domače gostilne in na kmetije. V Moravskih toplicah imajo ta čas le malo gostov, nam je sporočil Erik Mohar, zato nekih posebnih aktivnosti ne morejo izvajati, ponujajo pa standardne storitve zdravilišča in animacije. ■ Enkrat tedensko pripravijo gostom tečaj pripravljanja prekmurskih specialitet (gibanice, ajdove zlevanke) in aranžiranja cvetja. Vsak teden organizirajo izlet po Pomurju in si ogledajo znamenitosti kot so mlin, brod, lončarstvo in sodarstvo, s kolesi pa obiščejo eno od prekmurskih kmetij. Jesen v Lendavi, Srebrni program in Od vina do šampanjca so naslovi jesenskih programov v Naravnem zdravilišču Lendava. Kakor je sporočila Sonja Kreslin, gostom ne nudijo le bivanja in animacijskega programa (tudi trgatve) ampak tudi možnost cenejšega nakupa ozimnice. Prav te dni poteka po vsej Sloveniji propagandna akcija s sloganom: poskrbite pravočasno za svoje zdravje in ozimnico. Lendavsko zdravilišče vključuje v svoj program izlete na Madžarsko in Medžimurje, degustacije vin in šampanjcev ter ogled del slikarja Janeza Akvile. Pomurje, pokrajina na tromeji Slovenija, Avstrija in Madžarska je naslov prvega jesenskega pro- POHITITE! OPEL VEKTRO DOBITE TAKOJ JEDI NA ŽARU in PIJAČA! grama trodnevnega paketa. Poglejmo drugi dan bivanja gostov: zajtrk, izlet v Filovce in obisk . lončarja črne in barvne keramike, ogled cerkve v Bogojini in v Moravskih toplicah kopanje v termalni vodi (plača 'vsak sam), kosilo v Diani, odhod v Radence na ogled muzeja in zdravilišča ter večerja sredi vinogradov na Janževem Vrhu in s harmonikarjem. Drugi programje naslovljen z Dobrodošli pri nas, v Pomurju! in je skoraj podoben prvemu, le da v njem ni ogleda cerkva, popoldne pa je piknik v naravi (po navadi na Pindži ali ob Janže-vem hramu). Na željo gostov organizirajo tudi ogled konjev, je povedal vodja recepcije Ivan Karaš. Nekaj časa so sodelovali tudi z izdelovalci slamnatih izdelkov, vendar le ti doma nikoli niso imeli narejenih dovolj izdel- TURISTIČNO POTOVANJE IZ JUTRA V TEMO Potem se je (bo?) nekega lepega dne zgodilo, da bo Slovenija samostojna država. Trmoglavi politiki zahodnoevropskih držav si bodo rekli pa naj bo, v svojih parlamentih bodo prebrali priznanja nove evropske žepne državice in v atlasih držav sveta bo pod črko »S« vnesena Slovenija s svojimi osebnimi podatki. Kaj pa potem? Kako bodo stala nebesna znamenja? V začetku, vsaj kar se marketinga tiče, prav dobro. Nova državica bo za neko obdobje posta Koliko opazovalcev ekoloških turistov bi prenesla ena pomurska štorklja? la svetovna privlačnost. Obdobje bo, kakor vemo že iz pretekle vojne, čisto kratko. Svetovna javnost se brž naveliča. Potovalni sladokusci in menedžerji eksotičnih podjetij bodo želeli obiskati to novo državo, od Uppsale do San Francisca bodo v potovalne urade stopali posamezni upokojenci in mladina, pozanimali se bodo, če je varno potovati v to, kako se že imenuje »Slovakia ali Slavonija, ah da, Slovenija«, to novo državo nekje tam v srednji Evropi. Recimo tudi, da bodo okoliščine pomešane z diplomatsko spretnostjo in blagohotnostjo Evrope takšne, da jim bodo agentje lahko odgovorili pritrdilno. Povrhu pa bodo imeli tudi turistične prospekte Slovenije z lipovim listom, novo zastavo in vsemi drugimi plemenskimi' oznakami. Kajpada ne bodo manjkali tudi zračni posnetki in posnetki iz žabje perspektive hotelov, pa hotelskih sob, na fotografijah bodo prazne lepo pogrnjene mize, zraven bo tudi nepogrešljiva fotografija dveh ali treh parov, ki bedasto sedijo pri mizi na kateri je prižgana sveča in ki so jih za posnetek za turistično propagando tja položili. Potem pa bodo ti možni obiskovalci postavili sodobna turistična vprašanja: Kako pa je tam s pitno vodo, ali je neoporečna? Kako je z domačini, je z njimi zlahka mogoče navezati stike? Pa reke, a so čiste? Ali hočete reči gospod turistični svetovalec, da tam v tej deželi nameščajo turiste v takšne l»' tele ’ - ...... .. .vnmogrede, saj nas ne zanima pretirano, ker tako ali tako ne mislimo letovati v hotelu, pa vseeno, kje.pa imajo ti hoteli biološke čistilne naprave, imate kaj podatkov o tem? Mogoče pa bi kov, da bi jih gostje lahko tudi kupili. V ljutomerskem hotelu Jeruzalem pa vabijo Obiščite nas v Prlekiji. Tridnevni program je prav natrpan. Prvi dan si gostje po domači malici ogledajo tekmo^jne konje na^Tilpodromu vt” meru, nato imajo kosilo v Banov-skih toplicah, po'želji se lahko kljub vsemu šli v hotel saj pokrajina je kar zanimiva .. . TURIZEM SO DRUGAČNI LJUDJE! Nemške agencije za turizem so lansko leto dobile čez pol milijona pritožnih pisem. Negodovanje je vedno enako: hrup, slaba kvaliteta vode, umazane plaže in pobrežja, slaba hrana, ki ni originalna v pokrajini. Toda s turizmom se da zaslužiti. Obenem pa spada ta največja svetovna industrija s 100 milijoni zaposlenih med najhujše uničevalce okolja. Zato si je bilo potrebno celo tam, kjer imajo dolgotrajno in trdno državnost, močno klasično in moderno industrijo, hitro premisliti. -Naglo je bilo potrebno preprečiti nadaljnje razprodajanje okolja in »turistično momokulturo«. Vsemogoče so že ukrenili: - v neki nemški regiji so preizkusili socialni dogovor med prebivalstvom in gosti: kmetje dobijo premije, da se odpovedo umetnim gnojilom in škropivom, dopustniki pa se radujejo zdravim jestvinam. Kmetje pa še bolj, ker dobro zaslužijo. - spet drugod so prepovedali prodajati parcele in hiše viken-dašem in sploh nedomačinom. S tem so preprečili odseljevanje. - v Schwarzwaldu so. v nekem mestecu v glavni sezoni celo prepovedali vožnjo z avtomobili — z opazno finančno koristjo za domačine. - spet drugod so ob nekem biotopu — nemara podobnemu kakšnemu Bukovniškemu jezeru ali murskemu rokavu — prepovedali gradnjo česarkoli, razen opazovalnic za čaplje in štorklje. SPET NAZAJ V SANJE O NEODVISNOSTI Predstavljajte si prizor nekje tukaj v Pomurju, kjerkoli, na Goričkem, ob Muri, v Prlekiji: Pokrajina kakor iz slikanice. V ospredju so na stativih priviti daljnogledi in teleskopi. Ljudje vsi iz sebe opazujejo čigr» -pije, štorklje. Obleče;.', , d' jo po po1---;'. ' ■ ?" za !j°" mogoče se jim '.'.'.u ni zdelo pomembno, da bi vzeli s seboj tudi kopalne obleke za namakanje v zdraviliških bazenih. Sicer bi. ker človeku prija, če se nekoliko razgiba tudi v zdravilni vodi, toda odbija jih že sama hotelska zgradba. kopajo, si nato ogledajo Babičev mlin in večerjajo pri Šonajevih v Veržeju s hramonikarjem. Drugi dan si ogledajo najprej sirarno Mlekoprometa Ljutomer, kjer si lahko sir tudi kupijo, nato lovaine se odpravijo z vodičem po mestu sjfjutb- Ljutomer, kosijo v hotelu in po-’ poldne degustirajo vina v Ljuto- merski kleti. Tretji dan se po zajtrku odpravijo v Radence in nato še v Mursko Soboto, piknik (kosilo) pa imajo pri Vinskem hramu na Jeruzalemu — v jesenskem času je to piknik s kostanji, grozdjem in moštom. Prav zares je to klasika z izgovorom, da to ljudje želijo in iščejo. Kje so gozdovi, zdrava hrana, reka Mura, potepanja po močvirjih? Če ne bo ponujenega, bodo gostje to spoznavali kot »individualisti«, mi pa bomo ob dobi- ček! Bernarda B. Peček Gospe in gospodje tam v svojih deželah dobro zaslužijo. Zato so raje plačali nekoliko več in se naselili, če je bilo le mogoče, po • kmetijah. Država je v preteklem času nekaj svojega kreditiranja, ki se je prej zlivalo samo v primarno kmetijsko dejavnost, namenila kmetom za »pospeševanje dodatnih dejavnosti«. Njihove kopalnice so urejene, tako da ni razlike med higieno tukaj in tam v hotelih. Za ekološko osveščene turiste je pri kmetih bivanje celo bolj po njihovi meri, ker vi dijo, da imajo gospodinjstva ekološko urejene čistilne naprave. K hrani nimajo kaj pripomniti. Vsa izvira iz regije, je ekološko pridelana in mogoče bodo popoldne celo šli s kmetovo družino na njive. Zanimivi ljudje tole tukaj. Vsemogoče o življenju v preteklosti zveš od njih, o njihovih nekdanjih verovanjih. Kolesarske steze so speljali med polji, mimo travnikov, po gozdu. Človek ima čisto vest, če letuje tukaj. STVARNOST Z NAPAKO Ekološki turizem, ki se razširja po vsem svetu, piše ameriški strokovni časopis Travel Wee-kly«, raste kakor raketni let. Mnogi biotopi so že tako oblegani, da jih je potrebno varovati pred njihovimi ljubitelji. »Ljudje imajo denar in pričakujejo udobnost«. pravi sodelavka ameriškega gospodarskega združenja. Zahtevajo angleška stranišča in asfaltirane steze, povprečno trajanje obiska posameznega turista v nacionalnem parku znese 3,5 ure. Misliti istočasno podjetniško in ekološko zavestno je skoraj tako, kakor izračunavati kvadraturo kroga. Toda kaj nam tukU’ drugega preostane, kako' poizkusiti. Dejstvo r,»;7ire^ da s konvencionalnim turizmom v prihodnosti ni mogoče računati več. Prav tako je dejstvo, da bi uvajanje blagega turizma pri nas v začetku gotovo ne pomenilo obremenitve za okolje, marveč prav nasprotno. Zaradi zagotavljanja finančnega učinka bi mi morali svoje packarije iz okolja najprej odstraniti. ŠTEFAN SMEJ Stran 17 10. OKTOBRA 199« MLADINA RUSI, NEKATERI ZELENI DEMOKRATI LAŽEJO Že nekaj številk Vestnika se kot rdeča nit vleče članek Mladina ruši kot JLA. Še danes ne morem doumeti, da je tak članek prišel izpod peresa gospoda Smeja. Mar je gospod Smej že pozabil na svojo mladost, saj tudi on ni bil brez prekrškov (upam, da me spomin ne vara). Tudi tega se ne zaveda, da je prosvetni delavec in da prav iz njegove šole pride največ teh mladih, ki jih tako grdo imenuje »vandalisti«. Mislim, da so izrazi, ki jih uporablja, neprimerni in preveč nizkotni za mlade ljudi. Ker se tako spotika v disko, bi želela, da bi napisal, kaj je mladina v Beltincih porušila v času diska. Res je, da je nočni nemir ob odhodu iz lokala. Tudi je res, da so iz posod bile izpuljene rože (ki jih je negovala gospa Novak), niso pa bile posode razbite, saj še sedaj plastični zabojčki visijo na ograji mostu. Vse kaj hujšega se je že zgodilo v Beltincih, pa se nikomur ni zdelo omembe vredno. Ko ni bilo diska, so razbili avtobusno postajo, vdrli v trafiko, vdrli v gostilno Zvezda itd. Kje sta bila gospod Smej, ki je Beltinčan, in gospa Novak takrat, ko se je ropal in razbijal kulturni spomenik Beltinec — beltinski grad. Sramota, da imajo Beltinci tako zavzete ljudi kot sta prej omenjena in je grad razvalina. Tudi za grad je moral nekdo garati. Mislim, da bi g. profesor Smej moral vse podatke, ki mu jih je dala gospa Novak, preveriti in nato o njih pisati. Izkazalo se je že, da mu je natresla kup laži. Gospod Kavaš, predsednik krajevne skupnosti, in gospod župnik sta svoje že razčistila. Sedaj bi pa še jaz dodala, kako velika laž je, da Škafar plača nekomu v Murski Soboti 1.000 din mesečno. Da bodo lahko bralci teh člankov razsodili, kakšne laži pišejo in širijo nekateri člani zelenih (ki so za čisto okolje in se ne zavedajo, da tudi laži mečejo slabo luč na prekmursko kulturo), bom navedla nekaj podatkov, ki so resnični in vsakemu na vpogled na občini Murska Sobota. Namesto 1.000 din, ki jih tako razpihujejo, je plačal mladi Škafar, lastnik diska, občini Murska Sobota v avgustu 91 vseh prispevkov 92.500 din in v septembru 86.900 din. Mislim, da je to velika razlika od podatka, ki ga je dala gospa Novak in da tudi od tega ima skupnost kakšno korist. Upam, da sem s temi podatki odgovorila gospodu Jožetu Jančarju iz Negove 69. Najbrž bo videl, da Škafar ne gleda samo na svoj žep, kot on sam. Kakor sem zvedela od nekaterih iz Negove, je gospod Jančar sam potreben takih podukov, kot jih daje drugim. Dobro bi bilo, če bi se zaposlil in tako vsaj 1.000 din prispeval skupnosti. Na koncu bi še dodala, da je lahko mladega človeka očrniti, zelo težko pa je madež oprati. Ni prav, da gospod Smej in gospa Novak vse mlade mečeta v en koš. Med mladimi je mnogo preveč res zelo pokvarjenih, mnogo pa je zelo, zelo pridnih in zato tem mladim delata veliko krivico. Želela bi, da bi se vsem nepridipravom dokazala njihova pokvarjenost. Mislim tudi, da bi nekateri vaščani morali malo misliti, kaj mladini v Beltincih nudijo, kje se lahko razen gostiln mladina sestaja. Mladi v Beltincih nimajo kino dvorane, kulturnega doma, niti mladinske sobe. Kaj jim potem drugega preostane kot gostilne. Če mladi prihajajo v gostilne, niso za vzgojo na cesti odgovorni gostilničarji. Marija Škafar Beltinci, Ravenska 12 MIR Z VAMI GOSPOD GUTMAN! Nikar se ne strašite svobodne setve duha gospod Gutman! Kdo pa Vam je vtepel v glavo, da naj bi nek »hapening« bil nekaj slabega? Mar tisti pismouki, ki se bojijo izrazov, če ti niso iz njihovega zaplotnega sveta? Vedite, da je biio dobro tisto, kar ste tam v Filovcih pripravili, toda, kako za boga naj se to imenuje, da Vam bo prav!? Sploh pa, česa se midva tukaj greva ... Štefan Smej zavarovalna skupnost triglav » Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Ljubljana, Območna enota Murska Sobota objavlja prosto delovno mesto Zavarovalnega zastopnika za zastop 8—117 Beltinci. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje — da imajo srednješolsko izobrazbo V. kategorije zahtevnosti. Za objavljeno delovno mesto se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo prošnjo s kratkim življenjepisom in dokaz o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Območna enota Murska Sobota, Titova 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30-tih dneh po izbiri. NAJUGODNEJŠE V MESECU OKTOBRU MK / • zabavna elektronika • železnina • toplovod—vodovod • barve-laki-čistila-praški • bela tehnika AKCIJSKA PRODAJA — avtoradio — dvojni kasetofoni — videokasete — avdiokasete — mikrofoni — ročne ure že od — barvni TV-sprejemniki Gorenje — slušalke že od — CD-playerji, videorekorderji, orgle, walkmani... 1.360,00 din '1.990,00 din 128,20 din 50,00 din 409,60 din 150,00 din 21.822,80 din 280,00 din telefoni, budilke, joistiki, fotoaparati, TRGOVINA KEGL, Mladinska 60, Murska Sobota, tel.: 24-080 Saubermacher & Komunala Kopališka 2, Murska Sobota tel. 31-600 SPOROČILO Cenjenim uporabnikom naših storitev sporočamo: — Od 1. 10. 1991 imajo upokojenci (povsem upokojensko gospodinjstvo) pri odvozu odpadkov 20% popust. Uveljavite ga lahko pri naši upravi podjetja. Če pa se upokojenci odločijo za vrečke, lahko mesečno prihranijo v povprečju 50 in več odstotkov, odvisno od količine odpadkov. — Od 10. 10. 1991 bomo prodajali vrečke za »ostale odpadke«, ki jih boste uporabljali takrat, ko se vam jih bo nabralo več, kot jih gre v posodo. Vrečke lahko kupite na upravi podjetja ali pri voznikih naših vozil za hišne smeti. _- Od 28. 10. 1991 do pomladi bomo posode za »ostale odpad- ke« praznili vsak teden in ne dvakrat mesečno. — V oktobru in novembru bomo ločeno zbiranje odpadkov uvajali v Stanovanji1 blokih v Murski Soboti. Zato prosimo predsednike hišnih svSfpv, uC se oglasijo pri nas. — S. 1.10. 1991 prehajamo na mesečno ^vračunavanje odvoza odpadkov. Račun lahko poravnate 03 posu (brez plačila poštnine) ali v našem podjetju. Če se odločite,aa 2?®*“ rla' čevali s tekočega računa, vam dajemo -3% popust. Stranke želimo še enkrat obvestiti, da sta ločeno zbiranje in od voz odpadkov y občini Murska' Sobota obvezna po odloku iz Uradnih objav, Murska Sobota, 10. 1. 1991, št. 1. Vse koristnike naših storitev prosimo, da se s predlogi, vprašanji in željami obrnejo na nas. pisma, mnenja, stališča HUDO, DA HUJE NE MORE BITI Zadnje mesece je najpogostejša beseda, ki jo slišimo ali preberemo — VOJNA. Kako enostavno je spremljati novice o njej, če je oddaljena od tvoje domovine? Sedaj, ko smo jo po mnenju nekaterih preživeli tudi sami in jo že dalj časa spremljamo v sosednji Hrvatski, je stanje bolj napeto kot kadarkoli poprej. Človek enostavno ne more verjeti, da je res. No, žal je in to lahko spremljamo dan za dnem. Po vseh krutostih, ki se dogajajo na Hrvatskem, v Sloveniji vojne v pravem pomenu besede resnično ni bilo, kar so ocenili že nekateri strokovnjaki. Preživeli smo strah in napetosti, a hudodelstev in uničenja, takšnega kot preživlja hrvaški narod, ne pomnijo niti največji poznavalci vojn na svetu doslej. Hudo je tudi to, ker je to vojna med narodoma nekoč iste države, mi smo to lepše rekli pred časom — med bratskima narodoma. Seveda pa so si bili ti »bratski narodi« že od nekdaj trn v peti. Kar spomnimo se 2. svetovne vojne in izbruha ustašev in četnikov!? Priznati moramo, da niso bili ne eni, niti drugi kaj prida dobri. Ali se mora torej situacija ponoviti? Kdo bo poravnal račune porušeni Hrvatski? Vsi, a najmanj verjetno tisti, ki so prizadejali največ gorja. Ne bom se vmešaval v vojaško taktiko sosedov, a marsikje že ugotavlja- jo, da je bilo storjenih veliko napak. Ne bom se vmešaval v taktiko agresorja, kajti politika nekdanje Jugoslavije dela napake že vse od Titove smrti naprej in na podlagi tega se je ob padanju gospodarske moči krepila lahko le armada. No, da smo vsi »delničarji« te okupatorske armade. In kaj bo potem, ko bo vsega tega enkrat konec? Čigava bo vojska, čigava bodo materialna sredstva (orožje in oprema). Iz Slovenije na veliko odvažajo vse pametno, kar smo na našem ozemlju imeli (razen pametnih oficirjev) in že sedaj se moramo zavedati, da tega ne bomo videli nikoli več (izgubljeno se ne vrne nobeno). Ostali nam bodo prazni prostori in v vodilnem DEMOS-u se bodo verjetno še stepli za vse skupaj, saj že tako in tako drug drugemu gledajo pod prste. No, pa kaj nam mar strankarske zdrahe, boste rekli, vendar ne! Tudi politiki grešijo in zaradi njihovih napak potem trpimo mi vsi. Na Hrvatskem drug za drugim menjujejo ministre, ki delajo napake in slabo, pri nas pa se zamenjujejo dobri s slabšimi. No, kam nas bo to pripeljalo, bomo videli, a kaj dobrega se nam sigurno ne piše. Naj se povrnem k Hrvaški in njenim beguncem, brezdomcem, revežem .. . Vsi smo z njimi, vsi sočustvujemo, sprejemamo jih na svoje domo- Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. junija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo VestnikaAtn v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani niso lektorirani. ve. Vendar, kako dolgo?! Hrvatje ne upajo kaj dosti na boljše čase!! Kdo pa bi, če miru ni tudi takrat, ko se podpisujejo premirja. Svet pa vse skupaj spremlja iz varnostne razdalje, sestankuje, stori pa nič konkretnega. Ali res mora biti ne vem koliko žrtev, da bo svet priznal Slovenijo in Hrvaško, ali res moramo izgubiti kulturno zgodovino, po kateri nas pozna ves svet?! K vragu Car-rington in Evropa, ki se bojita posledic, ker bi morala pomagati narodu, kateri se bori za lastni obstoj. Nič kaj dosti nismo do pred nekaj dni izvedeli v javnosti o pomoči Slovenije Hrvaški. Da pomagamo 7000 in več beguncem je znano, kako pa je z ostalo konkretno pomočjo RK Slovenije, solidarnostno pomočjo Slovencev, saj vemo, da smo v začetku osemdesetih let solidarnostno pomagali do nedavnega agresorskemu Vietnamu. Samo sočustvovanje je premalo! O tem bi se lahko pogovarjali na skupščinskih shodih in se ob tem zavedali, da mejimo na državo, ki je v vojni in da je resnično upravičen strah vseh nas, da se kaj »zakuha« tudi pri nas (no, Janša enkrat tako, drugič drugače), saj dogovor o umiku enot JA še vedno velja, vendar se ne izpolnjuje, kot bi se moral. 3500 vojakov in starešin, toliko in toliko mehaniziranih enot z orožjem in strelivom vred, niso mačji kašelj, mar ne. Seve- da, mi pa raje potujemo po tujini, zapravljamo denar nas vseh in domov prihajamo z ugotovitvami, da nas tu in tam kdo še kar nekam razume, vendar da je za odločilni korak priznanja suverenosti še vseeno prehitro. .No, potem pa gospod Peterle še nekajkrat v Ameriko, gospod Rupel pa bo moral počasi celo v Kongo, Če je bil že v siromašni sosednji Romuniji, ki že pri sebi ni rešila težav, le kaj jih bo po-tem pomagala pri drugih?! Kaj hoče-mo, saj letalski prevozi za enega oz. ?ekaj gospodov ne stane »ne vem k°’ liko«. No, pri tem bi si lahko kar zapeli eno domačo: Kaj nam pa morejo, če smo oblast?! Zanima me samo, kako dolgo še. Za nekatere ne mo{e veljati pregovor, da po dežju posije sonce, ker to enostavno ni mogoče. Hrvatska trpi in verjetno bo še trpe; la, seveda po svoje, mi pa po drugi strani zopet po svoje. Verjamem, da bomo s tesnejšim sodelovanjem dosegli željene cilje. Torej smo proti oku; patorski vojski, ki se mora čimpr^J umakniti iz naše domovine, smo proti srbskemu nazadnjaškemu življu, ne samo v Srbiji, ampak tudi proti tistirn» ki so pri nas in teh ne manjka (cariniki in drugi državni uslužbenci, ki so^ času napada agresorske vojske delovali proti nam Slovencem). Minili so časi, ko smo zaradi bratskih odnoso zaposlovali srbske »dohtarje« zmao več kot osnovnošolsko izobrazbo-Domov z njimi in na njihova delovna mesta naše, sposobne ljudi, da nam vsak čas ne pobegnejo v tujino (no, z gospoda Pučnika nam verjetno ne bo žal, če bo šel). Torej, sosedje držite se. Mi smo z vami! Ne Pus(j se, saj svet enkrat mora uvideti, k se za kaj bori in kdo ima prav. Bojan Drobtina 41 Qostinci! Kupujete novo opremo? Ugotavljate, da je vašo opremo že načel zob časa? Zakaj bi po nepotrebnem zapravljali čas in dragocene devize in te aparate uvažali sami? Naše cene so enako ugodne, kot pri tujih prodajalcih! V oktobru še posebej priporočamo nakup aparatov za kuhanje kave firme LaSanMarco. Pošljite nam izpolnjen kuponček in poslali vam bomo podrobnejšo ponudbo, ali pa nas poiščite v prodajnem salonu na Celovški 149 vsak dan od 8 do 15 ure (telefon 061 554-781). Gastrema, Celovška 149, Ljubljana (ime in priimek) (moj naslov) (poštna štev.) (kraj) Zanimajo me naslednji proizvodi: 1. aparati za kuhanje kave 2. mešalniki 3. ledomati 4. pomivalni stroji 5. aparati za stepanje smetane 6. peči za pizze — obkrožite ali podčrtajte) 7. sokovniki 8. mikrovalovne pečice 9. grill pečice 10. stroji za rezanje zelenjave in pripravo hrane 11. ves program Stran 18 šport Pred startom r SOL LJUTOMERČANI IN SOBOČANI DOBRO PRIPRAVLJENI , Prihodnjo soboto se začenja prvenstvo v slovenski moški odboj-rski lig j kjer sodelujeta pomurski ekipi Emona Commerce Ljuto-ea~ln ^omurJe "g™ Murske Sobote. Kako sta se pomurska li-ireh^r'ray^a na "Ol° tekmovalno sezono, kako sta zadovoljna z h°m. ‘n kaj pričakujeta od tekmovanja, o tem smo se pogovarjali s žo aepjema °heh ekip Tonetom Fickom (Ljutomer) in Ludvikom Jan- TONE FICKO — trener Emone Commerce Ljutomer: »Tudi za novo sezono smo se načrtno pripravljali in v celoti uresničili program. Vadili smo na igrišču Partizana v Ljutomeru in telovadnici OS Križevci. Igralci so se zaradi dogovorjenih spodbud zelo dobro udeleževali treningov, zato menim, da bo primeren tudi uspeh. V novo sezono bomo štartali okrepljeni s . , Skrabarjem in Belcem, ki sta dve leti nasto- n.a 2a Veržej. K Veržeju pa je odšel Štrakl. Žreb nam je bil naklo-hr rt^ 'man,n v prvih treh kolih relativno slabše nasprotnike, kar je tal' n° Pomembno za spodbudo v naslednjih kolih, ko se bomo sreče-1 z močnejšimi nasprotniki.« LUDVIK JANŽA — trener Pomurja— Vigrosa: »Tudi nas tarejo finančne težave, zaradi katerih bo vadba v pripravljalnem obdobju na domačih travnikih in telovadnicah. V začetku smo trenirali trikrat tedensko, zadnje tri tedne pa vsak dan. Čeprav smo se zaradi popravila parketa selili iz telovadnice v telovadnico, sem z delom in prizadevnostjo igralcev zadovoljen. V tem _ času smo tudi odigrali več prijateljskih te- o or’ 'n & so^m P° rezultatih, smo dobro pripravljeni. Sicer pa bomo 'Pravljenosti igralcev in ekipe lahko sodili že po prvih dveh kolih. uje^0s,ujemo pri Izoli in na Bledu. Žreb nam ni bil najbolje nakto-uVr' saJ 'Sram° v gosteh kar sedem tekem. Pričakujem dobro igro in ^ev v sredino lestvice.« Feri Maučec uša"Sta ekipa Pomurja iz Murske Sobote, ki tekmuje v sloven-$°boti karski ligi, je dobila pokrovitelja. V hotelu Diana v Murski ^ože s S*a direktor Vigrosa Vili Šiftar in predsednik OK Pomurje ^ki a P°dpisala listino o pokroviteljstvu. Tako bodo odslej so-°dbojkarji v slovenski ligi nastopali pod imenom Vigros. Foto: N. Juhnov -------------------------------------------------------- SNL Maribor 10 8 1 1 27:10 17 Izola 11 7 3 1 20:6 17 Naklo 11 7 3 1 20:8 17 Vozila 11 6 3 2 29:10 15 Olimpija 10 5 4 1 18:6 14 MURA 11 5 2 4 20:15 12 Kladivar 10 4 4 2 15:11 12 Ljubljana 10 5 2 3 12:8 12 Rudar (V.) 11 4 4 3 11:8 12 Koper 11 5 2 4 8:11 12 Steklar 10 4 3 3 15:17 11 Zagorje 10 4 2 4 16:11 10 Slovan 10 4 2 4 10:8 10 POTROŠNIK 10 4 2 4 17:24 10 Svoboda 9 3 2 4 14:15 8 Primorje 11 2 2 7 11:23 6 Medvode 11 2 2 7 10:24 6 NAFTA 10 2 1 7 14:23 5 Rodar (T.) 10 2 1 7 8:20 5 Domžale 10 0 4 6 3:16 4 Jadran 11 1 1 9 6:30 3 II. SNL vzhod Korotan 7 4 3 0 13:6 11 Železničar 7 4 2 1 6:3 10 Ojstrica 7 3 2 2 8:6 8 TURNIŠČE 7 3 2 2 10:10 8 Pekre 7 15 1 11:7 7 Dravinja 7 2 3 2 11:10 7 Hmezad 7 2 3 2 10:10 7 BLETRANS 7 2 3 2 9:9 7 Kovinar 7 2 3 2 9:10 7 Pohorje 7 14 2 9:8 6 Partizan 7 14 2 9:11 6 Impol 7 2 2 3 8:10 6 Rače 7 13 3 5:8 5 Središče 7 115 8:17 3 PNL Rezultati - - 7. kolo Ižakovci— Črenšovci 4:1 Lipa—Tišina 1:2 Bakovci — Bistrica 3:1 Ljutomer- -Dobrovnik 2:1 Rakičan— Rogašovci 2:2 Odranci— Polana 2:1 Bakovci 7 5 11 23:9 11 Ižakovci 7 5 11 17:9 11 Ljutomer 7 5 0 2 14:11 10 Bistrica 7 4 12 17:13 9 Črenšovci 7 4 0 3 16:15 8 Tišina 7 2 3 2 14:15 7 Rogašovc 7 2 2 3 13:13 6 Dobrovnik 7 2 2 3 8:12 6 Lipa 7 2 14 9:13 5 Odranci 7 2 14 9:18 5 Polana 7 115 12:16 3 Rakičan 7 115 7:15 3 I. MNL MS Rezultati — 7. kolo Čarda : Šalovci Bratonci: Gančani Hodoš : Dokležovje Cankova : Serdica Filovci: Tromejnik Puconci : Grad Čarda 7 Gančani 7 Dokležovje 7 Cankova 7 Serdica 7 Bratonci 7 Grad 7 Puconci 7 Hodoš 7 Šalovci 7 Tromejnik 7 Filovci 7 2:1 0:1 0:1 0:1 1:3 3:3 5 2 0 13:5 12 4 2 1 12:11 10 4 1 2 19:8 9 3 3 1 16:10 9 3 3 1 10:6 9 1 5 1 8:7 7 2 3 2 12:12 7 1 3 3 14:14 5 2 1 4 10:15 5 2 1 4 12:24 5 1 2 4 13:18 4 1 0 6 7:16 2 II. MNL MS Rezultati — 7. kolo Prosenjak.: Apače 11 plavih : Tešanovci Bogojina : Križevci Remet: Pušča Vrelec : Romali Remet 7 5 Apače 7 5 Romah 7 4 Prosenjak. 7 3 Bogojina 7 3 Tešanovci 6 3 Križevci 7 3 Vrelec 7 3 11 plavih 7 1 Pušča 6 0 2:0 1:5 2:1 1:0 2:5 2 0 18.5 12 0 2 23.12 10 3 1 23:12 10 2 2 17:13 8 1 3 12:11 7 1 2 18:19 7 0 4 20:16 6 0 4 10:16 6 0 6 11:28 2 0 6 5:24 0 V SOBOŠKEM PARKU v 250 TEKAČEV IN TEKAČIC parku je bil jesenski kros, ki sta ga pripravila AK Jn $Portna'zveza Murska Sobota. Sodelovalo je okrog - 0 D Rez.aJetačic iz soboške občine. _ „ , (p ~ ml. pionirji A: 1. Kavaš (Bel.), 2. Kučan (OS I), 3. Ni£r; ml’pionirke A: 1. Roman (Pros), 2. Celec (Grad), ml' Pionirji B: I. Kučan (Pet.), 2. Virag (Bel.), 3. Godina gUc.). ’ Pionirke B: 1. Mesarič. (Bel.), 2. Bence (Rog.), 3. Barbarič Sth-A' pion'rji A: I. Ščančar (Bel.), 2. Golob (Bel.), 3. Benkič Ponirke A: I. Hajdinjak (Tiš.), 2. Friškič (OŠ II), 3. Sukič (C^S) « pionirji B: I. Kolar (SDEŠ), 2. Dervarič (SDEŠ), 3. Tiva-) Pionirke B: I. Lešnjak (TPS), 2. Semen (Gimn.), 3. Jaksič gES)'^ ' m|adinci: 1. Seči (SKŠ), 2. Felbar (ZŠ) 3. Gjerck J mladinke: I. Gujtman (Gimn.), 2. Kerec (TPŠ), 3. Krpič miadinci: I. Sraka, 2. Hbrvat (oba Gimn.), 3. Cmor ^^oor.^^inke: I. Gjerek (SDEŠ), 2. Gumilar(ZŠ); člani: l.Gra-(obP n)’ 2’ Kolar, 3.' Kodila (oba MS): članice: I. Banfi, 2. Gujt-1 °murje). ____ ___________________________________________ , a pRVO MESTO MARIČEVI i Gost župnišč za 4 leta na hladno J Organi za notranje zadeve Murska Sobota so 10. aprila priprli 49-letnega Muharema Buliča, taksi- ■ | sta iz Zagreba. Utemeljeno so ga osumili storitve kaznivih dejanj velikih tatvin in ga prijavili javnemu | I tožilstvu. To je pripravilo obtožni predlog in v juliju je obtoženi stopil pred 5-članski senat temeljnega _ sodišča, enota v Murski Soboti. Zaradi vojne v Sloveniji in dodatnih zaslišanj prič se je sojenje zavleklo. | ■ Prejšnji četrtek pa so izrekli sodbo. | I Muharema Buliča so spoznali za krivega storitve velikih ■ tatvin, čeprav je vseskozi trdil, da je nedolžen. Sodišče ga je spoznalo za krivega, zato mu je । izreklo 4-letno zaporno kazen, | vanjo pa je vštelo čas, prebit v I priporu. Pripor mu je zdaj znova podaljšalo do pravnomo-I čnosti sodbe. Pritoži se namreč z lahko na višje sodišče v Mari-I boru. Poleg tega pa bo moral ■ oškodovanim »strankam« povrniti ne le protipravno prisvo-Ijen denar v nominalni vrednosti, ampak v realnih zneskih in | z obrestmi. - Obsojenec je prodajal tek-. stilno blago in najraje je obi-| skoval župnišča. Tako je v Do-Llenci izrabil odsotnost župnika Vlomilec v banko prijet V noči z 2. na 3. oktober je 20-letni R. L vlamljal v prostore Ljubljanske banke, ekspoziture Beltinci, vendar mu podvig ni povsem uspel. Zataknilo se je že pri poskušanju vloma v prostore, kjer je nameščen trezor, saj ni mogel odpreti vrat. Pa tudi alarmna naprava se je vključila, čeprav je odklopil elektriko in je mislil, da bo tiho. Miličniki so hitro posredovali in vlomilca prijeli na kraju dejanja. Potem so še ugotovili, da je R. L osumljen še dveh vlomov, in sicer v slaščičarno in trgovino v Črenšovcih. Ovadili ga bodo javnemu tožilstvu. Kdo je vlomilec? Miličniki poizvedujejo za neznancem, ki je v zadnjih dneh storil več tatvin na območju lendavske občine. Obiskal je trgovino Mercator v Lendavi, iz blagajne vzel tisočaka, si naložil nekaj hrane in pijače, sunil pa je še nekaj kozmetike. Vlomil je tudi v bližnjo sosednjo zasebno slaščičarno, se posladkal in pobral (več)dnevni izkupiček 6000 dinarjev. Iz neke zasebne hiše na Bistrici pa je odnesel sesalnik za prah. Je z njim »posesal« sledi? Ob letošnjem tednu prometne varnosti Življenje je v vaših rokah V letošnjem TEDNU PROMETNE VARNOSTI od 7. do 14. oktobra pod geslom ŽIVLJENJE JE V VAŠIH ROKAH so tudi v vseh pomurskih občinah pripravili številne aktivnosti. Vsebina se predvsem nanaša na varnost otrok in mladoletnikov ter tehnično brezhibnost traktorjev. Po razpoložljivih podatkih je bilo v zadnjih 12 letih v Sloveniji v prometnih nezgodah 666 mrtvih in 19.659 poškodovanih otrok in mladoletnikov. To pomeni, da smo v prometnih nezgodah izgubili 22 oddelkov otrok in mladoletnikov. Zato je letošnji teden prometne varnosti, ki je hkrati tudi teden otroka, namenjen prav tej pereči problematiki. V koordinaciji svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščinah občine in zavoda za šolstvo, so se dogovorili o nekaterih konkretnih akcijah. Tako so poleg priprave in izvedbe posebnih ur prometne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah ter vnašanja vsebine o prometni varnosti v pouk vsak dan v tednu prometne varnosti v vseh pomurskih centrih organizirali v sredo, 9. oktobra, dopoldne DAN VARNIH POTI. Otroci so le-te izkoristili za risanje raznih varnih poti, s katerimi so opozarjali na nevarnosti in žrtve, ki smo jim priča v vsakdanjem življenju. Predstavniki so obiskali predsednike skupščin občin in jim izročili pisna opozorila, kaj je potrebno v njihovi okolici storiti za večjo varnost otrok. Od njih pa so tudi zahtevali odgovor, kaj je bilo narejeno in kaj ne od zadnjega srečanja. V nekaterih občinah, V. H. in iz sobe odnesel 7 210 nemških mark, 32 000 avstrijskih šilingov, razno drugo valuto v protivrednosti 4 000 dinarjev, sunil pa je še 35 000 dinarjev. Z župnišča v Ljutomeru je ukradel 1 000 nemških mark in tako oškodoval kaplana M. R. V župnišču v Gornji Radgoni je kaplan L K. oškodovan za 32 000 avstrijskih šilingov, 600 nemških mark, 110 avstralskih dolarjev in 40 kanadskih dolarjev. Na župnišču na Kuzmi pa si je od matere župnika R. R. »sposodil« 40 000 avstrijskih šilingov, ki jih je sicer čez nekaj dni vrnil. Na sodišču v Murski Soboti so mu sodili tudi za krajo na župnišču v Zgornjih Poljčanah, kjer je oškodo- KH M BB M BB BB BH SB Grubeliča niso izročili Sandi Grubelič, katerega firma Trend je ogoljufala nekaj tisoč naivnežev, je še vedno v švicarskih zaporih. Tamkajšnje oblasti ga niso izročile jugoslovanskim, čeprav bi to morale prejšnji četrtek. Pristojni švicarski organ je zveznemu sekretariatu za pravosodje in upravo sporočil, da je švicarsko višje deželno sodišče sprejelo sklep, da Sandija Grubeliča ni mogoče izročiti, ker je 21. avgusta vložil pritožbo na zvezno švicarsko sodišče; zato so prosili preložitev prihoda jugoslovanskih uradnikov, ki bi zapornika prevzeli in prepeljali v Jugoslavijo. Seveda se zdaj postavlja vprašanje, kako bodo Grubeliča obravnavali zdaj, ko se je Republika Slovenija, katere državljan je, osamosvojila. Zdi se, da organi nekdanje Jugoslavije ne bodo imeli več pravice zahtevati izročitve državljana tuje države, torej Slovenije, ampak bo ta pravica prešla na našo Republiko. Če le-ta ni vmešana v Grubeličeve poslovne odločitve, potem bo prav gotovo napela vse sile, da ga čimprej izroče slovenskim organom. Povsem drugače pa bo, vsaj tako je večkrat slišati, če je res, da Grubelič ni trgoval (beri: okrog prinašal) le ljudi, željnih avtomobilov, ampak naj bi bil tudi posrednik pri nakupu orožja za slovensko obrambo. Potem bo »v širšem družbenem interesu«, da ostane tam, kjer je. No, to so le natolcevanja. Ljudje, ki so Grubeličevi firmi vplačali po nekaj tisoč mark predujma za lisinški nakup avtomobilov, pa se ne morejo in ne morejo sprijazniti, da bi težko prislužen denar izgubili, zato bi ga marsikdo, če bi mu Grubelič prišel v roke, linčal. Š. s. kot denimo v lendavski, so pripravili okroglo mizo. Na soboškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so se tudi dogovorili, da bodo v tednu prometne varnosti poskrbeli za razstave literature o prometni varnosti. V zadnjih petih letih je v prometnih nezgodah v Sloveniji umrlo 48 voznikov traktorjev, pri delu s traktorji in priključki zunaj cest pa je umrlo 71 traktoristov. Poleg tega je bilo v prometnih nezgodah hujše poškodovanih 239 traktoristov, 72 pa še pri delu. Traktoristi pa so tudi povzročili 586 prometnih nezgod. Tudi tej problematiki namenjamo v letošnjem tednu prometne varnosti posebno pozornost. Na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Murski Soboti so se dogovorili, da bo y tednu prometne varnosti nenapovedan izredni tehnični pregled traktorjev na cestah, v soboto, 10. oktobra, pa bodo v Agroser-visu v Murski Soboti tudi organizirali brezplačen tehnični pregled. Prav pa bi bilo, da bi vsi udeleženci v prometu v prihodnje več storili za boljšo varnost skozi vse leto, ne le v tednu prometne varnosti. Feri Maučec EKSKLUZIVNA TRGOVINA val duhovnika, rojenega v ■ Prekmurju, za I 000 dinarjev. V I Pečkah pri Ptuju pa je gospodi- I nji E. G. ukradel očala s pozla- J čenim okvirjem, vredna teda- | njih 2 700 dinarjev. Sodišče v Murski Soboti je ] pri izreku kazni upoštevalo, da | je Muharem Bulič že bil kazno- g van za enako kaznivo dejanje, | da je storil v krajšem času več B enakih protipravnih dejanj in ' da je povzročil veliko škodo. | Za očitana in zdaj dokazana ■ kazniva dejanja kazenski za- ' kon Republike Slovenije pred- | videva najmanj 3-letno zapor- . no kazen (3. odstavek 166. čle- I na). Š. S. ■ Kraja video snemalnikov V skladišču Potrošnika na ulici Iva Lole Ribarja v Murski Soboti so proti koncu prejšnjega meseca ugotovili, da so škatle, v katerih bi moralo biti 11 videosnemalnikov, prazne. Zadevo so seveda prijavili policiji in začeli so se s poizvedovalnimi postopki. Storitve dejanja so osumili 27-letnega A. Z. iz Dokležov-ja. Ta naj bi skladišče dobro poznal, saj je bil v njem pred leti zaposlen. Sum je odpadel, ko so 8 videozapisovalnikov našli pri tistih, katerim je z njimi poravnal dolgove. Zoper A. Ž. so odredili pripor, saj obstaja verjetnost, da je iz skladišča odtujil tudi druge predmete oziroma blago. i/ r Tovarna pohištva ((-----MIZARSTVO p.P-aB,< L------I 69240 Ljutomer, Ul. Rade Puseu , pušenj3' Tovarna pohištva MIZARSTVO p.o. Ljutomer, Rada r ka 1, RAZPISUJE prosto delovno mesto vodja komercialnega sektorja. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: . , razbo — da imajo dokončano visokošolsko ali višješolsko iz ekonomske, komercialne ali lesne smeri in — 5 let delovnih izkušenj — znanje angleškega ali nemškega jezika . razp's' Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju vi| nih pogojev pošljejo na zgornji naslov v roku 8 dni o objave tega razpisa. ^ne"1 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po k0 zbiranju prijav. Ročno brušen kristal, žensko perilo LISCA, in kozmetika, posteljnina, prti, DARILA ža PRILOŽNOST LJUTOMER, Jurčičeva 6 (JURŠEN^ Do smrti povzil pešca Pomurske ceste so spet terjale krvni davek! Prejšnji četrtek seje zgodila v Sodišincih huda pr?' metna nesreča, v kateri se Je smrtno ponesrečil 74-letni Franc Puhar s Krajne. Tega dne ob 21.30 je šel skozi vas in ob sebi potiskal kolo. Dohitel ga je osebni avto, s katerim se je peljal R M. s Petanjec 122; le-ta naj b' vozil z neprimerno hitrostjo. P°' leg tega pa je tesno prehiteval, zato je pešca zadel in zbil po v0‘ zišču. Na kraju nesreče je umrl Spet otrok pred avtom V nedeljo se je v Radoslav cih v ljutomerski občini zgodi; la huda prometna nesreča, jutranjih urah se je 22-le*nj M. Z. iz Moravec pri M"1' Nedelji peljal z neprimerno hitrostjo po lokalni cesti > R*' doslavcih. Pri domačiji šte">-ka 11 je nenadoma pritekel na cesto 9 letni A. Ž. iz Brezodce pri Ljubljani, ki je bil na obisku v Radoslavcih. Ob trčenju se je otrok hudo poškodoval, saj ga je vozilo podrlo. Traktorist izsilje^1 J. K., star 67 let, iz VelJ« ’ lane se je peljal s stranski cesti in izsilil P. teritn pred osebnim avtom, s ^j) se je peljala (po prednos n jz 25-letna M. K. Ta je ' ta|a Žižkov. Ob trčenju je f. gmotna škoda za 80.00 ,oVa| jev, hudo pa se je po« lane 65-letni C. Ž. iz Velike r 75, ki so ga po zdravniški v na či v soboški bolnici prep . j 0(j-zdravljenje na travmato delek bolnice v Maribor torist nima dovoljenja z kmetijskega traktorja. Otrok nenadoma pred avto Iz Gomilice proti Trnju je peljala po lokalni cesti osebnim avtom 40-letna 1 ■ iz Gomilice. Nenadoma J pred križiščem z regio"" "• cesto tekel čez cestišče .'-'e, otrok M. M. iz Gomilicc.r Voznica avtomobila je sl1^ naglo zavrla, žal pa avta mogla pravočasno ustavit' je otroka podrla. Hudo p««*"' dovanega so ga prepeljat' bolnico. Trčenje dveh doma cino'' Bolj redke so nesreč®’ s« dva iz istega kraja. N »4ira N je to zgodilo v Babinci ■ ,1VtorU se je peljala z osebni pa skozi domači kraj, nen ,-a| piO' je pred njeno vozilo zaP j seJe pedist Drago R. ^^»voda seveda on, gmotna .(.goO,.1 obeh vozilih pa znaša pujše' narjev. Še sreča, da ni Stran 20 __________________ VESTNIK, 10. OKTOB^^i Radijski in televizijski spored od 11. do 17. oktobra PETEK_______SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 1 murski val MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL ž»lit* Pr*b“iajt® se z nami! (Če dobre volje, morate Va 1 natanko ob 4.55 — da se sorpiV P6*’*1 m’nutah radijski Čo 5, .mn,k dovolj ogreje za vro-Sporedi Oddajo MV!) 10 00 • J^enski popoldne mi Nai'epše želje s čestitka-fonis ^Zl*rav' — v živo po tele-pi21 232 in 21 579, 17.00 Spor^Rs'8'00 21 232>' 1900 5.00 Prebujajte se z nami! (Med glasbo in prebujevalnimi besedami se lahko predate užitkom čestitk in pozdravov — naročajte jih telefonsko!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (začetek in konec s čestitkami, vmes poročila Murskega vala in londonskega BBC-ja). 19.00 Spored RS. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 Naj-kmeti-ja — Sršenovi v Veržeju: neposredni prenos z desnega brega Mure). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 9.00 Angleščina. 9.25 Radovedni Taček. 9.45 Mala čarovni- TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 11 5.00 Prebujajte se z nami! (Madžarskega zvočnega pisma ni več, zato pa se bomo potrudili in vam posredovali čimveč drugih izvirnih informacij — poslušajte tudi druge rubrike ponedeljkovega jutra!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Ce vam je všeč samo torkovo prebujanje, je prav to jutro kot naročeno za vas. Torek je. Dobro jutro.) 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Mali oglasi: telefona 069/21 232 in 21 579, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami. (Vinotok toči vino, čeprav je rana ura in se to ne spodobi. Če ste že obrali trtni pridelek, vam želimo prijetno vretje!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (v prvih uri reportaža, v drugi poročila, v tretji Poslušamo vas in poročila BBC-ja). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Tiho šepetanje navsezgodaj ob dnevu nekdanjega občinskega praznika M. Sobote. Morda pa je še!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (Tri ure bomo skupaj, upamo, da še ne bo potrebno kuriti. Vsekakor pa se zima približuje, ostanite z nami v zapečku. Z MV je prijetneje!). 19.00 Spored RS. Nan°" Kiub Klobuk. 10.10 13 30 p Wake> avstral, nad. ^^o^'4’30^'na za‘ Zabavo Ar S?Va: Gremo na kr n era Lancaster—Mil-Tednir Tv-dnevnik. 17.05 taktna J?10 Tok’ tok’ kon-1900 p- a'a za mladostnike. <195oa>?ka' l9'30 T^dnev-nien 9 F°rum. 20.20 Črn us-Nikni; an§l- oddaja. 21.15 dnevnic^’ an8k nad. 22.10 Tv-blovjk ' 22-35 Sova: Pri Huxta-Beach’ ,ainer. naniz.; Moody »o fra’ kanadski film; Dražlji-bmn C’ erotični Program. 8i program VirtL39 ^udio Maribor. 19.00 ZDp 19.30 Tv-dnevnik kov rt., ® Koncert simfoni-neij. D . 21 10 Mozart na tur-titmičn?0?' 22'05 sp v športni Aten 1 8’mnastiki, posnetek iz J n' 23.05 Yute| V ^GRam ZA SVOBODO: 9.00 počl|a- 8.00 Poročila. UOOn člla. '0.00 Poročila. HOO 12.00 Poročila. 16on n0ročl>a. 14.30 Poročila. '9'30 >8 00 Poročila. ' lnndnevnik- 22.45 Poroči- 'Monp evnil‘ 'UU Poročila. Uu'as v sl'k'- 9-05 Pravica l|3Abezni. 9.30 Tuji jeziki. Iki nrAOvita leta- 15.00 Otro-4ivšw 8ram. 16.05 Nove dogo-Mini ^ Black Beaulv. 17.00 Zet ,gas v sliki. 17.00 Wurlit-con ’ wCas v sliki. I&.30 Fal-"■15 Xv'' l9-30 Čas V sliki, dinj^. ' ~ nerešeno. 21.35 Z Ulm J-Unt 'n pobožnimi izreki, Mojl XY — odmevi. 23.50 Nadeva, film. 16.00^, Leksikon umetnikov. H.30 nNezvesto tvoja, film. .nje z naravo. 18.00 kolo, in0?'- 18.30 Milijonsko ^.30 f 00 Lokalni program. "a'2| isV sliki- 20.15 Ukraji-ki. Slllng- 22.00 Čas v sli- 23 Game Edna Satelite M) p . 0 Mesto in umetnost. aP’rnati most, film. 5.45 fn ro jutro. Madžar-> zd/ “Otrpini. 8.45 Nara-S. 9nnVj!stV0- 8.55 Tele vi-S CiZ Dallas. 42. del. 15.00 P-ŽOV?- 15.30 Walt Disney. 6etden» avna 8lasba- l7-50 flevnik Ja' '8 00 Okno. 19.30 Son Sroe/p°rt-20-20 Dal-» tiesn; < 3 Panorama. 22.20 M film ,?2-45 Padre padrone, °to iuo- , ' Program: 6.00 Doletu. 16.35 Filmski pro-•45 J7 0« Od pet do šest. L900 p otroke. 18.10 Šport. ' Pi. ž DEM. ® (062) 714-148. - GROZDJE, mešano, . Lendavskih goric, pro° M-4297 delo MA^ !'■ ■ INŠTRUKTORJA ZA‘loviial KO (gimnazija — jeZL, n/ , letnik iščemo. ® 22-. 2 ■^daJ^v DOBER ZASLUŽEK s p tičnih gospodinjskih P dostavo ® (062) 512-5^^^ storitve KURJAVO! BranKu ■ f C ska 74, Beltinci. ® BRUSIM NOŽE za . tro, kakovostno. van .gN« M. Sobota. M-3601 POPRAVILO T* PEČI IN PEČI ZA KURJAVO! Branke MP ska 74, Beltinci, * 4"^ o^^u. POPRAVLJAM - vanje posteljine nudbe na upravo hsl Stran 22 VESTNIK, 10. V SPOMIN 12. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Stanko Rižnar iz Sp. Krapja Tam v daljavi, si res to ti? 'prividu lik tvoj oživi, a dohiteli mogoče te ni. 06 spominu nate le oko se orosi. Vsi tvoji Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin, za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina ZAHVALA V 84. letu starosti je za vedno utihnilo srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, prastarega očeta in brata Karla Kerčmarja Ob iz Gornjih Petrovec SQ b°leči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, li oh Om vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih sta-strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter p J 7^° veHkem številu pospremili na njegovi zadnji Cm' ■ ah^ljujemo se gospodu duhovniku Viliju Ker-]tearJu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostin-sa’0?rnemu inšpektorju Francu Belcu za besede slove-odprtem grobu, celotnemu cerkvenemu odboru in gasilcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! £ _ Gornji Petrovci, 2. oktober 1991 M a C'» žena Terezija, sin Feri z ženo Sidonijo, sin Ka-nja p ružin° iz Avstralije, vnuk Jazen z družino in vnuki-Lvetka z družino, sestra Marija z družino in sestra Vilma z družino in drugo sorodstvo. Zaspal si mirno tiho, utrujen od bolečin, za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA V Tl. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Avgust Mertiik Q. iz Bratonec °ieč' 'z8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-r ’ dobrim sosedom in znancem, ter vsem, ki ste da-°Vali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli HVata sožalje. ,d 8- duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za Pete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne b c s c d e BgSna zahvala tudi kolektivoma DO Rašica, tozd 'nka ter kirurškemu oddelku bolnišnice Rakičan. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo Očetovo šli, delo za zmeraj končali, v miru počivali vsi! (A. M. Slomšek) ZAHVALA Zahrbtna, kruta in neusmiljena bolezen nam je iztrgala iz našega okolja dobro ženo, mater, sestro ter babico Marijo Slekovec roj. Peterka iz Grabonoškega Vrha p pri Cerkvenjaku v ki ste jo tega lepega, delovnega jesenskega * Premili na poslednji poti — najlepša hvala -J P<*sehB- B°g P,ačaJ' l11 0(j o eJ se zahvaljujemo g. Jožetu Lebarju — zupni-n V' Antona za lep cerkveni pogreb ter vsebinsko J °dpa^Ovor' Najlepša hvala cerkvenim pevcem za le-r »bitem6 Poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se tudi po-^Pega U Podjetju Slavka Jančiča iz Lenarta, molivcu 64 venca ter govorniku KS Cerkvenjak Zvonku in ^orcu ter govorniku dr. Domajnku. ? ^ater51 S^emu društvu Cerkvenjak, da so našo ženo P°S'ednr Pospremili ter častno položili v njen zadnji, , J' dom. Hvala tudi zastopnikom KO RK Cer-vjMa s. kvenjak. stX ki nkrat prav vsem, vsem darovalcem cvetja, h Vam Ate Po namenih darovali za sv. maše, vsem, ki °kaza|j razili pisno ter ustno sožalje ter kako drugače ’ da ste sočustvovali z nami. Vsem najlepsa '> pa d hvala. * ’ raga žena in mati, v miru počivaj v domači ^jočj. zemlji! . • mož Franc, hčerka Tilka z družino, sestra Mar- Ja z družino ter drugo sorodstvo ________—__- OKTOBRA 1991 ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je v 69. letu življenja zapustil naš dragi oče in dedek Jožef Bence kmetovalec iz Gerlinec 71 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo za pomoč sorodnikom, sosedom iz Gerlinec in Turnišča, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali vence in cvetje, za maše ali druge dobre namene in nam izrekli sožalje. Hvala g. župnikoma iz Pertoče in Turnišča za pogrebni obred, pevkam iz Pertoče in oktetu iz Turnišča za odpete žalostinke, govorniku KS Cankova za besede slovesa ter učencem in sodelavcem OŠ Turnišče in KS Turnišče. Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si. . na tvojem grobu roža le cveti. , t . ki grenka solza jo rosi. V S PO MIN J. 7 Boleč in žalosten je spomin na ■L —- 12. oktober 1990, odkar nas je \ “ tragično zapustil naš dragi sin, ■"V. brat, vnuk in nečak Robi Škrilec iz Naselja 14. divizije 65 Velika je praznina v našem domu, bolečina v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Z bolečino v srcih vsi njegovi Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi. ZAHVALA V Tl. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marjeta Serec iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo g. kaplanu Pasičnjaku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi Slavček milo vsak dan poje, ker na klopci več te ni. v tihem grobu nam počivaš, solzne naše so oči. ZAHVALA V 90. letu starosti je za vedno utihnilo srce našega dobrega moža, očeta, starega očeta in dedeka Franca Benkiča iz Puževec 35 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvalo izrekamo tudi g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. dom je prazen in otožen, ker tebe. Jožek, več med nami ni. ZAHVALA V 42. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi mož, ljubi očka, sin in brat Jože Koltaj iz Gornjih Petrovec Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v naitežiih trenutkih priskočili na pomoč; mu darovali številne vence šopke in prispevke v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna hvala dr. Kiršnerju, Srečku in Dani, pa tudi Vladu iz Ljubljane za pomoč med njegovo boleznijo. Iskrena hvala g. duhovniku Viliju Kerčmaju za pogrebni obred pevcem, kolektivu žage v Mačkovcih, farme nesnic iz Petrovec, učencem 6. b-razreda iz Petrovec, dijakom L letnika srednje kmetijske šole iz Rakičana, gasilcem domače vasi in sektorja Petrovci, hvala govornikom ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Olga, sin Robi, hčerka Renata, mama, oče, sestra in brata z družinami ter drugo sorodstvo Končano tvoje je trpljenje, verovala v lepše si življenje, bridka bolečina ostala je pri nas, oh, kdaj zacelil jo bo čas. ZAHVALA 30. septembra nas je po kratki in hudi bolezni v 57. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, sestra in teta Marija Štraus roj. Matjašec iz Renkovec Ob prerani in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka iz Rakičana, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Ferčaku za poslovilne besede, družini Škafar, delovnim kolektivom Planike, LOGA, A. Zver iz Turnišča ter NK Renkovec za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v komaj 32. letu starosti tragično zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Marjan Drk iz Pince — Marofa Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Iskrena hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, domačim pevcem ter mladinski organizaciji in NK Ganča-ni za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoči: mama, oče, brat Janez, teta Marija in drugi sorodniki ter vsi, ki so ga imeli radi Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? Zakaj 'si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Ne moremo dojeti in se sprijazniti s kruto usodo, ko nas je v komaj 62. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in stric Elemer Ozvatič iz Berkovec Iskreno in globoko se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno sosedom in vaščanom za pomoč v najhujših trenutkih. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, vsem govornikom ob odprtem grobu, zdravniškemu osebju intenzivne nege na internem oddelku bolnišnice v Rakičanu ter dr. A. Horvatu, dr. Tobijevi in dr. Šerugo vi. Hvala gasilcem G D Berkovci in sektorja Prosenjakovci, OGZ Murska Sobota in kolektivu Pletilstva Prosenjakovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Irena, sin Slavko z ženo Cvetko, vnuka Dušan in Matilda z možem Janezom ter drugo sorodstvo V SLOVO DRAGEMU OPU VNUK DUŠAN Stran 23 v besedi in sliki MOGOČE BO RES. da bodo predsedniki prekmurskih in prleških občinskih izvršnih svetov morali svojim članom lokalnih vlad razdeliti masko-j te. Maskote, kakor je znano, vplivajo vzpodbudno na storilnost in počutje. Najizrazitejši je ta vpliv pri majhnih otrocih, ki stiskajo k sebi svoje plišaste medvedke. Potem bodo soboški izvršni-ki hodili okrog z miniaturnimi helikopterčki, lendavski z majhnimi lakovnicami obešenimi okrog vratu, ljutomerski bodo imeli majhne kipce ljutomerskega kasača, radgonski pa si bodo stiskali na prsi majcene mešalce za beton. RES JE NAMREČ, da je v Soboti pred kratkim znova pristal oblastni helikopter. Ni sicer preverjeno, če so varnostniki republiške vlade v. resnici morali od njega tam okrog so-■ boške fazanerije odganjati čla-i ne soboškega izvršnega sveta, j kakor se pripoveduje. Res pa ■ je, da bodo z maskotami heli-■ kopterja lažje pričakali nasled-; nji pristanek zračnega vozila. RES JE TUDI, da lendav-I ska nova oblast kakšne druge j »delovne« zmage, razen tiste. i ki sta jo z lakovnico nad Bav-; čarjem in Janšo priborila Gerič in Jerebic, ni dosegla. Ljutomerski izvršniki pa bi se ob imenovanju kakšnega novega ravnatelja RES lahko pomagali tako,- da bi kateremu izmed konj iz Slavičeve vzreje podelili status občinskega odbornika. Saj je nekaj podobnega nekoč že naredil nek rimski cesar obenem pa ne bi imeli ter žav kakršne so imeli ob imenovanju ravnatelja Miklošičeve gimnazije v Ljutomeru. Vsakokrat bi lahko imenovali za odbornike toliko konj, kolikor bi jim manjkalo do sklepčnosti. Miniataurni mešalci za beton bi vnesli med Radgončane nadomestno zadovoljitev. Tako bi gradbena dela lahko dali tistemu ponudniku, ki je RES najprimernejši. Zdaj pa kaže, da bo radgonski izvršni svet izbiral med Slavkom Lenarčičem, podjetjem Raster. Pom-gradom in Megradom na os-- novi tega, kateri izmed bivših in zdaj novih direktorjev v teh podjetjih je kdaj pri kom izmed izvršnikov dal ceneje poganjati mešalce za beton. RES JE. da je novinar VESTNIKA Jože Graj pred dobrim tednom odšel iz časopisne hiše in da ga od takrat tam več niso videli. RES JE TUDI, da je Graj izginil .neznano kam potem, ko so mu kolegice podarile prgišče drena. Vse drugo so samo ugibanja. Po neki verziji naj bi dren bi! afrodizično sredstvo. Graj pa naj bi darilo vzel kot namig . . . RES JE. da so spodnji Bodonci še vedno edino upanje pomurskih politikov. PRA V_ TAKO JE RES. da se Drago Šiftar-Čarli ne bi mogel v drugo poročiti pred matičarko f Mačkovcih, tudi če bi se hotel. Najprej ne zato, ker jo je on, kot tisti, ki je v soboškem izvršnem svetu zadolžen za javno upravo, prestavil kot matičarko, potem pa ne zato, ker ga ona ne bi hotela. Šiftar ji namreč vztrajno preprečuje, da bi s svojo pritožbo prišla v skupščino. KEŠEM K| KONJ PODJETJE KOMUNALA Murska Sobota vas vabi na veliki TREZIN SEJEM, ki bo v torek, dne 15. 10. 1991 na Titovi ulici v M. Soboti. ZASEDANJE LENDAVSKE SKUPŠČINE V TREH DELIH V Kremlju je nekoč centralni komite sprejemal celo odločitve o tem, koliko najlonskih nogavic naj izdela sovjetska industrija. To je ena referenčna točka na 7. točko dnevnega reda vsakega izmed treh zborov lendavske skupščine, ki so vsak zase imeli 9. ločeno sejo: zbor združenega dela jo je opravil 30. septembra, zbor krajevnih skupnosti 3. oktobra, družbenopolitični zbor pa 7. oktobra. Druga referenčna točka na 7. paralelno točko vseh treh zborov pa je, da so včasih plačevali davek od števila dimnikov. Torej ima zadevna sedma točka, ki se glasi »predlog sklepa o določitvi podjetja, ki opravljata (slovnica pa taka — op. avt.) dimnikarske storitve na območju občine Lendava«, tako značaj državnoplanske kontinuitete kot žlahtno zgodovinsko patino. S čim vse se ne ukvarjajo dandanašnji skupščine’ Sicer pa so vsi trije zbori vse predloge lokalne oblasti sprejeli tako, ka- Lendavski IS pomaga Romom Na torkovi seji lendavskega izvršnega sveta so najprej obravnavali problematiko sanacije divjih odlagališč v občini. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so na tem področju storjeni določeni premiki, zlasti še na črenšov-skem, polanskem in odranskem območju. Govor je bil tudi o stanovanjski problematiki Romov, ki jih je v lendavski občini nekaj nad 300. Ugotovili so, da se na tem področju pojavljajo pereči problemi, zato jim bo IS skupno z ustreznimi službami pomagal pri obnovi stanovanj in nakupu gradbenega materiala. -še Ponujamo vam delo! • NAJBOLJŠA KOVINSKA POSODA ZA VSE ŽIVLJENJE Ste samozavestni, vztrajni in imate smisel za trgovanje, avto in telefon? Ponujamo vam primerno delo za območje M. Sobote, Gornje Radgone, Radenec, Lendave, Ljutomera, Maribora in drugod. Vabimo vas na informativni sestanek v petek, 11. oktobra, ob 17. uri v hotel Diana v Mursko Soboto. Vse informacije dobite po telefonu: (069) 25-435 in 48-588. Pridružite se nam! Pomoč iz Fridberga Rdeži križ Ljutomer je sprejel že drugo pošiljko zdravil, sanitetnega in prehrambenega materiala od Rdečega križa mesta Fridberg. Prebivalci Fridberga so v svoji občini organizirali akcijo za pomoč pobratenemu mestu Ljutomer, katere namen je bil pomagati predvsem beguncem iz Hrvatske, ki so v Ljutomeru in ki jih je vsak dan več. Rdeči križ mesta Fridberg se je strinjal s predlogom Rdečega križa Ljutomer, da bi del pošiljke poslali v Zagreb v bolnišnico, kjer jim že zmanjkuje najosnovnejšega za življenje, obljubili pa so tudi, da bi akcija v Fridber-gu potekala še naprej in da bodo storili vse, da bi pomagali lačnim in neoblečenim ljudem na Hrvatskem. Dragica Heric Restavracija Vikend in Turistično društvo Radenci vabita v soboto, 12. oktobra, od 10. ure na PRAZNIK GROZDJA, MOŠTA IN PEČENIH KOSTANJEV! • Prireditev bo na vrtu restavracije Vikend • Igral bo ansambel Boutique • Sodeluje humorist Dodo • Vrhunec prireditve bo pokop klopotca • Vstopnine ni kor jih je ta predlagala, samo v zboru krajevnih skupnosti so menili, da komisije »za raziskavo povojnih množičnih pobojev« ni potrebno ustanoviti; ker da je pomembneje ukvarjati se z drugimi problemi. Tenkočutni delegati so v okrilju 9. točke (predlogi, vprašanja in pobude) spraševali o bolj pomembnih rečeh, hudič je samo, da takšne reči nikjoli niso čisto v pristojnosti občinske skpščine. Zanimalo jih je, kako bo z mejo s Hrvaško, kako z Miriščem? Zakaj PTT izklaplja naročnike iz telefonskega omrežja? Zakaj ni še več' javnih del? Pa z dežurstvom zdravstvene službe .med 22. in 6. uro je nekaj narobe. Š. Smej Ob obisku delegacije SDP Murska Sobota pri mestni organizaciji SPD Ingolstad sta obe delegaciji v soboto, 5. 10. 1991, sprejeli SKUPNO IZJAVO SDP mesta Ingotstadt in občinska organizacija Stranke demokratične prenove Murska Sobota skupaj pozivata države Evropske skupnosti, da priznajo neodvisnost Slovenije. Prepričani smo, da bi priznanje neodvisnosti prispevalo k ohranitvi miru. Vojaško posredovanje za doseganje političnih ciljev odločno odklanjamo. Obe stranki soglašata, da lahko zagotovimo trajen mir v Evropi samo pod pogojem, da ravnanje posameznih družb in držav ne bo temeljilo na nacionalizmu, temveč bo postalo spoštovanje človekovih pravic in ustvarjanje socialnih in za vse pravičnih življenjskih razmer skupna osnova političnega dela. Demokratična Evropa brez meja lahko nastane samo s povezovanjem držav, ki zagotavljajo enake pravice tudi etničnim manjšinam. desetoseptenibrska-desetooktobrska Ali bo napovedana stavka zdravstvenih in socialnih delavcev? Če bo, kako dolgo bo trajala, v kakšni obliki bo, s kakšnim režimom dela v zdravstvenih ustanovah? Dan, dva pred današnjim četrtkom so bila to še retorična vprašanja, ki, upajmo, vsaj danes to več niso. Stavka je, stavke ni, vseeno pa so zanimive primerjalne vzporednice letošnje stavke z lanskoletno. Kot se v zdravstvu ponavljajo stari problemi, tako se ponavlja stavka. O reprizi ali ponovitvi govorimo, ker so zahteve, razen v nekaterih dopolnilih, ponovljene. Da vlečemo vzporednico dveh stavk, gre zasluga tudi zdajšnji vladi. Potegnila je namreč enako potezo, kot jo je ob koncu lanskega leta — problemi v zdravstvu namreč izbijejo ob koncu leta, ko zmanjkuje denarja — Šinigojeva vlada. V roke je vzela denar. Dobljena poteza!? Mure F Murski Na štadionu 00 Soboti je bila prejšnji četrtek dobrodelna športna prireditev, ki sta jo za v nedavni vojni prizadete Radgončane pripravila Slovenski športni časopis Ekipa in Nogometni klub Mura. V malem nogometu sta se srečali moštvi slovenske vlade in konbini-rana ekipa soboških direktorjev in novinarjev Ekipe. Srečanje, ki je bilo pravi špektakl, si je ogledalo okrog 500 gledalcev, dobila pa je ekipa slovenske vlade z 2:0. Strelec obeh zadetkov je bi! Hrovatič, okrepitev slovenske vlade. Za slovensko vlado so igrali: Janez Janša, Igor Bavčar, Lojze Peterle, Jelko Kacin, Dušan Šešok, Lojze Janko, Janko Pezeij in Tone Hrovatič. Navzoč je bil tudi edini slovenski general TO Janez Slapar, ki pa se je f pripravah na tekmo poškodoval in je le izvede! začetni udarec. (nj, fm) S svojimi uspešnimi intervencijami na tekmi je navdušil tudi vratar Igor Bavčar, slovenski notranji minister, saj je njegova mreža ostala nedotaknjena. Morda pa mu je pri tem pomagala osvežilna pijača Radenske. V središču zanimanja obiskovalcev pa je bil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je imel veliko težav pri srečevanju z žogo, saj je bila le-ta večkrat hitrejša od njega. Uresničila pa se je njegova napoved za zmago. Nekaj denarja so takoj dali na roko, dodatno denarno injekcijo pa je ministrstvo svoji veji obljubilo še do konca leta. Zdravstvu so namreč takoj nakazali 400 milijonov dinarjev predplačila, s tem denarjem pa more le-to svojim upnikom plačati neporavnane račune. Pošteno bo tudi, če zapišemo, da je bilo za zdravstvo letos res odmerjeno mnogo premalo denarja. Lani je stavka trajala eno uro med malico, tako da mnogi zanjo skoraj vedeli niso. Če stavka danes je, z velikim zborom v Ljubljani, bo zanjo prek medijev zvedelo več ljudi. Revolucije pa Nekdanji predsednik Nogometne zveze Jugoslavije in i"”*^o-nogometni sodnik dr. Mirko Ilešič iz Ljubljane zamišljen uSpešnO štvi na igrišče. Zaradi discipliniranosti igralcev je tekmo pripeljal do kraja. tako lanska desetoseptembrska kot letošnja desetooktobrska ni in ne bo pri' Pfs^a- Revolucije tudi ne more biti, do-kler bodo stavkajoči enotni predvsem v delitvi ter razmerjih med plačami, ne pa tudi o drugačnih temeljih zdravstva, novih razmerjih, dokler bo dobro delo enako plačano kot slabo in bodo in™1 slabi zdravstveni delavci še naprej var-no svoje delovno mesto. To naj bi sicer prinesla nova zdravstvena zakonodaja, pa nastaja po polževsko. Do takra pa bo stavka v zdravstvu lahko samo sredstvo za gašenje denarnih težav z dodatnim denarjem. , . Letošnja stavka pa ima v primerja' x lanskoletno svoj odtenek, stavkovne zahteve je namreč podpisalo šest sindi' katov. Ce je to pomembno, težko rečemo. Majda Ho^1 ke tl’’ Med ministri s,ove”metni|'1 de je gledalce z nogo ..j js-znanjem najbolj na Z nez Janša, ki se je j naS' lahkoto sprehajal m protniki. Tako je LjiaV11 da ni samo dober minister, temveč '* uriM nogometaš. Na * ^00^' športnega časopis3 Matjaža Kranjca-