HaroinEssa znaša letno i!6]Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaia vsako nedeljo I. LETO HURSiCA Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Murska Sobota, 24. aprila 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCaJo ŠTEV. 8 Resolucija Na veličastnem javnem zboru, katerega je sklical sreski odbor J. R. K. D. je bila z navdušenjem in enoglasno sprejeta od tisoč glave množice, sledeča resolucija, ki je bila izročena g. nar. poslancu Benku, vsebujoč glavne težkoče in težave našega prekmurskega življa. 1. izrekamo ponovno zaupanje svojemu poslancu g. Benku Josipu in naglašamo ponovno dejstvo, da je oddal naš srez pri volitvah dne 8. novembra 1931. največ odstotkov glasov, in pričakujemo, da se bodo predlogi in želje našega poslanca bolj upoštevali kot dosedaj. 2. protestiramo proti temu, da so mlinarji vsled previsokih taks bili primorani zapreti svoje mline, ker je s tem našemu kmetu odvzeta možnost, da prehrani sebe in svojo rodbino z lastnim zrnjem. Zahtevamo, da se naši mlini štejejo med merične (ušur-ske) mline, ker je njih kapaciteta odvisna od vodnega stanja, zato se jih naj oprosti od takse. 3. obžalujemo, da ni banska uprava upoštevala tehtnih razlogov, da se ukine davek na šmar-nico, ampak se je isti še povečal, in smatramo ta davek za krivično kazen, ker merodajne oblasti niso ugotovile in oskrbele za tukajšnjo zemljo primerne trte. Zahtevamo ponovno, da se pobiranje tega davka za letos opusti, ker naš kmet nima denarja niti za redne državne davke in za svoj kruh. 4. prosimo ponovno, da banovina in država pomagate s primerno podporo, kakor v drugih krajih, onim kmetom, ki jim je toča I. 1928 uničila vso setev, in so zato za drag denar kupili zrnje za novo setev in kruh. Ako ne pride do te podpore, ki bi zbrisala še obstoječi dolg na zrnje, bo to za naše kmete druga toča, ker bodo morali plačati zrnje z ceno, ki je dvakrat večja od današnje. 5. Zahtevamo, da vlada z energičnimi zakoni doseže, da bodo cene industrijskih izdelkov pri- Veliko javno zborovanje Tisoiglava množica pozdravlja narodne poslance. — Govori poslancev gg. Benka, Hajdinjaka, dr. Rapeta i Zemljiča. V nedeljo, dne 17. aprila se je vršo veiki javni shod, šteroga je vkup pozvao sreski odbor J. R. K. D v Murski Soboti. Že mnrgo pred napovedano včro se je zbrala masa naro da pred Sokolskim domom, v šterorn se je vršilo zborovanje. Tisoč glava množica je naposled skušala dobitj prostor v obsežni dvorani i v vseh stranskih prt štorih. Tečno cb 11 vori je predsednik sreske organ zacije J. R. K. D. g. župan notar Koder otvo-ro veličastni zber i pozdravo vse navzoče gospode poslance, šteri so prihiteli cd blizu i daleč med prekmursko ljGdstvo. Povdarjal je veliko zadovoljstvo nad tem veličastnim zborom, ki je prvi v dravski banovini pr 6 januarju. Prekmurje je bilo vedno zvesto domovini i kralju kar je najbolj dokazalo dne 8. novembra, ko je dalo največji odstotek glasov v dravski banovini. To so važni momenti, šteri se naj vsigdar upoštevajo na meredajnih mestih, ko se rešavajo naše prošnje in želje. Njegove besede so bile sprejete z odobravanjem. Na to se je oglaso k besedi g. nar. poslanec Zemljič, prinašajoč pozdrave volilcev iz sosednega ljutomerskega sreza. Dotakno se je vseh perečih sccijalnih in gospodarskih vprašanj ki tarejo naše ljudstvo. Za njim je besedo povzeo g. Vezir, povda/jajoč vse one obljube za časa volilnega boja, štere so do zdaj ostale le besede brez dejanj. Da razloži vzrok tega zborovalcem, je burno pozdravljen od navzočih stopil pred občinstvo g. poslanec Benko i spre-govoro sledeče: Vse one obljube izza volitev so bile njegov program za šteroga se ešče zdaj bori. Davek na šmarnico se ni odpravo, kljub neštetim intervencijam pri merodajnih oblasti, ki nočejo uvideti posebnost položaja Prekmurja i njenega kmeta. Obljubljeno pa je, da se za letos davek na šmarnico ne bo pobiral. Le za od toče prizadeto prebivalstvo, se je doseglo toliko, da bo v kratkem času prispela komisija, štera bo pre-našla dejanski položaj i ecenila škodo. Cene živine so nizke. Vzrok tega ne smemo iskati pri nas, ampak v vsesplošni gospodarski krizi. Cena živine v sosednjih državah je padla na minimum, radi česar tudi v naši državi ni ;rogla ostati na prejšnji višini, že radi izvoza Kontingent, za uvez živine v sosednje države je tak majhen, da odpade na Prekmurje, pri vsem izvozu iz naše države, le neznaten del. Nova mlinska naredba je v pogledu taks nad vse krivična i potrebna temeljite korekture, ar je z njo zopet udarjeno najbolj naše kmetsko ljudstvo. Med njegovim govorom sta prispela gg. poslanca dr. Rape in Haj-dinjak, šteriva so zborovalci burno pozdravljali. Pri vseh govorih je napadao v besede nek doseljenec iz Hrvaške i je hoteo s tem motiti miren potek zborovanja. Oglaso se je celo do besede. Za hip je res potegno ništerne za seboj s svojimi frazami i govoričenjem, sledi pa je mogao med žvižganjem jadrno zapustiti dvorano, kak je povzeo besedo g. poslanec dr. Rapč, ki ga je v kratkih besedah vsega razgalil pred ljfldstvom, štero je obsojalo njegove besede i dejanja. V svojem govori, šteroga so vsi z veliko pazljivostjo sledili, je povdarjao potrebo po organizaciji i po složnem deli, ar le to nam bo pomagalo rešit se današnjega težkega položaja. Njegov govor, ki so ga vsi dobro razumeli je bio z navdušenjem sprejet. Poslanecg. Hajdinjak se je pridrfi-žo izvajanji svojega predgovornika i njegov govor se je končao z besedami : »Združimo se v ljubezni i delu za lepšo bodočnost nas vseh i naše domovine." Na to se je oglaso k besedi g. Kuhar iz Puconec, ki je posebno ostro nastopo proti kartelom, ki so izvor današnje neprimerno visoke cene industrijskih proizvodov napram agrarnim produktom. Našo domačo industrijo je treba ščititi i tvornice, štere so v rokah lujega kapitala je treba nacionalizirati. Predlsgao je zaupnico našim gg. poslancem i zahvalo za ves njihov trtid, z prošnjo, da ešče dalje vstra-jajo na začrtani poti i si izvojuje vse one zadane naloge, štere bodo prinesle našemi ljudstvi boljšo bodočnost. Njegove besede so našle globok odmev med poslušalci i so bile deležne burnega odobravanja. Po njegovem govoru je tajnik sreske organizacije J. R. K. D. g. Cvetko Ludvik prečitao resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta od navzočih. Govoro je na to ešče g. Šiftar iz Strukovec pa tudi drugi so se oglasili k besedi, podčrtujoč vse one želje i zahteve ki so vnešene v resoluciji. Poročilo g. geom, Pertota o količniku v Prekrrurju, je vzbiido kar največ zanimanja i se je pred najširšim forumom obravnavala ta pereča točka pri katerem se je prišlo do de-finitivnih zaključkov i do direktiv, ki so se dale g. poslancem. Po tri urnem zborovanju je g. predsednik notar Koder zakljiičo veličastni zbor, ki je dokazao, da je dflh organizacije prevzeo najširše plasti našega ljudstva. Besede gg. poslancev gotovo ne bodo ostale brez odmeva i dovedle bodo ešče one v organizacijo, šteri so do zdaj stali ob strani, a šteri so se kljub tomi udeležili zbora, pač pod pritiskom današnjih težkih razmer. Ste že naročnik »MURSKE KRAJINE"? merne cenam poljedelskih produktov, posebno živine, kajti položaj našega kmeta je takšen, da mu vsi zakoni v zaščito kmeta ne bodo nič pomagali, ako se cene ne bodo uredile. 6. Želimo, da naj zakon o pobijanju draginje, ki se sedaj obravnava v skupščini, preganja draginjo ne samo pri trgovcih, ampak tudi pri fabrikantih, in naj ostro nastopi proti kartelom, ki brezobzirno za svoj prekomerni dobiček podražujejo važne živ-ljenske potrebščine. 7. Zahtevamo, da moraja4i;rT žavne tovarne takoj izstopiti iz kartelov. Politični pregled Jugoslavija. Ministru dr. Kra ftierju, šteri je zdaj na zdravljenji v Pragi, se je zdravstveno stanje po-bogšalo. Gospod minister pošilja najlepše pozdrave vsem prijatelom i vu-pa, da se bo čim prej vrno domov. — Senat je spremeno zakon o trošarini. Občinska trošarina na vino se je maksimirala i ne sme znašati za podeželske občine več kak 50 Din za 100 1 vina. Narodna skupščina je morala o zakonu ešče enkrat razpravljati i ga je končno sprejela. — Končno veljavno je bio sprejet važni zakon o zaščiti kmeta. Po tom zakoni imajo kmečki dolžniki 6 mesečen oddih, pi tanje defin tlvne ureditve kmečkih dol gov 1 maksimiranja obresti se je pa odložilo na poznejši čas. — Narodna skupščina je sprejela tfidi zakon o pobijanju draginje. V razpravi se je povdarjalo, da morajo kmetje prodajati svoje pridelke po neverjetno nizkih cenah, konzumenti pa morajo isto blago drago kupfivati. Zakon je bio izročen senatu, je pa obležao v finančnem odboru. Z vseh strani prihajajo namreč deputacije i protesti proti tomi zakoni. Pravijo, da se dnes ne ide za pobijanje draginje, nego zato, da se zaščitijo pridelki pred padanjem cen. Nam je potreben zakon, ki bi odpravo silno razliko med cenami kmečkih pridelkov i cenami industrij skih izdelkov. Trgovske organizacije so nastopile tfidi proti zakoni o zaščiti kmeta. Pravijo, da bo zakon zadeo v prvi vrsti podeželske trgovce, ki so dajali kmeti življenske potrebščine, orodje i. t. d. na kredit. Zakon bo prisilo trgovce, da bodo kmeti odpovedali kredit. Trgovske organizacije so predlagale, naj bi priv. agrarna banka priskočila kmetom na pomoč z dolgoročnimi posojili. — Skupščinski odbor je predlagal tudi zakon o znižanju najemnin za stanovanja i lokale. Minister za socijalno politiko Pucelj je odgovoro, da je pitanje znižanja najemnin zelo težko rešiti, ar posega v kreditne odnošaje in ogroža samo eksistenco mnogih denarnih zavodov. Če pa hišni posestniki ne bodo dovolj uvidevni in ne bodo sa- mi znižali najemnin, bo vlada prisiljena poseči tfidi v to pitanje. Ljubljanski občinski svet je protesti rao, da bi morali državni i samoupravni uslužbenci plačevati banovinski kuluk, med tem, ko je bil za vse ostale odpravljen Zato se bo morala popraviti tozadevna določba v zakoni o samoupravnih cestah. - Poslanec dr. Nikič je interpelirao ministrskega predsednika o izvajanju tiskovine cenzure i se pritožo, da se izvaja cenzu ra v Zagrebi bolj strogo kak v Beo-gradi. — Senator Hadžiristič je pred-lagao, da bi se ustanovo skupen zunanje-političen odbor narodne skupščine i senata, Šteri naj bi razpravljao o vseh zunanje političnih pitanjih. — Seje narodnega predstavništva so od-godene do 10. maja. - Ministrski predsednik dr. Marinkovič je držao na razorožitveni konferenci značlen govor. Predlagao je, da naj zmanjšajo vse države število težkih topov i tankov, da naj bo prepovedano bombardiranje z letal i uporaba vseh stru penih plinov i kužnih bakterij. Vojne ladje se naj odpravijo, Vse države, štere so včlanjene v Drfištvi narodov, bi morale pnskočiti napadeni državi na pomoč. Tudi druge države so stavile svoje predloge. Nemško-rusko sodelovanje je pa slabo znamenje za uspešno nadaljevanje razon žitvenih pogajanj. — Gospodarska kriza v po-dunsvskih državah pcstaja vedno večja. Francija je odklonila vse finančne zahteve i prošnje, češ da francoski denarni trg ne more prevzeti posojil za podunavske države. V finančnem odboru Društva narodov se j« raz oravljalo na zaupni seji o financah Grčije, Bolgarije, Madjarske i Avstrije. Grški ministrski predsednik Venizelos je napadno velesile, češ, da so one krive, da ne pnde do normalnih gospodarskih razmer, ker se med seboj ne morejo sporazumeti. — Mednarodna konferenca dela, ki se vrši v Ženevi, je med drugim predlagala uvedbo mednerodne valute, velikopotezen načrt za javna dela na mednarodni podlagi i načrt za mednarodno izmenjavo blaga na najširši podlagi. Nemčija. Konferenca notranjih ministrov nemških dežel je sklenila razpust Hitlerjevih napadalnih odel-kov, štere imajo 400.000 članov. — V ospredju političnega življenja so de želnozborske volitve na Pruskem. Številni shodi se vršijo vsak dan i kak vse kaže bo volilna borba zelo ostra. Do zdaj je bilo vloženih kandidatur cd 27 strank. — Ar se nahajajo tfidi pri drugih strankah slične bojne organi zacije kak pri Hitlerjevi je Hindenburg zahtevo, da se vse te organizacije raz-pfistijo i da se izvrši popolna notranja razorožitev, Čehoslovaška. V MosluinClu-motovu se je stavkarski pokret spet izredno poostro. Vršile so se velike demostracije, pri šterih je orožništvo rabilo orožje. Mnogo je bilo ranjenih, nekaj pa mrtvih. Pri razpravljanju o zakonu za brezposelne je prišlo v vladi do nesoglasij, kaj bi lahko imelo za posledico vladno krizo. Španija. Španska, najmlajša republika sveta, je pred kratkim obhajala prvo obletnico svojega obstoja. Po vsej državi so se vršile velke slavnosti. Pripoznati se mora, da je v tom kratkom časi vlada velko napravila za ljiidstvo, posebno za narodno pro-sveto. V zadnjem leti je otvorila 6000 osnovnih šol. Državi ešče vsigdar grozijo notranji nemiri i to vsled Katalonije, štera hoče s/ojo avtonomijo. Austrija. Pri pogajanjih z Ju goslavijo radi klirinških pogodb se je prišlo do načelnega sporazuma i bodo v kratkem zakljfičena. — Za občinske volitve na Dunaju, ki bodo 24. t. m. je bilo vloženih 7 kandidatnih list. Vršijo se veliki shodi pa tudi demostracije, ki so pa do zdaj vse mirno potekle. Kakor je že poro-čao naš list, edini izmed slovenskih časopisov, je začelo važno zasedanje mednarodne trgovinske zbornice v Inomostu, na kateri je tfidi zastopnik Jugoslavije. Zbornica se bavi z prak tičnimi ukrepi za gospodarsko obnovo Podunavja Povdarjalo se je, da je vsakša relitev že v naprej obsojena na neuspeh, če bi bila kakorkoli naperjena proti drflgi državi. Izvedba teh načrtov zahteva sodelovanje vseh evropskih držav. Madžarska. Finančni minister Koranyi je govoro v parlamenti o težkem gospodarskem i finančnem položaju na Madžarskem. Trgovinska bila izkazuje 1828 miljonov pengSv primanjkljaja. Inozemski doigovi znašajo 4 miijarde pengov i mora Madžarska plačati za to vsoto letno 300 miijo-no? pengov amortizacije, Končno je ugotovo, da je prebivalstvo obremenjeno z davki do skrajnih mej. Pričakovati je v državnem proračunu 40-50 miljonov pengov primanjkljaja. Amerika. Trije neznanci so na cesti ustrelili v Sprinfieldu italjansko-ga konzula, kak je bio na šetnji s svojim šestletnim sinom. Domneva se, da ide za prot fašistični atentat. Storilce niso ešče našli. Užitnina na mleho Novine so pisale v št. 15a -16. 17. IV., ka je obč. načelstvo sklenilo poberati z vesnic v Mursko Soboto prinešeno od vsakega litra mleka 25 par užitnine. To je nej istina, dobro bi bilo če bi si ta sklep na obč. uradi po-glednoli i te na javnost dali. Občinski odbor je skleno na predlog obč. kmetijskega odbora naj naj se pobere 10 par od litra samo od trgovcev, šteri po vesnicaj po fal ceni mleko kfipfijejo i v Murskoj Soboti za dobre dobičke odavajo, ne plačajo pa od tega nikaj. Nej pa bilo povedano s tem, da mali kmet ali agrarni interesent, Šteri prinese v Soboto v svojem korbleci par litrov mleka i tu cda, pa si kaj za to kupi, ka bi od tistoga kaj plačao. Obč. kmetijski odbor je pa to predlagao nej za vo!o cene mleka, nego na pritožbo malih kmetov in agrarni interesentov, šteri morejo obč. doklade plačuvati, svoje friško, dobro mleko pa nemrejo odati, nanč po tistoj ceni kak trgovci svoje uvoženo mleko. S tem se je štelo pomagati malim kmetom in agrarnim interesentom, 1 -2 kravici in jedini dohodek majo z tega mleka. Naj bi oni šteri mleko kfipfijejo zaščitili tč m&Ie kmete in agr. interesente pa bi rajši od njih kfipuvali njuvo dobro mleko po tistoj ceni, kak od trgovca njuvo uvoženo mleko. Z ednim se pa opominjajo trgovci naj malo bole pazijo na čistočo lokalov in posode pmdaje mleka. Obč. kmet odbor. Agrarna reforma m. Kvarne posledice začasne zaku-podaje veleposestniške zemlje so v splošnem omenjene že v prvem delu. Posebej pa še je podčrtati nadaljna dejstva. Z začasno, torej ne s stalno ali vsaj skozi daljšo dobo trajajočo oddajo zemlje v zakup, se nikakor ne vzgaja in ne more vzgojiti samostojnosti zakupnika. Namen agrarne reforme pa vendar je in je bil, da se agrarni zakupnik na dobljeni zemlji osamosvoji, si zasnuje in osigura ob« stanek za sebe in družino. Postane naj od veleposestnika nezavisen človek in samostojni gospodar na zemljišču, ki mu ga je dodelilo agrarno oblastvo. Pri začasni, v zakonu samem, le na štiri leta določeni zakupodaji pač od nobenega poljedelca še s tako dobro voljo in tudi če bi imel duševno zmožnost gospodarenja, ni pričakovati, da se osamosvoji. Premalo je to, ako mu agrarno oblastvo zatrjuje, da bode tudi še v naprej obdržal dobljeno zemljo, Se ustreza takonitim predpisom. Jamstva za to zatrdilo in goto-pcsii nima, tem manje ko je videl, da veleposestniki, katerim je bila zemlja odvzeta, ne držijo rok križem in da se ne ustrašijo nobenih naporov in žrtev, da dobijo zemljo zopet nazaj. Ne malo slučajev je, da se je zemlja vrnila veleposestnikom, ko je bila že dve leti in več v posesti agrarnih zakupnikov. V mnogih primerih so celo oblastva sama podpirala te napore. Pri takih okolnostih je bila osamosvojitev agrarnega zakupnika izključe na in razumljivo je, da so mnogi agrarni interesenti izkoriščali zakup za nedopustne špekulacije v škodo stvari in plodonosnosti zemlje. V negotovem položaju pa se je nahajal in se še nahaja tudi veleposestnik. Ta ni imel nikdar gotovosti, ali mu puščena površina ostane. Ni mu bilo zajamčeno, da mu bode ostalo ono, kar se mu je pri prvi raz pravi določilo. Pri drugi razpravi se mu zopet lahko odvzame več zemlje. Kaj je bolj naravno, kakor da so veleposestniki begali agrarne zakupnike in jim grozili, da bodo vso zemljo zgubili, na drugi strani pa so si prizadevali agrarni interesenti dobiti še več veleposestniške zemlje. Vsak človek v borbi vporabija ono sredstvo, ki nasprotnika najhujše zadene. Prišlo je do tega, da so se branili veleposestniki odstopiti zemljo tam, kjer bi to brez-dvomno mnogo koristilo zakupnikom, njim samim pa bi bilo v manjšo škodo. Interesenti zopet so pa zahtevali odvo-jitev zemlje na mestih, ki so jim bila od rok ali nepripravna za obdelovanje, medtem, ko bi lastniku doprina-šala mnogo koristi. Neizbežne posledice tega trenja je morala biti obče narodno gospodarska škoda. Ta se je kmalu pokazala v zmanjšani produkciji poljskih pridelkov, njih slabi kakovosti ter v padanju dobre živinoreje. Padec živi noreje v naši državi je šel po opus titvi lastnih selekcijskih vzrejevališč živine tako daleč, da je država morala uvažati za najnujnejšo silo ple-menjake proti visokim nabavnim stroškom iz tujine. V očigled tega stanja je naravno, da so agrarna oblastva že razdeljeno zemljo zopet dajala nazaj veleposestnikom, katera se je leto ali dve preje razdelilo na agrarne interesente. Začasni agrarni zakupniki pač niso bili v stanu, niti niso imeli nobenih predpogojev, da bi gojili ali celo vzdrževali kakšna vzrejevališča za živino, tudi pri večji površini zemlje ne. Bog, da si je tekom dveh let pripravil najnujnejše gospodarsko o-rodje in k večjemu eno kravico. Veleposestnik pa, ki je dobil po treh do petih letih negnojeno zemljo zopet nazaj, tudi ni mogel v prvem letu delati čudežev. Zemljo si je moral pripraviti in postopoma urediti stanje živine. Ker pa to zboljšanje tekom par let ni nastopilo, mu je prihodnja revizija na veleposestvu vrnjeno zemljo zopet odvzela in razdelila na agrarne interesente. Na dlani je, da je ta ne-smotrenost v izvajanju agrarne refor- me samo povečavala nejasnost in negotovost pri agrarnih zakupnikih in pri veleposestnikih V celoti ni šlo za male površine, saj je v severnih krajih države sedaj po agrarni reformi zavzetih okolu 650.000 katestralnih oralov zemlje. Toliko površino večinoma prvovrstnih njiv in travnikov skozi eno celo desetlje nesmotreno obdelovati, mora dovesti do slabih učinkov. Na drugi strani pa je pod temi okolnostmi trpela država sama, njen ustroj, kakor poedinec. Negotovost oblastva, da imajo njegovi ukrepi trajno obveznost za vsakogar, vzbuja nezaupanje do državne uprave, ji jemlje ugled in autoriteto, izpodjeda temelje postoječega družabnega in pravnega reda ter vodi k zboljševiziranju ljudskih mas. Naneslo je. da so pri odvzemanju zakupnih zemljišč naleteli državni organi na dejanski odpor agrarnih interesentov, ki je v enem slučaju zahteval celo človeško žrtev. V premnogih primerih pa se je oblastni ukrep mogel izvršiti le ob asistenci žandarjev. To je ideelna škoda, ki jo utrpi država, materijalna škoda v narodnem gospodarstvu ter na agrarni reformi prizadetih pojedincev, bilo veleposestnikov ali agrarnih interesentov, pa je mnogo večja. Potrebno bode velikih naporov in stroge smotre-nosti, da se ta škoda popravi, —o— Vzrok in morebitne posledice gospodarske krize in odprava gospodarskih težkoč. J. BENKO, narodni poslanec. Sistem produkcije tržnega blaga, mora povsem naravno voditi k anarhiji produkcije, ki dovede do zastoja trgovanja z vsemi svojimi spremljajočimi pojavi. Vsled gole potrebe peljan konkurenčen boj vodi, z brezobzirno konsekvenco, čez slabe uničene gospodarske edinice k monopolu, trustu, sindikatu i. t. d. ki uživajo izjemne favorizacije in so v stanju zadušiti klice vsakega individualnega strmljenja. Temu pojavu sledi v socijal-nera oziru poostrenje družabnih razlik, stvarjanje maloštevilne plu-tokracije, ki da čutiti svoje hibe ogromni masi, ki ni deležna ria-cijonalnih dohodkov. Socijalne razlike med finančnimi in industrijskimi magnati in onimi, v nepopisni bedi se nahajajočih kmetov in delavskih mas, postanejo vedno bolj v nebo pijoče in posledice vedno boij usodepolne, zgolj in razloga, ker se vodi „Lu,n-penproletarijat" od ogromnega števila intelektualnega - prole tarjata, ki se nahajajo v splošnem obubožanju. Da se posledice takega socijalnega propadanja spoznajo, se mora citat i nravstveno zgodovino sedanje Rusije in Kitajske. Politično zamore biti ta so-cijalna struktura le sistem auto-kracije nikakor pa ne prave demokracije maloštevilnih, vsega idealizma odtujenih gospodarskih aristokratov, ki postavljajo, radi sigurnosti njih dominence ter iz golega egoizma, autoritete ter institucije države v svojo službo in k temu prisilijo državo k vzdrževanju velike obrambne moči, ki naj dela proti njih klasnim nasprotnikom. Ker so države v njih rokah le orodje njihovih interesov zamorejo, kot odvračilno sredstvo, kadarkoli napovedati vojno. One, dosedaj od raznih držav vpostavljene paliativne (obrambne) naredbe, imajo le učinek dražilnih sredstev. Racionalizacija gospodarskih podjetij ter državnih institucij pomnoži le število onih, ki so s svojimi družinami končali biti konzumenti, in mora te izvržence koncem koncev, kot brezposelne podpirati skupnost. Ker je podpora, v mnogih slučajih večja kot normalna plača, je upravičeno vprašanje, zakaj se je moralo odvzeti delavcu njegovo samozavest, mora-lično oporo, ko se vendar s tem ni ničesar doseglo za skupnost. Zaščita, ki jo dajo države raznim produkcijskim panogam, imajo za posledico neizogibno potrebo, da se druge države na sličen način revanžirajo in vodi ta malenkostna gospodarsko-carin-ska-valutna rovarija končno h kaljenju mednarodnih odnošajev in zamore, v slučaju te poostritve, voditi tudi k političnim komplikacijam. (Madjarska agrarna politika proti predvojni Srbiji.) Kaj zamore biti posledica depresije, nakopičenje razkačenosti mas? Kaj imajo ljudje, ki ničesar ne posedujejo izgubiti? Zamore si li računati z razsodnostjo o-nih intelektualcev, ki so do upora razkačeni in ki so izgubili nravstveno ravnotežje? Ne! Ti ljudje so predestinirani vodje one razburkane narasti, Ki hlepi po neomejenem zadoščenju svojih potlačenih poželenj. Za vsako ceno je tieba temu odpomoči, ker bi biia ogrožena naša s težkim trudom in naporom dosežena kultura. Kal delajo drugi & km ismoremo mi? Francoski parlament je na svoji seji dne 5. XII. 1931 voti-ral svoto od frs. 3,476,000.000.-(cca. 7 in % miljard dinarjev) v sviho pobijanje krize in radi »ekonomične opreme dežele." — Kaj je moralo dovesti, na najvišjem nivoju stoječo korporacijo, do tega, ko je vendar francosko narodno gospodarstvo s svojo zelo diferencirano strukturo komaj potrebno takih investicij?! Brezposelnost, zastoj, vseobče zlo je tudi Francijo zajelo in voditelji Francije vedo, da je organ brez gibanja, brez delovanja, za življenje nesposoben. Jasno je, da so racijonalizacije in redukcije, izhodna točka onega usodnega kroga, ki preide in se konča v ničli. Gospodarsko oskrbovanje naše Kraljevine bi bilo boij na mestu nego v Franciji, saj stoji naše gospodarstvo na bolj primitivni stopnji nego v Franciji. Ali to bi znalo povzročiti zelo upravičen ugovor češ, da zamore po-boljšanje in potenciranje gospodarstva, razpečevalno krizo še poslabšati. — Kaj sedaj ? Kakšno nalogo naj si postavi naša Kraljevina? Jaz mislim, da je ono najbližje, katero si je že marsikatera vlada naše Kraljevine postavila. Predvsem hočemo biti evropejci v pravem smislu besede t. j. da hočemo v kulturnem pogledu biti enaki zahodnim in severnim evropskim narodom. U-stvaritev zato potrebnih institucij, naj obenem služijo svrhi, da se leta krize s popolnim gospodarskim delovanjem naše brezupne in s obupane generacije izpolnijo, oziroma premoste. Če smo si mi za odločitev, odnosno, rešitev bodočega gospodarskega sistema pridobili 10 letni rok, tedaj smo dosegli, da bomo mi ali naši nasledniki, ki bodo — ravno vsled institucij, ki se naj ustanovijo — imeli bolj veder pogled, a bodo tudi moralično boljše kvalitete nego naša, od vojne strohnela generacija, in bodo čisto lahko razsodili, ali naj bo sistem bodočnosti zacžrugarstvo ali kaj drugega, ali naj bi evolucija sedanjega sistema vodila k redu, ki bi potrebam modernega človeka bolj odgovarjal. — Z eno besedo : mi hočemo zaposliti sedanjost, doseči rok za skrbno presojanje bodočnosti in kar je glavno, preprečiti popolen gospodarski polom. Kalso fml izdelamo naS program! Upravne enote niž;ega sloja so neposredni poznavalci in zagovorniki lokalnih potreb. Te enote naj na višjo inspiracijo ugotovijo, katere institucije, oziroma investicije bi bile potrebne za dosego stavljenih ciljev. Skupnost teh želj naj bi kakšna višja inštanca podvrgla skrbni izbiri svojih strokovnjakov. One investicije pa, katere so potrebne iz višjih državnih interesov, naj odobri najvišji forum (vlada). M. Soboški srez bi n. pr. na poziv banovine potom načelstva, zahteval sledeče investicije: Na račun Banovine: moderno bolnico; na račun šolskih odborov: razne narodne šole s stanovanji za učiteljstvo; na račun sreza: poslopje za sresko na-čelstvo (to le v slučaju če sresko načelstvo ne bi moglo biti nameščeno v gradu); na račun občin ali občinskih skupščin (even-tuelno zato ustanovljenih zadrug): elektrifikacijo Prekmurja; za mesto M. Sobota pa nakup grada s parkom in pristavo (Meierei), ustanovitev letnega kopališča, regulacije i. t. d. Radi psiholoških vzrokov, oziroma radi potrebne neposrednosti, mora izmera investicij in upravna stopnja municipijalne edinice stati v nasprotnem sorazmerju in se sme za centralni u-pravni organ potrošiti le minimum načrta. — Tako bi naj odpadlo na lokalne poedinice: občine n. pr. 50%, na banovino 40%, na državo pa samo 10% vsega programa. Ta program ne bi smel vsebovati od države i. t. d. že projecirane in v proračun stavljene investicije in ne bi smel vzeti nase nobena bremena, ki so dosedaj bila krita iz proračuna. — Načelno se morajo ustvariti le programe take vrednosti, ki pred- stavljajo najmanjšo ekvivalento investicije. Ne sme se zmanjšati narodno premoženje, čeprav doseže narod z izvedbo programa, eflekte kulturnega značaja. Posebne važnosti je zahteva,, da se privatna gospodarska ini-cijativa gospodarske delavnosti ne omeji. Industiji, obrti in trgovini edino povišani rentabiliteti, naj se da povsod možnost razvitja. Važno je tudi, da si z izvrševanjem programa ne poslabšamo svojo mednarodno plačilno biianco, vsled česar naj velja princip, da se uporabijo le domače dobrine. (Sem spadajo dela vseh kategorij). Vprašanje je, kako naj pridobimo sredstva za izvedbo programa. Slični načrti različnih naših vlad so se razbili, ker niso biia potrebna sredstva na navaden način dosegljiva. — Predispozi-cije so sedaj mnogo slabše, nego kedaj poprej. Internacionalni denarni trg še nikdar ni pokazal take nervoznosti, kakor ravno sedaj. (Premikanje zlata) Tržišče kapitala še nikdar ni bilo tako ne-piistopno investicijskim kreditom, kakor sedaj. — Nezaupanje finančnega sveta je popolnoma razumljivo, ker so — kakor poročajo časopisi — tudi kratkoročni — in trgovski krediti zledeneli. — Bila bi še možnost notranjega posojila, katerega bi v svrho izvedbe načrta predložili na subskrib-cijo. Ako bi se še kakšna vlada odločila k temu sigurnemu neuspehu, bi javnost kmalu prišla k prepričanju, da niso široke narodne mase v stanju kupovati državne papirje, oni pa, ki so s težko muko ohranili ostanke svojega premoženja, ne bi bili za to pripravni, da bi investirali svoje prihranke v papirjih. — Vsled padajoče tendence vseh vrednostnih papirjev na vsem svetu, ni razpoloženja za to. — Ona mala grupa tesaurantov pa čuva svojo privilegirano pozicijo, oziroma svoj denar, za one izredne prilike, ki jih v izobilju nudi gospodarska kriza in bodo uporabili pomno-žujoče število gospodarskih propadanj, kot visoko konjukturoza svoje oderuške namene. — Ta grupa predstavlja k vsakemu koraku, ki bi omogočil razdolževa-nje širokih mas in poboljšanje gospodarskih razmer, najodpor-nejšo opozicijo, v bojazni, da bi porasla odporna moč njihovih konkurentov, — Razven tega bi oba neizvršljiva načina nabave kapitala, naš državni proračun obremenila še za cca 10%-nimi obrestmi, torej bi to navi- • dežno olajšanje krize, radi stalnih davčni bremen, gospodarsko krizo še poostrilo. J Kaj zatnore napraviti država v milnih slučajih! Ona mobilizira lahko ves narod in stavi vse moči in dobrine svojih meščanov v službo domovine. Vsled njenih suverenih pravic, lahko zahteva država od vseh onih, ki uživajo v njenih mejah njeno zaščito in možnost življenja naj izvršijo tndi takšna naročila države, ki jo bi sicer izvrševali le pod pogojem proti usluge (preti vrednosti). Radi moderne strukture narodnega gospodarstva, se ne morejo ta naročila države glasiti le na posebno imenovana opravila, temveč le na enote, ki se izražajo v denarnj vrednosti in s čigar vrednost s! lahko v vsakdanjem prometu kupšrao gotovo količino one dobrine, ki je v stanju zadoščati našim moroentanim, ali bodočim potrebam. — Država bi torej izdala svoje naročila v obliki državnih nakaznic (drž. biagajniških nakaznic, drž. denarnih not, Staatskas-senseheirte, Staatsnoten, Statsscheine, Allamjegy) s prisilnim tečajem, giasečih se na gotovo svoto dinarjev. — S sprejemom teh naksznic, postane prejemnik upnikom države in sprejema obenem pravico zahtevati cd svojih someščanov dajatve proti nakaznici, ki odgovarja vrednost iste. — D.žava saiua bo te blagajniške nakaznice na svojih blagajnah kot davke, pristojbine i. t. d — izvzeroši carine; katera se povsod pleča v zlatu neomejeno sprejemala in jih do amortizacije plačilnim potom zopet stavila v promet. -- Ker se mora prisilni tečaj z zakonom sankcionirati (ootrditi), je v mejah države vsak dolžan sprejemati blagajniške nakaznice v neomejeni količini kot plačilo. Z emisijo državnih blagajniških nakaznic, bi imeli v državi dvojno ve ljevo. Razumljivo je, da se v takem slučaju stavija vprašanje, katero plačilno sredstvo srna taktično večjo vrednost, ali osio, katero izda Narodna banka, ali pa ono, ki je izdano od države. — Predno to vprašanje rešimo, je treba definirati, kaj je sploh vrednost in kaj js namen denarja kot plačilno sredstvo? Vrednost je zavest potrošenih količin in kakovost dobrin projecirano na določeni, izven nas stoječi predmet, toraj individualno razsojanje, cenitev količin energije, aH dru gih dobrin, ki so potrebne, da spravimo dotični predmet v našo izključno last. - Denar je torej sredstvo, ki vsebuje idielno razne količine vseh dobrin, katere so pripravne, da zados te našim potrebam. — Denar torej ne more biti svrha zase, ono je le merilo vrednosti, je prometno sredstvo in ima le v takem slučaju faktično vred nost, če mu kdo to prizna. Denar sam ni pripraven za zadostitev naše duševne ali fizične potrebe. Bolj je na mestu vprašanje, katero izmed plačilnih sredstev je pravzaprav bolj fundirano. Izdaja drž. blagajniških nakaznic je — kakor bomo kasneje na^ tančno videli — mogoče edino le na podlagi že obstoječih doumljivih tvorb, torej so blagajniške nakaznice v promet stavljeni ekvivalenti vrednot, tf - ona so krožajoča nadomestila že efek-tuiranega načrta. — Blagajniške ha-'-—-feaznice so torej utemeljene s 100^-\ mi investicijami, izvedene po tem na-črtu. — Novčanice in takoj plačljive postavke emisijske banke pa so krite po zakonu le s 35%, kar ne predstavlja niti \% skupnih obvez, ugotovlje- nih v naši nicneti. Glavni prncip načrta in državne emisije je, da se r.e povzroči z transa,kc.jo zmanjšanje narodnega pre mozenja, t. j., da sne država le v o-kvirju že izvršenih dajatev (dobavljeni materija!, dovršeno delo) emitirati drž. blag. nakaznice. — Za blag. nakaznice jamči razen z emisijo stvorjene enote — dotična kerporacija, občine, banovina ali država — vsaka posamezno, po izmeri svojih posamezno izvršenih investicij, s svojim premoženjem in z davčno močjo svojih članov ali meščanov. To jamstvo je treba za splošno javnost evidentirata v zemljiških knjigah, ali v posebno zato ustanovljenih katastrih. Državne blag. nakaznice so brezobrestne in jih morejo amortizirati principielno le oni, ki imajo neposredne koristi od investicij, Posledica bo, predhodno le te-sauriranje is preccenjevanje dinarskih bankovcev, špekulacije, ažijo- dobički in slični pojavi, ki pa zarnorejo s splošno cirkulacijo blag. nakaznic sami prenehati, ko se bedo prejšnje obveze izravnale z blagajniškimi nakaznicami in bodo te, kot plačilno sred stvo pri emisijski banki splošno vpeljane. O nalogi emisijske banke kasneje. Ker imajo drž. blag. nakaznice le v mejah države svoj prisilni tečaj nastane tudi vprašanje, kako se bode v inozemstvu oblikoval menični kurz dinarja. — Naš eksport je poleg drugih faktorjev odvisen od stanja uvoznih dežel, za kar je treba saldi-rati našo plačilno bilanco z kontinga-cijo uecza. — Naše regularne, mer-kantilne obveznosti, zastopstveni iz datki države, potniški promet i. t. d. se bodo morali kriti iz dohodkov carin, tujskega prometa in nakazil naše emigracije. Za ureditev naših vojnih obvez, smo se v zaupanju obvezal j da bodo naši bivši neprijatel ■ ji plačali svoje reperacijske obveze, vsled česar se mora involvirati redukcija ali izostatek reparacij tudi novo regulacijo naših vojnih dolgov. — Z razvitkora tujskega prometa za katerega bo navidezno ceneno življenje v državi zelo uplivalo na tujca, zamoremo doseči velike iinancijske efekte. — Devizno gospodarenje bo pa sploh naloga emisijske banke, ki bo motale radi prehodnega suspendiranja emisijsKih pravic dobiti druge odškodnine in koncesije od države. Giede na tehniške mogočnosti, kapaciteto delavske rnoči in našo industrijo se zasnore razdeliti izvršitev vsega načrta na gotovo število let na ta način, da nam ne bode treba skrbeti za brezposelne, z druge strani pa, da ne povzročimo z nakupičanjem dela prekomerno podražitev življenskega standarda. Na leto 1932. oopade v smislu skupnega, reesmo šestletnega načrta, gotova količina investicij, ki se z ofertalno licitacijo izdajajo posameznim podjetnikom. — Formalnosti, ki so danes običajne pri podeljevanju javnih del je treba obdržati, a ves aparat merkantilizirati. — Tudi za delno izvršitev dela naj bi se izplačalo podjetnikom v drž. blag. nakaznicah, ta izplačila pa morajo biti utemeljena od odgovornih funkcionarjev in kom-petentnega urada, da je odgovarjajoča hipoteka v redu vknjižena v katastru ter biti ekvivalent opravljen. — Iz tega sledi, da je hipoteka do začetka amortizacije enaka z svoto emitiranih blag. nakaznic. Državne blag. nakaznice se izda jajo v serijah po 1000 številk v zneskih po Din 50, 500 in 5 000. Ker vršijo evidenco amortšz2Cije posamezne banovine vsaka zase, je treba blag-nak. po zunajnosti razločiti, kateri banovini pripadajo Čeprav so predispozlcije nastalega finančnega položaja vsled bančne zapore ugodne, bi bilo treba odrediti za vsa tuzemska plačila splošni moratorij, kar bi koristno uplivalo na dober prejem novih plačilnih sredstev. Predvideti je treba način kako se ta moratorij zopet postopoma ukine Nakaznice začnejo cirkulirati, ko jih pri nadležnih finančnih direkcijah sprejme podjetnik. Ta plača z njimi materijal, delo i. t. d. a na dalnji stopnji jih izda konzument za vsakdanje potrebščine; z njimi plača dolžnik svoje dolgove, ali pridejo kot prihranki posameznikov kot vloge v denarne zavede, katere pa biag. nak. zopet stavijo v promet. Slično pot obhod jo blag. nakaznice, ki pridejo v državne blagajne. (V tem slučaju se vrši obrestna služba v tuzemstvu tudi v blag. nak.) Z eno besedo, funk. blag. nak. je ista, kot pri dinarjih, izdanih po Narodni banki. Kot odplačilni rok se nai predvideva 40 ali 50 letno dobo. 2 odo. 21/2% n0 !e{no kvoto plačajo princi pijelno neposredni užitkarji dotične šnstimcife, torej iz proračuna institucije tako, da davčna obremenila ne-deležnih, nikakor ne bodo povišana. Za amortizacijo zgrajenih šol služijo najemnine, ki so aosedaj bile plačane od Šolskih odborov, razlika pa naj bi odpadla na stariše učencev, kot vpis nina, šolnina i. t. d. Namesto revnih staršev plača te pristojbine občina v katero spadajo. Bolnice in v svrho elektrifikacije ustanovljene skupine (ev. zadruge) amortizirajo njih dolg iz fondov svojih gospodarskih presežkov. Občine, v kolikor dotična institucija odvrže neposredno dosegljive dohodke (grad v M. Soboti n. pr. naje nnine), drugače pa je treba za to stvoritl posebne vire pri luksusnih potroških. S tem bodo prizadete le one plasti prebivalstva, ki so v stanju, da izdajajo poleg nujnih potrebščin, tudi za luksus denar. Na tem temelju bi morali stariši za vsakega otroka plačati cca 100 dinarjev letno, katera svota pa bi se z povečanjem števila učencev zmanjšala. Za amortizacijo parka i. t. d je potrebno Din 46.000 oz. 57.500 Din letno, medtem ko bi morala velika banovinska bolnica za amortizacijo doseči gosp. presežek od 4—500.000 dinarjev letno. Slično je tudi pri drug.h investicijah. S tem, da smo pridobili brezobrestna sredstva je možnost amortizacije zasigurana. Kakor je že večkrat omenjeno, je neposrednost pri teh transakcijah iz psiholoških vzrokov posebne važnosti. Neposrednost je tudi pri amortizaciji nujno potrebna. Upravitelj, tudi najmanjših vaških institucij, se mora prepričati, da so kot amortizacijske kvote davkariji izročene blag. nakaznice defakto uničene, da je dolg institucije v toliko zmanjšan, kolikor je iz prometa odtegnjenih plačilnih sredstev. Iz valhtopolitičnih ozirov je treba najprej one blagajniške nakaz- nice uničiti, ki so največje nominalne vrednosti, nakar sledi uničenje onih po Din 500 in tako dalje. Tehnična izvedba amortizacije naj se poveri finančni direkciji, ki po svojih davčnih uradih vrši to funkcijo. Davčni uradi se prepričajo o pristnosti nakaznic, jih preluknjajo, izdajo zastopnikom institucij pr znanico in jih vsako četrtletja vpošlejo s kon-signacijo na direkcijo, ki provede primerne vknjižbe in poroča centralnemu upravnemu organu o sumarič-nem rezultatu. Kakor je omenjeno, ima vsaka banovina nakaznice, ki se po zunanjosti razlikujejo. Čeprav so vse blag. nak. v vsaki banovini zakonsko plačilno sredstvo, se uničujejo le nakaznice iste banovine in se morajo nakaznice druge banovine po Narodni banki ali po poštnih uradih s časoma skontracijskim potem izmenjati. Pripomniti je, da se že do izvršitve šestletnega načrta 5%, oz. 6'/4% amortizirajo, in da se po 10 letih 13%, oz. 1674% cele potrošnje odplačajo. Ker absorbira ta načrt v mnogih slučajih program upravnih edinic, ki bi se kril iz rednih proračunov, je dana tem edinicam možnost, da vporabijo presežke prihrankov v druge koristne svrhe. Emisija drž. blag. nakaznic tan-g ra pred.sem privilegij Narodne banke. S tem, da stavija država plačilna sredstva na razpolago prometu v do-voijaikeJU&ni- ter s tem prisili tudi emisijsko banko, da sprejema in izda drž. blag. nakaznice nastane nedvomno kolisija interesov. Vsled tega je treba emisijski privilegij Narodne banke za izvedbo načrta popolnoma suspendirati, potem pa omejiti kontingent bankovcev do potrebne višine, da se gospodarstvo izogne inflacji in dvovrednosti plačilnih sredstev iste npminale. 11 tega sledi, da Narodna banka ne more izdati svojih sprejetih bankovcev do kontigentiranja notnega prometa (No-tenumlauf). Kontingent se mora svo-ječasno ugotoviti po številu prebivalstva in po povišanem življenskem standardu, upoštevajoč, menični kurz naše monete. Ta kontingent raste vsied amortizacije državnih blag. nak. cd leta do leta tako, da prične Narodna banka po izvršeni amortizaciji vseh nak., aU v slučaju njenih konverzij zopet svoje deiovanje v polnem obsegu. Kakor rečeno, pripada devizno gospodarstvo k funkciji Narodne banke. Iz višjih državnih razlogov ne sme ta realizirati svojo današnjo n.etaino In devizno podlago. — Katera vloga še pripada Narodni banki? V prvi vrsti kontrola tržišča kapitala in kot regulatorka meničnega kurza tudi nadzorovanje zunanje trgovine in oblikovanje trg. in mednarodne plačilne bilance. Da zamore v ugodnih slučajih na račun države provesti konverzije i. t. d., mora Narodna banka, kot banka države, kontrolirati tudi efektno tržišče. — Ako ji še dodelimo vlogo centrale denarnih zavodov, zaščito vlagateljev i. t. d., kar naj novi bančni zakon reši, je njeno delovanje kljub spremenjenih razmer v popolnem obsegu izrabljeno. Kakšen efekt bi doprinesla izvedba tega načrta bomo še poročali. « NAJNOVEJŠE VESTI Okrožnica mlinarjem! Skupna obrtna zadruga v Murski Soboti je prejela od g. Josipa Benko, nar. poslanca iz Beograda brzojavno sporočilo, v katerem obvešča, da se ima plačevati pavšalna taksa samo od naprave za izdelavo fine tipizirane pšenične moke z odmerjeno kapaciteto preko 1.000 kg. dnevno. Kamenje, kakor tudi druge naprave se ne računa pri tem v kapaciteto. Za vse vodene mline, kateri ne morejo izrabiti popolne kapacitete se bo odmerila temu primerna taksa. Murska Sobota — Smrt. V starosti 60 let je nenadoma preminula g. Časar Ana iz Male Kaniže. N. v. m. p. Požar. Dne 16 t. m. je okrog polnoči začelo goreti pri bivšem žu panu g. Gomba Jožefu v Nemšavc h. Pogorela mu je slama. Škoda ki je precejšnja je krita z zavarovalnino. — Cepljenje dece se vrši za občino M. Sobota dne zT maja, pregled cepljenja pa 9. maja ob 2 uri popoldne v osnovni šoli. — Tepež. Prejšnjo nedeljo so se fantje iz Noršinec spoprijeli z domačimi fanti v Rakičanu v gostilni Raj-ner. Vzrok: alkohol. Posledice: poškodbe. — Strelska družina, ki se je ustanovila v M. Soboti na inicijativo Sokola, prav pridno deluje pod predsedstvom tukajšnjega učitelja g. Benkovič Ladislava. Dne 8 maja bo otvorilo strelišče v Mačkovcih, ki ba prva tovrstna prireditev v Prekmurju. Slav-nost bo v večjem obsegu. O prokre-tu delavne strelske družine bomo ešče poročali. Nesreča. Vadarec Jožef posetnik iz Lipe je gaso ogenj, šteri je vovda-ro njo, posebno v današnj h težkih časih, ko je ljudstvo potrebno pomoči, O stanju organizacije je poročal tajnik g. Cvetko. V mursko-soboškem srezu je bilo do sedaj ustanovljen h 23 organizacij, ki obsegajo 74 občin. Število članstva je p.eko 2300. Najmlajša organizacija v Nuskovi se nt poslala poročilo, ker se je še le pred kratkim ustanovila. Najmočnejša organizacija je v Murski Soboti, za njo sledijo Bodonci, Per-toča, Puconci i. t. d. Pri volitvah, ki so se na to vršile, je bil enoglasno in z navdušenjem ponovno izvoljen za predsednika g. župan-notar Koder, prav tako tudi oba podpredsednika gg. Vezir in Kuhar, tajnik g. Cvetko Ludvik in blagajnik g. Lsjnšček. Ostali odbor je sledeči: Kuhar Štefan Tešanovci, Vratarič Nikolaj Predanovci, Gomboc Josip Gerlinci, Šiftar Aleksander Strukovci, Banfi Štefan Moščanci, Gyorek Matija M. Sobota, Temiin Janez Mlajtinci, Koltaj Josip Lončarovci, Gumilar Janez G. Lendava, Hodošček Ludvik Zenkovci, Josip Samec M Sobota, Čeh Franc M. Sobota, Obal Evgen Pertoča, števan-čeč Rudolf Šalovci, Š ftar Franc Brezovci. Za banovinsko skupščino in za državni kongres so bili izvoljeni sledeči gg.: Vezir G., Kuhar Štefan, Koder Anton, Fartek Franc in Kocit Ludvik. GOSPODARSTVO Ne sejajmo steri na travnike! V parmaj in na štalaj imamo vedno menje in menje sena; takore-koč že zadnje betvice pobiramo in trosimo ven prah. Tako lejko v teh deževnih dnevah, ko nemremo zunaj delati, mislimo na pometanje in čiščenje parm. Z velikim spoštovanjem spravljamo vkiiper steri, katere bomo posejali po travnikih, da bo gostejša trava rastla. Pri nas smo mišlenja, da je v sterih dosta travnega semena, zato pa skoraj ni boljšega posejati na travniku. kakor steri. Pogledajmo si pa maio od bliže, da li imajo steri istino tisto vrednost, kakor jim pripisujemo. Vzemimo eno prgiščo steri in je razgrnimo natenci na stolu ali kaki deski. Na drobno pregledujmo zdaj, ka se vse nahaja v sterih. Najšli bomo dosta plev, zdrobljeno krmo, prah, zemljo in druge smeti. Poleg tega mnogo semena od raznih plevelnih rastlin. Nazadnje tudi nekaj semen od dobrih krmskih trav, če pa to seme bliže pregledamo, opazimo, da je večinoma prazno — jalovo. V sterih je 5—lOkrat več škodljivega semena, kakor pa koristnega. Iz tega se jasno vidi, da steri nimajo tiste vrednosti, kakor se to navadno misli. Radi tega cd sejanja steri na travniku imamo več škode, kak pa haska. Na travniku, kjer je že itak dosta slabih trav, še pomnožimo njihovo število. Zato pa rajši uničimo v sterih semena s kropom ali z ognjom in šele potem bodo dobre za kompost, n kdarpa ne za napravo travniške ruše. Iz delovanja gremija. (Nadaljevanje.) Ni pa iinelo Prekmurje zveze z glavno progo Južne železnice. Zopet vidimo g. Franc Čeha, kako se v imenu gremija zavzema za graditev pre-potrebne proge Ormož- Murska Sobota. Po mnogih intervencijah se je končno leta 1922. osnovala v Ljutomeru sekcija za zgradbo te proge, ki je bila leta 1924 otvorjena ter s tem zvezano Prekmurje z ostalo državo. Iz neznanih vzrokov pa še doslej ni otvorjena, že leta 1907 zgrajena proga Hodoš Davidhaza—Kotormanjr, ki bi po najkrajši poti vezala Prekmurje in Slov. gorice s sosedno Ogrsko. Vso skrb je gremij posvečal tudi strokovni naobrazbi trgovskega naraščaja. Že ob ustanovitvi je skušalo načeistvo ustanoviti gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo. Finančna sredstva irt pa razmere tedaj niso dopuščale, da bi se šola otvorila, zato so posečali vajenci trgovcev do leta 1928 obrtno nadaljevalno šolo. V letu 1929 pa je ustanovil gremij lastno gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo. Obsežna so prizadevanja gremija tudi za ureditev in zboljšanje telefonskih in brzojavnih razmer, poštno-avtomobilskega prometa, davčne obremenitve itd. Kot zastopnik Zveze trgovskih gremijev v Dravski banovini tudi jaz na tem mestu g. načelniku Čehu ter vsemu gremiju najiskrenejse čestitam ob njegovem desetletnem delovanju ter želim, da bo imel gremij ob koncu jubilejnega leta svoj lastni trgovski dom, kakoršnega si je začrtal v prvem desetletju ter si ga sklenil postaviti na svojem izrednem občnen. zboru, ki se je vršil dne 26. marca letošnjega leta. (Dalje.) Listnica upravništva Radi objave bilance občinske hranilnice v Murski Soboti smo poslali današnjo številko vsem občinskim uradom sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava in sicer brezpiatno; zato nam lista ne vračajte. DAofacybI M s prikolico, električna luč kakor nov poceni prodam, tudi na obroke. Vzamem v račun manjši motocykl. — Ogledati od 12 do 14 ure. — 1 MURSKA SOBOTA, Šolska ulica 32. Kihirdetčs. Kihirdetem, hogy a kovetkezo ket ha-zasu!6 egymassal hazassagot szandekozik kotni, u. m.: Volegeny Hancs Pal notlen foldmives r6m. kath. 29 eves, Iakhelye Lendvavasar-hely, sžiilei csaladi es utoneve Hancs Pal es nehai Kovacs Rozalia. Menyasszony Vugrincsics Maria haja don rom. kath. 19 eves, lakhelye Gaborjan-haza, sziilei csaladi es uttfneve Vugrincsics Janos es Szekeres Anna. Felhivom mindazokat, akikneka neve-zett hazasulokra vonatkoz6 vaiamely torve-nyes akadaIyrol vagy a szabad beleegyezest kizaro korulmenyrol tudomasuk vari, hogy ezt nalam kozvetlenul vagy a kifiiggesztesi hely kozsegi eloljarosaga (illetoleg anya-konyvvezetoje utjan jelentsek be. Kelt Reszneken, 1932 evi aprilis 16. kulcsAr miklos anyakonyvvezeto. Iz boljše hiše se sprejme vajenec v manufakturno trgovino TRAUTMANN aleksander M. sobota. | Mlatilna garnitura I A IT Hnnrnm 0^nr>!< An /\r)n nin Xn nn _ ION KINO z najmodernejšo opremo Lastnik B. Bittrich Murska Soboto. Sjene podzemlja HARRY PIEL Senzacionalna provala na Silvestrovo! Tko je krivec? Najbolji Harry Pi' 1 film koji jo dosa-da snimljen . . . Predstave se vršijo: samo v nedeljo. Zi aprila ob Vat. uri In zvečer ob VzO. uri. Drse 1. mala Afera pukovnikaRedla wa prcdlai ie trideset metrov sladkega sena pri SERNEC PETRU posestniku v Očeslavcih župnija Kapela pri Radincih. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri njem v Očeslavcih. I I v dobrom stanji se oda. Plača se 10.000 D n. ostalo se lehko plačii-vle na rate. — Več se poizve pri FRIM L. železnoj trgovini v Murskoj Soboti. Proda se hiša v ČERNELAVC1H z gospodarskim po slopjem in gospodarskimi pripravami, (kakor plug, brana, kola itd.) hvinh m zemlje. Prevzame se lahko takoj. P!- ča se lahko z hranilno knjiž c , kd i nima gotovine. Več se po zve pri ZEMLjIČ gnstiiničaru v Veščici Dne 14. maja 1932 predpoldne ob 9 uri oroda se na licu mesta v Rogašm?cih gostilna, hiša, travnik in njive. Za bicihle nadomestna dela is priprave kupujte pri turdSii Hollander k. d. Zagreb, MartKaua uL 4 Cen>ke dobite brezplačno! 6 Strohovno popravljanje in ema]llran]e bicihlou. Odda se v nojem dobroidočo trgovina ali pa proda tekoj, nahaja se na glavni cesti poleg železniške postaje. Več pove lastnik ALEKS KOLAR, trgovec v Mačkoscih. 2 POZOR KMETOVALCI! MOTIKE 1? nojem se do posestvo 2 teilOV takoj z pribl žno 14 oralms travnika, 16 oralov njiv, 2 para konjev, 13 glav govenske živine. To se ds v najem po ugodni ceni pošteni delavski družini, ki ima 5—6 delavnih moči. Dogovori se ustmeno v gostilni VINKO MIHALIČ MaBa Nedelja prš Ljutomeru. 1 FOEOHFOMOEM! MOTIKE 80 dkg* dkg in 100 dkg Din 10'- 1 kom liHOHOOIIj ROSE režejo kak britva 15'- 1 kom. Vsaka kosa je garantirana, t. j. če ni dobra se zamenja za drugo. Samo dokler zaloga traja. Vse vrste umetna gnojila, cement, ter vse vrste poljedelski" mdrugT kmetijski stroji vedno po originalnih fabričnih cenah pri ČEH FHflNC trgovina z mešanim blagom v Murski Oobofi prek od Hartnerovega mlina — poleg poŠte. POZOR! Z M S ¥ O INI J ne dobite, pač pa zelo poceni POZOR! razna kolesa, motorje, šivalne stroje, gramofone, gram. plošče, fotografske aparate in fotomateršjal kakor tudi vse nadomestne dete pri II. ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti. Pred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo brez vsake obveznosti ter primerjajte cene in tudi k v a i i t e t o z drug!mi. Šele potem se odločite ! m iimifi iTTi r" TrniniTiTn '■"■! i iiiit 111!! nimf! iff i m ™i7n i! nffiTiTfTfTnTi TiTii nTnfmnffmmtlTm^ 11 uriVi j i n iu i'i i n il n Slifff 1 iTj j™j7mi fi i mi !7i Računski zaključek OBČINSKE HRANILNICE V MURSKI SOBOTI za III. poslovno leto 1931. Poročilo o poslovanju in računskem zaključilo za lil. poslovno leto I93I. Ravnateljstvo Občinske hranilnice v Murski Soboti je čast podati o poslovanju v letu 1931 sledeče poročilo Ko je Občinska hranilnica pred 3 1/2 leti začela poslovati je uprava računala stem, da bode morala velika občina, Murska Sobota kot ustanoviteljica doprinesti gotove materijalne žrtve dokler se zavod iz svojih dohodkov ne bode mogel izdrževati. Občinski odbor je tudi v ta namen vo~ tiral gotovo svoto računajoč, da bo ta inveslicija v doglednem času povrnjena in potem prinesla koristi ki so predvideni v ustanovnem načrtu. To je ha srečo drugače izpadlo. Hranilnica se je skoz i vsa 3 y2 leta brezpre-kidao razvijala ne da bi ijiti v prvem letu bila prisiljena kriti eventuelne Tfefieite iz tujih sredstev. Danes je ta zavod vpeljati in prebivalstvo celega Prekmurja uvideva kako velikanske koristi mu doprinaša ta, v Prekmurju edina regulativna hranilnica. Absolutno sigurnost pu Nalaganju denarja, ku-lantnost napram dolžnika posebno še napram manj premožnim slojem prebivalstva so faktorji, Ki brez kake rezerve služijo celemu našemu gospodarstvu. V potekli poslovni dobi se je ravnateljstvo vedno držalo principa, da se krediti oziroma posojila dajo le na absolutno varnost in tej okolnosii se lahko zahvaljujemo, da hranilnica do sedaj ni trpela kakih izgub. Posli hranilnice reševali so se na, v pravilih in opravilnem redu predpisani način ter je imelo ravnateljstvo, od začetka poslovanja do konca leta 1931 56 rednih ter 1 izvanredno, upravni odbor pa 1 izvanredno ttr 6 rednih sej. Prijetna dolžnost nam narekuje, da izrekamo na tem mestu svojo najlepšo zahvalo državnemu komisarju gospodu sreskemu načelniku Lipov-šeku, ki je s svojim zanimanjem mnogo doprinesel k razvoju zavoda. Dne 9. in 10. decembra 1930 je bila hranilnica od revizorja Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani revidirana o čem smo podali poročilo na seji z dne 28 februarja 1931. O prometu najvažnejših granah hranilničnih poslov je nam čast javiti sledeče : Stanje hranilnih vlog je bilo začetkom leta v letu 1931 se je vložilo........ dvignilo pa kapitalizirane obresti za leto 1931 znašajo..... Stanje vlog koncem leta 1931 je torej...... V letu 1931 se je torej več dvignilo kakor naložilo za Din 910.139.13. Hranilnih knjižic je bilo začetkom leta .... 654 na novo se jih je izdalo v leto 1931 . . . . . 199 853 ...... 73 popolnoma realiziralo se jih je..... Stanje obstoječih hranilnih knjižic koncem leta 1931 je torej.......... 780 v letu 1931 se je vložilo dvignilo pa.................. Stanje vlog v tekočem računu koncem leta 1931 je torej............... . . . K temu stanju prištevamo naložbe denarnih zavodov pri nas ki iznašajo koncem leta 1931....... Skupno stanje vlog v tekočem računu koncem leta 1931 je torej . ............... Din 4 227.05510 M 1,805 968.13 Dir. 6,033.023 23 » 2 716,107.26 Din 3,316.91597 99 187 584.46 Din 3,504 500.43 i 1 Din 625.070. - 3,994.626.85 Din 4,619 696 85 99 3,682 431.85 Din 937.265.— n 631 760.— b) meničnih posojil je bilo začetkom leta 1931 v letu 1931 eskontiranih......... vrnjenih pa................. stanje meničnih posojil koncem leta 1931 je torej c) posojil proti zadolžnici je bilo začetkom leta 1931 v letu 1931 se je izplačalo.......... vrniio pa.................. stanje posojil proti zadolžnic koncem leta 1931 je torej..................i . . . č) posojil v tekočem računu je bilo začetkom leta 1931.................. v letu 1931 izplačanih............ Din 1,569.025. Din 181.120.— 99 231.520. Din 412 640.— 9 322 960.- Din 89.680.— Din 341.710.— 99 240.200. - Din 581.910.— 99 147 635.— Din 434.275.— Din 126.580. - 99 516 643.— Din 643.223. - 99 212 073.— j Din 431.150. - Stanje posojil: a) hipotečni posojil je bilo začetkom leta..... Din 1,382,957. v letu 1931 izplačanih............. 1 289 800,- povrnjenih pa.............. saldo posojil v tekočem računu koncem leta 1931 je torej............•..... Stanje naložb pri denarnih zavodih je koncem leta 1931........................................Din 1,814.792.77 Gotovina začetkom ieta 1931 je znašala............Din 20.444.15 v letu 1931 se je v gotovini prejelo ... • . . . , 12,031.933.59 Din 12,052.377.74 ..................................„ 12,021.953.49 Dm vrnjenih pa................ stanje hipotečnih posojil koncem leta 1931 je torej 2 672.757.-191 547. izplačalo pa........... ostane gotovina koncem leta 1931 . Inventar iznaša koncem leta 1931 Vrednostni papirji koncem leta 1931 Dm 2,481.210.— ...... Din 30.42425 ..... Din 17.670.20. ..... Din 1.000.— Glede razvitka hranilnice damo na podlagi letnih zaključkov o glavnih panogah sledeči statistični pregled: Pregled poslovanja v letih 1928|1929, 1930 in 1931. Leto Vloge na hranilne knjižice Din Vloge v tekočem računu Din Menice Din Hipotekama posojila Din Posojila proti zadolžnici Din Dolžniki v tekočem rač. Din Naložbe pri denarnih zavodih Din Efekti Din I Rezervni fondi Din Čisti dobiček Din j> 22 65 95 1928/29 1930 1931 1,682.631 4,227.055 3,504.500 30 10 43 364 925 625070 1,569.025 163.900 181.120 89 680 938.790 1,382 957 2,481.210 245.000 341.710 434.275 19 625 126.580 431.150 782.592 2,847.083 1,814.792 52 07 77 250 1.000 1.000 11.079 47.654 22 87 12.979 36.575 45.143 AKTIVA: Končno omenimo še, da je mandat ravnateljstva v smislu § 36 pravil koncem III. poslovnega leta potekel in prosimo, da blagovoli upvravni odbor izprazneia mesta z volitvijo d*?eh članov iH enega namestnika zopet popolniti. Murska Sobota, dne 2 aprila 1932. Ravnateljstvo. Bilanca na dan 31. decembra 1931. i Blagajna Efekti Menice Hipotekama posojila Posojila proti zadolžnici Posojila v tekočem računu Tekoči račun: (naložbe pri denarnih zavodih) Inventar odpis 20% Prehodni obrestni račun Din 25.271 7.601 40 20 Din 30 424 1.000 89.680 2,481 210 434 275 431.150 1,814.792 17670 3.002 5,303.204 25 77 20 60 82 Hranilne vloge : a) na knjižice b) na tekoči račun c) na tekoči račun (naložbe denarnih zavodov) Vloge na račun sospezo K. p. d. hipotekarnih posojil K. p. d. posojil proti zadolžnici Prehodni račun (predplačane obresti) Prehodni račun (rentni davek) Prehodni račun (upravni stroški) Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na menicah Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnicah Posebna hipotečna rezerva Rezervni fond: (Splošna rezerva) Čisti upravni dobiček _ Din 3,504.500 937.265 631.760 43 Din 5,073.525 2.081 1.631 3.270 92.296 5.357 32.243 5.000 8.000 5.000 29.654 45.143 5,303.204 I 43 60 36 65 87 95 82 S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu I Nadzorstvo: Čeh Franc l. r. Lanscsak Franc l. r. Šiftar Ludvik l. r. Murska Sobota, dne 2. aprila 1932. Ravnateljstvo: Benko Josip L r. predsednik Koder Anton L r. Dr. S&men Ludvik l. r. Dr. Bdlcs Julij l. r. Hlrschl Ludvik l. r. IZGUBA: Račun dobička In izgube za leto 1931. DOBIČEK : Din P Din P Din P Din P 1.) Obresti hranilnih vlog. a) kapitalizirane v letu 1931 b) izplačane v letu 1931 182,298 29 516 46 85 211.815 31 Obresti 1.) hipotečnih posojil: a) zaostale v letu 1931 b) prejete v letu 1931 2.724 254.998 38 31 257.722 77.349 270 69 61 49 2.) Obresti vlog na tekočem računu : a) pripisane v letu 1931 b) povrnjene v letu 1931 52 833 30 c) predplačane za let 1932 č) povrnjene v letu 1931 180.102 59 160 63 52.672 67 „ 2.) menic: 3.) Upravni stroški: a) prejete v letu 1931 b) predplačane za leto 1932 18.009 3 066 27 75 14 942 52 a) izplačani v letu 1931 b) povrnjeni v letu 1931 121.300 27.507 30 62 93.792 68 „ 3) posojil proti zadolžnici: a) zaostale v letu 1931 b) prejete v letu 1931 166 56 368 67 45 4.) Davki : plačani družbeni davek 14.478 50 c) predplačane za leto 1932 56.535 11 880 12 44.655 12 5.) Odpisi: inventarja Čisti upravni dobiček 7.601 45.143 20 95 „ 4) naložb pri denarnih zavodih: a) prejete v letu 1931 b) povrnjene v letu 1931 163 922 14.549 31 76 149.372 55 - „ 5) posojil na tekočem računu : prejete v letu 1931 „ 6.) zamudne: a) zaostale v letu 1931 b) prejete v letu 1931 93 1 835 06 77 34.502 1 928 70 83 425 504 31 425 504 31 S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu l Nadzorstvo: Čeh Franc L r. Lanscsak Franc 1. r. Šiftar Ludvik L r. Murska Sobota, dne 2. aprila 1932. Ravnateljstvo : Benko Josip l. r. predsednik Koder Anton l. r. Dr. Šomen Ludvik l. r. Dr. Boks Julij l. r. Hirschl Ludvik l. r. PREJEMKI Denarni promet za III. poslouno leto 1931 od 1. januarja do 31. decembra 1931. IZOATKI Račun hranilnih vlog: prejete hranilne vloge .... „ vlog na tekočem računu: prejete hranilne vloge .... „ hipotečnih posojil: vračila dolžnikov....... „ menic: plačane menice....... „ posojil na tekočem računu: vrnjeni krediti........ „ posojil proti zadolžnici: vrnjeni krediti........ » tekoči (bančni): dvignjeno pri raznih denar, zavodih „ sospezo: prejeta vplačila....... „ k. p. d. hipotekarnih posojil: prejeta vplačila....... „ k. p. d. posojil proti zadolžnici: prejeta vplačila ... •..-.. „ obresti: prejete............ „ upravni stroški: povrnjeni upravni stroški .... „ dispozicije: vknjižena nakazila....... „ prehodni (bilančne prehedne postavke): razne prehodne postavke .... Gotovina v blagajni dne 1. januarja 1931 Din Din 1.993 552 3.994 626 191.547 322 960 212.073 147 635 15,866 301 3,067.612 419.034 57.438 536.701 35 223 4377.349 130.732 31,352.787 20.444 31,373.231 59 85 03 83 10 90 37 40 39 46 15 61 Račun hranilnih vlog: vrnjene hranilne vloge .... „ vlog na tekočem računu: izplačane hranilne vloge . . . „ hipotečnih posojil: izplačana posojila...... „ menic: eskontirane menice ..... „ posojil na tekočem računu: izplačani krediti....... „ posojil proti zadolžnici: izplačani krediti....... „ tekoči (bančni) : naloženo pri raznih denar, zavodih n sospezo: razna izplačila....... „ k. p. d. hipotekarnih posojil: razna izplačila........ „ k. p d. posojil proti zadolžnici: razna izplačila........ „ inventarja: nakupljeni pisarniški inventar . ,, obresti: izplačane odn. povrnjene obresti ,, upravni stroški: izdatki........... ,, davkov: plačani davki ........ „ dispozicije: izvršena nakazila....... „ prehodni: (bilančne prehodne postavke): razne prehodne postavke .... Gotovina v blagajni dne 31. decembra 1931 Din Din 2,716.107 3 682.431 1,289.800 231.520 516,643 240.200 14 202.250 3,068.318 419 573 54.163 179 375 685 129 016 14.478 4,329.137 73.302 31,342 807 30 424 31,373.231 26 85 73 73 10 57 05 50 60 97 36 25 61 \ i'.:. ■• •. ; Prejemki . Izdatki . . Denarni promet: ..........Din 31 352 787 46 ......... . . 31,342 807 36 Din 62,695 594-82 i-i* -1 : -• - . a. Za tiskarno odgovoren Hahn Izidor.' Izdajateo: Konzorcij »MurskaKrajina" Predstavnik; Benko Josip nar. poslanec. Urednik: Koder Anton kr. notar vsi v M. Soboti. /L