V zače tku le tošn jega le ta sta izšla prva dva zvezka E tno loške to p og ra fije s lovenskega ozem lja — 20. s to le tje , in s ice r za obč in i L ju tom er in Kočevje. Osnova za izda jo p u b lika c ij je u tem eljena na podrobn i e tn o lošk i ra jon iza c iji S loven ije . Da ne bi izosta l v p rikazu k a te riko li p rede l na S lovenskem , so se od lo č ili, da bodo posam ezni zvezki e tno loške to p o g ra fije obsega li obm očja posam eznih občin , m ed­ tem ko bo zam ejsk i del našega e tn ičnega ozem lja p rikazan v sk lopu posam eznih reg ij. N a č rto va lc i e tn o loške to p o g ra fije računa jo , da bodo v tem s redn je ročnem obdob ju z delom ko n ča li in zb rano g rad ivo izda li v 72 zvezkih! Z an im iva je vseb inska zasnova e tn o loške top og ra fije . R azdeljena je v deset pog lav ij. V p rikaz ozem lja posam ezne obč ine ( v zam ejstvu področ ja ) nas uvede geogra fska op rede litev obm očja . Nato je pod robne je o risana no tra n ja s truk tu ra p roučevanega obm očja (npr. geogra fsk i po loža j, ob like in ve liko s ti nase lij, razvoj p o litičn o -u p ravn e , šo lske in ce rkvene razde litve , p rom etno om režje, d ruštvena de­ javn o s t itd .). T re tje pog lav je je nam en jeno p reds tav itv i dem ogra fskega razvo ja od s red ine p re tek lega s to le tja napre j. S ledi pod robne jš i preg led gospodarskega raz­ vo ja in s tan ja obm očja , in s ice r po posam eznih panogah in de javnostih . V petem de lu so p reds tav ljene p o k licn e ses tav ine p reb iva ls tva , m edtem ko so v naslednjem pog lav ju že o risane sprem em be v soc ia ln i sestav i p reb iva ls tva (npr. posestna s tru k ­ tu ra podeželja, de lež g ru n ta rje v , ka jžarjev, dn ina rjev , v in iča rje v , ko lonov, rudarjev, o b rtn iko v itd .). V sedmem pog lav ju je osve tljeno u va jan je novosti bod is i po po­ sam eznih nese ljih bod is i v zaokrožen ih pod roč jih . V tem delu kn jige so posebej o risan e in o va c ije v km etijs tvu , rokode ls tvu in ob rti pa v s tavbars tvu , s tanovan jsk i oprem i, ko m u n ika c ijs k ih s reds tv ih te r v ob lek i — nošn ji In p reh ran i. O sm o pog lav­ je razč len ju je razkro j (ozirom a s to p n jo oh ran jenos ti) tra d ic io n a ln e k u ltu rn e podobe obm očja a li posam eznih nase lij. Z adn ji dve pog lav ji sta nam enjen i p rikazu ozirom a ocen i dosedan je p roučenos ti obm očja in p reg ledu lite ra tu re in upo rab ljen ih v irov. Prva zvezka e tno loške to p o g ra fije s lovenskega ozem lja p rikazu je ta obč in i L ju ­ tom er in Kočevje. V ečina g rad iva je b ila zbranega na te renu. K a ra k te ris tičn o je, da je več ina po javov, p rikazan ih v kn již icah , osvetljena- v treh raz ličn ih obdob jih . N jihov pom en in v loga sta p rav ilom a prikazana : a) v zadn ji č e tr t in i 19. s to le tja te r v obdob ju do 1. sve tovne vo jne , b) v obdob ju med obem a vo jnam a te r c) v le tih po zadn ji sve tovn i vo jn i. Takšen p ris to p p rikazovan ja in ob ravnavan ja e tno lošk ih po javov, ki so v m ars ika te rem pog ledu že povsem geogra fsko načeti, om ogoča spoznati n jihovo sp re m e n ljivo s t in p reneka te re razvo jne težn je in sprem em be. V g e o g ra fiji skušam o u g o ta v lja ti »ostanke p re te k lo s ti v p okra jin i« , m edtem ko e tno ­ log ija ko t d ružbeno-zgodov inska znanos t išče posam eznim po javom n jihovo sočasno fu n kc io n a ln o s t. Tud i za to so nam m nogi e tn o lošk i izs ledki ze lo b lizu in izredno d ra ­ goceni. Vseb ina kn již ic , ki p rikazu je ta obč in i L ju tom er in Kočevje, je izredno d ra g o ­ cena za š te v iln a znanstvena področ ja , ki se u kva rja jo s s lovensko zem ljo in n je ­ n im i ljudm i. P onu ja ta nam osnovno in fo rm a c ijo o ob ravnavan ih obč inah, kakršne še n ism o im eli dosle j. Ko bo zb irka zak ljučena , bo p reds tav lja la skupa j s K ra jevn im leks ikonom S loven ije na jbo lj popo lno sp o ro č ilo o zn a č iln o s tih in posebnostih naše zem lje. Prav za to sem tud i p rep ričan , da bo posta la e tno loška to p o g ra fija s loven ­ skega ozem lja pom em ben in nepog reš ljiv v ir p ri n a s ta jan ju n a črtovane m onog ra ­ f ije o reg iona ln i g e o g ra fiji S loven iji. M ilan Natek Mitja Zupančič, Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije, SAZU, razred IV, dela 24, B io lošk i in š titu t Jovana H adžija 7, L jub ljana 1980, str. 262. G ozdno rastje , ki porašča, p rece jšen de l S loven ije , p reds tav lja enega ze lo v id ­ nih p riro d n ih de javn ikov pokra jin e . Z a to želi vsakdo, ki p rouču je S loven ijo , to ras tje č im bo lje spoznati. V e lik ko rak k bo ljšem u poznavan ju gozdov, z la s ti sm rekovih , p reds tav lja Z upanč ičeva š tu d ija o sm rekovih gozdovih v m raz išč ih s lovensk ih v i­ sok ih k rašk ih p lano t. A v to r si je zada l na logo p ro u č iti sm rekove gozdove v posebnih eko lošk ih razm erah, ki n a s ta ja jo na kraškem re lie fu T rnovskega gozda in Snežn iškega po ­ gorja . Pri svo jem de lu se je op rl na s ta n da rd n o sredn jeevropsko , z iir iš ko -m o n tp e l- lieško m etodo, ki jo fito ce n o lo g i m ars ik je upo ra b lja jo p ri p roučevan ju ras tja . M etoda vk lju ču je poleg fito ce n o lo šk ih pop isov ras tja in izdelave tabe l tud i p roučevan je ne­ ka te rih p riro d n ih de javn ikov. V te j razprav i je posvečena posebna pozo rnost p ro u č itv i m ik ro k lim a tsk ih raz ­ m er in las tnos ti p rs ti. Poleg tega so b ile o p rav ljene še ana lize kam nin , pa lino loška p roučevan ja in raz iskovan ja favne v m razišč ih s sm rekov im i gozdovi. S tem je b ilo zbranega ob ilo g rad iva , ki ne bo s luž il sam o za k a ra k te r iza c ijo sm rekovih združb in n jihovega ras tišča , tem več tud i za sp lošno poznavan je m raz išč na obeh p la ­ notah. Pri p roučevan ju gozdov v m razišč ih na Trnovskem gozdu in Snežn iku je av to r ugo tov il tr i nove sm rekove združbe: d in a rsk i suba lpsk i sm rekov gozd (P iceetum suba lp inum d ina ricum ), gozd sm reke in bele bekice (Luzulo a lb idae — Piceetum ) in d in a rsk i g o rsk i sm rekov gozd (P iceetum m ontanum d ina ricum ). Vse tr i gozdne združbe se dele še na n iž je s in s is tem a tske enote. Za vse tr i a so c ia c ije je p rikazan podroben f lo r is tič n i op is in soc io loška zg rad ­ ba, n jihov s is tem a tsk i po loža j in razč len itev . Za vsako združbo navaja a v to r n jeno razš irje n o s t (s inho ro log ijo ) in ra s tiščn e razm ere (s ineko log ijo ). Pri vseh treh je podana tud i n jihova razvo jna d inam ika . P rirodn i d e javn ik i, k i so med d rug im po g o jili raz like med tem i združbam i, so z las ti kam n inska osnova, p rs ti in re lie f te r z n jim povezane m ik ro k lim a tske zn a ­ č iln o s ti. Tako npr. d in a rsk i suba lpsk i sm rekov gozd ras te na p litv ih , rjav ih pokar- bona tn ih in h um usno -ka rbona tn ih prsteh s površ insko zak isan im , surovim hum u­ som. Te p rs ti so nasta le na m ezozo jskih apnenc ih in do lom itih . D ina rsk i gorsk i sm rekov gozd pa uspeva na zm erno spran ih , p litv ih , poka rb o n a tn ih p rsteh, s k is lim do zm erno k is lim hum usom . Te p rs ti so nasta le na m orenskem grad ivu . Vse te ugo tov itve so zan im ive in kažejo ozko povezanost do ločene gozdne združbe z de­ javn ik i p rirodnega oko lja . P rosto rsko ra zp ro s tra n je n o s t p roučevan ih združb nazorno p rikazu je jo vege­ ta c ijs k i p ro fili. Na n jih se jasno odraža ra zp ro s tra n je n o s t vege tac ije glede na na­ rašča jočo nadm orsko v iš in o (npr. vege tac ijsk i p ro fil M ali G o ljak-V ipavska do lina) a li na drugačen razpored ras tja z n ižanjem nadm orske v iš ine v k rašk ih dragah (npr. vege ta c ijsk i p ro fil S m rekove drage). Poleg teh p ro filo v vsebu je razprava še ce lo v rs to d iag ram ov (term ogram ov, h ig rog ram ov itd.) in tabe l, k je r so p rikazan i rezu lta ti m nogih m eritev. Kot posebna p riloga so p riložen i še š tir je tem pe ra tu rn i d iag ram i, dva pe lodna d iagram a ter š t ir i fito ce n o lo ške tabele. Med p rilogam i bi b ila dob rodoš la ka rta a li sk ica m ra ­ zišč, k je r so b ile p roučevane sm rekove združbe. To obsežno delo o sm rekovih gozdovih m raz išč T rnovskega gozda in Snež­ n ika nudi ve liko podatkov in za k lju čko v ne sam o fito ce no lo g o m in gozdarjem , te m ­ več tud i geogra fom . Že M e lik om enja vege tac ijske posebnosti na k rašk ih p lanotah. N ada ljn ji p roučeva lc i teh p lano t se bodo lahko op rli na to Z upanč ičevo delo, za ka te ro je a v to r dob il nagrado sk lada B. K id riča in č rp a li iz njega m nogo podat kov. S tem pa bodo naše k raške p lano te še bo lj vses transko p redstav ljene . F. Lovrenčak G. Hegi, H. Merxmüller, H. Reisigl, Alpska flora, p r e v o d i n d o p o l n i l o T o n e W r a b e r , D ržavna za ložba S loven ije , L jub ljana 1880, str. 223. Zelo znano delo bo tan ika G. Hegija in so av to rjev A lpska flo ra , ki je izšlo I. 1977 že pe tindva jse tič , sm o dob ili sedaj v s lovenskem prevodu. K n jig o a lpsk ih ras tlina h , dostopn ih š irš i ja vnos ti, če izvzam em o Seid lovo R astlins tvo naših Alp, sm o v s lovenšč in i do sedaj im eli le m alo. T is tim , ki že lijo pod robne je spoznati rast line v a lpskem svetu, sta od nove jš ih del na razpo lago kn již ic i V R a v n i k a , C v e t j e n a š i h g o r a in fo to g ra fije ras tlin z n jihov im k ra tk im op isom 1 W r a b r a , G o r s k o c v e t j e . S prevodom H egijeve kn jige pa smo dobil, doka j popo ln in sodoben vo d n ik med ras tlina m i v isokogo rskega sveta. Tega bcd t lahko k o ris tn o u p o ra b lja li vsi, ki jih na ta a li oni način zan im a gorska pokra jina S lovenski p revod ima ta ko ko t izv irna kn jiga dva g lavna dela: uvodni in s likovn , del z op isom ras tlin . Prav z uvodnim delom je kn jiga ze lo p rido b ila na uporabnost.